Poštnina plačana v gotovini. Leto XXI. Dolnja Lendava, 30. septembra 1934. Štev. 39. Cena 1 Din. Naročnina doma na sküpni naslov mesečno 2 D. na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo 6 Din, ali z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarov) 8 Din. 60 para., letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. p oložnice 11806. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: cela stran 800 Din., pol strani 400 Din. i tak niže. više vsaka reč 1 D. 60 p. Popüst po dogovori. Namen Novin je: 1) z zagovoröm Pravice tolažiti Srce Jezusovo, i 2) z čistimi dohodki podpirati siromake Sv. Ivan Bosko, pomagaj nam oba doseči! Zeleno polje. III. Paler, mladi človek, bivši gerent, smeh je najbrž pozabo doma, nam razlaga, kakše je živlenje na marofi. „Od sunca do sunca trpi delo. Zajtra pravočasno morajo delavci iz barake. Neumiti... se morajo postaviti na razpolago gazdi, šteri je potem odpravi na delo.ˮ „Zakaj — neumiti? I zakaj je vbdi na delo — gazda?ˮ „To je tak, gospod,ˮ mi razlaga paler, — „ka bi bilo jütrašnje bole površno mujvanje nevarno za oči. Za snaženje tela je po deli čas, ali pa v nedelo.ˮ (Tü bodi omenjeno, ka smo ne vidli nindri nikše priprave, ali naprave za umivanje, ? a kopanje, lejko si potem predstavlamo, kak se vrši tisto „snaženjeˮ od celodnevnoga dela zmučenoga tela. Brez vsake demagogijè bodi povedano, ka je v tom pogledi na tom marofi vprežna živina zagvišno bole preskrblena. Trüdno živino mora oznažiti zagvišno ne spočiti človek, za izmučenoga človeka se pa ne pobriga živ krst. Po našoj skromni sodbi — Skromno hrano ešče prenese naš človek, na to je vajen iz mladih let, — neizmerno škodo majo naši siromaki zavolo toga, ar se uprava veleposestva ne pobriga niti za najmenjšo mero zdravstva. Te greh veleposestva zaslüži najostrejšo obsodbo i tozadevna zanemarjenost naših bratov i sester bi morala zbüditi pazlivost oblasti. Nas človek, če tüdi siromak, je človek, ma pravico terjati od oblasti skrb za telovno zdravje.) Nadale nam pojasni gospod paler, da on nema z delavci drügoga opravila, kak to, da je postavi vsaki delavnik, po potrebi tüdi, če je nedela ali svetek... na delo. On litra po pogodbi določene žive stroje, veleposestvo pa zapove i nadzorüje delo. V tom pogledi je po znakih sodeč izvrstno preskrbleno s strokovnjaki. Teden dni sem opazüvao živlenje naših, ali drügo kak resnih, zamišlenih, do onemoglosti izmučenih obrazov ne moglo zagledati moje oko. Mlade dekline, pred par leti ešče srečne i vesele vučenke moje šole, šterim je od sreče žareo obraz, kda so čüle kaj od sküpne matere, od Domovine, so pozabile kakši je smeh. Pa što bi se smejao, če more na den Velke meše v akordi na den za štiri dinare okapati cukorno repo. I če pove, ka je to po njegovem, ali njenom osvedočenji greh, ka to brani njegova od dobre matere podedovana vera, te njemi potisnejo v roko delavsko knigo i ga vržejo na dugo i prašno cesto, od Zelenoga polja lejko ide v Petlovac i tam dostojno pozdravi snažnoga, sitoga, zadovolnoga Nemca. V vüja njemi pa brni na Zelenom poli dobro poznana grožnja: „Ne bom mirüvao, dokeč ne spravim z marofa zadnjega katoličana.ˮ ... Delamo od sunca do sunca, nam pripovidavle mlada, ešče komaj razvita deklina iz Vidonec. Pogodba, štero nam pokaže g. paler, posvedoči, ka za kakšo plačo. Dela se ali za napsám, to je — za dnino, ali pa v akordi. Šteri način si zbere posestvo, mislim, je ne določeno. (Najbrž tisti način, šteri posestvi več nese. Če je delo lejko, delajo za dnino, če je teško, pa za akordno plačo. Zato se pa zgodi, da so delavci z najbole napetimi mišicami pri okapanji zanemarjene repe z akordnim delom zaslüžili na den: štiri dinare.) Zvün plače v penezaj, deloma tüdi v silji majo delavci pravico do hrane. Na den i vsaka oseba dobi: 80 dek krüšne, 20 dek bele mele, 25 dek krumplov, 8 dek graha, 4 deke soli, 5 deke masti i 15 dek mesa. Primerjali smo vrednost mesečne hrane s cenami v prostoj trgovini i Izračunali, ka znaša vrednost na mesec izročenoga živeža po cenah male trgovine okoli 130 Din. Povprečna dnina je — osem dinarov na den. IV. Če računamo vse dajatve Veleposestva, ma povprečni delavec hrano v vrednosti do 150 Din, stanovanje v vrednosti 30 Din, dnino do 250 Din, drüge malenkosti v vrednosti do 20 Din, to je na eden mesec okoli 450 dinarov. Za to plačo dela povprečno na den najmenje 12 vör, na mesec teda okroglo 250 vör, lon za edno delovno vöro znaša največ eden dinar i 25 para, po domače povedano — pet kron. Je to velka plača? Ne. Prle bi pravili, ka je v primeri s plačov tovarniških delavcov, da ne računamo plače „gospodeˮ, pogansko mala. Naš siromak bo v svojoj privzgojenoj skromnost pravo, ka je itak več kak — nikaj i v tom pogledi ma prav. Delo stroja je zmenšalo vrednost polskoga delavca, bole povedano — vrednost njegovoga dela. V tom pogledi dnes tüdi najbole goreči zagovornik delavskih pravic ne more dosta pomagati. Zato pa pišemo, ka obžalüjemo te pogansko niske plače, zednim pa priznamo, ka v dnešnjom gospodarskom redi na pobolšanje nemamo nikšega vüpanja. To moramo povedati brez olepšavanja vsem našim delavcom. Moramo pa povedati tüdi to, ka bi z najmenšov porcijov pameti i dobre vole naši delavci lejko dobili za isto plačo neprimerno več, nego se njim davle dnes, kda je delavec brez vsake zaščite izročen ne delodajalci, ar on se točno drži pogodbe, nego — paleri. Paler je trgovec v pravom pomeni reči. On sklene pogodbo z veleposestvom na ednoj strani i z delavci na drügoj strani. Pri tom posli ga navadno ne vodi nikša lübezen, ne do ednoga, ne do drügoga pogodbenika, nego žela po zaslüžki. Če sklene dobro pogodbo — zaslüži, če slabo — pa gor plača. Se zna, ka je tak pameten, da rajši zaslüži. Pitanje pa je, če je te klin med delavci i veleposestvom potreben, ali ne? Nam se vidi, da je ne — potreben. Delavec potrebüje delo, veleposestvo potrebüje — delavce, obe stranki sta lejko brez palera i v tom slučaji pametni, zložni i pridni delavci lejko dobijo za dnešnjo plačo dosta, jako dosta več, kak majo zdaj, kda ma med vsemi delavci najlepše dohodke -- paler. Ne očitamo mi nepoštenosti niti ednomi paleri, najmenje pa ne prijaznomi mladomi domačini, šteri dnes vodi delavce na Zelenom polji, — povedati pa moramo, ka so po našoj södbi popunoma nepotrebni i da je njuva mala, ali velika plača po nepotrebnom odtrgana od plače delavcov. Istina, lejko bi naštevali tü primere, kda so gospodje palerje „prišparane melo, mást, graj, ostanke krüha itd. na metre odavali trgovcom i vteknoli v žep težke jezerke, štere so po krščansko povedano vkradnoli delavcom. Znali bi povedaji lejpe pripovesti od dohodkov, štere majo palerje od debelih svinj, štere se krmijo na-račun delavske plače i punijo palerove žepe, četüdi niti eden paler ne sprobao kak žge, ali samo ščegeče vroče sunce pri 12 vörnem pogansko mučnom deli. Paler zaslüži, to je bilo i bo, palerom teda ne mečimo v oči nikaj, lejko pa na oči vržemo delavcom, ka so ne zadosta pametni, ka ne branijo v potrebnoj meri svoje pravice. Očitamo pa tüdi domačoj javnosti, posebno inteligenci, da leta i leta trpi nepotreben klin med delo-dajalcom i delavci — palerstvo. Mi poznamo več takših gospodov, šteri ne samo z jezikom, nego tüdi s srcom lübijo našega maloga človeka, pa itak püstijo, ka je lejko naš delavec igrača v rokaj tüdi najvekših pijavk. Ne vejo, ne vidijo, kaj trpi paleri i gazdi prepüščeni siromak, sezonski delavec. (Vnogo se je že posküsilo, da se ozdravi ta rana, pa penez i slabost delavca sta vseli Premagala lübezen. Vr.) Te očitek v posebnoj meri vala za naše mlade inteligente, šteri se radi oponašajo s tem, ka so že večkrat preplezo Triglav, strme stene Kamniških planin, ali niti na pamet njim ne pride, ka bi ednok Pogledali kak goni neusmilena računala pamet našega delavca na delo na Velko mešo, kak stari krűh dobi v roke, kelko stenic pije njegovo od dnevnoga dela zmučeno krv v „stanovanjiˮ, štero je dobro za živino, ne more pa biti sprejemlivo za delavca, šteri je po 12 vör izpostavlen vročim žarkom Poletnoga sunca. Da, gospodje nacionalni delavci, na Zelenom polji i drügih marofaj je ešče Prelog, tam lejko reže plüg lübezni globoko brazdo za krščansko setev... julij Kontler. Nova uredba od kmečke zaščite. Prinas je dosta lüdi, šteri majo zemlo i to zemlo tüdi sami obdelavajo, zvün toga pa majo ešče kakšo meštrijo, kak na priliko oštarijo i tak dale. Vsi tej majo zaščito samo te, či majo od kmetijstva več obdavčenoga dohodka, kak od meštrije. Či ma nikak iz kmetstva 2000 din. dohodka, iz meštrije pa 1000 din, je kmet, perse če dela sam na zemli. Či pa ma nikak iz trgovine 2000 din. dohodka, iz kmetsva pa samo 1000 din., je nej kmet i nejma zaščite. Pali pa ma uredba edno razliko: pravi, da majo peršone, štere se kak verti ali kak člani familije bavijo z drügimi postranskimi posli, kakti po priliki z hižnim obrtom, ribarstvom, s foringami i tak dale, da spravijo svojoj familiji, štera je ostala kmečka, več zaslüžka, tej gospodarje majo zaščito. Pri takših peršonah je vseedno, kelko zaslüžijo z domačov industrijov i tak dale, če živé njuva familija kmečki, to je, če sama dela zemlo, majo zaščito. Če se po priliki oča bavi s tkal- stvom, njegova familija pa dela na zemli, ma oča kmečko zaščito, čiravno ma od tkalstva več dohodkov, kak od zemle. Samo či bi tüdi familija ne delala na zemli, nego bi pomagala oči pri tkalstvi, ne bi meo zaščite. Takši poseo pa mora biti samo postranski. Nadale majo zaščito oni, šteri ne delajo svoje zemle, nego lücko, či jim je poledelstvo glavno zvanje in ne plačajo nikakše drüge porcije kak porcijo od slüžbe. Kmečki hlapec, šteri dela kmečko delo, ma kmečko zaščito, čiglij nema svoje zemle. Vancar ma tüdi zaščito, ar dela na zemli, samo ne sme meti nikakše drüge meštrije, od štere bi plačao porcijo. Omožena ženska, štera živi vküp s svojim možom, ma kmečko zaščito samo' te, či jo ma njeni mož i če mata ona i njeni mož vekši tao dohodkov iz kmetstva. Če mož nej kmet, tüdi žena nemre meti kmečke zaščite, čiglih bi sama spunjavala pogoje za zaščito. Nedelska šola. Za krščansko Stanovsko državo. 9. Naj mi ne zamerijo gospod urednik NOVIN, če se v tom poglávji malo postavim iz okvira javne, lüdske ne prav krščanske miselnosti... Vnogokrat se čüje, ka človek zato mora delati dnes »v znoji svojega obraza", ar sta Adam i Eva grešila. Delo je teda nekša Oblika kaštige, ništerni celo mislijo, ka — proklestvo. (Delo je ne boža kaštiga, nego znoj i trplenje. Vr.) Pogledajmo malo naokoli po sveti. Gledajmo to najmenšo živo bitje, pa bomo vidli, ka vse dela, vse vst-varja. Najmenši deli v pšeničnom zrni — vučeni lüdje njim pravijo — stanice — komaj dobijo zadosta mokroče i toplote v zemli, že delajo, vstvarjajo nove celice. Plod njuvoga dela vidimo, kda seme požene, kda se mala rastlina razvije, cvete, se oplodi i prinese sad svojega vstvarjanja — petnajst, dvajset pa tüdi več pšeničnih zrnc. Ka vala za malo celico pšeničnoga zrna, vala za vse žive reči, za vsa živa bitja. Vse dela, vstvarjá: Istina, ka mi navadno pravimo — ka raste. Ali to je samo igra z rečjov, ar brez dela nega rasti i nikaj vredno je tisto delo, je samo po imeni delo, če Zednim ne slüži rasti. Zato pa pišemo, ka je žmetno, če što vörje, ka je delo proklestvo. Proklestvo bi bilo za človeči rod i za vsako živo bitje, če ne bi moglo delati. Gde je konec dela, tam se začne smrt. Smrt živoga bitja nastopi v tistom trenutki, kda živo bitje več ne vstvarja, ne dela. („Jezuš je pravo: „Moj Oča vsikar dela, zato i jaz delamˮ. Jan. 5, 17. Vr.) Povedana so — po mojoj sodbi lejko razumliva ne moremo pa razmiti, zakaj je vrejen tak te naš svet i zakaj ga ščejo tak vrediti v ponovlenoj obliki na priliko komunisti, ka samo tisti ma pravico do jela, ki dela. Jelo je ne plačilo za delo kak štof tüdi ne plačilo za lače, ka nastanejo... Brez jela nega dela, jelo je tista skrivnostna snov, štera nam da moč pri opravili dela. Delo tüdi ne kakša pravica ali čast, nego tüdi slepim viden eden smoter (cil) zemelskoga živlenja. Delo je tista štaba, po šteroj koraka človek i človeči rod proti popunosti i proti zveličanji svoje düše. Delo od človeka ne morete ločiti telko časa, dokeč ne ločite smrti od živlenja... Da mora delati vsako živo bitje, zato ma že v sebi prirojeno klico. Pogledajte dete,dokeč je zdravo, ne mirüje niti edno minuto, vsikdar dela na svoj otroški način. Ka se v poznejšem živlenji brani dela, to nesrečo deteti privzgojimo doma, v šolaj, v javnom živlenji, v drüžbi, štera slepo i noro verje, ka je delo prekletstvo i delavec je na pol — žival. Preoblikovanje dnešnjega i vstvarjanje novoga v istini krščanskoga človeka se teda tam začne, gde napovejo odločen boj tistoj miselnosti, štera verje, ka je delo — pro-kletstvo. Pogledajte v sveto pismo i prečtite, kaj je delao zveličar pred svojim javnim nastopom? Mislite, ka je v koti sedo i čakao kdaj doraste na račun drügih? Ne. Prijeo je za delo i pomagao svojemi braniteli, svetomi Jožefi. Prehod k novoj drüžabnoj obliki naravnost terja od nas, ka kem prle prevredimo naše šolstvo, štero dnes v odličnoj meri skrbi za nove brbraše, šteri z rečjov znajo vse, ne morejo pa pošteno zabiti cveka v podplat, ali v peto, štero bi ravno te cvek rešo punčoli i gospodari. Da to miseo dobro pozna naš kmet, naj vam posvedoči trditev preprostoga kmeta: „Je večne za delo tisti, šteri je sprobao, kak se sedi na šolskoj klopiˮ. (Misli v klopi Srednje šole.) (Dale.) 2 NOVINE 30. septembra 1934. NEDELA. „Jaz sem zveličanje lüstvaˮ, — pravi Gospod — ,v šterišteč stiski me bodo zazavali, jih bom poslüno; i njüv Gospod bom na veke !“ — Lüstvo moje, pazi na moje zapovedi! Nagni svoje vüho k rečam mojih vüst ! Dika bodi— V. Gospod kralüje oblečen v Veličanstvo. R. Oblečen v moč i opasan z jakostjov. Molimo. Vsemogoči i vsmileni Bog, odvrni od nas milostno vse nesreče, ka bomo Slobodni na düši i teli tvojo volo s slobodnim srcom spunjavali ! Po G. J. K. — Amen. Nedela po Ris. devetnajsta. Evangelium Sv. Mataja vu XXII. Vu onom vremeni; Gučao je Jezuš poglavnikom popovskim i farizeušom po prilikaj, govoreči: Spodobno je včinjeno kralestvo nebesko k človeki Krali, ki je napravo gostüvanje sini svojemi. I poslao je sluge svoje, zvat pozvane na gostüvanje, i neso šteli priti. Páli je poslao drüge sluge, govoreči : Povejte tim pozvanim: ovo obid moj sam pripravo, - teoci moji i tüčne stvari so spomorjene i vsa so gotova: hodte na gostüvanje. Oni so pa zamüdili: i odišli so, niki na marof svoj, niki pa na trštvo svoje, ti drügi so pa spoloviti njegove sluge, i z obšalnostjom ošpotane, spomorili so je. Krao pa gda bi to čüo, rasrdi) se je, i poslavši svojo vojsko, pogübo je lüdomorec one, i varaš njihov je požgao. Teda veli slugom svojim: Gostüvanje je toti gotovo, ali ki so bili pozvani, ne so ga bili vredni. Idte zato vö na križopotja, i šterekoli najdete, Zovte je na gostüvanje! I vö idoči Slugi njegovi na poti, vküp so spravili vse, štere so najšli, lagoje i dobre i napunilo se je gostüvanje s sedečimi. Notri je pa prišao Krao, ka bi vido sedeče i zagledno je tam človeka ne oblečenoga s svadbenim gvantom. I veli njemi: Prijateo, kakda si esi notri prišo, nemajoči gvanta svadbenoga? On je pa zanejmo. Teda je velo Krao slugom; Zvežte njemi roke i noge, i vržte ga vu vönejšnjo kmico: tam bode jokanje, zobno škripanje. Ar so vnogi pozvani, malo jih je pa odebranih. * V danešnjoj preprostoj i prisrčno] priliki so zapopadnjene globoke verske istine. Da bi je leži zarazmiti i zapopadli,nam jih Gospod pove v priliki: „Nebesko kralestvo je spodobno krali, ki je pripravo svatbo svojemi sini...ˮ Pomen prilike: Krao sveta, Bog, vse lüdi pozava na večno svatbo, na večno zveličanje. To je oprvim včino, kda nas je stvoro za večni namen: Naj bi Boga spoznali, lübili i slüžili i se potom toga zveličali. — J .od toga časa On ne henja znova i znova pozavali k Večnomi zvéličanji. Pošilao je očake, preroke, svojega Sina Jezuša Kristuša, apoštole; nastavo je sv. Cerkev, ki pošila svoje dühovnike po celom sveti, da lüdi opominajo, pozavlejo k večnomi, zveličanji. Ar „Bog šče, ka se vsi lüdje zveličajo!“ Sv. Pavel. V priliki sv. evangelija pa jasno vidimo, ka je tisto, ka lüstvo zadržavle od svatbe, i ka tisto, štero človeka najbole zavera, nazajdrži od zveličanja: bogástvo, dika i vživanje etoga sveta. To moti i blodi človeka, ka je slepi i glühi za Boga i njegovo pozvanje. „Kak žmetno je priti bogatini v nebesko kralestvo ..pravi Kristuš sam. — „Bog poniznim davle svojo milost, gizdavcom pa se protipostavi, štemo v sv. Pismi. Što ete svet lübi, je neprijateo Boga ! Sv. Jan. — Zato: „Dvema Gospodoma nišče nemre slüžiti!ˮ — To je očivesno i brezpogojno! Vidimo tüdi nadale, ka krao, Bog, žele od človeka za večno živlenje svatovsko oblačilo! Svatovsko oblačilo pa pomeni: posvečüjočo miloščo, pravičnost — svetost düše. — To je edini pogoj za več. živlenje. Zato pravi sv. Pavel: „Ne nečistniki, ne zakonolomci, ne razbojniki... ne bodo zadobili božega kralestva.ˮ „Jaz sem zveličanje lüstvaˮ . . . I sv. Cerkev moli i prosi: Naj nas Bog reši vse nesreče, — zasleplenosti, glühote, nespametnosti — ka bomo Slobodni na düši i teli — ne navezani na bogástvo i čast, na vžitkeetoga sveta — s slobodnim srcom spunjavali tvojo volo, ki je, da bi se vsi lüdje zveličali! . . Razgled po katoličanskom sveti. Švedska. Ka pile od katoličanske cerkvi švedski pisateo Reventlov, protestant. V novinah „Nordisk Ugebladˮ je napisao zgoraj omenjeni pisateo od katoličanske Cerkvi med drügim ešče to: „Ta Cerkev je najvekša organizacija, štera odgaja lüdi i je napravi za bole dühovne, bole dostojne i bole popolne, po düši ra-vnotežnejše. S kom se je katoliška Cerkev na svojoj poti srečala, vzela je za svojo nalogo, ka to vse preobrazi Ona ma več sküšenj za sebov nego šterašteč drüga organizacija. Razmi niske svetske stvari, kak i zvi- šene dühovne; zna zdrüžavati i voditi srca do najvekše pobožnosti. Vodine samo dühovno obdarjene lüdi, nego i nemočne — slabe. Katoličanska Cerkev je v svojoj pojavi kak velka drama, sveta igra, štere obseg i napredek je vsestranski. Ona delüje s svojov liturgijov na lüdske düše. Kakše uspehe so dosegnole države s svojov bojnov i mirovnov politikov? S svojim mehküžnim živlenjom, štero pravzaprav vničava pravo izobrazbo? Nasilje, površnost i nepopislivo norost. Do toga vsega je prišlo. Do vsesplošnoga nemira. I ravno zavolo toga se dela težnja za verov. Što bo zadovolio toj težnji? Nišče, drügi ne kak katoličanska Cerkev. Mučeništvo katoličanskih dühovnikov v Sovjetskoj Rusiji. Dosta katoličanskih dühovnikov je ešče po vozaj bolševiške Rusije. Njüva imena bodo zapisana z zlatimi črkami v zgodovini katoličanske Cerkve 20. stoletja. V začetki toga leta je vmro v zapori dühovnik Trojgo. Toga so bolševiki tak dugo mantrali, ka je znoro. Na spodoben način se je zgodilo srčnomi polskomi duhovniki v Leningradi, Pavli Chomiči. Politična oblast ga je pregnala ná Lolovicke otoke, gde je strašno trpo na düši i na teli. L. 1932 so ga nazaj pripelali v Leningrad, dali so ga v posebno vozo, gde je bio do meseca junija 1933. Štiri mesece je ne smeo iz voze nanč na dvorišče ne, ne je smeo nikaj šteti. Šef policije je vse poskuso, samo da bi on zatajo vero, i stem dokazao lüstvi, da je vera „čemer za narodˮ. Junaški Chomič je nazadnje znoro kak i dühovnik Trojgo. Takšega so poslali na prisilno delo, gde naj bi sekao drva. Njegovo stanje je bilo strašno, to so uvidili tüdi bolševiki i so ga odpelali v Leningrad v bolnico. Nemčija: Pogansko norsko delo narodne socialistične mladine i organizacija katoličanske mladine. Novopoganski nemški list „Nordlandˮ etak nori: „Nemška mladina 20. stoletja se s ponosom izpove, da zna živeti brez greha i zavolo toga ne potrebüje nikakše Bože milosti. V boj zato za novo dobo nemške sile i edinstva. Naj splamti posvečena skrivnost krvi i naj pokaže sveti, ka je minolo vreme krščanstva. Na mesto krščanstva stople vera krvi i čistoga plemena. Ime „poganˮ naj bo časten naziv naših mladih. Ja, mi smo ponosni, da smo po jezeroletnom robstvi krščanstva prvo novopogansko pokolenje.ˮ Na takše norsko delo novopečenih poganov odgovarja dostojno katoličanska nemška mladina. Čeravno je močna Cenzura, prihajajo do nas vesti s strani katoličanskih drüštev v Nemčiji, štere nam kažejo med drügim i to: da vrši mladina velkoga trgovinskoga mesta Dortmunda v prepunjenih cerkvah spokorniške pobožnosti, ka je proslavila v Freiburgi sv. Bernarda z velikimi svečanostmi, ka je iz Osterfelda poslala zahvalo Sv. Oči zato, ka je Sv. Oča poslao tistomi kraji apostolski blagoslov; ka je potemburškomi škofi prisegnola vernost do smrti, ka so Marijanska romarska mesta Wegenthal i Höchstberg gledala 8. junija toga leta na jezero dekel, štere so obnavlale svojo vernost Kristuši Krali na rokaj presv. Bogarodice, da je svetila katoličanska mladina v Stuttgarti z zvünrednimi svečanostmi svetek svojega apoštola sv. Bonifacija, da je v Würtembergi opravilo več jezer moške mladine zaprte dühovne vaje, da se ojačijo za boj z novimi pogani svojega naroda; da je katoličanska mladina škofije hindelsheimske žrtvüvala svojemi novomi püšpeki prstan z vrezanim motto: „Verna lübav mladine naj bo moč Tvojim rokamˮ. Politični pregled. Rusija sprejeta v Društvo narodov. Sprejeta je z glasovi 38 držav. V zvezi narodov je 57 držav, tak je ne bilo za sprejem komunistov 19 držav. Proti so bile sledeče države: Argentina, Belgija, Bolivija, Kolumbija, Kuba, Guatamela, Honduras, Irska, Liberija, Luxemburg, Nikaragua, Panama, Paraguay, Holandija, Peru, Portugal, Salvador, Siam, Švica i Venezuela. — Proti sta tüdi Nemčija i Japonska, šterivi sta že prle izstopile iz Drüštva Zveze narodov. Motta, predsednik švicarske republike je s sledečimi rečmi podpro svoje stališče proti sprejetji Rusije: „Švica je slobodna država i v njej so se vse stranke brez razlike jezika izjavile proti Rusiji. Sprejem Rusije v Zvezo narodov je proti pravilam Drüštva Zveze narodov, ar v njo majo stopiti samo tiste države, v šterih vlada sloboščina. Sovjeti, to je ruski komunisti, držijo vero za opij, čemér, ne dopüščajo slobode düšne vesti, duhovniki i njihove drüžine ne dobijo živeža i cerkve se podirajo v Moskvi; kje je bilo nekda 500 cerkvi, jih je ostalo dnes samo 40. Komunizem razdira drüžino, ne priznava osebne slobode i je socialno vreditev države postavo na robstvo prisilnoga dela. Lenin je Zvezo narodov imenüvao za drüžbo roparov. Rusija se trüdi dnes za vstop v Zvezo narodov samo zato, ar bi rada dobila oporo proti Japonskoj.ˮ — Te istinske reči, ti pravi razlogi pa ne so mogli večine odvrnoti od glasanja, ka ne bi sprejeli Rusije v Zvezo narodov. Litvinov s svojim ruskim odposlanstvom je stopo v dvorano Zveze narodov i prvi ga je pozdravo Titulescu, rumunski zvünešnji minister. Rusija je dobila z 40 glasovi stalno mesto v sveti (tanači) Zveze narodov tüdi. Židovje, naj rešijo svoje zemelsko sredstvo, so Kristuša, nebeskoga Krala, vmorili. A kak sv. Auguštin pravi, nebeskoga kralestva, neso dobili, zemelsko pa zgübili Bojimo se, ka se kaj spodobnoga ne zgodi tüdi z Drüštvom Zveze narodov, štero je najhüjše i zapriséžene, odkrite sovražnike bože sprijelo za svoje prijatele. Boži mlini toti pomali melejo, a tembole sigurno. — De Valera, predsednik Irske je v imeni vseh katoličancov i vseh krščenikov zahtevao od Rusov, naj dajo sloboščino veri. Litvinov na to ne odgovoro, samo je povdarjao, da je za mir. Pa pitamo,je mir brez Boga mogoči? Strahoviti viher na Japonskom. Pred par dnevi je divjao grozoviten viher, znam tajfun, na Japonskom i je napravo na vnoge milijone kvara. Največ sta trpeti mesti Osaka i Kioto. Hiš je porüšo ali poškodüvao na desetjezere, 160 jezer lüdi je brez strehe; mrtvih je 2064, ranjenih pa 2200, 1300 jih pa fali. Šol je porüšenih 35. i 500 šolske dece je mrtve pod rüševinami. S Potniki pun brzovlak je počo viher kak kakši gubač k pečini. Ribničke ladje so se potaplale, po vihéri je pa prišla ploha, štera je povzročila povoden. Že 30 lèt ne bilo takše nesreče na Japonskom. — Naj višja moč je ti nad nami. Dijaški kotiček. Refleksija. Vsa naša düševna stavba je podvržena zakonu skupnosti: vsi za enega, eden za vse. Kakor se v zvenečem predmetu, ko ga udariš, vsak molekul trese in zveni, tako se iz človeškega srca vsak tudi najmanjši vzrok odbija po celem telesu. Prostaško obnašanje v kakem slučaju neizogibno slabo vpliva na celoto, kakor plemenito obnašanje na zunaj, močno odmeva na duševnost. O Michelangelu se pripovedüje, da se je za časa, ko je v Vatikanu slikal strop Sikstinske kapele, tako navadil oči imeti obrnjene gori, da skoro ni znal več gledati doli. To je povest. Resnica pa je, da kdor se že v mladosti navadi gledati vzvišene reči, se ne da premotiti od sküšnjave, da bi se naslajal z umazanijo. Bo doživljal sicer presenečenja in razočaranja nad seboj, a ravno to mu bo dokaz, da je življenje brez kreposti žalostno hiranje. Ideal obstoji baš v tem: hrepeneli v višave. Pokvarjenost pa vleče,siti navzdol. Ideal je vrh gore, pokvarjenost je dno močvare. Vzemite prižgano svetiljko in jo pogreznite v blato: evo, ideal, ki ugasne v pokvarjenosti. Samo čist mladenič je zmožen pravega navdüšenja za dobro in lepo. Skušaj si vzgojiti velikodüšno srce. Proč ozkosrčnost, proč egoizem! Ustvari v sebi plemenitost. Tako, da boš plemenit v okusu, v čitanju, v izbiri prijateljev, v govorjenja, v obleki, v pohištva, kajti okoliš ima vèlik vpliv na tvojo duševnost. Saj živiš v dobi, ko treba zavzeti pravi položaj in pognati korenine na globoko. Nekaj tebi poznanih se je usidralo na peščene plitvine, ti se usidraj na zanesljivo lepoto, ki je Bog. Ne boj se, da bi imel preveč ideala. Tega nikoli ni preveč, kadar je zdrav. Tudi ne poslušaj tistih, ki pravijo, da je v teh težkih časih ideal odveč, kvečjemu še za pesnike in za tiste, ki se jim dobro godi. Vsi sestavni elementi pravega ideala so vzeti iz resničnosti, z odstranijo vsega manj vrednega, podobno kakor v lepi žemlji ni plev, ne otrobov, ne slame. Kadar imaš pred seboj človeka s takim idealom, vzklikneš nehote: To je res dovršen človek! Tak bi bil rad tudi jaz! Obstoja ideal za mladeniča, za mladenko, za očeta, za mater, za urad- nika, za generala itd. Kolikor bolj se vsi ti približajo takemu idealu, toliko boljši so, toliko več bodo znati dati drugim, toliko bolj se bodo žrtvovali za bližnjega. Zdaj vidiš veliko resničnost takega ideala. Pa to še ni vse. Obrniva list in bova našla dva problema. Eden je geometrijski, drugi iz matematike. 1. Ne bodi točka na krogu, ampak center kroga. 2. Ne bodi le vsota seštevanja n, pr. 5+3=8, ampak vsota pomno-ženja 5X3=15. Ali vidiš v teh številkah ideal? V mrtvih številkah ne, pač pa v poživi j enih. Dobro pazi na dokaz. Vidiš, kako se tvoj kolega žr-tvuje za dobro stvar. Naštel si 5 njegovih dejanj, potem še 3, torej 8. To ti imponira, ga spoštuješ in skle-' neš posnemati ga. Ker si pameten fant, se ne boš zadovolji! s številko 8, ampak 5X3 ali 5X8 ali še več. Hočeš v dobrih delih prekositi svojega kolego! Na ta način je tudi geometrijski Problem rešen, ker si se postavil v center kroga, deléč na desno in levo, vse naokoli pri vsaki priliki in Vsakemu to, kar zmoreš, da le pomagaš drugemu. Idealnemu študentu bo zlahka najti take priložnosti. Le nekaj primerov. Tvoj sošolec je „revežˮ v šoli. Pomagaj mu. Drugi je otožen, potolaži ga. Pisatelj Verlaine pravi: „Ni lepšega za človeka kot zmanjšati žalost drugemuˮ. Pristopi k Vincencijevi konferenci po vzgledu idealnega dijaka Ozanama. Koliko dela boš našel. Vpiši se v Kongregacijo in bodi aktiven član. Poišči zvezo z „Mladciˮ in sodeluj z njimi. Katoliška akcija ti odpira vrata na stežaj in v njej te čaka ogromno dela. Tvoj kolega išče instrukcije, ker se sicer ne bi mogel vzdrževati in ti veš zanje, privošči mu jih. Imaš kako lepo knjigo, rad jo posodi drugim. Slišiš, da drugi v svoji zlobi ali nevednosti zabavlja čez vero, hvali marksizem, komunizem, štej si v dolžnost, braniti dobro stvar, itd. Taka delavnost ne bo koristna samo drugim, ampak tudi tebi. Pregovor pravi: Kdor uči druge, uči tudi sebe. Taka delavnost te bo usposobila, da boš drugim lahko govoril o dolžnosti in kreposti. Taka delavnost te utrdi za nove žrtve. Pa še nekaj! Kolikor energije porabimo v prid bližnjem toliko je odtegnemo grešnemu poželenju! 30. septembra 1934. NOVINE 3 Pisma naših z tüjine Francija. Prečastiti gospod urednik! Vu imeni Jezušovom pozdravlam Vas, celo Slov. krajino, posebno pa svoje domače, drage stariše, brate i sestre, štere sem mogla z žalostnim srcom zapüstiti i se preseliti v delešnje Francijo, kama se rivle stotero našega lüstva. Vnogi mislijo, ka so tü nebesa na zemli, ali strašno se vkanijo. Prav lepo se Vam zahvalüjem na rednom pošilanji Novin, M. lista i M. ogračeka. Naznanjam Vam, da so mi ti listi najlübši spremlevalci med tüjim narodom. Zato se pa naj razveseli vsakši oča i mati, če njemi hči ali sin priporoča naše najbolše i najbole domače liste i se te tüdi po njih ravna, da ne zajde nikdar v slabo pajdaštvo, štero pripela telko i telko našega dobroga naroda, posebno pa nas mladino v propast, v pogüblenje. Tak ti pošilam lübko Trnje i domačija pozdrave prek velkih bregov i hiš, ki so vsem pa vendar le tüje. Ostali ti bodemo verni i zdravi na düši i teli, da se bomo ednok veselo pozdravlali. Naj se ti milimo, Slovenska krajina, gda ti zadenejo glasovi iz dalne tüjine. Ostani mi Zbogom in ne spozabi se z nas, mili moj slovenski kraj, Bog te živi na vekomaj! Z lübim Sinčkom Vas blagoslovi Devica Marija. Veronika Gabor iz Trnja. GLASI. SLOVENSKA KRAJINA. Naš namen do prišestne nedele. Prosimo drage naročnike i njihove domače, da do prišestne nedele zmolijo vsaki den edno Zdravo Marijo: naj se sveto čislo pobožno moli po sveti. Vsaki tjeden bomo eden takši dober namen določili. Ne pozabimo Gospodovih reči, ka gde nas več pride vküp v njegovom imeni, je on med nami. Vküp pa pridemo v njegovom. imeni z molitvijov. Sküpna, molitev, če je pobožna, prinese poslühnitev. Posvetila se je Srci Jezušovomi drüžina Kovač Matjaša v Črensovcih. Obred posvetitve je opravo Vrednik Novin. Zadnji frtao leta za Novine. Prišli so zadnji trije meseci za naročitev Novin. Koštajo za te tri mesece samo 6 dinarov na sküpni naslov. Po zakoni prave lübezni smo v prvoj vrsti dužni podpirati dober krščanski domači tisk, poleg njega pa tüdi drügoga, če mamo občem. Zato idite širitelje k hišam, gde nemajo Novin i je nagovarjajte, da si je naročijo. Par kil graha ali drügoga zrnja, pa je ta mala naročnina plačana. Trbe samo malo dobre vole. Širitelom po- šlemo k dozdajšnjemi števili Novin nekaj več, naj je pokažejo nenaročnikom i te spodbüdijo za naročitev. Višešnje številke naj nam Širitelje zdaj ne vračajo, nego je med siromake razdelijo. Griža se širi. Iz lendavskoga sreza je prišla že tüdi v sobočkoga. Dozdaj jih je vmrlo 19 v griži. Zahvala. Breplačno je napravo stol i dve klopi stolar Tkalčič Jožef iz Nedelice, za siromaško kühinjo v Soboti. Za delo nikaj ne si je računo. Bog plačaj za dobroto ! — Dom sv. Frančiška. Tajnik cestnoga odbora v Ljutomeri je g. Rupnik Rudolf, bivši tajnik c. odbora v Lendavi. Premeščen je se iz Novoga mesta. Turnišče. Sirotišnica „Deteta Martikeˮ se pomali v red postavla. Ma že par malih sirot. Dobila je v rejo kravo od g. provizora Greifa, ka do mali meli mleko. Dom sv. Frančiška njim je pa poklono deske, skra dnjeke, fosline, nekaj živeža, 10 brisač i blüzi 13 metrov platna za obleko siromaškoj deci. Gda se odpre slovesno sirotišnica, bomo naznanili. Zapor. Zavolo griže je lendavski i sobočki srez zapreti i brez potrebnoga dovolenja se ne dovoli prehod v ljutomerski i čakovski srez. A na železnici pa je prosta vožnja na vse kraje. Smilenim srcom. Letos je dober Bog obilno blagoslovo jesenski pov: krumpli, grah, hajdina, proso, vse je v obilnosti obrodilo. Tikvi je teliko, da lüdje ne vejo kama ž njimi. Isto moramo praviti od repe. Siromakov mamo dosta na vse kraje, ki potrebüjejo pomoči. Zato se oprosijo vsa smilena srca i denejo kaj strani, ka što prevüpa, od svojega pova za siromake i to naznanijo „Domi sv. Frančiška v Črensovcihˮ, da si dare odpela. Smilenim je Bog smilenje oblübo. Lendava. Prestavlen je iz Lendave bivši ravnatelj Lovro Farazin za profesora na mešč. šolo v Ptuj. Lendavčarje so bili ž njim jako zadovolni, ar je bio mož na svojem mesti, ki je s svojov glavov mislo i po svoji nogaj hodo. Želemo njemi na novom mesti očinoga blagoslova. Tifus. V Lendavskoj okolici se je tüdi pojavilo nikelko slučajev tifusa. Poročil se je g. Srezki podnačelnik K. Prah z gč. Marijo Lahovnik. Novoporočencema iskreno častitamo. Proslava 15 letnice osloboditve Slov. krajine, ki so jo štela nacionalna drüštva prirediti v Lendavi, je odložena zavolo toga, ar bi se je samo malo lüdi vdeležilo. Banska uprava jo jé prepovedala, odložena je zaednok na tri tjedne. Bo se li te obslüžavala ali ne, ešče ne gotovo. Najboše bi b.lo jo odložiti do 20 ali 25 letnice i te jo obhajati sküpno s ce- lim narodom kak najbole slovesno. Tečas zvrši že veliki deo naše mladine svoje študije v novoj državi i de ta lejko živi svedoki kak sad osloboditve. Proščenje v Renkovcih. V nedelo, 7. oktobra, bo pri nas „Trezinjeˮ proščenje (mala Trezika Deteta Jezusa, god 3. oktobra). Tatvina. V Črensovcih pri Horvat Štefani Lukači so neznani tatje odpelali po mlatitbi tisto noč šest metrov zrnja, pšenico, žito i proso. Širitelje, ki neste pobrali naročnine za Marijin list, včinite to včasi, ar je skrajni čas prišo, da kalendar damo v delo. Ki žele meti Kalendar Srca Jezušovoga, naj ne küpüje drügoga. Jako lepi bo i koštao bo samo 6 Din. Novembra meseca izide. G. Bistrica. Griža se je jako razširila, šola je zaprta. Dozdaj so vmrli štirje v griži, troje dece i eden dečko, od šteroga smo že pisali v Novinaj. 26 betežnih na griži je odpelanih Preminoči petek v Odranec v šolo, da se tü vračijo. V soboto so znova prišli z automobili po betežnike, šteri so se po hišaj skrivali v celoj črensovskoj fari. Našim v Franciji i njihovim domačim. Oktoberski M. list, šteri je že v štampi, prinese slovensko i francosko spovedno formulo. Oprosite se domači francoskih delavcov, da te Marijin list odstopite vašim v Franciji. Če ga pa nemate, si ga lejko naročite pri našem vredništvi. Isto vala za naše v Franciji, ki nemajo M. lista naročenoga. Sto falatov smo ga dali več štampati'. — Uprava M. lista v Črensovcih. Lejko odate sladko i na pol sladko krmo, če jo ponüdite Agrarnoj gospodárskoj zadrugi v Črensovcih. Ta je dobila ponüdbo na več vagonov. • Tiskovna pomota. Dnes tjeden je tiskarna štampala: „ Vmrli soˮ, mogla bi pa „vrnoli so“. Najmre Novine so vrnoli. Ne razmijo črkostavci zadostno slovenski i tak je prišla pomota.Pa ki Novine vrne, je tüdi vmro za nje. Novine so narasle za komadov: 4 v Gomilicaj, 1 na D. Bistrice, 3 v Turnišči. Sküpno za 8 komadov. — Vrnjene so troje v Lendavi. - Uprava Prvo sv. mešo je darüvao dnes tjeden v Dokležovji g. Kovačič Alojz, novomešnik, salezijanec. Predgali so njemi g. Jerič Ivan, dekan, manuduktor pa bili g. Vadovič Rudolf, beltinski plebanoš. Marijin List i M. Ograček ov tjeden razpošlemo. Mladina najde lepe reči v Ogračeki; naprej jo opominamo, naj si ga prečte. Močno so se prehladi vrednik naših Novin i stari protin se njim jako pobüdo. Ar so pa betegi včasi v začetki proti stali, je z božov pomočjov vekša nevarnost odvrnjena. Se čütijo dobro že i pomali delajo. Odranci. Zavolo griže je naša šola zaprta i spremenjena v izolirnico. V njo pridejo od griže napadeni betežniki, da se ločijo, izolirajo od zdravih. Tü do se vračili. Karitas za vse, vsi za Karitas! Prijatelje aldüjejo eden za drügoga vse. „Karitasˮ je naš prijateo. Posebno je prijateo tistih, ki so v stiski i rabijo penezno pomoč. Kak je ona naš prijateo, tak moramo biti mi njeni prijatelje. Prijatelstvo svoje pokažemo s tem, da njoj zavüpamo__Zavüpanje pa pokažemo s tem, da se pri njoj zavarjemo_Zavarte se- be i svoje domače kemprle! Zavarjete se lehko za slučaj smrti i za doto ali herbijo. Za pogoje zavarvanja zvedite pri vodstvi „Karitasˮ v Maribori, v uredništvi „Novinˮ v Črensovcih, pri g. Mataj Franci, tajniki Kmečke posojilnice v Murskoj Soboti, pri gg. düšnih pástiraj itd. Pobrigajte se kemprle, ar škoda je vsakoga dneva. Kemprle se zavarjete, tem prle bote meli zasiguran pripomoček za stara leta, za slučaj smrti, ali za slučaj zdavanja vaše dece. Že jezeri so izrekli zavarovalnici „Karitasˮ toplo zahvalo. Zahvalni joj bote tüdi vi! Cigani malomi smo grozdje ponüdili, pa je ne vzeo. Etak se je izgovarjao : Ne vzemem je, ar če je jem, grižo dobim. Znamenje z grižov napuni enoga časa. Cena graha je poskočila. Lepi, z rokov prebrani črešnjevec se oda že za 2 Din, 20 par. Pazite, ki ga mate, da se ne znorite. Važno za delavce v Franciji! Francosko drüštvo za emigracijo v Zagrebi je izdalo slovensko-francoski i francosko-slovenskl slovar, šteri obsega 184 strani i prek 5000 reči. Slovar je prirejen tak, da se zlejka pravilno čte i piše. Vsaki delavec, šteri že malo zna francoski, se lejko s pomočjov toga slovara hitro navči gučati i pisati. Znano je, da našim delavcom v Franciji dela največ težav neznanje jezika. S tem slovarom bo to olejšano. Domači, ki mate delavce v Franciji, ne pozabite na to i priporočajte ga svojim. Košta samo 12 Din. Poštnina posebi. Naroči se pri: Francusko Generalno drüštvo za emigracijo u Zagrebu, Trnjanska cesta, br. 33. Blagoslovitev sirotišnice „Deteta Martikeˮ v Turnišči. Oktobra 14., od dnes dva tjedna, se bo blagoslovila sirotišnica „Deteta Martikeˮ v Turnišči. Ki ma lübezen do siromaške dece i občem, naj za te den kaj pokloni čč. sestram za vzdržavanje hiše. Ki je bliže k Črensovcam, naj svoj dar izroči pri „Domi sv. Frančiškaˮ. Zahvala. Štejem si v dolžnost, da se javno zahvaljujem g. poslancu Benko Josipu, da se je požrtvovalno zavzel zame ter dosegli, da sem zopet nameščen. Čepregi Karel pom. strojar s s. Vojvoda Putnik. Kovačova Julika. Tatvina v Prespurgi. — Lejko bi bio tüdi musliman. Komisar: — Vas ne pitani. Od njega bi rad zvedo, kaj je! Zlatko odgovori: — Mate napisano: akademik. — Po veri, ne po pozvanji. — Gospodična Rozalka je pravila, ka sem budhist, jaz pa trdim, ka ne. Kristjan sem. Komisar srečno vzdihne: Hvala bodi dobromi Bogi! (Rozalki:) Pišite: rimsko katoliške vere. (Potem se obrne k Zlatkoji:) — Prav? Zlatko: — Kaj bi bilo prav? Komisar: — Ne razmim. Zlatko: — Jaz tüdi ne. Komisara je palik prijeo sen. Sedo je na divan i Zbirao svoje misli. Najrajši bi zaspao, ali to bi bilo proti njegovoj naravi. Kaj ednok dr. Pravnik začne, to mora priti do konca. Nekaj njemi je pravilo v glavi, ka te mladi človek je ne navaden grešnik. Je spodoben gladkoj ribi, štero držiš, stisneš, ali itak se ti zmüzne iz rok. Smrtno bledi obraz so zakrivali sühi prsti, med temi je skrivoma opazüvao mladoga dijaka. Pokarala ga je düšna vest: „Na slabom konci si prijeo; grobijanec s takšim ponosnim človekom, kakši je viditi te dijak, nikaj ne opraviˮ. Odločo se je za novi način „delaˮ, resno vlüdno, skoro proseče je gučao: — Gospod, zmučen sem, ali itak vidim, da ste ne eden od navadnih lüdi. Ne tajim dnes... ste močnejši od mene. Dva dni i dve noči najmre mi fali spanje. Ne mučite me, prosim. Če bo tak šlo naprej to zaslišavanje, tri dni ne opraviva. (Pogledao je na mlajšega dijaka.) Potem bi prišeo na vrsto vaš pajdaš, vse kaže, da nikaj ne slabši ftiček, kakši ste vi in potem samo v soboto bi lejko mislo na počitek. (Po kratkom odmori je teklo naprej): — Vaše ime, vera, pozvanje in vse spodobno me telko briga kak vas lanski sneg. Spao bi rad. — Zlatko se je opravičavao: — Vüpate trditi, gospod doktor, da sem vam jaz moto nočni počitek? Kazimir: — Za volo naj lejko spite do prišestne nedele . . . Komisar se skoro jokao: — Ne morem. Vkradnola sta klop mestne občine. To je dokazana istina. Kazimir je razžaljeno segeo vmes — Gospod, obžalüvali te mogli te reči ... Samo malo je falilo, da sta se ne prijela s komisarom. Brata sta trdo držala gospoda. Naštevala sta njemi vse grde reči, s šterimi jiva je sprijeo, obečala, ka ta ga gnala pred sodnika, ka ne moreta poznati nikšega vsmilenja, kda mladim i nedužnim lüdem blatijo poštenje . . . — Ne priznatá tatvine ? je grmeo komisar. Zlatko je vrgeo svoj bankaš pred gospoda na stol: — Poglejte, 3000 dinarov najdete v njem. Mislim, brat tüdi zmore telko, če ne več. Mava lepi, naprej plačan kvarter; meseca maja smo, samo norc, ali betežen človek bi köro v takšem vremeni; to se pravi, ka sühi les, vaša klop, nam je tüdi za peč nepotrebna . . . Zakaj bi vzela potem to malovredno klop ? Suhec je ponižno javo, ka sta zdignola klop i bi jo zagvišno odnesla če on ne bi meo odprte oči. Kazimir je škripao z zobmi, najrajši bi pa počo od smeha: — Gde je tisti zakon, šteri mi prepove, ka bi odneseo to, kaj je moje ? — Komisar se je v hipi spre- meno v staroga grobijanca: — Kaj? Ta klop je vaša? Gospodi, vi lovite svojo pamet, štera je zablodila na jüžni tečaj. Ali jaz vas opominam, ka smo ne na jüžnom tečaji, nego na mestnom policijskom komisarijati. Dokažita, ka je ta klop vajina, toda ne vütro, — taki. Zlatko je zdigno svoj bankaš s stola, poiskao v njem potrdilo od kralevskoga notaroša; Potrdilo je porino gospode pod nos... Za svojim hrbtom je čüto toplo telo brata i to mlado, toplo telo se je zvijalo, mantrao ga je komaj zadüšeni smeh. Gospoda od policije je orala z zvedavimi očmi beli papir. Menjavali so farbo. Komisari so plesale slove pred očmi, zato je Rozalka prebirala papir; podpisani králjevski notar s tem posvedočim, ka sta klop z označko „K. Z." küpila i plačala akademika, plemenitoga gospoda Kregar Kazimir i Zlatko, zato je ta klop njima pravična lastnina.“ Komisar je začno od nova; debelo gledao Suhca, Suhec Repnika, Repnik Rozalko, vsi trije dva dijaka; na konci je gospodi komisari vujšlo: — Ne razmim . . . Dale. 4 NOVINE 30. septembra 1934. PO DRŽAVI. Nesreče. Jeraj Jakob, Železničar je rivao tovorne vlake v Ljubljani. Poškalo se, spadno pod potače, šteri so ga vmorili. — Gobe jé küpila Rus Kristofova žena v Brodi na trgi i je peterim svojim domačim pripravila. Vsi so se zagiftali ž njimi, ar so gobe bile čemerni. V bolnišnico so je spravili vse i hitra zdravniška pomoč je vse rešila smrti. Hišo so zažgali Bečrovič Abazi v Balabanimi v Srbiji i njemi ženo z detetom vmorili nepoznani hüdodelci. Na Vogrsko smemo izvažati pet jezero vagonov drv, 4 jezero ton stavbenoga lesa, 400 ton orehov v lüščanji, 420 ton kalcijovoga karbida i 9125 kil morskih rib. Zakone je razpisavao i nove dovoljavao stari katoličanski pop Jukič v Sarajevi. Zatožen je zato pri cerkvenoj, političnoj i sodskoj oblasti. — Starokatolička kriva vera ne priznava nezmotlivosti pape v verskih dugovanjaj i nevtepenoga poprijela Bl. D. Marije. Vodijo jo odpadnjeni i zoženjeni katoličanski duhovniki. Mesto ribe je vlovo mrtvo dete Živanovič Milorad poleg pančevskoga mosta. Edno leto voze je dobo bankir Živkovič Števan v Leskovca zavolo krive prisege. Vmori i drüge hüdobije. Mrzlikar Jakob, mehanik, človek brez vere, je strelo svojo ženo, Ano, na Viči pri Ljubljani. Ženo je povrgo i odišo od nje,! gda je navidez skesan prišo nazaj, ga je sprejela. I njegova zahvalnost je bila ta, da jo je strelo. Pokojna je mati 7 dece. V ljubljansko trgovino je z razjokanim obrazom prišo en mladenec i proso svojega pajdaša iz šolskih let, trgovskoga pomočnika naj njemi posodi peneze za potne stroške, ar so njemi oča vmrli. Trgovski pomočnik njemi je dao peneze pa ešče sam šo na sprevod. Ali na veliko svoje začüdenje je prijatela ne najšo tam, pač pa očo njegovoga živoga, šteri je od sina samo teliko pravo, da je fakin i ka ešče na gauge pride. Anžur Antona, ki je odskočo z z ljubljanske voze, so orožniki zgrabili na lastnom domi v Spodnjoj Zadobrovoj, gde je bilo proščenje. Tü so ga z bajonetom presmeknoli, ar se njim je proti postavlao. Triletno vozo i dveletno zgübo častnih pravic je dobo Cizarič Ivan iz Pavlovec v Maribori, ar je natelko zbio svojo ženo pijanko, ka je od doblenih ran v treh dnevaj vmrla. Vlomi. V Črmošnjicah pri Ko, čevji na Kranjskom so vlomili ponoči v trgovino Šamer Emilija i odnesli 28 jezero dinarov vredne süknje. V Ljubljani so obsodili 12 vlomilcov, ki so napravili v kratkom časi 50 jezer dinarov kvara. Pametno i prepotrebno. V Kamniki na Kranjskom je edna tovarna naznanila delavcom, da bodo z dela odpüščeni, če do pijančivali i se bili. Naj si trezen človek slüži krüh, pijanec i pretepač ga je ne vreden. OKOLI PO SVETI. 350 letnico so obhajali Horvatje, ka so se iz Slavonije naselili na Moravskom v Čehoslovaškoj. Prebivajo tü v treh krajaj: v Frelichovom, Pržerovi i na Dobrom polji. V cerkvi i šoli majo češčino, doma pa svoj stari horvački jezik rabijo. Proslavo je organizirao naš poslanik Grisogono i jo je Češka oblast podpirala. Grozoviti Štrajk. V Ameriki štrajka okoli milijon lüdi. Predsednik Roosevelt je v velikih skrbeh. Zdaj že 30 milijon lüdi si ne more poskrbeti potrebnoga živeža i vse te mora država prehraniti. Če de meo teliko dühovne moči Roosevelt, ka segne v kaso milijardov, ki so si na račun delavstva brez dela spravili to vrednost, te de folgao z podporami. Ovak ne. Po molitvi sv. čisla rešena. Gda je gorela ladja „Morro Castleˮ, kak smo pred kratkim poročali, na šteroj je zgorelo 170 potnikov, je edna ženska, Slack Marion, Amerikanka, držala v rokaj čislo i več potnikov se je zbralo okoli nje i so je molili. Gda se je ladja nagnola, so spokapali na tla i nekak njej je strgao z rok čislo. V roki njej je pa ostao kri ž, s šterim jo je mornar vrgo v morje, iz šteroga jo je rešo rešilni čun. Marija svojih ne zapüsti v nevarnosti. Gospodarstvo. Včelna griža. Pri sproletnom preglédavanji včel rojar večkrat opazi, ka so gerpe zamazane s včelnim blatom, štero povzročao jako neprijeten smrad. Vsakšemi rojari more biti znano, ka se včele zvün matice čistijo odzvüna panja ali koša. Večkrat se pa zgodi, ka so zavolo toga ali onoga vzroka prisiljene to delo napraviti tüdi v panji, v koši. Da se včele čistijo v panji, je za to več vzrokov. Dostakrat pritisne rano v jeseni mrzlo, deževno i vetrovno vreme, šteromi sledi sneg i trpi do konca marca meseca. To je čas 4—5 mesecov, šteri včele prisili, ka ostanejo v panji i četüdi se tü pa tam pokaže sunce, nema telko moči, ka bi včela lehko zapüstila svojo hižico. Jesti tüdi morejo med tem časom, pa četüdi malo, se je med tem časom nabralo v njüvih želodčkaj telko blata, ka so prisiljene tisto odložiti v panji na gerpe. To pa je proti njüvoj voli. Tüdi ene same so najvekše lübitelice čistoče. Drisko ali grižo dobijo tüdi tiste včele, štere so ne dobro prezimlene. Mogoče je slab panj ali pa majo slab med ali _pa so med zimov večkrat razdražene i zavolo toga povžijejo več meda i na te način se tüdi prle napunijo želodčki z blatom. Lehko pa je panj spomni i v njem nastane režek i se včele prehladno. Grižo povzroča tüdi nestalno vreme. Zgodi se ka rano na sprotoletje, posebno močni panji z zdravimi i močnimi maticami, se začnejo močno razvijati, včele potrebüjejo dosta meda, a med tem časom postane vreme mrzlo i če te mraz trpi po več tjednov, so tüdi te prisiljene včele se čistiti v panji. Dostakrat povzroči te beteg tüdi med, šteroga Včele naberejo na jeliči, na sladkornoj (cukornoj) repi. Te med je jako gosti i za prezimavanje neprimeren. — Je živalskoga izvora. Razne vüši cecajo iz drevja, repe i cukornoga trsa sladko vodo i to nabirajo včele i predelajo v med. Takši med ne povzroča samo griže, liki škodüje tüdi mladicam. Od griže betežne Včele največkrat püstijo blato med žrelom i po bradi. Kak to rojar zapazi, mora gerpe z mokrov capov dobro pomiti. Gda pa postane telko toplo vreme, ka panj lehko odpremo, moremo vse z blatom pomazane gerpe odstraniti i s čistimi nadomestiti. Pomazane gerpe pa lehko opremo z mlačnov vodov i nato čiste nücamo. Če so pa tüdi stene panja pomazane, moramo včele preseliti v drügi panj i zamazanoga dobro zribati z lügom. Pri prekladanji včel moramo biti jako previdni i paziti na primerno toploto. Ta mora meti vöni najmenje 15° C. Če pa te toplote nega, ga moramo prekladiti v zakürjenoj sobi. Najbolše vrastvo za grižo je večkratno izletavanje včel pozimi. To je pa odvisno od vremena. Toga si pa mi sami nemremo napraviti. Kak Včele začnejo izletavatí, je griže konec. PREKOSNICE. Pobiraš i školnik sta herbala petnjek vina. Oba sta bila Zvünredno veseliva, samo na tom sta si glave trla, kak bi si to pravično razdelila. Školnik pobiraši tanačiva, ka bi šla z vinom na Büdino na pésje senje i tam odpreta pinteško. I tak sta napravila. Pobiraš je na pipo vdaro petnjek naprej, školnik pa je odzada zvrtao lüknjo i je tam včesno notri svojo pipo. Narod je prihajao i pitajo prvoga, počem toči: „Po 10 Din.ˮ i školnika: „Počem pa oni?ˮ Moje je falejše, samo po 5 Din. — Pobiraš je svojo pipo doli zaškrno i je sam šo k školniki na liter za 5 Din. — „Ve njemi že sfali, te njemi pa jaz svoje lejko oddam tüdi za 20 Din. — Škol- nik je stržo i se spakivao. Zvonar pa je veselo stopo k pipi i pozavao, ka de zdaj njegovo na redi. Süče, vrti svojo pipo, ali „nato njemi je mrla.ˮ „Čakajte malo, pipa se je stavila.ˮ — Pipa je že dobra, nego pamet se je stavila, so si zgučavao Pomota. Pijanec pride domo i se pašči k ženi, da bi jo obino, ka ga ne bi kregala. Bio je pa na teliko nalokan, da je mesto žene hišni vogeo obino i ga začeo küšüvati. Naednok samo spregovori: „Oj Katá, da pa preveč osolena vüsta maš.ˮ Stena je bila najmre puna s šolarom. Starost. — Kelko let si stara zdaj? — Dvajseti dva. — Pa lani si bila tridvajseti. — Mi nazdrt štemo, ar pri židovi slüžim. V šoli v Slov. krajini Vučiteo kaže sliko kokota deteti i je pita, ka je to. — Dete: to je kokot. — Vučiteo: to je petelin. — Dete: Ne istina, to je kokot. — Vučiteo : petelin je. — Dete: To je drek ne petelin. Cene. Spremembe ne. Vreme. Megleno, hladno. Senja meseca oktobra: 3. v Čakovci, 4 v Turnišči, 5. na Hodoši, 8. v Rakičani, 15. v Soboti, 20. v Črensovcih, 21. pri Maloj Nedeli, 23. v Martjancih, 26. v M. Središči, 27. v Križevcih na Goričkom, 28. v Lendavi i Gornji Petrovci. Razglas. Uprava občine Lendava naznanja, da je veliki živinski in kramarski sejem v Dol. Lendavski bi se imel vršiti dne 28. septembra 1934, radi različnih bolezni v dolnjelendavskem srezu, prepovedan. — Do nadaljnega so tudi Prepovedani tedenski (vsak torek) svinjski sejmi. Uprava občine Lendava. BANKA BARUCH 15, Rile Lafayette, PARIS odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkolantneje Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu Sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št, 3064-64, Bruxelles; Francija: št. 1117-94, Paris; Holandija: št. 1458-66; Ned. Dienst;Luksemburg: št. 5967, Lüxembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. ___________________________24—18 Kak živi lüdstvo na Severnom Vogrskom. Nekaj študentov debrecinskoga vseučilišča je odišlo na letni počinek v severno Vogrsko, gde so šteli preštudirati živlenje na vesi. Zdaj objavlajo sad svojih študij iz krajov okoli gornjega i srednjega toka Tise, tak iz krajov, šteri mejijo na Podkarpatsko Rusijo. Iz občine Nyirábrány, severo-vzhodno od Debrecina, je napisao Kovács János, študent medicine od reči do reči eta: „Tü živi okoli 6000 lüdi brez najmenših sredstev za živlenje. Siromaštvo, šteroga nemrem nanč dobro opisati, je povzročilo, ka je narod spadno v pravom pomeni reči na stopnjo živali; so med njimi takši, šteri nemrejo več gučati i komaj stisnejo iz sebe kakšo reč i to nerazumlivo.ˮ — Te madjarski študent se je prepričao, ka se lüdje čüdüjejo tistomi, šteri ma šest vogrskih filerov. Edina hrana njim je ves čas samo krumpiš, i nekši črni kiseli krüh, za šteroga se ne ve iz koj je napravleni. Ti lüdje so že leta i leta ne jeli mesa, sladkor dobivajo samo betežni i vmirajoči. Nacionalistični list „Magyarság“ piše: ka se deca v tom kraji od desetoga meseca svojega živlenja hranijo izklüčeno samo s krompirom i zavolo toga vidite tam najbole redke slučaje zaostalosti v rasti. Hiže teh lüdi komaj rastejo iz zemle, v njih je neprenesliv smrad i v ednom nezdra-vom Prostori živi do 12 düš. Vse vrste različnih betegov so tam jako zastopane, a narod je odreveneo i se ne briga za nikoj, a oblasti ešče menje. Zvün vesi Nyirábrány, neposredno pri Češkoslovaškoj meji, žive nekelko desetin poledelskoga proleterijata v jamah, izkopanih v zemli i sirmaško pokritih. V vesi z šestjezero stanovniki sta samo dva stüdenca i stanovniki pijejo vodo s stüdenca, poleg šteroga je gnojišče ali stranišče, štero je v zvezi s stüdencom. Zavolo toga je tü tifus vsakdanešnji slučaj. V šoli nega stüdenca i zavolo toga nosijo deca v šolo zamazano i toplo vodo. Ves ma nekaj sto stalno nezaposlenih i spodobne razmere vladajo v vsej krajaj od Debrecina vse do reke Tise, šteri se zove Nyirség. Redka nesreča občine Nyirábrány je nastala po ostrom mrazi 1. 1929, gda so bili gorice vničene, od šterih je Prebivalstvo živelo. Prebivalstvo si je ne moglo küpiti novih trsov i zavolo toga je zasejalo v pesek oves, a zaman. Po „Hrvatskoj Stražiˮ cialna bolezen v pravom smisli reči. Zato so potrebni najresnejši i najraz-novrstnejši ukrepi za njeno sistgmatično zatiranje. Rešitev tak velikoga pitanja pa predpostavla obstoj organa ali strokovno osebo, ki mora poznati vsa pota, po šterih se razširja tuberkuloza ne samo kak medicinski, nego tüdi kak socijalni pojav. Po primeri drügih držav smo vstanoviti v ministrstvi za socialno politiko ino narodno zdravje odsek za jetiko. Za šefa sem imenüvao dr. Ivana Matka, docenta na medicinskoj fakulteti v Pragi ino šefa oddelka v mariborskoj bolnišnici. Znan je kak strokovnjak za praktično pobijanje te bolezni. G. dr. Matko je že prevzeo svojo dužnost. Želem pa po možnosti vstvoriti tüdi drüge predloge resolucije prvoga jugoslovanskoga kongresa proti tuber-kulozi. Osvedočen sem, da bodo s časom ti napori obrodili dobre sade i da bodo spunili naša pričaküvanja. Vse kulturne države so že potemle velko, energično akcijo za zatiranje te bolezni, ve je v vseh državah zahtevala velike žrtve. V Franciji je vmrlo 1929 leta 66.843 oseb od tuberkulozo na 40 milijonov prebivalcov, v Italiji, kje je nad 40 milijonov prebivalcov, je isto leto vmrlo 59.827 oseb. V Velikoj Britaniji brez Škotske ino Irske znaša to število 38.173, v našoj državi z 14 milijoni, brez zadostno organizirane akcije za pobijanje jetike, pa kaže štatistika za to leto 41.335 žrtev jetike. To število je najresnejše znamenje te bolezni. Za oskrbo ino za zdravlenje toga velikoga števila jetičnih žrtev pa mamo komaj nekaj nad 40 zdravilišč, ino 2000 posteo v raznih sanatorijaj ino bolnišnicaj. Anglija, z najmenjšim številom žrtev te bolezni, je mela že leta 1929 635 zdravilišč, ino 22.127 posteo v bolnišnicaj. Češkoslovaška, z malone ednakim številom prebivalstva kak naša država, je mela tisto leto 27.938 žrtev tuberkuloze, a 230 zdravilišč, ino 8000 posteo v bolnišnicaj pa zatočiščaj. Dejstvo, da so še druge države še s hüjšimi podatki, nas ne sme zavirati pri deli. Pri nás vmrje po dozdaj znanih statističnih podatkaj dnevno 100 do 110 oseb od jetike. V samom Belgradu 2 do 3 osebe. Osrednji urad za zavarovanje delavcev potroši letno za. zdravlenjo jetičnih delavcov ino njihovih rodbin okoli 60 milijonov Din. Kak indri, bomo potrebüvali tüdi mi za naš boj dugši čas i trbelo de naš načrt razdeliti na več let v skladi z razpoložlivimi sredstvi. Zvün toga mora zasebna iniciativa ostati še za naprej Važen činiteo na tom področji dela. Njeno sodelüvanje bo olajšalo na ednoj strani pravilno izvršitev zakonskih ukrepov, na drügoj strani pa bo pomnožilo sade vse te akcije, 41.335 letnih žrtev jetike. Izjava dr. Novaka, ministra socialne politike od borbe proti jetiki. Dozdašnje delo v borbi proti jetiki v našoj državi ne odavarja popolnoma. Podatki, ki jih mamo, dokazüjejo, da je jetika lüdsko hüdo ino so- Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkányl Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik; Klekl Jožef, župnik v pok.