Oznaka obrazca: ARRS-CRP-ZP-2022/23 Status: Oddano -Digitalno podpisano Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta 4. Poročilo o realizaciji predloženega programa dela oz. ciljev raziskovalnega projekta V sklopu potrjenega programa dela smo definirali naslednje cilje, ki so bili v celoti doseženi (predstavljeno tudi pod točko 5): • Oblikovati tipična kmetijska gospodarstva, ki bodo odražala slovensko kmetijstvo z različnih zornih kotov (proizvodna usmerjenost, specializiranost, diverzifikacija, velikostna struktura, proizvodni pogoji posamezne regije itd.) in pri tem doseči soglasje vladnih in nevladnih ekspertov glede tehnično­proizvodnih značilnosti posameznih definiranih gospodarstev. • Definirana tipična kmetijska gospodarstva zapisati v ustrezni (vektorski) obliki, ki bo omogočala obdelavo in simuliranje s pomočjo modela kmetijskih gospodarstev (MKMG). • Nadgraditi model kmetijskih gospodarstev (MKMG) v smeri vključenosti dodatnih proizvodnih aktivnosti, ki bodo podprte z MK, kot tudi dodatnih okoljskih indikatorjev na ravni kmetijskega gospodarstva. • Nadgraditi sistem modelnih kalkulacij (MK) z vidika še ne vključenih proizvodnih aktivnosti in ključnih proizvodnih tehnologij. Pri gospodarsko in okoljsko pomembnejših proizvodnih aktivnostih dodati izbrane poenostavljene okoljske indikatorje. • Razviti dodaten modul, ki bo omogočal statične ex-post mikro ekonomske analize na ravni tipičnih kmetijskih gospodarstev, na željo naročnikov pa po koncu projekta tudi ad-hoc analize. • Razviti samostojen modul za pripravo agregata izbranega sektorja oziroma izbranih kazalnikov na nacionalni ravni, izhajajoč iz rezultatov na ravni tipičnih kmetijskih gospodarstev. • Izvesti ex-post analizo za vsa (pomembnejša) tipična kmetijska gospodarstva od leta 2017 do 2019. • Pripraviti in uskladiti scenarije razvoja kmetijske politike po letu 2021 z naročnikom – v primeru že potrjenega strateškega načrta za Slovenijo pa scenarije po dogovoru z naročnikom prilagoditi temu -, ter izvesti ex-ante ekonomske analize na ravni izbranih tipov kmetijskih gospodarstev. V okviru projekta smo tako definirali 146 tipičnih kmetijskih gospodarstev, s katerimi smo skušali simulirati celoten spekter slovenskega kmetijstva. Glede na veliko raznolikost TKMG ne preseneča, da dobljeni rezultati, pri katerih se posebej osredotočamo na bruto dodano vrednost na efektivno vloženo uro dela, izkazujejo predvsem na manjših TKMG celo negativne vrednosti, na nadpovprečno velikih pa zlasti v rastlinski pridelavi zelo ugodne rezultate, ki se ponekod približajo 50 €/h. Opravljena analiza ponuja zanimive in dokaj poglobljene primerjave med sektorji, dodatno pa v slovenski prostor prinaša svež vpogled v strukturo celotnega agregata. Tako fizični agregati kot ključni ekonomski kazalniki namreč izkazujejo zadovoljivo pokritost s primerljivimi vrednostmi, ki temeljijo na statističnih podatkih. Zato lahko upravičeno rečemo, da je zgrajen model lahko podlaga za spremljanje dogajanja v slovenskem kmetijstvu vsaj na agregatni ravni, na nižjih ravneh pa bodo vsekakor potrebne nadaljnje izboljšave. Dobljeni sektorski rezultati so za marsikoga verjetno presenetljivi, za boljšega poznavalca dogajanja in razvoja v posameznih sektorjih pa bržkone precej pričakovani. Razlike v ekonomski uspešnosti posameznih sektorjev so zelo velike, zato ne preseneča, v katero smer se v Sloveniji odvijajo spremembe v odvisnosti od naravnih pogojev, velikosti kmetijskih gospodarstev, angažmaja razpoložljive delovne sile ipd., nenazadnje pa tudi od proračunskih plačil, ki v posameznih sektorjih predstavljajo izjemno pomemben vir prihodkov, na agregatu celotnega kmetijstva pa se v marsikaterem letu že približajo bruto dodani vrednosti. Vse našteto še toliko bolj velja na ravni posameznih kmetijskih gospodarstev. Z razumevanjem teh in dodatnih dejavnikov je mogoče podati dokaj zanesljive napovedi, kako velik vpliv imajo proračunska plačila in predvidene spremembe na tem področju na ekonomske kazalnike posameznih kmetijskih gospodarstev in celotnih sektorjev, kar je v tem obdobju še kako aktualno. V sklopu projekta je nastal tudi Katalog tipičnih kmetijskih gospodarstev, ki je samostojna publikacija. Katalog je namenjen iskanju različnih informacij po posameznih referenčnih tipih kmetijskih gospodarstev in tudi vpogledu njihovega prispevka na agregatni ravni. Uporabnik lahko najde različne fizične, ekonomske in okoljske kazalnike po posameznem tipu. Prikazane rezultate lahko presojamo z različnih zornih kotov. Zanimivi so tako rezultati posameznih tipičnih kmetijskih gospodarstev, razlike med njimi znotraj sektorjev, pa tudi med sektorji npr. za podobno velikost na podlagi določenega proizvodnega vira. Lahko pa poskusimo poiskati približek najbolj podobnega konkretnega kmetijskega gospodarstva in iskati vzporednice. Tako katalog kot ostali rezultati tega projekta so zasnovani na način, da jih je mogoče ažurirati na podlagi novejših podatkov, na njih izvesti npr. scenarijske analize ipd. Seveda so vsi izpeljani postopki začenši od opredelitve tipičnih kmetijskih gospodarstev naprej v primeru zadostnega interesa lahko v prihodnjih letih izboljšani in s tem lahko omogočajo bolj natančne analize. Je pa tudi s trenutno verzijo mogoče izvesti tako simulacije kot ocene stanja v kmetijstvu in lahko v prihodnje nudijo dodatno podatkovno podlago tako za poslovno odločanje kot za sprejemanje političnih odločitev. Ob vzdrževanju in ažuriranju zgrajenih modelov, še bolj pa v primeru njihove dodatne nadgradnje, bi izbrane rezultate vsekakor kazalo spremljati vsako leto in analizirati spremembe tudi z zornega kota, ki ga omogoča v tem projektu razvito orodje. Rezultati projekta se že uporabljajo in so podlaga za raziskovalno delo pri nekaterih drugih projektih, kot tudi pri nekaterih novih projektih, ki so še v fazi prijave. V času trajanja projekta, ni prišlo do formalnega sodelovanja s tujimi raziskovalnimi inštitucijami, smo pa po končanem projektu navezali nekaj stikov za sodelovanje na tej temi v bodoče. Iz tega naslova je v postopku prijave doktorske teme kolegice iz Hrvaške. 5. Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem projektu in zastavljenih raziskovalnih ciljev Delo je potekalo skladno z vsebinskim in načeloma tudi terminskim načrtom dela. Do odstopanja pri slednjem je prišlo zaradi uporabe, v okviru danega projekta razvitega pristopa (MKMG in TKMG) za namen druge študije (podrobneje jih opisujemo v točki 6) in nekaterih pomanjkljivosti, ki so bile v danem poročevalskem obdobju nadgrajene in odpravljene. Raziskovalni projekt je bil zasnovan v obliki petih delovnih svežnjev (DS), ki so bili nadalje razdeljeni na posamezne zaokrožene naloge (N) oziroma pod-naloge znotraj posameznega delovnega svežnja. V sklopu projekta smo realizirali predviden program dela po vseh ključnih točkah in ciljih. V nadaljevanju na kratko povzemamo rezultate po ključnih izpostavljenih ciljih v predvidenem programu dela. -Oblikovali smo tipična kmetijska gospodarstva (146), ki odražajo slovensko kmetijstvo z različnih zornih kotov (proizvodna usmerjenost, specializiranost, diverzifikacija, velikostna struktura, proizvodni pogoji posamezne regije itd.). Oblikovan in definirana so bila v sklopu posebnih strokovnih delavnic, pri čemer smo dosegli soglasje različnih deležnikov (vladnih in nevladnih ekspertov) glede tehnično-proizvodnih značilnosti posameznih definiranih gospodarstev. -Definirana tipična kmetijska gospodarstva smo zapisali v ustrezni obliki, ki omogoča obdelavo in simuliranje s pomočjo modela kmetijskih gospodarstev (MKMG). -V sklopu projekta smo obsežno nadgraditi model kmetijskih gospodarstev (MKMG) v smeri vključenosti dodatnih proizvodnih aktivnosti, ki so podprte z Modelnimi kalkulacijami KIS. -Tako na ravni MK, kot tudi TKMG se izračunavajo in spremljajo različni dodatni okoljski indikatorji. Omogočena je tudi večplastna primerjava in benchamrk analiza. -Nadgradili smo sistem modelnih kalkulacij (MK) z vidika še ne vključenih proizvodnih aktivnosti in ključnih proizvodnih tehnologij. Pri gospodarsko in okoljsko pomembnejših proizvodnih aktivnostih smo dodali pester nabor okoljskih indikatorjev. -V sklopu projekta smo razvili dodaten modul, ki omogoča statične ex-post mikro ekonomske analize na ravni tipičnih kmetijskih gospodarstev. Pripravljenih je bilo več vmesnih poročil in tudi scenarijska analiza za potrebe priprave Strateškega načrta. -Razvili smo kompleksen samostojen modul za pripravo agregata izbranega sektorja oziroma izbranih kazalnikov na nacionalni ravni, sektorski ravni oziroma kako drugače določeni skupini izbranih TKMG (velikost, obseg PDM lastnega dela, območje OMD/ ne OMD itd..), izhajajoč iz rezultatov na ravni tipičnih kmetijskih gospodarstev. -Izvedli smo kar tri ex-post analize za vsa tipična kmetijska gospodarstva. Za obdobje 2016-2018, 2017-2019, 2018-2020. -Imeli smo več sestankov z naročnikom in uskladili scenarije razvoja kmetijske politike po letu 2021 in pripravili tudi ex-ante ekonomsko analizo na ravni izbranih TKMG in agregata. 6. Spremembe programa dela raziskovalnega projekta oziroma spremembe sestave projektne skupine Delo na projektu je tekom trajanja celotnega projekta teklo nemoteno. Pri določenih delovnih svežnjih so bile naloge v dogovoru z naročnikom (MKGP) tudi predčasno zaključene (kar smo sproti poročali v sklopu vmesnih poročil). Takšna dinamika izvedbe je bila dogovorjena z namenom, da se z analizo v okviru četrtega delovnega svežnja, natančneje nalog 4.2 in 4.3, podpre priprava intervencij v okviru Strateškega načrta SKP za obdobje 2023 -2027. Naloga je bila uspešno predčasno zaključena in sicer s končnim poročilom tega sklopa v februarju 2021 »Analiza sprememb ukrepov SKP na ravni tipičnih kmetijskih gospodarstev, izvedena s pomočjo MKMG«. Zaradi širše sprejetega koncepta opravljene analize in nadaljnjih potreb pri podpori s pomočjo modelnega orodja je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v začetku poletja 2021 razpisalo projektno nalogo (430-97/2021) »Analiza vpliva sprememb nekaterih ukrepov SKP po 2023 na kmetijske sektorje …«. Glede na to, da raziskovalna skupina razpolaga z modelom kmetijskih gospodarstev (MKMG) in definiranimi tipičnimi kmetijskimi gospodarstvi (TKMG) kot osrednjim rezultatom tega projekta, smo se prijavili na razpis in preko poletja izvedli večje število različnih (ad hoc) analiz. V sklopu slednjega so bile potrebne tudi številne nadgradnje modela (MKMG) in tudi posameznih TKMG. Ob številnih navzkrižnih analizah (na ravni aktivnosti, gospodarstev, sektorjev in agregata po številnih scenarijih) pa smo odkrili tudi določene pomanjkljivosti v sklopu tega projekta sicer že zaključenih nalog. Slednje smo odpravili in nadgradili, kar pa je zahtevalo dodaten čas, ki za to ni bil predviden. Rezultat je boljše orodje in tudi realnejši rezultati tako na agregatni ravni kot tudi na ravni posameznih TKMG. Glede na veliko informativno vrednost dobljenih rezultatov po kmetijskih gospodarstvih tako za različne strokovne službe, študente in druge zainteresirane deležnike na področju kmetijstva je pomembno, da so rezultati kar se da ažurni in preverjeni. Slednje pa smo dosegli ravno z dodatno uporabo v sklopu omenjene projektne naloge. Glede na potrjen načrt dela smo predvideli, da ob zaključku projekta pripravimo publikacijo v obliki Kataloga kmetijskih gospodarstev (Katalog tipičnih kmetijskih gospodarstev -Žgajnar in sod., 2022). Ta uporabnikom omogoča dostop do številnih informacij na ravni tipičnih kmetijskih gospodarstev, med njimi predvsem različnih tehnoloških, ekonomskih in tudi okoljskih kazalnikov. Zaradi že omenjenih nadgradenj pa smo bili primorani v ponoven preračun in pripravo novih rezultatov za vsa TKMG. Zaradi slednjega smo zaprosili za trimesečno podaljšanje zaključka projekta, da smo imeli dovolj časa za kvalitetno pripravo takšnega priročnika in tudi uspešno izvedbo zaključne predstavitve. Podaljšanje projekta je bilo odobreno tako s strani MKGP, kot tudi ARRS. V času trajana projekta je prišlo do sprememb v sestavi projektne skupine. Zaradi odhoda na drugo delovno mesto je projektno skupino v letu 2019 zapustila Marjeta Pintar (šifra raziskovalke: 17854). Da bi nemoteno zaključili delo na projektu smo v projektno skupino v letu 2020 vključili Ano Hiti Dvoršak (šifra raziskovalke: 53771). Prav tako so bile v letu 2021 v projektno skupino vključene Marija Tomšič (šifra raziskovalke: 55706), Tanja Šumrada (šifra raziskovalke: 50530) in Ana Novak (šifra raziskovalke: 55853). 9. Drugi pomembni rezultati projektne skupine 10. Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine ANG With the developed approach of typical agricultural farms, we have obtained a model tool in Slovenia that follows the modern trends of such tools in the world. It enables various simulations both at the level of production activities, farm level, as well as individual sectors and the aggregate. One of the purposes and possibilities is the support of decision-makers at the level of agricultural policy. Thus, the model provides support for strategic decisions, such as the CAP strategic plan, for which it was also used. This enables a more rational use of public funds. Model results at farm and aggregated level have great informative value for various professional services, students and other interested stakeholders in the field of agriculture. Therefore, it is important that the results are as up-to-date and verified as possible. In the future, it will thus be possible to periodically update the input parameters and monitor what is going on in each segment of the sector. The key results are published in the Catalogue of typical agricultural holdings, which is available to various interested users (students, consultants, decision-makers in agricultural policy etc.) and will be an important source of additional information both at the level of advisory service and various professional work, which we believe will help to greater efficiency in the field of agriculture. 11. Vpetost raziskovalnih rezultatov projektne skupine 11.1. Vpetost raziskave v domače okolje Kje obstaja verjetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva? v domačih znanstvenih krogih pri domačih uporabnikih Kdo (poleg sofinancerjev) že izraža interes po vaših spoznanjih oziroma rezultatih? 11.2. Vpetost raziskave v tuje okolje Kje obstaja verjetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva? v mednarodnih znanstvenih krogih pri mednarodnih uporabnikih Navedite število in obliko formalnega raziskovalnega sodelovanja s tujimi raziskovalnimi inštitucijami: Kateri so rezultati tovrstnega sodelovanja: 12. Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj Rezultat Dosežen Uporaba rezultatov V celoti F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj DA NE Zastavljen cilj Rezultat Ni dosežen Uporaba rezultatov Ni uporabljen F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja DA NE Zastavljen cilj Rezultat Dosežen Uporaba rezultatov V celoti F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj DA NE Rezultat Ni dosežen Uporaba rezultatov Ni uporabljen F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj DA NE Rezultat Ni dosežen Uporaba rezultatov Ni uporabljen F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj DA NE Rezultat Ni dosežen Uporaba rezultatov V celoti F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka DA NE Zastavljen cilj Rezultat Dosežen Uporaba rezultatov V celoti F.08 Razvoj in izdelava prototipa DA NE Zastavljen cilj Rezultat Ni dosežen Uporaba rezultatov Ni uporabljen F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA NE Rezultat Ni dosežen Uporaba rezultatov Ni uporabljen F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA NE Cilj Rezultat Ni dosežen Uporaba rezultatov Ni uporabljen F.11 Razvoj nove storitve DA NE Zastavljen cilj Rezultat Dosežen Uporaba rezultatov Delno F.12 Izboljšanje obstoječe storitve DA NE Zastavljen cilj Rezultat Dosežen Uporaba rezultatov V celoti F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA NE Rezultat Ni dosežen Uporaba rezultatov Ni uporabljen F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih Zastavljen cilj DA NE Rezultat Ni dosežen Uporaba rezultatov Ni uporabljen F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen Uporaba rezultatov V celoti F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz DA NE Zastavljen cilj Rezultat Dosežen Uporaba rezultatov V celoti F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso DA NE Zastavljen cilj Rezultat Dosežen Uporaba rezultatov Delno F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen Uporaba rezultatov V celoti F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA NE Cilj Rezultat Ni dosežen Uporaba rezultatov Ni uporabljen F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") DA NE Zastavljen cilj Rezultat Ni dosežen Uporaba rezultatov Ni uporabljen F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov DA NE Zastavljen cilj Rezultat Ni dosežen Uporaba rezultatov Ni uporabljen F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA NE Rezultat Ni dosežen Uporaba rezultatov Ni uporabljen F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen Uporaba rezultatov V celoti F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen Uporaba rezultatov V celoti F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev DA NE Zastavljen cilj Rezultat Dosežen Uporaba rezultatov Delno F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev DA NE Zastavljen cilj Rezultat Dosežen Uporaba rezultatov Delno F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj DA NE Rezultat Ni dosežen Uporaba rezultatov Ni uporabljen F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj DA NE Komentar 13. Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv G.01. Razvoj visokošolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja Vpliv G.02. Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.02.02. Širitev obstoječih trgov Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije G.02.05. Razširitev področja dejavnosti Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.02.07. Večji delež izvoza Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.02.08. Povečanje dobička Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.02.09. Nova delovna mesta Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih G.02.11. Nov investicijski zagon Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.03. Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.03.03. Uvajanje novih tehnologij G.04. Družbeni razvoj Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.04.01 Dvig kvalitete življenja G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.04.05. Razvoj civilne družbe Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.07. Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.07.02. Prometna infrastruktura Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.07.03. Energetska infrastruktura Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv Podpisa: Zastopnik oz. pooblaščena oseba Nataša Poklar Ulrih Digitalno podpisano in Vodja programa/projekta Jaka Žgajnar Digitalno podpisano ŽIG Datum: 15. 07. 2022 Oznaka obrazca: 7csx-lgms-pc6y-7bzi-5r6p-rr6x-x KATALOG TIPIČNIH KMETIJSKIH GOSPODARSTEV Jaka Žgajnar Stane Kavčič Marija Tomšič Barbara Zagorc Jure Brečko Ana Hiti Dvoršak Ben Moljk Damjan Jerič Ljubljana, 2022 KATALOG TIPIČNIH KMETIJSKIH GOSPODARSTEV Jaka Žgajnar (BF) Stane Kavčič (BF) Marija Tomšič (BF) Barbara Zagorc (KIS) Ana Hiti Dvoršak (KIS) Jure Brečko (KIS) Ben Moljk (KIS) Damjan Jerič (KGZ MS) Ljubljana, 2022 Katalog tipičnih kmetijskih gospodarstev Katalog je nastal v sodelovanju Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Kmetijskega inštituta Slovenije in Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota v okviru ciljnega raziskovalnega projekta z naslovom Razvoj modela za sistematično spremljanje ekonomskega položaja in analizo vpliva kmetijske politike na ravni tipičnih kmetijskih gospodarstev (V4-1809), ki sta ga financirala Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Javna agencija za raziskovalno dejavnost. Avtorji: Jaka Žgajnar (BF) Stane Kavčič (BF) Marija Tomšič (BF) Barbara Zagorc (KIS) Ana Hiti Dvoršak (KIS) Jure Brečko (KIS) Ben Moljk (KIS) Damjan Jerič (KGZ MS) Avtor ilustracij: Ana Žgajnar Izdajatelj in založnik: Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, zanjo: Nataša Poklar Ulrih 1. spletna izdaja Spletni naslov: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=135226 Ljubljana, 2022 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 99877891 ISBN 978-961-6379-58-8 (PDF) VSEBINA UVOD ..................................................................................................................................................... 12 Zahvala................................................................................................................................................... 13 Okrajšave in njihov pomen.................................................................................................................... 14 Kako uporabljati in iskati rezultate po TKMG........................................................................................15 Agregatne ocene in simulacije........................................................................................................... 15 Šifrant TKMG ..................................................................................................................................... 16 Pomen barvne sheme za izbrane kazalnike....................................................................................... 20 Metodološka izhodišča.......................................................................................................................... 21 Pristop tipičnih kmetijskih gospodarstev (TKMG) ............................................................................. 21 Modelne kalkulacije (MK).................................................................................................................. 22 Model kmetijskih gospodarstev (MKMG).......................................................................................... 22 Kratka razlaga ekonomskih kazalnikov.............................................................................................. 24 Kratka razlaga okoljskih kazalnikov ................................................................................................... 26 Tipična kmetijska gospodarstva rezultati po tipih in povzetki agregatov ............................................ 28 Tipična kmetijska gospodarstva – Živinoreja......................................................................................... 29 Tipična kmetijska gospodarstva, usmerjena v prirejo mleka ............................................................ 31 Povzetek na ravni agregata za sektor prireje mleka...................................................................... 32 Tipično kmetijsko gospodarstvo -MLK_0001_LS_4000_00_Tn .................................................... 34 Tipično kmetijsko gospodarstvo -MLK_0003_LS_4500_00_Tn .................................................... 36 Tipično kmetijsko gospodarstvo -MLK_0005_LS_5000_00_Tn .................................................... 38 Tipično kmetijsko gospodarstvo -MLK_0006_RJ_6000_00_TN.................................................... 40 Tipično kmetijsko gospodarstvo -MLK_0008_LČ_7000_00_NT ................................................... 42 Tipično kmetijsko gospodarstvo -MLK_0009_ČB_8000_00_TN................................................... 44 Tipično kmetijsko gospodarstvo -MLK_0010_LS_6500_00_TN.................................................... 46 Tipično kmetijsko gospodarstvo -MLK_0010_RJ_7000_00_Tn .................................................... 48 Tipično kmetijsko gospodarstvo -MLK_0012_ČB_8000_00_NT................................................... 50 Tipično kmetijsko gospodarstvo -MLK_0012_RJ_7500_00_TN.................................................... 52 Tipično kmetijsko gospodarstvo -MLK_0014_LS_7000_00_NT.................................................... 54 Tipično kmetijsko gospodarstvo -MLK_0015_LS_6500_00_TN.................................................... 56 Tipično kmetijsko gospodarstvo -MLK_0016_LČ_7500_00_NT ................................................... 58 Tipično kmetijsko gospodarstvo -MLH_0016_LČ_7500_00_NT................................................... 60 Tipično kmetijsko gospodarstvo -MLK_0018_RJ_7000_To_T0 .................................................... 62 Tipično kmetijsko gospodarstvo -MLK_0019_ČB_9000_00_Nt ................................................... 64 Tipično kmetijsko gospodarstvo -MLK_0025_RJ_6500_No_Tn ................................................... 66 Tipično kmetijsko gospodarstvo -MLK_0025_ČB_7000_Do_TN .................................................. 68 Tipično kmetijsko gospodarstvo -MLK_0025_LS_5800_Go_TN................................................... 70 Tipično kmetijsko gospodarstvo -MLK_0025_LS_5800_Vz_Nt .................................................... 72 Tipično kmetijsko gospodarstvo -MLK_0025_ČL_6500_Os_NT................................................... 74 Tipično kmetijsko gospodarstvo -MLK_0035_LS_6200_Vz_NT ................................................... 76 Tipično kmetijsko gospodarstvo -MLK_0035_RJ_7000_Os_Tn.................................................... 78 Tipično kmetijsko gospodarstvo -MLK_0035_ČL_7000_Go_TN .................................................. 80 Tipično kmetijsko gospodarstvo -MLK_0035_ČB_9000_00_TN .................................................. 82 Tipično kmetijsko gospodarstvo -MLK_0048_ČB_7500_00_NT .................................................. 84 Tipično kmetijsko gospodarstvo -MLK_0055_ČB_8000_Go_NT.................................................. 86 Tipično kmetijsko gospodarstvo -MLK_0065_LS_7000_Vz_Nt .................................................... 88 Tipično kmetijsko gospodarstvo -MLK_0065_ČB_7500_Go_TN.................................................. 90 Tipično kmetijsko gospodarstvo -MLK_0080_ČB_7200_Do_TN.................................................. 92 Tipično kmetijsko gospodarstvo -MLF_0180_ČB_8500_Go_Nt................................................... 94 Tipično kmetijsko gospodarstvo -MLK_0180_ČB_8500_Go_Nt................................................... 96 Tipično kmetijsko gospodarstvo -MLF_0180_ČB_7500_Ju_TN ................................................... 98 Tipično kmetijsko gospodarstvo -MLK_0180_ČB_7500_Ju_TN ................................................. 100 Tipična kmetijska gospodarstva, usmerjena v rejo krav dojilj ........................................................ 103 Povzetek na ravni agregata za sektor reje krav dojilj.................................................................. 104 Tipično kmetijsko gospodarstvo -DOJ_0003_LS_0000_00_T0................................................... 106 Tipično kmetijsko gospodarstvo -DOJ_0005_RJ_1000_Os_T0................................................... 108 Tipično kmetijsko gospodarstvo -DOJ_0007_Rl_0000_Os_T0................................................... 110 Tipično kmetijsko gospodarstvo -DOJ_0040_Ll_0000_00_T0.................................................... 112 Tipično kmetijsko gospodarstvo -DOJ_0030_Ll_0000_00_T0.................................................... 114 Tipično kmetijsko gospodarstvo -DOP_0001_RJ_0850_Os_T0.................................................. 116 Tipično kmetijsko gospodarstvo -DOP_0002_LS_0950_00_T0.................................................. 118 Tipično kmetijsko gospodarstvo -DOP_0005_LS_1000_00_T0.................................................. 120 Tipično kmetijsko gospodarstvo -DOP_do05_LS_1000_00_T0.................................................. 122 Tipično kmetijsko gospodarstvo -DOP_0009_LS_1100_Os_Tn.................................................. 124 Tipično kmetijsko gospodarstvo -DOP_0014_lc_1200_Os_Tn................................................... 126 Tipična kmetijska gospodarstva, usmerjena v pitanje govedi......................................................... 129 Povzetek na ravni agregata za sektor pitanja govedi.................................................................. 130 Tipično kmetijsko gospodarstvo -MPG_0001_RJ_0850_Os_T0................................................. 132 Tipično kmetijsko gospodarstvo -MPG_0002_LS_0950_00_T0 ................................................. 134 Tipično kmetijsko gospodarstvo -MPG_0003_LS_1000_00_T0 ................................................. 136 Tipično kmetijsko gospodarstvo -MPG_0006_RJ_0900_Os_TN ................................................ 138 Tipično kmetijsko gospodarstvo -MPG_0008_LS_1000_00_NT ................................................ 140 Tipično kmetijsko gospodarstvo -MPG_0012_LR_1100_00_NT ................................................ 142 Tipično kmetijsko gospodarstvo -MPG_0017_LS_1200_00_Nt ................................................. 144 Tipično kmetijsko gospodarstvo -MPG_0025_Ll_1250_00_Nt .................................................. 146 Tipično kmetijsko gospodarstvo -MPG_0060_lc_1300_Os_Tn ..................................................148 Tipično kmetijsko gospodarstvo -MPG_0075_lc_1400_00_Nt .................................................. 150 Tipično kmetijsko gospodarstvo -MPG_0150_lc_1400_00_Nt .................................................. 152 Tipično kmetijsko gospodarstvo -MPH_0150_lc_1400_00_Nt .................................................. 154 Tipična kmetijska gospodarstva, usmerjena v rejo drobnice .......................................................... 157 Povzetek na ravni agregata za sektor reje drobnice ................................................................... 158 Tipično kmetijsko gospodarstvo -OVC_0040_JS_0000_00_T0................................................... 160 Tipično kmetijsko gospodarstvo -OVC_0015_JS_0000_00_T0................................................... 162 Tipično kmetijsko gospodarstvo -OVC_0075_JS_0000_00_T0................................................... 164 Tipično kmetijsko gospodarstvo -OVC_0235_JS_0000_00_T0................................................... 166 Tipično kmetijsko gospodarstvo -KOZ_0007_BU_0000_00_T0.................................................. 168 Tipično kmetijsko gospodarstvo -KOZ_0040_SR_0000_00_T0 .................................................. 170 Tipično kmetijsko gospodarstvo -KOZ_0075_SR_0000_00_T0 .................................................. 172 Tipično kmetijsko gospodarstvo -KSI_0060_SR_0000_00_T0....................................................174 Tipična kmetijska gospodarstva, usmerjena v prašičerejo.............................................................. 177 Povzetek na ravni agregata za sektor prašičereje ....................................................................... 178 Tipično kmetijsko gospodarstvo -PLS_0007_ms_0550_Vz_Nt...................................................180 Tipično kmetijsko gospodarstvo -PLS_0040_14_0900_Vz_N0...................................................182 Tipično kmetijsko gospodarstvo -PLS_0120_14_0900_Vz_N0...................................................184 Tipično kmetijsko gospodarstvo -PRP_0007_ms_0550_Vz_TN ................................................. 186 Tipično kmetijsko gospodarstvo -PRP_0100_14_0900_Vz_N0 .................................................. 188 Tipično kmetijsko gospodarstvo -PRP_0300_14_0900_Vz_N0 .................................................. 190 Tipično kmetijsko gospodarstvo -PRP_0500_14_0900_Vz_N0 .................................................. 192 Tipična kmetijska gospodarstva, usmerjena v rejo perutnine ........................................................ 195 Povzetek na ravni agregata za sektor perutninarstva ................................................................. 196 Tipično kmetijsko gospodarstvo -PIŠ_015T_00_0000_Zh_00.................................................... 198 Tipično kmetijsko gospodarstvo -PIŠ_060T_00_0000_Zh_00.................................................... 199 Tipično kmetijsko gospodarstvo -PIŠ_020T_00_0000_Vz_N0 ................................................... 200 Tipično kmetijsko gospodarstvo -PIŠ_060T_00_0000_Vz_00.................................................... 202 Tipično kmetijsko gospodarstvo -NES_4200_DD_0000_00_Tn ................................................. 204 Tipično kmetijsko gospodarstvo -NES_200T_ZC_0000_00_N0 ..................................................206 Tipično kmetijsko gospodarstvo -NES_0020_SS_0000_00_00................................................... 208 Tipična kmetijska gospodarstva – Poljedelstvo................................................................................... 211 Povzetek na ravni agregata za sektor poljedelstva ..................................................................... 212 Tipično kmetijsko gospodarstvo -POL_0004_ZK_4500_Vz_Nt .................................................. 214 Tipično kmetijsko gospodarstvo -POL_0008_ZK_5000_Vz_Nt .................................................. 216 Tipično kmetijsko gospodarstvo -POL_0015_ZK_6000_Vz_Nt .................................................. 218 Tipično kmetijsko gospodarstvo -POL_0015_ZK_5500_Go_N0 ................................................. 220 Tipično kmetijsko gospodarstvo -POL_0015_Kr_5500_Go_N0 ................................................. 222 Tipično kmetijsko gospodarstvo -POL_0015_ZK_6000_Vz_N0.................................................. 224 Tipično kmetijsko gospodarstvo -POL_0025_ZK_6000_Vz_N0.................................................. 226 Tipično kmetijsko gospodarstvo -POL_0040_ZK_6200_Vz_N0.................................................. 228 Tipično kmetijsko gospodarstvo -POL_0070_ZK_6500_Vz_N0.................................................. 230 Tipično kmetijsko gospodarstvo -POL_0150_ZK_6500_Vz_N0.................................................. 232 Tipično kmetijsko gospodarstvo -POL_1000_ZK_6500_Vz_N0.................................................. 234 Tipično kmetijsko gospodarstvo -POF_1000_ZK_6500_Vz_N0.................................................. 236 Tipična kmetijska gospodarstva -Trajni nasadi................................................................................... 239 Povzetek na ravni agregata za sektor trajnih nasadov................................................................ 240 Tipična kmetijska gospodarstva, usmerjena v hmeljarstvo ............................................................ 243 Povzetek na ravni agregata za sektor hmeljarstvo ..................................................................... 244 Tipično kmetijsko gospodarstvo -HME_0008_ZK_6000_Vz_N0 ................................................ 246 Tipično kmetijsko gospodarstvo -HME_0018_ZK_6000_Vz_N0 ................................................ 248 Tipična kmetijska gospodarstva, usmerjena v sadjarstvo............................................................... 251 Povzetek na ravni agregata za sektor sadjarstva ........................................................................ 252 Tipično kmetijsko gospodarstvo -SAD_0014_JA_0055_SV_Pe .................................................. 254 Tipično kmetijsko gospodarstvo -SAD_0008_JO_0055_SV_Pe.................................................. 256 Tipično kmetijsko gospodarstvo -SAD_0003_JV_0040_SV_Pm ................................................. 258 Tipično kmetijsko gospodarstvo -SAD_0003_BJ_0020_Pr_Km.................................................. 260 Tipično kmetijsko gospodarstvo -SAD_0003_BČ_0025_GV_Ko................................................. 262 Tipično kmetijsko gospodarstvo -SAD_0003_BK_0020_Pr_Ks................................................... 264 Tipično kmetijsko gospodarstvo -SAD_0001_BJ_0020_Pr_Kp................................................... 266 Tipično kmetijsko gospodarstvo -SAD_0001_BD_0020_GV_Ko ................................................ 268 Tipično kmetijsko gospodarstvo -SAD_0001_BK_0015_ZO_Ks.................................................. 270 Tipično kmetijsko gospodarstvo -SAD_0001_JO_0030_SV_Pm................................................. 272 Tipično kmetijsko gospodarstvo -SAD_0001_SJ_0011_SV_Ja.................................................... 274 Tipično kmetijsko gospodarstvo -SAV_0008_JO_0055_SV_Pe .................................................. 276 Tipično kmetijsko gospodarstvo -SAV_0003_BK_0020_Zo_Ks .................................................. 278 Tipično kmetijsko gospodarstvo -SAV_0003_BK_0025_GV_Ks ................................................. 280 Povzete na ravni agregata za sektor oljkarstva ........................................................................... 284 Tipično kmetijsko gospodarstvo -OLJ_0140_OL_0800_Pr_Ol....................................................286 Tipično kmetijsko gospodarstvo -OLJ_0350_OL_0800_Pr_Ol....................................................288 Tipično kmetijsko gospodarstvo -OLV_0140_OV_0600_Pr_Og ................................................. 290 Tipično kmetijsko gospodarstvo -OLV_0070_OV_0600_Pr_Og ................................................. 292 Tipična kmetijska gospodarstva, usmerjena v pridelavo grozdja in vinarstvo ................................ 295 Povzetek na ravni agregata za sektor pridelave grozdja in vinogradništvo ................................ 296 Tipično kmetijsko gospodarstvo -VIN_0000_GV_8500_00_Ve..................................................298 Tipično kmetijsko gospodarstvo -VIN_0001_GR_8500_Sv_Ve .................................................. 300 Tipično kmetijsko gospodarstvo -VIN_0001_GV_8500_Sv_Ve .................................................. 302 Tipično kmetijsko gospodarstvo -VIN_0005_GV_8500_Sv_Ve .................................................. 304 Tipično kmetijsko gospodarstvo -VIN_0012_GV_8500_Sv_Ve .................................................. 306 Tipično kmetijsko gospodarstvo -VIN_0001_GV_8500_Pr_TV................................................... 308 Tipično kmetijsko gospodarstvo -VIN_0001_GR_9500_Pr_Ve................................................... 310 Tipično kmetijsko gospodarstvo -VIN_0002_GR_7500_Pr_Te...................................................312 Tipično kmetijsko gospodarstvo -VIN_0005_GV_9500_Pr_Ve .................................................. 314 Tipično kmetijsko gospodarstvo -VIN_0005_GV_7500_Pr_Te...................................................316 Tipično kmetijsko gospodarstvo -VIN_0005_GR_9500_Pr_Ve................................................... 318 Tipično kmetijsko gospodarstvo -VIN_0005_GR_7500_Pr_Te...................................................320 Tipično kmetijsko gospodarstvo -VIN_0012_GV_9500_Pr_Ve .................................................. 322 Tipično kmetijsko gospodarstvo -VIN_0012_GV_7500_Pr_Te...................................................324 Tipično kmetijsko gospodarstvo -VIN_0012_GR_9500_Pr_Ve................................................... 326 Tipično kmetijsko gospodarstvo -VIN_0012_GR_7500_Pr_Te...................................................328 Tipična kmetijska gospodarstva – Zelenjadarstvo............................................................................... 331 Povzetek na ravni agregata za sektor zelenjadarstva.................................................................. 332 Tipično kmetijsko gospodarstvo -ZEO_0005_ZO_0600_Pr_Pl ................................................... 334 Tipično kmetijsko gospodarstvo -ZEL_0004_ZS_0075_GO_kr ................................................... 336 Tipično kmetijsko gospodarstvo -ZEL_0003_ZS_0075_GO_bk................................................... 338 Tipično kmetijsko gospodarstvo -ZEL_0003_CS_0035_VZ_bp ................................................... 340 Tipično kmetijsko gospodarstvo -ZEL_0003_SZ_0025_VZ_zp....................................................342 Tipično kmetijsko gospodarstvo -ZEL_0003_SK_0020_OS_tr .................................................... 344 Tipično kmetijsko gospodarstvo -ZEL_0005_Me_0025_00_zp .................................................. 346 Tipično kmetijsko gospodarstvo -ZEL_0002_Pr_0080_ZG_ra .................................................... 348 Tipično kmetijsko gospodarstvo -ZEL_0002_Rm_0012_ZG_bp ................................................. 350 Tipično kmetijsko gospodarstvo -ZEL_0002_Pm_0080_ZO_ra .................................................. 352 Tipično kmetijsko gospodarstvo -ZEL_0001_Pm_0080_ZO_br .................................................. 354 Tipična kmetijska gospodarstva -Mešane kmetije ............................................................................. 357 Tipično kmetijsko gospodarstvo -DPM_0005_LS_1000_00_T0 ................................................. 358 Tipično kmetijsko gospodarstvo -DPM_0008_LS_1000_00_Tn ................................................. 360 Tipično kmetijsko gospodarstvo -DOM_0015_Ll_0000_00_T0 ................................................. 362 Tipično kmetijsko gospodarstvo -MLM_0025_LS_5800_Vz_Nt................................................. 364 Tipično kmetijsko gospodarstvo -MLM_0035_ČL_7000_Go_TN ............................................... 366 Tipično kmetijsko gospodarstvo -MŽM_0015_LS_6500_Os_Tn................................................ 368 Tipično kmetijsko gospodarstvo -VPM_0005_GV_8500_Sv_Ve ................................................ 370 Tipično kmetijsko gospodarstvo -PVM_0025_ZK_6000_Vz_N0 ................................................ 372 PRILOGE............................................................................................................................................... 374 KAZALO SLIK Slika 1: Barvni semafor.......................................................................................................................... 20 Slika 2: Izbrani okoljski kazalniki in pomen obarvanosti ikonografij ..................................................... 21 Slika 3: Poraba izbranih proizvodnih virov in delež GVŽ na ravni sektorja prireje mleka (MLK, MLH) . 32 Slika 4: Poraba izbranih proizvodnih virov in delež GVŽ na ravni sektorja reje krav dojilj (DOJ, DOP) ................................................................................................................................................ 104 Slika 5: Poraba izbranih proizvodnih virov in delež GVŽ na ravni sektorja pitanja goveda (MPG, MPH) ................................................................................................................................................ 130 Slika 6: Poraba izbranih proizvodnih virov in delež GVŽ na ravni sektorja reje drobnice (OVC, KOZ, KSI) ................................................................................................................................................ 158 Slika 7: Poraba izbranih proizvodnih virov in delež GVŽ na ravni sektorja prašičereje (PLS, PRP)...... 178 Slika 8: Poraba izbranih proizvodnih virov in delež GVŽ na ravni sektorja perutninarstvo (PIŠ, NES)196 Slika 9: Poraba izbranih proizvodnih virov na ravni sektorja poljedelstvo (POL)................................ 212 Slika 10: Poraba izbranih proizvodnih virov na ravni sektorja trajnih nasadov (SAD, SAV, VIN, OLJ, OLV, HME) ..................................................................................................................................... 240 Slika 11: Poraba izbranih proizvodnih virov na ravni sektorja hmeljarstva (HME) ............................. 244 Slika 12: Poraba izbranih proizvodnih virov na ravni sektorja sadjarstva (SAD, SAV)......................... 252 Slika 13: Poraba izbranih proizvodnih virov na ravni sektorja oljkarstvo (OLJ, OLV) .......................... 284 Slika 14: Poraba izbranih proizvodnih virov na ravni sektorja pridelave grozdja in vinarstvo (VIN)... 296 Slika 15: Poraba izbranih proizvodnih virov na ravni sektorja zelenjadarstvo (ZEL, ZEO)................... 332 KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Prvi trije znaki za prevladujočo dejavnost živinoreje, poljedelstva oziroma mešanih kmetijskih gospodarstev .............................................................................................. 17 Preglednica 2: Okrajšave za pasme in prevladujoče kulture................................................................. 17 Preglednica 3: Prevladujoča kmetijska dejavnost ................................................................................. 18 Preglednica 4: Okrajšave prevladujočih sadnih vrst na TKMG.............................................................. 18 Preglednica 5: Prevladujoča pridelava na VIN TKMG............................................................................ 19 Preglednica 6: Okrajšave prevladujočih skupin in vrst zelenjadnic na TKMG ....................................... 19 Preglednica 7: Kratice območij TKMG ................................................................................................... 19 Preglednica 8: Okrajšave prevladujoče sadne vrste po pomološki delitvi ............................................ 20 Preglednica 9: Okrajšave za dodatno pojasnilo..................................................................................... 20 Preglednica 10: Prikaz izbranih ekonomskih kazalnikov ....................................................................... 24 Preglednica 11: Prikaz razčlenitve proračunskih plačil.......................................................................... 25 Preglednica 12: Predvideno zniževanje OMD plačila za površine nad 70 ha ........................................ 25 Preglednica 13: Prikaz izbranih okoljskih kazalnikov............................................................................. 26 Preglednica 14: Povzetek izbranih kazalnikov za sektor prirej mleka (MLK, MLH) ............................... 32 Preglednica 15: Povzetek izbranih kazalnikov za sektor reje krav dojilji (DOJ, DOP) ......................... 104 Preglednica 16: Povzetek izbranih kazalnikov za sektor pitanja govedi (MPG, MPH) ........................ 130 Preglednica 17: Povzetek izbranih kazalnikov za sektor reje drobnice (OVC, KOZ, KSI) ..................... 158 Preglednica 18: Povzetek izbranih kazalnikov za sektor prašičereje (PLS, PRP).................................. 178 Preglednica 19: Povzetek izbranih kazalnikov za sektor perutninarstva (PIŠ, NES) ........................... 196 Preglednica 20: Povzetek izbranih kazalnikov za sektor poljedelstva (POL) ....................................... 212 Preglednica 21: Povzetek izbranih kazalnikov za sektor trajnih nasadov (SAD, SAV, VIN, OLJ, OLV, HME) ................................................................................................................................... 240 Preglednica 22: Povzetek izbranih kazalnikov za sektor hmeljarstva (HME) ...................................... 244 Preglednica 23: Povzetek izbranih kazalnikov za sektor sadjarstva (SAD, SAV) ..................................252 Preglednica 24: Povzetek izbranih kazalnikov za sektor oljkarstva (OLJ, OLV) ................................... 284 Preglednica 25: Povzetek izbranih kazalnikov za sektor pridelave grozdja invinarstvo (VIN)............296 Preglednica 26: Povzetek izbranih kazalnikov za sektor zelenjadarstva (ZEL, ZEO) ............................ 332 UVOD Pred vami je Katalog tipičnih kmetijskih gospodarstev v Sloveniji. Gre za prvo tovrstno publikacijo in upamo, da ji bodo sledile še dopolnjene verzije. Obravnavana tipična kmetijska gospodarstva pokrivajo pomembnejše sektorje slovenskega kmetijstva. Preko proizvodne usmerjenosti, struktur proizvodnega načrta, intenzivnosti prireje in pridelave, proizvodnih pogojev, ki so pogosto vezani na določeno regijo, odslikavajo slovensko kmetijstvo z različnih zornih kotov. Izhodišča posameznega gospodarstva so bila definirana na podlagi dostopnih statističnih podatkov in drugih baz ter v okviru tematskih delavnic usklajena z eksperti za posamezna področja. Prikazani rezultati se nanašajo na cenovno stroškovna razmerja, veljavna v povprečju triletnega obdobja 2018–2020. Gre za enega ključnih rezultatov projekta CRP V4-1809. Namenjen je iskanju različnih informacij po posameznih tipih kmetijskih gospodarstev in tudi vpogledu njihovega prispevka na agregatni ravni. Uporabnik lahko najde različne fizične, ekonomske in okoljske kazalnike po posameznem tipu. Verjamemo, da je v tem največja uporabna vrednost publikacije. Izračuni temeljijo na povezovanju treh modelnih pristopov in sicer i) modelov tipičnih kmetijskih gospodarstev (TKMG), ii) modelnih kalkulacij KIS (MK) in iii) modela kmetijskih gospodarstev (MKMG). Možnosti, ki jih dopuščajo posamezni pristopi in njihovo povezovanje v kompleksno orodje so do določene mere tudi omejitve, s katerimi smo se soočili in zagotovo obstaja prostor za nadaljnje izboljšave postavljenega sistema. ZAHVALA Raziskovalci projektne skupine se zahvaljujemo naročniku za podporo pri izvedbi in financiranju projekta CRP V4-1809. Posebej pa se želimo zahvaliti tudi vsem strokovnjakom, ki so tako ali drugače sodelovali na številnih delavnicah in so s svojim znanjem in izkušnjami pripomogli, da rezultati po TKMG bolje odražajo stanje na terenu in imajo s tem tudi večjo uporabno vrednost. OKRAJŠAVE IN NJIHOV POMEN BDV Bruto dodana vrednost CO2 Ogljikov dioksid DOJ Reja krav dojilj DOP Reja krav dojilj z dopitanjem telet DTM Deteljno travna mešanica EU Evropska unija ekv NPK Ekvivalent mineralnega gnojila (NPK: dušik, fosfor, kalij) FFS Fitofarmacevtska sredstva GVŽ Glav velike živine HML Hmeljarstvo K2O Kalij KMG Kmetijsko gospodarstvo KOPOP Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila KOZ Reja koz KSI Reja koz in predelava mleka (sir) KZU Kmetijska zemljišča v uporabi MLH Prireja mleka in pridelava hmelja MLK Prireja mleka MPG Pitanje goveda MPH Pitanje goveda in pridelava hmelja N Dušik NES Reja kokoši nesnic NSK Popolna krmna mešanica za kokoši nesnice OLJ Oljkarstvo OLV Oljkarstvo in vinogradništvo OMD Območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost OVC Reja ovc P2O5 Fosfor PDM Polna delovna moč PIŠ Reja pitovnih piščancev PLS Reja plemenskih svinj POL Pridelava poljščin PRP Pitanje prašičev PVP Proizvodno vezana plačila SAD Intenzivno sadjarstvo SAV Intenzivno sadjarstvo in vinogradništvo SOPO Shema za okolje in podnebje TKMG Tipična kmetijska gospodarstva tm Telesna masa TPG Toplogredni plini VIN Vinogradništvo in vinarstvo ZEL Pridelava zelenjadnic ZEO Pridelava zelenjadnic in oljk KAKO UPORABLJATI IN ISKATI REZULTATE PO TKMG Vsak model je poenostavitev realnosti, zato so tudi rezultati, ki jih predstavljamo v tem katalogu, do določene mere posledica poenostavitev in jih je tako potrebno tudi presojati. Prikazani rezultati se nanašajo na pogoje, ki so pri posameznem TKMG vnaprej določeni in hkrati so podvrženi omejitvam, ki jih zgoraj našteti pristopi v tej fazi omogočajo. Kmetijstvo je zelo kompleksno in raznoliko in tako lahko kmetija, ki je v praksi mogoče na videz zelo podobna posameznemu gospodarstvu v tem katalogu, izkazuje bistveno drugačne rezultate. V takšnem primeru je potrebno rezultate prevetriti in jih pogledati čez prizmo odstopanj ključnih predpostavk. To sicer zahteva določeno mero izkušenosti, vendar je glede na pester nabor kmetijskih gospodarstev v katalogu mogoče poiskati približek iskane kmetije. Pri uporabi kataloga svetujemo, da uporabnik najprej izbere tip gospodarstva, ki se glede na naravne danosti in proizvodne karakteristike najbolj približa iskanemu gospodarstvu, nato pa s pomočjo šifranta izbere ustrezno tipično kmetijsko gospodarstvo. Na ta način poiščemo enega ali več predstavnikov, ki se po ključnih karakteristikah najbolj približajo analiziranemu primeru. Za lažji pregled smo dodali tudi povzetek ključnih fizičnih kazalnikov po proizvodnih tipih v prilogah, kjer uporabnik na sorazmerno enostaven način lahko poišče ustrezno TKMG. Ta so združena v sumarnih preglednicah po posameznih usmeritvah. Na ta način lahko hitro najdete ključne razlike med posameznimi tipi. Podatkov je sicer nekoliko več, svetujemo pa, da uporabnik izbira glede na obseg izvajanja posameznih proizvodnih aktivnosti in razmerje KZU. AGREGATNE OCENE IN SIMULACIJE Z modelom kmetijskih gospodarstev smo želeli dobiti vpogled v delovanje kmetijskih gospodarstev kot celote in ne le posameznih dejavnosti, ki se odvijajo na njih. Na podlagi tipičnih predstavnikov za kmetijska gospodarstva, ki imajo prevladujoč vir prihodkov iz določene aktivnosti, smo tipična kmetijska gospodarstva uvrstili v posamezne sektorje, ob upoštevanjuvelikostne strukture in nekaterih drugih značilnosti pa smo iz tipičnih kmetijskih gospodarstev poskusili sestaviti sliko celotnih sektorjev in tudi agregatno sliko slovenskega kmetijstva. Dobljene rezultate lahko presojamo z različnih zornih kotov. Zanimivi so tako rezultati posameznih tipičnih kmetijskih gospodarstev, razlike med njimi znotraj sektorjev, pa tudi med sektorji npr. za podobno velikost kmetijskih gospodarstev na podlagi določenega proizvodnega vira. Lahko pa poskusimo poiskati približek najbolj podobnega konkretnega kmetijskega gospodarstva in iskati vzporednice. Opravljena analiza ponuja tudi zanimive in dokaj poglobljene primerjave med sektorji, dodatno pa v slovenski prostor prinaša svež vpogled v strukturo celotnega agregata. Čeprav so rezultati podvrženi vsem pomanjkljivostim, ki izhajajo iz pristopa in razpoložljivih podatkovnih podlag, odstopanja pri agregatnih ocenah od rezultatov ekonomskih računov in statističnih podatkov niso posebno velika. Iz tega bi lahko sklepali, da je zgrajen model lahko podlaga za spremljanje dogajanja v slovenskem kmetijstvu vsaj na agregatni ravni, na nižjih ravneh pa bodo vsekakor potrebne nadaljnje izboljšave. Sektorski rezultati so za marsikoga verjetno presenetljivi, za boljšega poznavalca dogajanja in razvoja v posameznih sektorjih pa bržkone precej pričakovani. Razlike v ekonomski uspešnosti posameznih sektorjev so zelo velike, zato tudi ne preseneča, v katero smer se odvijajo spremembe v odvisnosti od naravnih pogojev, velikosti kmetijskih gospodarstev, angažmaja razpoložljive delovne sile ipd., nenazadnje pa tudi od proračunskih plačil, ki v posameznih sektorjih predstavljajo izjemno pomemben vir prihodkov, na agregatu celotnega kmetijstva pa se v marsikaterem letu že približajo bruto dodani vrednosti. Vse našteto še toliko bolj velja na ravni posameznih kmetijskih gospodarstev. Z razumevanjem teh in dodatnih dejavnikov je mogoče podati tudi dokaj zanesljive napovedi, kako velik vpliv imajo proračunska plačila in predvidene spremembe na tem področju na ekonomske kazalnike posameznih kmetijskih gospodarstev in celotnih sektorjev, kar je v tem obdobju še kako aktualno. ŠIFRANT TKMG Za lažje iskanje kmetijskega gospodarstva, ki nas v nekem trenutku zanima, je poznavanje oziroma branje informacij iz šifranta TKMG zelo pomembno. Vsako TKMG ima določeno enovito šifro, ki omogoča enostavno iskanje in obdelavo podatkov vseh TKMG. Šifre za vsa TKMG so načeloma sestavljene po enotnem sistemu iz šestdelne kode, ki zajema 22 znakov, pri tem pa so posamezni deli šifre ločeni s podčrtajem »_«. Zaradi specifike posameznih usmeritev lahko pride do določenega razlikovanja v pomenu zadnjih 14 vsebinskih znakov (npr. pri prireji mleka nas zanima pasma, št. krav molznic in prireja, pri sadjarskem kmetijskem gospodarstvu pa prevladujoča sadna vrsta ter intenzivnost ključne vrste). Prvi trije znaki pa vedno pri vseh predstavljajo TIP kmetijskega gospodarstva. Zaradi slednjega smo razlago šifranta razdelili v dva dela. V prvem delu pojasnjujemo pomen posameznih delov šifer za vsa TKMG, posebnosti, ki veljajo za trajne nasade in zelenjadnice pa predstavljamo v drugem delu tega poglavja. Sedemnajstmestna koda TKMG je sestavljena iz šestih delov: -prvi trije znaki predstavljajo prevladujočo dejavnost na TKMG ali pa kombinacijo prevladujočih dveh dejavnosti na njem: MLK = mleko, NES = nesnice, POL = poljedelstvo, PRP = prašiči pitanci, MLH = mleko + hmelj; DOJ = dojilje, DOP = dojilje + pitanje, SAD = sadjarstvo, OLJ = oljkarstvo, VIN = vinogradništvo in vinarstvo, ZEL = zelenjadarstvo ipd. -drugi štirje znaki predstavljajo obseg prevladujoče dejavnosti, podane v hektarjih ali številu živali: npr. 0065 = 65 krav, 200T = 200 tisoč nesnic, 0150 = 150 ha, 0500 = 500 stojišč ipd. -dva znaka v tretjem delu šifre ponazarjata: pasmo v živinoreji (LS = lisasta, ČB = črno-bela …), tip poljedelske proizvodnje (ZK = žita in koruza; Kr = veliko krompirja v kolobarju), način trženja v perutninarstvu, prevladujočo sadno vrsto ipd. -sledijo štirje znaki, ki (kjer je možno) govorijo o intenzivnosti proizvodnje: npr. mlečnost v laktaciji v kg, dnevni prirast v g, pridelek na ha v kg ipd. -naslednja dva znaka predstavljata območje, na katerem se obravnavani tip TKMG najbolj verjetno pojavi: Go = Gorenjska, Vz = Vzhodna Slovenija, Zh = Zahodna Slovenija, Os = Osrednja Slovenija, To = Tolminsko ipd. -zadnja dva znaka pa na kratek način povesta, s kakšnimi kmetijskimi površinami ta gospodarstva razpolagajo: N0 = samo njive, Nt = pretežno njive, NT = precej izenačeno razmerje, Tn = prevladuje travinje, T0 = samo travinje, 00 = brez kmetijskih površin), ipd. Za področje živinoreje, poljedelstva in mešanih kmetijskih gospodarstev so uporabljene naslednje šifre za prevladujočo dejavnost ali kombinacijo dveh ali več prevladujočih dejavnosti. Preglednica 1: Prvi trije znaki za prevladujočo dejavnost živinoreje, poljedelstva oziroma mešanih kmetijskih gospodarstev ŠIFRA opis MLK prireja mleka DOJ reja dojilj DOP reja dojilj z dopitanjem telet MPG pitanje goveda MLH prireja mleka in pridelava hmelj MPH pitanje goveda in pridelava hmelja OVC reja ovc (meso) KOZ reja koz (mleko) KSI reja koz in predelava mleka (sir) PLS reja plemenskih svinj PRP pitanje prašičev PIŠ reja pitovnih piščancev NES reja kokoši nesnic POL pridelava poljščin xxF Kmetijsko gospodarstvo je organizirano kot farma – razlika pri zaposleni delovni sili (prva dva znaka nakazujeta prevladujočo dejavnost) xxM mešana kmetijska gospodarstva (prva dva znaka (xx) opisujeta prevladujoči dve aktivnosti) Za pasme in prevladujoče kulture so na tem področju uporabljene šifre, prikazane v naslednji preglednici. Preglednica 2: Okrajšave za pasme in prevladujoče kulture ŠIFRA razlaga LS lisasta pasma RJ rjava pasma ČB črno-bela pasma LČ lisasta in črno-bela pasma ČL črno-bela in lisasta pasma LR lisasta in rjava pasma Ll lisasta pasma in križanci z limuzin pasmo lc limuzin in šarole pasma ter križanci z njima JS oplemenjena jezersko solčavska pasma (JSR) SR srnasta pasma BU burska pasma ms različne pasme (prašičev) 14 križanci 12 x 44 ZK žito in koruza (prevladujeta v kolobarju) Kr krompir (pomemben delež v kolobarju Pri kokoših nesnicah namesto pasme na tem delu šifre SS pretežno za lastno rabo (samooskrba) DD v okviru dopolnilne dejavnost ZC prodaja preko zbirnega centra Šifranti TKMG pri trajnih nasadih in zelenjadnicah so določeni prav tako po enotnem sistemu. V nadaljevanju sledi razlaga določitev šifer na izbranih primerih. Primer 1: SAD_0014_JA_0055_SV_Pe Primer 2: ZEL_0004_ZS_0075_GO_kr Prvi trije znaki predstavljajo prevladujočo kmetijsko dejavnost na TKMG. V prvem primeru okrajšava SAD pove, da na kmetijskem gospodarstvu prevladuje intenzivno sadjarstvo, v drugem primeru pa okrajšava ZEL pove, da na kmetijskem gospodarstvu prevladuje pridelava zelenjadnic. Vse okrajšave za trajne nasade in zelenjadnice so prikazane v preglednici 3. Preglednica 3: Prevladujoča kmetijska dejavnost ŠIFRA opis HML hmeljarstvo OLJ oljkarstvo OLV oljkarstvo in vinogradništvo SAD intenzivno sadjarstvo SAV intenzivno sadjarstvo in vinogradništvo VIN vinogradništvo in vinarstvo ZEL zelenjadnice ZEO zelenjadnice in oljke Naslednji štirje znaki ponazarjajo velikost prevladujoče kmetijske dejavnosti na TKMG. Na primeru 1 znaki »0014« pomenijo, da je velikost intenzivnega sadovnjaka na TKMG 14 ha. Posebnost je pri oljkah, kjer je velikost napisana v arih in ne v hektarih (npr.: znaki 0140 predstavljajo 140 ar). Na primeru 2 znaki »0004« pomenijo letno zasajeno površino z zelenjadnicami. Naslednja dva znaka ponazarjata prevladujočo sadno vrsto oziroma prevladujoče sadne vrste in skupine zelenjadnic ali vrsto zelenjadnice. Pomen posameznih okrajšav je prikazan v preglednicah 4, 5 in 6. Preglednica 4: Okrajšave prevladujočih sadnih vrst na TKMG ŠIFRA razlaga BČ breskve in češnje BD breskve in drugo BJ breskve in jabolka BK breskve in kaki JA jabolka JB jabolka in breskve JO jabolka in orehi JV jabolka in vino OL oljke OV oljke, vinograd SJ jagodičje in drugo Preglednica 5: Prevladujoča pridelava na VIN TKMG ŠIFRA razlaga GV vino GR grozdje Preglednica 6: Okrajšave prevladujočih skupin in vrst zelenjadnic na TKMG ŠIFRA razlaga ZS zelje in solata CS čebula, solata in druge vrste SZ solata, zelje in druge vrste Me večje število različnih vrst zelenjadnic Pr plodovke, radič in druge vrste Rm radič in druge vrste Pm plodovke in druge vrste ZO zelenjadnice in oljke Sledijo štirje znaki, ki prikazujejo pridelek glavne vrste na hektar. Na primeru 1, okrajšava »JA« pomeni, da na TKMG prevladuje intenzivni nasad jabolk, znaki »0055« pa pridelek jabolk, ki znaša 55 t/ha. Pri oljkah se pridelek prikazuje s količino olja na hektar. Na primer znaki »0800« pomenijo, da je pridelek oljk 800 l olja na hektar. Pri ZEO (zelenjadnice in oljke) je kot pridelek prikazana količina olja na hektar. Na primeru 2 kratica »ZS« pomeni, da na TKMG prevladuje pridelava zelja in solate, znaki »0075« pa pridelek zelja, ki znaša 75 t/ha. Naslednja dva znaka predstavljata območje, na katerem se obravnavani tip TKMG najverjetneje pojavi (Preglednica 7). Preglednica 7: Kratice območij TKMG ŠIFRA razlaga SV in VZ vzhodna Slovenija OS Osrednja Slovenija GO Gorenjska Pr Primorska ZO zahodna Slovenija -obala ZG zahodna Slovenija -Goriška GV Goriška in Vipavska 00 brez opredeljene regije Zadnja dva znaka pri sadjarskih kmetijah predstavljata prevladujočo sadno vrsto po pomološki delitvi. Na našem primeru 1 kratica »Pe« pomeni, da na izbranem TKMG prevladujejo pečkarji. Preostale okrajšave so navedene v preglednici 8. Preglednica 8: Okrajšave prevladujoče sadne vrste po pomološki delitvi ŠIFRA razlaga 00 ni pomembno Ja jagodičje Ko koščičarji Km koščičarji in mešano Kp koščičarji in pečkarji Ks koščičarji in sredozemske sadne vrste Og olje, grozdje Ol oljke Pe pečkarji Pm pečkarji in mešano Zadnja dva znaka na kmetijah, kjer prevladujejo zelenjadnice in vinogradi, predstavljata dodatno pojasnilo. Na primeru 2 kratica »kr« pomeni, da na izbranem TKMG pridelujejo tudi krompir. Ostale okrajšave in njihov pomen je prikazan v naslednji preglednici. Preglednica 9: Okrajšave za dodatno pojasnilo ŠIFRA razlaga kr pridelujejo krompir bk ne pridelujejo krompirja bp ne pridelujejo plodovk pl pomembna pridelava plodovk zp na kmetiji imajo plastenjak (zaščiteni prostor) tr zelenjadnice pridelujejo večinoma za neposredno prodajo ra pridelujejo tudi radič br ne pridelujejo radiča Ve vinogradi v vertikali Te vinogradi na terasah TV vinogradi na terasah in vertikali POMEN BARVNE SHEME ZA IZBRANE KAZALNIKE Pri prikazu rezultatov po TKMG smo uporabili barvno shemo, ki nakazuje, kam se umeščajo vrednosti po izbranem kazalniku posameznega gospodarstva glede na vrednosti, dosežene pri vseh ostalih TKMG. Pri tem zelene vrednosti pomenijo ugodno vrednost kazalnika, rdeče pa ravno nasprotno. Intenzivnejša kot je barva, večje je odstopanje od povprečja. Rumen odtenek pa pomeni, da se vrednost izbranega kazalnika nahaja v območju povprečnih vrednosti (Slika 1). Slika 1: Barvni semafor Pri posameznem gospodarstvu smo tako vključili kazalnik za dosežno BDV/h. Barva kroga nakazuje, kakšne so vrednosti glede na ostala gospodarstva. Izmed okoljskih kazalnikov smo izbrali nabor petih kazalnikov, ki preko obarvanih ikonografij nakazujejo, za kakšne vrednosti gre z vidika agregata (Slika 2). Pri posameznem TKMG se prikazani relevantni kazalci izračunajo glede na proizvodni načrt. Slika 2: Izbrani okoljski kazalniki in pomen obarvanosti ikonografij METODOLOŠKA IZHODIŠČA PRISTOP TIPIČNIH KMETIJSKIH GOSPODARSTEV (TKMG) TKMG lahko opredelimo kot statičen model, ki omogoča simuliranje in analizo različnih dejavnikov na ravni proizvodnega načrta kmetijskega gospodarstva. Pri tem proizvodni načrt odslikuje pričakovano situacijo na določenem tipu kmetijskega gospodarstva, ki je tako predstavnik večjega števila kmetijskih gospodarstev v praksi. Torej ne gre za konkretno kmetijsko gospodarstvo pač pa povprečnega predstavnika za določeno skupino. Pri določitvi TKMG smo izhajali iz osmih osnovnih tipov kmetovanja (pridelovanje poljščin, vrtnarstvo, trajni nasadi, reja pašne živine, prašičereja in perutninarstvo, mešana rastlinska pridelava, mešana živinoreja, mešano živinoreja in rastlinska pridelava), ki smo jih že na začetku razširili s podtipi kot so npr. pri reji pašne živine: prireja mleka, pitanje govedi, reja krav dojilj in reja drobnice in pri trajnih nasadih vinogradništvo, sadjarstvo, oljkarstvo in hmeljarstvo, podobno kot so kmetijska gospodarstva razvrščena v tipologiji kmetijskih gospodarstev na ravni Evropske unije. Na podlagi zastopanosti določenih dejavnosti (sektorjev) v skupni vrednosti kmetijske proizvodnje v Sloveniji smo se odločili, s kolikšnim številom TKMG bo zastopana posamezna dejavnost v naboru TKMG. Izhodišče je bilo, da bo odstotni delež v skupni vrednosti kmetijske proizvodnje v Sloveniji zastopan z eno TKMG. Tega načela se nismo strogo držali, ker so nekateri sektorji v skupni vrednosti kmetijske proizvodnje precej skromno zastopani, vseeno pa se kmetijska gospodarstva v njem preveč razlikujejo, da bi to pestrost lahko pokrili mogoče celo z enim samim tipičnim predstavnikom. To pomeni precej bolj pester nabor TKMG, pomeni pa tudi, da imajo posamezna TKMG, predstavljena v katalogu, zelo različen utežni delež, ko smo na koncu izračunali kazalnike za posamezne sektorje in skupni agregat. Natančnejši izračun utežnih deležev izhaja iz dejanske zastopanosti kmetijskih gospodarstev določenih velikostnih razredov pri analiziranem sektorju. MODELNE KALKULACIJE (MK) Modelne kalkulacije Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS) so izdelane v okviru strokovne naloge Spremljanje razvoja kmetijstva v Sloveniji, katere naročnik je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Njihov osnovni namen je spremljanje stroškov in ekonomskega položaja pridelave posameznega kmetijskega proizvoda, skozi obdobje (od leta 1992 dalje) pa so modelne kalkulacije postale tudi pomembna podatkovna zbirka za podporo odločanju v slovenskem kmetijstvu. V modelne kalkulacije iz t. i. standardnega nabora so trenutno vključene kalkulacije za osnovne rastlinske pridelke (pšenico, ječmen, ajdo, oljno ogrščico, koruzo za zrnje, silažno koruzo, seno, travno silažo, pašo, jedilni krompir, namizna jabolka, namizne hruške, namizne breskve, grozdje vertikala, grozdje terase) in živalske proizvode (mleko, mlado pitano govedo, prašiče, jagnjeta, kozje mleko, pitovne piščance, jarkice in jedilna jajca). Poleg kalkulacij iz standardnega nabora so izdelane tudi kalkulacije za zelenjadnice: solata (spomladanska, poletna, jesenska), pozno zelje za predelavo, zelje za presno porabo, zgodnji krompir, čebula -hibrid (pridelava iz semena, pridelava iz čebulčka), solatne kumare (zavarovan prostor), paradižnik, paprika (na prostem in v zavarovanem prostoru), endivija/radič, korenček in stročji fižol, česen in cvetača. Razvoj modelnih kalkulacij KIS se je začel v 90-ih letih prejšnjega stoletja, ko so bili izdelani prvi samostojni simulacijski modeli, ki na podlagi opredeljenih (izbranih) vhodnih tehnoloških parametrov omogočajo oceniti porabo inputov in s tem stroške proizvodnje pri posameznem kmetijskem pridelku. Poraba inputov je odvisna od intenzivnosti (pridelka), velikosti parcele ali črede, oddaljenosti, nagiba in ponekod še od nekaterih drugih tehnoloških parametrov. Modelne kalkulacije KIS so pomembno simulacijsko orodje oziroma simulacijski model, ki zaradi vgrajenih funkcijskih odvisnosti in dinamičnih povezav omogočajo simuliranje kmetijske proizvodnje v različnih pridelovalnih razmerah in pogojih ter omogočajo enostavno vključevane dodatnih različnih rastlinskih pridelkov in živalskih proizvodov. Neposredno po posameznih pridelkih modelne kalkulacije vključujejo vse stroške, ki so povezani s proizvodnjo, in ne le spremenljivih stroškov, kar omogoča tudi neposredno primerjavo skupnih stroškov s skupnim prihodkom ter izračun različnih ekonomskih kazalnikov. Več o modelnih kalkulacijah lahko najdete na spletni strani KIS1. MODEL KMETIJSKIH GOSPODARSTEV (MKMG) Model kmetijskih gospodarstev (MKMG) lahko uvrstimo med orodja, ki sledijo sodobnim trendom analiz agrarnih ekonomistov na tem področju. V slovenskem prostoru zagotovo predstavlja edinstveno orodje, ki nadgrajuje doslej dostopna orodja, s tem pa širi tudi polje možnih analiz. Če so bili še do pred 1https://www.kis.si/MODELNE_KALKULACIJE_2 kratkim vodilni modeli na ravni sektorja (modeli, ki so temeljili predvsem na konceptu splošnega in delnega ravnovesja), pa je v zadnjem času vse večji poudarek na modelih, ki omogočajo simuliranje na ravni kmetijskih gospodarstev oziroma izbranem agregatu (mikro-simulacijski modeli). MKMG, ki je bil zasnovan v okviru projekta CRP V4-1423, uporabljen pa pri več projektih med drugimi pri projektu CRP V4-1608 in CRP V4-2019, največji razvoj pa je doživel pri projektu CRP V4-1809, v sklopu katerega je nastal tudi ta priročnik. Gre za orodje, ki temelji na pristopu matematičnega programiranja in omogoča raznovrstne analize na ravni proizvodnega načrta kmetijskega gospodarstva. Zasnovan je na modularnem pristopu v obliki elektronskim preglednic v MS Excelu in se povezuje s kompleksnim sistemom modelnih kalkulacij Kmetijskega inštituta Slovenije kot ključnega referenčnega vira analitičnih in ekonomskih rezultatov na ravni proizvodnih aktivnosti. Gre za statične modele, ki pomagajo pri oceni različnih ekonomskih, fizičnih in okoljskih kazalnikov ter delujejo v okviru v naprej določenih mej. Osrednji namen je tako prilagoditev posameznih modelnih kalkulacij pogojem analiziranega kmetijskega gospodarstva, ki nadalje vstopajo v proizvodni načrt, ta pa je osnova za analiziranje razmer na ravni gospodarstva. To omogoča poleg simuliranja razmer na tipičnem kmetijskem gospodarstvu tudi analize na različnih ravneh proizvodnega načrta, kot tudi posamezne proizvodne aktivnosti, ki se na danem kmetijskem gospodarstvu izvaja. Model kmetijskih gospodarstev je zasnovan po načelih matematičnega programiranja z omejeno optimizacijo. To omogoča uporabo različnih tehnik pri reševanju proizvodnega načrta, kot osnovnega nivoja reševanja problema. V dani različici je uporabljeno klasično linearno programiranje, ob nadgradnji pa je možno uporabiti tudi druge tehnike in koncepte omejene optimizacije. V osnovi matematičen model na ravni kmetijskega gospodarstva predstavlja linearna kombinacija proizvodnih aktivnosti, ki zadostijo danim omejitvam analiziranega problema. Gre za t. i. matriko proizvodnih možnosti. Posamezna aktivnost je sestavljena iz različnih tehnoloških koeficientov, pogosto imenovanih tudi input-output koeficientov, ki odražajo prispevek k realizaciji ciljne funkcije (npr. maksimiranje pokritja) s strani dodatne enote, ki bi vstopala v proizvodni načrt. Pri tem je seveda potrebno upoštevati dane omejitve (različne kategorije). Ob tem posamezne aktivnosti vstopajo v optimalni načrt tako, da zadostijo danim omejitvam in dosegajo maksimum oziroma minimum ciljne funkcije. V primeru danih analiz smo iskali optimalni proizvodni načrt ob maksimiranju BDV. Seveda bi lahko izbrali tudi katerega od drugih ekonomskih ali fizičnih kazalnikov. Pa vendar pri definiranju TKMG ni šlo za klasično optimizacijo, saj smo iskali proizvodni načrt, ki bi ga srečali tudi v praksi, ta pa ni nujno optimalen iz ekonomskega vidika, saj gre pogosto za kompromis med različnimi cilji in pogoji, ki pa ne sledijo maksimiranju ekonomskega rezultata. Tako smo izhajali iz predpostavke rekonstruiranja proizvodnega načrta. Gre za t. i. postopek delne optimizacije, ki pomeni nadgradnjo s kompleksnim sistemom enačb, ki omogočajo iskanje vrednosti tistih spremenljivk, katerih vrednosti ne poznamo in jih želimo izračunati na način, da bo slika proizvodnega načrta na kmetijskem gospodarstvu odslikavala situacijo v praksi in bo hkrati tudi tehnološko skladna. Ključen namen tako ni optimizacija proizvodnje, pač pa poizkus posnetka trenutne situacije na kmetijskem gospodarstvu. KRATKA RAZLAGA EKONOMSKIH KAZALNIKOV Pri posameznih TKMG smo izračunavali različne ekonomske kazalnike. Kazalniki so prikazani v absolutni vrednosti za TKMG (EUR) in nekateri med njimi preračunani tudi na enoto površine (EUR/ha), polnovredne delovne moči (EUR/PDM) ali uro efektivno vloženega dela (EUR/h). Za tipična kmetijska gospodarstva, ki so brez obdelovalnih površin, kazalniki na površino niso prikazani. Da bi bil katalog preglednejši, smo vanj za vsa TKMG enotno vključili naslednje kazalnike. Preglednica 10: Prikaz izbranih ekonomskih kazalnikov Ekonomski kazalniki Prihodki Tržni prihodki Proračunski dodatki Spremenljivi stroški Bruto dodana vrednost Bruto dodana vrednost na uro Kazalci na PDM Prihodki na PDM Bruto dodana vrednost na PDM (EUR) (EUR) (EUR) (EUR) (EUR) (EUR/h) (EUR/PDM) (EUR/PDM) (EUR/ha) (EUR/ha) (EUR/ha) (EUR/ha) (EUR/ha) Podlaga za izračun ekonomskih kazalnikov so povprečne cene (inputov, dela in odkupnih cen) iz obdobja 2018–2020. S tem smo zmanjšali predvsem vpliv medletnih nihanj v cenah. Tržni prihodki predstavljajo vrednost proizvodnje, doseženo skozi prodajo kmetijskih proizvodov (in domačo porabo le-teh), vedno kot finalno proizvodnjo na kmetijskem gospodarstvu. Proračunski dodatki vključujejo neposredna plačila (osnovno plačilo, zeleno plačilo, proizvodno vezana plačila) in plačilo za gospodarjenje na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD) v istem obdobju kot velja za cene (2018–2020). Prihodki so seštevek tržnih prihodkov in proračunskih dodatkov. Spremenljivi stroški so obračunani na način, da pri kombinaciji tržnih in netržnih aktivnosti na posameznem TKMG ne pride do njihovega podvajanja. Specifiko na določenih, večinoma večjih TKMG, predstavlja redno zaposlena (zunanja) delovna sila. V tem primeru smo bruto-bruto stroške teh zaposlenih vključili v obračun spremenljivih stroškov, za boljšo primerljivost s TKMG, ki nimajo zaposlenih, pa smo kot variantni izračun na naslednjem listu prikazali tudi kazalnike brez stroškov zaposlene delovne sile (kot da bi kmetijsko gospodarstvo razpolagalo z dovolj lastne delovne sile). V tem primeru so obračunani spremenljivi stroški nižji, bruto dodana vrednost pa višja. Pomembno pa ta specifika vpliva na kazalnik bruto dodane vrednosti na uro (lastnega/domačega) dela, saj se angažma domače delovne sile med obema variantama lahko zelo razlikuje. Bruto dodana vrednost (BDV) je izračunana iz razlike med prihodki in spremenljivimi stroški. Ker v obratoslovju namesto izraza bruto dodana vrednost pogosteje uporabljamo termin pokritje, v opisu pod preglednico praviloma uporabljamo ta izraz, saj se je tudi v Sloveniji močneje uveljavil. Bruto dodana vrednost na uro (BDV/h) je izračunana iz bruto dodane vrednosti in efektivnih uporabljenih delovnih ur lastne/domače delovne sile (glejte tudi zgornji opis za spremenljive stroške). Izračun efektivnih uporabljenih delovnih ur izhaja iz normirane porabe dela na enoto določene aktivnosti in njenega obsega na obravnavanem TKMG, sešteto za vse aktivnosti v aktualnem proizvodnem načrtu tega TKMG. Tej vsoti je prištet 2–3 % pavšal delovnih ur za aktivnosti, ki niso povezane z izvedbo tehnoloških operacij na KMG, ampak za vodenje evidenc in podobna nujna opravila, brez katerih KMG ne more obratovati. Na manjših TKMG je prištet višji odstotek, na večjih pa nižji. Dodatno smo prikazali še rezultat izračuna prihodka in bruto dodane vrednosti na PDM. Za primerjavo med TKMG in zlasti z ostalimi panogami v nacionalni ekonomiji je vsekakor zanimivejši slednji. Ker pa na KMG razpoložljiva domača delovna sila pogosto ni polno efektivno zaposlena (niso vsi udeleženi z (najmanj) 1.800 efektivnimi urami delovnega vložka), tega rezultata v komentarju pod tabelami ne obravnavamo tako pogosto kot pri razlagi rezultatov v gospodarstvu, kjer je to eden izmed ključnih kazalnikov uspešnosti gospodarjenja predvsem v nekoliko večjih družbah. Dodatno pa pri vsakem analiziranem tipičnem kmetijskem gospodarstvu predstavljamo tudi strukturo prejetih proračunskih plačil, ki je prikazana kot vsota pri ekonomskih kazalnikih. Preglednica 11: Prikaz razčlenitve proračunskih plačil Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila (EUR) OMD (EUR) PVP -živinoreja (EUR) PVP -rastlinska (EUR) Razčlenjen prikaz proračunskih plačil vključuje plačila glede na trenutno veljavno shemo ukrepov SKP. Proizvodno nevezana plačila zajemajo ustrezna plačila iz naslova prvega stebra SKP. Pri tem smo na ravni posameznega kmetijskega gospodarstva izhajali iz ocenjene višine plačilnih pravic. Tako smo poleg osnovnega in zelenega plačila zajeli tudi zgodovinsko plačilo (različno po TKMG). Slednje smo izračunali na podlagi informacij proizvodnega načrta ob predpostavki, da se ta v zadnjih 15. letih ni spreminjal, pri tem pa smo upoštevali posebnosti izračuna višine zgodovinskih plačili po posameznih usmeritvah. K vrednosti plačilne pravice smo prišteli tudi zeleno komponento. Pri tem velja opozoriti, da v kolikor TKMG najema obdelovalne površine, izračuni predpostavljajo isto višino plačilnih pravic kot velja za lastne površine, kar v praksi seveda pogosto ne drži. Te ocene se odražajo tudi v kazalniku »Skupaj proizvodno nevezana plačila«. Ločeno prikazujemo višini plačil za območja z omejenimi dejavniki. Ta se izračunajo glede na število točk težavnosti, ki so pripisana posameznemu gospodarstvu glede na pridelovalne razmere. Po trenutno veljavni shemi se višina plačil OMD izračuna iz fiksnega (55 %) in variabilnega dela (45 %). Pri tem je vrednost posamezne točke 0,4 EUR. Višina izračunanih plačil za OMD pa se zniža nad 70 ha skupne površine po postopku, prikazanem v preglednici. Preglednica 12: Predvideno zniževanje OMD plačila za površine nad 70 ha Površine KMG v OMD v ha Plačilo Do 70 ha 100 % 70 do 80 ha 85 % 80 do 90 ha 70 % 90 do 100 ha 55 % nad 100 ha 40 % Pri proizvodno vezanih plačilih (PVP) smo upoštevali plačila za strna žita, zelenjadnice, podporo za rejo govedi ter podporo za mleko v gorskih območjih. Tako ločeno prikazujemo proizvodno vezana plačila za živinorejo in za rastlinsko proizvodnjo. V tem delu velja opozoriti, da smo med proračunska plačila všteli tudi vračilo trošarine in jih zato prikazujemo kot ločeno postavko. Razlog je v pristopu modelnih kalkulacij, ki omogočajo oceno višine sredstev iz tega naslova. Čeprav ni nujno, da ga posamezno gospodarstvo uveljavlja, v nekaterih primerih je lahko razlog tudi nedosežen prag za uveljavitev le-tega, smo vračilo trošarine v izračun zajeli na vseh gospodarstvih, ki so do njega upravičeni. KRATKA RAZLAGA OKOLJSKIH KAZALNIKOV Pri posameznih TKMG smo izračunali različne okoljske kazalnike. Izbrani okoljski kazalniki se nanašajo na spremljanje doseganja ciljev slovenske kmetijske politike, in sicer predvsem na splošni cilj Trajnostno upravljanje z naravnimi viri in zagotavljanje javnih dobrin. V katalog smo vključili nekaj preprostih okoljskih kazalnikov, s katerimi lahko spremljamo vplive kmetijstva na podnebje, vodo, tla in biotsko pestrost. Kazalniki so preračunani bodisi na enoto površine kmetijskega zemljišča v uporabi (KZU) KMG (l/ha, kg/ha ali EUR/ha) bodisi kot delež v KZU ali delež na njivah. Emisije toplogrednih plinov (TGP) pa so izražene v kg CO2 ekvivalentov. Preglednica 13: Prikaz izbranih okoljskih kazalnikov Okoljski kazalniki Enota Emisije TGP iz živinoreje Emisije TGP pri prireji mleka Emisije TGP pri prireji govejega mesa Emisije TGP na enoto prihodka Poraba goriva Obtežba z živino Poraba rastlinskih hranil (N, P2O5, K2O) Poraba mineralnih gnojil (v ekv NPK 15:15:15) Poraba fitofarmacevtskih sredstev Delež prezimnih posevkov na njivah Delež trajnega travinja v KZU kg ekv CO2 na leto kg CO2 ekv na liter mleka kg CO2 ekv na kg prirasta telesne mase kg ekv CO2 na EUR l/ha KZU št. GVŽ/ha KZU kg/ha KZU kg/ha KZU v ekv NPK 15:15:15 EUR/ha KZU % % Emisije TGP so zaradi povečanih količin v ozračju glavni krivci podnebnih sprememb. V kmetijstvu, ki prispeva približno desetino skupnih emisij TGP v Sloveniji (10,1 % v letu 2019), je največji vir emisij TGP govedoreja. Največ emisij TGP v govedoreji prispevajo krave molznice, goveji pitanci in plemenske telice. Kazalnik emisij TGP prikazuje izpuste TGP pri posameznih živinorejskih TKMG. V emisije TGP iz živinoreje so vključene emisije, ki nastanejo pri reji živine na kmetijskih gospodarstvih, pri čemer niso upoštevane emisije, ki nastanejo pri pridelavi krme in pri gnojenju z živinskimi gnojili, prav tako ne emisije nekaterih mlajših kategorij živali, npr. telet, ki jih kmetijska gospodarstva kupijo. Poraba energije predstavlja pomemben dejavnik pri doseganju ciljev zmanjševanja TGP. V slovenskem kmetijstvu ima največji delež v porabi energije plinsko olje za pogon kmetijskih strojev. Poraba goriva je kazalnik, ki prikazuje porabo goriva na hektar KZU v rastlinski pridelavi. Poraba goriva je odvisna predvsem od vrste kmetijske rastline, načina pridelave in mnogo drugih dejavnikov, kot so moč pogonskega stroja, vrsta in velikost priključka, hitrost vožnje, drugih dejavnikov produktivnosti dela ipd. Intenzifikacija kmetijstva lahko v nenadzorovanih razmerah pomeni velik pritisk na naravo in okolje. Eden od kazalnikov intenzivnosti kmetijstva je obtežba z živino. Rastlinska hranila so eden od osnovnih pogojev za rast in razvoj kmetijskih rastlin. Glavna rastlinska hranila so dušik (N), fosfor (P2O5) in kalij (K2O). Največ se pri gnojenju porabi dušika, ki ugodno vpliva na rast in razvoj rastlin. Neučinkovita raba dušika pa lahko vpliva na prekomerno obremenjenost voda z nitrati in na večje emisije TGP iz kmetijskih zemljišč. Kazalnik prikazuje količino posameznih porabljenih čistih rastlinskih hranil na hektar KZU. Poraba mineralnih gnojil je kazalnik, ki prikazuje skupno količino porabljenih mineralnih gnojil na hektar KZU, izraženo v ekvivalentu NPK 15:15:15. Velja, da manjša poraba mineralnih gnojil pozitivno prispeva k zmanjšanju obremenitev voda in zraka. Fitofarmacevtska sredstva (FFS) so aktivne snovi ali njihovi pripravki, ki so namenjeni varstvu rastlin oziroma rastlinskih proizvodov. FFS vplivajo tudi na stanje voda, tal in zraka ter na biotsko raznovrstnost. Kazalnik prikazuje strošek porabljenih FFS na ha KZU. Prezimni posevki na njivah zagotavljajo pokritost tal tudi v zimskem obdobju. Zimska ozelenitev njiv pomembno prispeva k vezavi dušika v tleh z rastlinsko biomaso, kar poveča vsebnost organske snovi v tleh ter zmanjša nevarnost izpiranja rastlinskih hranil v vode. Med ozelenjene njive uvrščamo njive, ki so prek zime zasejane s prezimnimi posevki (ozimna žita, oljna ogrščica) ali s sejanim travinjem. Kazalnik prikazuje odstotek njiv, ki so na ravni kmetije ozelenjene prek zime. Trajno travinje je glede na obseg in njegovo funkcijo najpomembnejši agro-ekosistem v Sloveniji. Njegova primarna kmetijska funkcija je preskrba travojede živine s krmo. Trajno travinje ima zelo pomembno funkcijo pri ohranjanju biotske pestrosti in pri sekvestraciji (skladiščenju) ogljika. Kazalnik prikazuje delež trajnega travinja v KZU na ravni KMG. TIPIČNA KMETIJSKA GOSPODARSTVA REZULTATI PO TIPIH IN POVZETKI AGREGATOV TIPIČNA KMETIJSKA GOSPODARSTVA – ŽIVINOREJA TIPIČNA KMETIJSKA GOSPODARSTVA, USMERJENA V PRIREJO MLEKA Povzetek na ravni agregata za sektor prireje mleka Slika 3: Poraba izbranih proizvodnih virov in delež GVŽ na ravni sektorja prireje mleka (MLK, MLH) Preglednica 14: Povzetek izbranih kazalnikov za sektor prirej mleka (MLK, MLH) Prireja mleka je daleč najpomembnejša kmetijska dejavnost v Sloveniji, saj kmetijska gospodarstva, na katerih je to prevladujoč vir prihodka, prispevajo okoli 3/10 standardnega prihodka slovenskega kmetijstva. Število kmetijskih gospodarstev (KMG) je sicer v deležu mnogo skromnejše (pod 1/8), vendar to dejstvo ne zmanjšuje pomena kmetijskih gospodarstev s prirejo mleka v slovenskem prostoru. Zaradi velike pestrosti teh KMG tako glede velikosti, naravnih danostih, intenzivnosti pridelave (pretežno krme za oskrbo živali) in prireje mleka ter na marsikaterem gospodarstvu tudi mesa, so doseženi ekonomski učinki zelo različni. Na splošno lahko rečemo, da gre za nadpovprečno velika kmetijska gospodarstva, ki v večini let dosegajo za slovenske razmere dokaj zadovoljive rezultate. Z bruto dodano vrednostjo (BDV), ki na povprečni TKMG, zajeti v analizo, dosega raven 20 tisoč € na PDM in 10 € na uro efektivno vloženega dela, so rezultati nekoliko podpovprečni. Razlike med leti so sicer velike in v največji meri odvisne od ravni odkupnih cen mleka. Spremenljivi stroški na teh TKMG so v povprečju na ravni 66 % vrednosti proizvodnje. Proračunska plačila na teh KMG praviloma predstavljajo med 10 in 20 % vseh prihodkov. Na KMG z razmeroma nizko obtežbo (ki imajo tipično večji delež proračunskih plačil v prihodkih) bo v prihodnje del negativnih učinkov mogoče kompenzirati z vključitvijo v shemo SOPO, težje z vključitvijo v dodatne ukrepe 2. stebra (KOPOP, EKO). V največjih težavah bodo KMG s prirejo mleka, ki so zelo omejena z zemljišči (marsikatero med njimi ima tudi nekajkrat višjo obtežbo od nabora analiziranih TKMG) -pri njih bodo negativni učinki predvidenih sprememb mnogo močnejši. Z vidika ustvarjanja dohodka za vsaj 1 delovno mesto na KMG je brez dopolnilnih dejavnosti potrebno imeti več kot 25 krav. Takšno KMG pa po vložku dela zahteva že več kot 1,5 PDM. Na KMG s 35 in več kravami je mogoče doseči nad 15 € BDV/h, ob racionalnem investiranju so to lahko že čiste kmetije. Predvsem na ta KMG lahko gledamo kot potencialno razvojno perspektivna. Po številu jih je manj kot tisoč, ustvarijo pa skoraj 12 % celotnega prihodka slovenskega kmetijstva. Prav v tej skupini v prirejo mleka usmerjenih KMG pa je največji delež takšnih, ki se jim s predvidenimi spremembami SKP obetajo najbolj negativni učinki. Zaradi pogosto precej visoke obtežbe, neredko v povezavi s pomanjkanjem KZU, te zanje predstavljajo toliko večji izziv. -MLK_0001_LS_4000_00_Tn Majhna pretežno samooskrbna kmetija na travniškem območju, z lisasto pasmo s povprečno mlečnostjo 4000 litrov, praviloma na OMD območju, lahko pa tudi drugje. Nakup močne krme 1t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 97 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 194 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 622 (EUR) OMD 388 (EUR) PVP -živinoreja 39 (EUR) PVP -rastlinska 15 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 4.103 (EUR) 1.282 (EUR/ha) Tržni prihodki 2.942 (EUR) 919 (EUR/ha) Proračunski dodatki 1.161 (EUR) 363 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 2.785 (EUR) 870 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 1.318 (EUR) 412 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 1,99 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 11.160 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 3.584 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 7.325 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 2,49 kg ekv CO2/EUR Intenzivnost emisij pri prireji mleka 0,837 kg ekv CO2/l mleka Intenzivnost emisij pri prireji govejega mesa 5,975 kg ekv CO2/kg prirasta telesne mase Poraba goriva na ha KZU 105 l/ha Obtežba z živino 0,54 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 93 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 52 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 104 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 147 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 10 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 62 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 64 % Delež trajnega travinja v KZU 84 % Na kmetiji imajo samo še 1 kravo lisaste pasme, od katere tele vzredijo sami, po potrebi za obnovo izločene krave, v ostalih letih pa ga spitajo. Kmetija obdeluje pretežno travniške površine, le okoli 0,5 ha je njiv. Obdeluje izključno svoja zemljišča. Živali so vse leto v hlevu. Travnike kosijo dvakrat. Na njivah v manjši meri sadijo krompir, polovica njiv je namenjena žitom, ostala pridelavi krme. Pretežni del konzervirane krme predstavlja travna silaža v obliki valjastih bal, manjši del pa seno, ki ga posušijo na tleh. Čeprav nimajo intenzivne reje govedi, nekaj močne krme dokupijo, saj je doma pridelana krma večinoma razmeroma slabe kakovosti. Na kmetiji dela že upokojena oseba, naslednikov nima. Za vsa potrebna opravila zadošča vložek dela okoli 0,4 PDM. Kmetija letno prinese nekoliko več kot 4 tisoč € prihodkov, od teh skoraj tretjino predstavljajo proračunska plačila. Spremenljivi stroški se zelo približajo tržnim prihodkov, tako da pokritje izhaja večinoma iz proračunskih plačil. Pokritje na uro efektivno vloženega dela je pod 2 €. Temu primerno je tudi pokritje, preračunano na PDM, dobrih 3 tisoč €. Kmetija v ekonomskem smislu nima nobene perspektive. Živela bo le tako dolgo, dokler bo ostareli gospodar zmogel opravljati kmečka opravila in bo po potrebi občasno vanjo vlagal tudi del nekmetijskih dohodkov. -MLK_0003_LS_4500_00_Tn Majhna govedorejska kmetija na travniškem območju, z lisasto pasmo s povprečno mlečnostjo 4500 litrov, običajno na OMD območju. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Živinoreja Krave molznice 3,0 št. 4.500 kg Vzreja plemenskih telic 1,0 št. 550 kg Mlado pitano govedo 2,0 št. 650 kg Rastlinska proizvodnja -njive Pšenica 0,07 ha 5.000 kg/ha Silažna koruza 0,49 ha 45.000 kg/ha Krompir 0,01 ha 30.000 kg/ha Njiva, DTM, štiri košnje, silaža-bale 0,38 ha 19.732 kg/ha Naknadni posevki 0,04 ha Ozelenitve 0,10 ha Rastlinska proizvodnja -trajno travinje Trikosni travnik, silaža-bale 2,61 ha 15.786 kg/ha Trikosni travnik, seno-sušenje na tleh 1,00 ha 6.047 kg/ha Trikosni travnik, seno-bale 1,00 ha 6.424 kg/ha Nakup močne krme 4t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 240 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 214 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 1.186 (EUR) OMD 681 (EUR) PVP -živinoreja 77 (EUR) PVP -rastlinska 8 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 9.715 (EUR) 1.750 (EUR/ha) Tržni prihodki 7.523 (EUR) 1.356 (EUR/ha) Proračunski dodatki 2.192 (EUR) 395 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 6.924 (EUR) 1.248 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 2.790 (EUR) 503 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 2,16 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 13.535 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 3.888 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 20.708 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 2,75 kg ekv CO2/EUR Intenzivnost emisij pri prireji mleka 0,765 kg ekv CO2/l mleka Intenzivnost emisij pri prireji govejega mesa 5,975 kg ekv CO2/kg prirasta telesne mase Poraba goriva na ha KZU 151 l/ha Obtežba z živino 0,86 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 130 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 68 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 138 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 202 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 9 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 50 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 47 % Delež trajnega travinja v KZU 83 % Na kmetiji redijo 3 krave lisaste pasme in vsa domača teleta, večino katerih namenijo pitanju. Kmetija obdeluje večinoma travniške površine (slabih 5 ha), okoli 1 ha pa je njiv. Obdeluje izključno svoja zemljišča. Živali so vse leto v hlevu. Travnike kosijo trikrat. Na njivah prevladujejo krmo za živali (DTM, žita in silažno koruzo), za sebe pridelujejo tudi krompir. Pretežni del konzervirane krme predstavlja travna silaža v obliki valjastih bal, manjši del pa seno, ki ga posušijo na tleh, če vreme to dopušča, ostalo mrvo pa dosušijo na seniku. Zaradi pretežnega deleža krme s travinja dokupijo precej krme, zlasti koruze. Doma pridelana krma je večinoma razmeroma dobre kakovosti. Navkljub majhnosti kmetije je na njej razmeroma veliko dela, ki ga že upokojena oseba zmore le ob pomoči ostalih članov gospodinjstva, posebno ob spravilu krme. Kmetija nima naslednikov. Za vsa potrebna opravila zadošča vložek dela okoli 0,7 PDM. Kmetija letno prinese le okoli 10 tisoč € prihodkov, od teh dobro četrtino predstavljajo proračunska plačila. Spremenljivi stroški predstavljajo nad 70 % prihodkov. Pokritje je skromno, preračunano na mesec le okoli 230 €. Pokritje na uro efektivno vloženega dela je okoli 2 €. Pokritje, preračunano na PDM, znaša okoli 4 tisoč €. Tudi ta kmetija pri obstoječem načinu gospodarjenja nima nobene perspektive. Če je glavni cilj ohraniti kmetijo živo (kolikor dolgo bo mogoče), potem bo to mogoče vzdrževati tako dolgo, dokler bo starejši gospodar to večinoma še zmogel sam. Mlajša generacija bo zemljišča zelo verjetno oddala v najem ali pa prodala, če bo našla ustreznega interesenta. -MLK_0005_LS_5000_00_Tn Še vedno majhna govedorejska kmetija na travniškem območju. Redi kombinirano pasmo goveda s povprečno mlečnostjo 5000 litrov. Površine obdeluje izven OMD območja. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Živinoreja Krave molznice 5,0 št. 5.000 kg Vzreja plemenskih telic 1,0 št. 550 kg Mlado pitano govedo 3,0 št. 650 kg Rastlinska proizvodnja -njive Silažna koruza 0,80 ha 45.000 kg/ha Krompir 0,05 ha 35.000 kg/ha Njiva, DTM, štiri košnje, seno-dosuševanje 0,57 ha 8.648 kg/ha Ozelenitve 0,17 ha Rastlinska proizvodnja -trajno travinje Trikosni travnik, silaža-bale 4,98 ha 17.000 kg/ha Trikosni travnik, seno-sušenje na tleh 0,79 ha 6.512 kg/ha Trikosni travnik, seno-bale 1,59 ha 6.919 kg/ha Nakup močne krme 10 t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 331 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 217 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 1.903 (EUR) OMD 0 (EUR) PVP -živinoreja 116 (EUR) PVP -rastlinska 0 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 15.492 (EUR) 1.764 (EUR/ha) Tržni prihodki 13.142 (EUR) 1.496 (EUR/ha) Proračunski dodatki 2.349 (EUR) 268 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 11.717 (EUR) 1.334 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 3.775 (EUR) 430 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 2,52 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 18.591 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 4.530 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 31.227 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 2,38 kg ekv CO2/EUR Intenzivnost emisij pri prireji mleka 0,707 kg ekv CO2/l mleka Intenzivnost emisij pri prireji govejega mesa 5,975 kg ekv CO2/kg prirasta telesne mase Poraba goriva na ha KZU 153 l/ha Obtežba z živino 0,84 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 140 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 73 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 146 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 212 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 9 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 57 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 40 % Delež trajnega travinja v KZU 84 % Na kmetiji redijo 5 krav kombinirane pasme in vsa domača teleta. Večino teh namenijo pitanju. Kmetija obdeluje pretežno svoja zemljišča, večinoma so to travniške površine, nekaj pa je njiv. Slednje bi vzela v najem, če so na razpolago. Živali so vse leto v hlevu. Travnike kosijo trikrat. Na njivah prevladujejo DTM, koruza za silažo in DTM, za sebe pridelujejo nekaj krompirja. Pretežni del travniške krme predstavlja travna silaža v obliki valjastih bal, manjši del pa seno. Seno sušijo na tleh in balirajo, če vreme to dopušča, ostalo mrvo iz njivskih površin pa dosušijo na seniku. Na kmetiji dokupujejo močno krmo. Doma pridelana krma je večinoma razmeroma dobre kakovosti. Tudi na tej kmetiji je razmeroma veliko dela, ki ga že upokojena oseba zmore le ob pomoči ostalih članov gospodinjstva, posebno ob spravilu krme. Kmetija nima naslednikov. Za vsa potrebna opravila zadošča vložek dela okoli 0,8 PDM. Kmetija letno prinese dobrih 15 tisoč € prihodkov. Za razliko od manjših dveh pa je delež proračunskih plačil precej manjši, precej pod 20 % ustvarjenih prihodkov. Spremenljivi stroški predstavljajo 75 % prihodkov. Pokritje tudi na tej kmetiji na mesec ne doseže 350 €. Pokritje na uro efektivno vloženega dela je pod 3 €, preračunano na PDM pa pod 5 tisoč €. Pri utečenem načinu gospodarjenja tudi ta kmetija nima prave perspektive. Mlajša generacija bo zemljišča bodisi ohranjala v funkciji na precej drugačen način, zelo verjetno pa jih bo oddala v najem zainteresiranim kmetom iz okolice. -MLK_0006_RJ_6000_00_TN Za slovenske razmere že srednje velika govedorejska kmetija na območju, kjer je delež njiv nekoliko večji (približa se četrtini). Realno gledano pa je obseg gospodarjenja majhen. Redi kombinirano pasmo goveda z že precej višjo mlečnostjo (6000 litrov). Površine ležijo na OMD območju. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Živinoreja Krave molznice 6,0 št. 6.000 kg Vzreja plemenskih telic 1,5 št. 550 kg Mlado pitano govedo 3,0 št. 650 kg Rastlinska proizvodnja -njive Ječmen krmni 0,72 ha 5.500 kg/ha Silažna koruza 1,17 ha 45.000 kg/ha Krompir 0,06 ha 35.000 kg/ha Njiva, DTM, štiri košnje, seno-dosuševanje 1,05 ha 8.648 kg/ha Naknadni posevki 0,47 ha Ozelenitve 0,25 ha Rastlinska proizvodnja -trajno travinje Trikosni travnik, silaža-bale 7,15 ha 17.000 kg/ha Trikosni travnik, seno-sušenje na tleh 1,03 ha 6.512 kg/ha Trikosni travnik, seno-bale 1,03 ha 6.919 kg/ha Nakup močne krme 12 t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 545 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 226 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 2.755 (EUR) OMD 1.681 (EUR) PVP -živinoreja 900 (EUR) PVP -rastlinska 91 (EUR) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 39.054 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 2,28 kg ekv CO2/EUR Intenzivnost emisij pri prireji mleka 0,620 kg ekv CO2/l mleka Intenzivnost emisij pri prireji govejega mesa 6,694 kg ekv CO2/kg prirasta telesne mase Poraba goriva na ha KZU 158 l/ha Obtežba z živino 0,71 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 148 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 76 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 153 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 241 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 17 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 67 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 59 % Delež trajnega travinja v KZU 75 % Na kmetiji redijo 6 krav kombinirane pasme in večino domačih telet -nekaj za obnovo črede, ostala namenijo pitanju. Kmetija obdeluje le svoja zemljišča. Živali so vse leto v hlevu. Travnike kosijo trikrat. Na njivah prevladuje pridelovanje krme za živali (koruza, DTM, nekaj krmnih žit). Pretežni del travniške krme predstavlja travna silaža v obliki valjastih bal, manjši del pa seno. Zaradi nekoliko višje intenzivnosti reje dokupijo precej močne krme. Doma pridelana krma je večinoma razmeroma dobre kakovosti. Na tej kmetiji delovna obremenitev že dosega 1 PDM. Praviloma pa ne gre za gospodarja, ki bi delal le na domači kmetiji, saj so ekonomski rezultati za to preskromni. Kmetija letno sicer prinese med 20 in 25 tisoč € prihodkov (od teh dobro četrtino proračunska plačila), vendar jih približno 70 % poberejo spremenljivi stroški. Pokritje na mesec se na tej kmetiji giblje okoli 550 €, na uro efektivno vloženega dela pa okoli 3,5 €. Tudi ta kmetija ne razpolaga s sredstvi, ki bi omogočala izvedbo nadomestnih naložb. Navkljub večjemu obsegu poslovanja od predhodnih tudi ta kmetija pri utečenem načinu gospodarjenja nima razvojne perspektive. Glede na ustvarjene ekonomske rezultate je vložek dela občutno prevelik. Zato lahko na njej pričakujemo poenostavitev načina gospodarjenja v smeri delovno manj intenzivnih aktivnosti (reja rejnic ali dojilj), z generacijsko zamenjavo mogoče preusmeritev v drobnico ali pa opustitev aktivnega načina kmetovanja. -MLK_0008_LČ_7000_00_NT V prirejo mleka usmerjena razmeroma majhna govedorejska kmetija na območju, na katerem med kmetijskimi zemljišči prevladujejo njive. Kmetija redi lisasto pasmo goveda, ki jo jedeloma že zamenjala s črno-belo pasmo. Prireja mleka je precej intenzivna (mlečnost 7000 litrov). Kmetijske površine ležijo izven OMD območja. Interes po povečanju obsega kmetovanja, vendar na območju ni mogoče najetih dodatnih kmetijskih zemljišč. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Živinoreja Krave molznice 8,0 št. 7.000 kg Vzreja plemenskih telic 2,0 št. 550 kg Rastlinska proizvodnja -njive Koruza za zrnje 1,10 ha 9.000 kg/ha Silažna koruza 1,70 ha 45.000 kg/ha Krompir 0,20 ha 35.000 kg/ha Njiva, DTM, štiri košnje, silaža-bale 1,23 ha 19.732 kg/ha Njiva, DTM, štiri košnje, seno-dosuševanje 0,77 ha 8.031 kg/ha Ozelenitve 0,60 ha Rastlinska proizvodnja -trajno travinje Trikosni travnik, silaža-bale 1,07 ha 15.786 kg/ha Trikosni travnik, seno-sušenje na tleh 0,38 ha 6.047 kg/ha Trikosni travnik, seno-bale 0,38 ha 6.424 kg/ha Nakup močne krme 17 t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 342 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 342 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 2.338 (EUR) OMD 0 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 0 (EUR) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 38.674 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 1,76 kg ekv CO2/EUR Intenzivnost emisij pri prireji mleka 0,546 kg ekv CO2/l mleka Poraba goriva na ha KZU 194 l/ha Obtežba z živino 1,35 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 175 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 94 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 166 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 289 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 43 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 59 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 40 % Delež trajnega travinja v KZU 27 % Na kmetiji redijo 8 krav lisaste in črno-bele pasme ter potrebno število telic za obnovo črede, ostala teleta prodajo v prvih tednih po telitvi. Obdelujejo pretežno svoja zemljišča, okoli 15 % je najetih, dodatnih zemljišč ne dobijo v najem. Živali so vse leto v hlevu. Travnike kosijo trikrat do štirikrat. Na njivah prevladuje pridelovanje krme za živali (DTM, koruza za silažo in zrnje, DTM), sadijo pa tudi krompir -nekaj tudi za prodajo. Pretežni del travniške krme predstavlja travna silaža v obliki valjastih bal, manjši del pa seno. Dokupijo nekaj močne. Doma pridelana krma je večinoma dobre kakovosti. Na tej kmetiji delovna obremenitev dosega okoli 0,9 PDM. Delo na kmetiji je praviloma porazdeljeno med več družinskih članov, nobenemu od njih pa kmetovanje ne predstavlja glavne aktivnosti ali vira dohodka. Kmetija letno prinese med 20 in 25 tisoč € prihodkov, od katerih 10 % predstavljajo proračunska plačila. Spremenljivi stroški so na ravni dobre polovice prihodkov. Ekonomski kazalniki so za to velikost reje ugodni, pokritje na mesec se približa 850 €, na uro efektivno vloženega dela pa preseže 6 €. Kmetija je sposobna izvajanja vsaj nadomestnih naložb, izvaja tudi strojne storitve. Kmetija je bolj poslovno naravnana od vseh predhodnih. Ključni dejavnik, ki omejuje njeno rast, so razpoložljiva kmetijska zemljišča na njenem ožjem območju. Če se pokaže možnost najema dodatnih zemljišč, bo to z veliko verjetnostjo izkoristila. -MLK_0009_ČB_8000_00_TN V intenzivno prirejo mleka usmerjena srednje velika govedorejska kmetija na območju, na katerem med kmetijskimi zemljišči prevladuje travinje. Kmetija redi črno-belo pasmo goveda. Prireja mleka je intenzivna (mlečnost 8000 litrov). Kmetijske površine ležijo na OMD območju. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Živinoreja Krave molznice 9,0 št. 8.000 kg Vzreja plemenskih telic 3,0 št. 550 kg Rastlinska proizvodnja -njive Ječmen krmni 0,11 ha 5.500 kg/ha Silažna koruza 1,72 ha 45.000 kg/ha Krompir 0,03 ha 35.000 kg/ha Njiva, DTM, štiri košnje, seno-dosuševanje 1,14 ha 11.119 kg/ha Naknadni posevki 0,07 ha Ozelenitve 0,35 ha Rastlinska proizvodnja -trajno travinje Trikosni travnik, silaža-bale 3,77 ha 21.857 kg/ha Trikosni travnik, seno-sušenje na tleh 0,57 ha 8.372 kg/ha Trikosni travnik, seno-bale 0,26 ha 8.895 kg/ha Nakup močne krme 31 t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 383 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 324 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 2.461 (EUR) OMD 955 (EUR) PVP -živinoreja 1.177 (EUR) PVP -rastlinska 13 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 30.480 (EUR) 4.011 (EUR/ha) Tržni prihodki 25.490 (EUR) 3.354 (EUR/ha) Proračunski dodatki 4.990 (EUR) 657 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 18.602 (EUR) 2.448 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 11.879 (EUR) 1.563 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 7,04 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 32.501 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 12.666 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 48.232 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 1,89 kg ekv CO2/EUR Intenzivnost emisij pri prireji mleka 0,501 kg ekv CO2/l mleka Poraba goriva na ha KZU 185 l/ha Obtežba z živino 1,42 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 198 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 99 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 198 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 343 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 20 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 50 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 42 % Delež trajnega travinja v KZU 61 % Na kmetiji redijo 9 krav črno-bele pasme ter potrebno število telic za obnovo črede, ostala teleta prodajo v prvih tednih po telitvi. Obdelujejo pretežno svoja zemljišča, dodatno bi najeli predvsem njive, ki jim jih primanjkuje. Živali so vse leto v hlevu. Travnike kosijo trikrat do štirikrat. Na njivah prevladuje pridelovanje krme za živali (koruza za silažo, ječmen in DTM), za lastne potrebe pridelajo nekaj krompirja. Pretežni del travniške krme tudi na tej kmetiji predstavlja travna silaža v obliki valjastih bal, manjši del pa seno. Dokupijo precej močne krme, saj nimajo dovolj njivskih površin, intenzivnost prireje mleka pa je visoka. Doma pridelana krma je večinoma dobre kakovosti. Na tej kmetiji delovna obremenitev dosega okoli 0,9 PDM. Delo je tudi na tej kmetiji praviloma porazdeljeno med več družinskih članov, nobenemu od njih pa kmetovanje ne predstavlja glavne aktivnosti ali vira dohodka. Kmetija letno prinese okoli 30 tisoč € prihodkov, od katerih okoli 15 % predstavljajo proračunska plačila. Spremenljivi stroški so na ravni okoli 60 % prihodkov. Ekonomski kazalniki za to velikost reje so ugodni, pokritje na mesec se giblje okoli 1000 €, na uro efektivno vloženega dela pa okoli 7 €. Kmetija je sposobna izvajanja vsaj nadomestnih naložb, izvaja tudi storitev baliranja. -MLK_0010_LS_6500_00_TN Srednje velika govedorejska kmetija na območju, na katerem med kmetijskimi zemljišči prevladuje travinje. Kmetija redi lisasto pasmo goveda. Prireja mleka je srednje intenzivna (mlečnost 6500 litrov). Kmetijske površine ležijo na OMD območju. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Živinoreja Krave molznice 10,0 št. 6.500 kg Vzreja plemenskih telic 3,0 št. 550 kg Mlado pitano govedo 5,0 št. 700 kg Rastlinska proizvodnja -njive Koruza za zrnje 0,40 ha 9.000 kg/ha Silažna koruza 2,92 ha 45.000 kg/ha Krompir 0,18 ha 35.000 kg/ha Njiva, DTM, štiri košnje, silaža-bale 0,61 ha 21.250 kg/ha Njiva, DTM, štiri košnje, seno-dosuševanje 0,89 ha 8.648 kg/ha Ozelenitve 0,70 ha Rastlinska proizvodnja -trajno travinje Trikosni travnik, silaža-bale 4,70 ha 17.000 kg/ha Trikosni travnik, seno-sušenje na tleh 0,89 ha 6.512 kg/ha Trikosni travnik, seno-bale 1,77 ha 6.919 kg/ha Nakup močne krme 30 t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 599 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 288 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 3.555 (EUR) OMD 1.730 (EUR) PVP -živinoreja 1.501 (EUR) PVP -rastlinska 0 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 38.372 (EUR) 3.105 (EUR/ha) Tržni prihodki 30.987 (EUR) 2.507 (EUR/ha) Proračunski dodatki 7.384 (EUR) 597 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 23.494 (EUR) 1.901 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 14.878 (EUR) 1.204 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 6,77 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 31.427 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 12.185 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 65.321 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 2,11 kg ekv CO2/EUR Intenzivnost emisij pri prireji mleka 0,588 kg ekv CO2/l mleka Intenzivnost emisij pri prireji govejega mesa 5,554 kg ekv CO2/kg prirasta telesne mase Poraba goriva na ha KZU 183 l/ha Obtežba z živino 1,20 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 164 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 87 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 167 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 284 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 26 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 64 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 30 % Delež trajnega travinja v KZU 60 % Na kmetiji redijo 10 krav lisaste pasme, vzrejajo telice za obnovo črede, večino ostalih telet pa spitajo sami. Obdelujejo pretežno svoja zemljišča, dodatno bi najeli predvsem njive, ki jim jih primanjkuje. Živali so vse leto v hlevu. Travnike kosijo trikrat. Na njivah prevladuje pridelovanje krme za živali (koruza za silažo in delom za zrnje ter DTM), pridelujejo tudi krompir, vendar ne v večjem obsegu. Pretežni del travniške krme predstavlja travna silaža v obliki valjastih bal, precejšen delež tudi posušijo. Zaradi manjše intenzivnosti od predhodne kmetije dokupijo nekoliko manj močne krme. Doma pridelana krma je večinoma dobre kakovosti. Na tej kmetiji delovna obremenitev dosega že skoraj 1,2 PDM. Gospodar se običajno ukvarja le s kmetijsko dejavnostjo, pri delu mu v manjši meri pomagajo ostali družinski člani. Takšne kmetije so precej pogoste tudi v primeru starejše generacije gospodarjev, ki je že upokojena. Kmetija letno prinese med 35 in 40 tisoč € prihodkov, od katerih 20 % predstavljajo proračunska plačila. Spremenljivi stroški so na ravni okoli 60 % prihodkov. Ekonomski kazalniki za to velikost reje so ugodni, pokritje na mesec znaša okoli 1200 €, na uro efektivno vloženega dela pa znaša okoli 7 €. Kmetija je sposobna izvajanja naložb, v primeru podjetnega gospodarja izvaja tudi strojne storitve. Kmetija dosega razmeroma ugodne rezultate v ekonomskem smislu. Ima pa še precejšnje možnosti tehnološkega napredka. -MLK_0010_RJ_7000_00_Tn Srednje velika govedorejska kmetija na pretežno travniškem območju, največkrat v zahodnem delu Slovenije. Kmetija redi rjavo pasmo goveda. Prireja mleka je srednje intenzivna (mlečnost 7000 litrov). Kmetijske površine ležijo na OMD območju. Nakup močne krme 36 t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 530 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 264 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 3.196 (EUR) OMD 1.736 (EUR) PVP -živinoreja 1.462 (EUR) PVP -rastlinska 0 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 36.971 (EUR) 3.056 (EUR/ha) Tržni prihodki 30.048 (EUR) 2.484 (EUR/ha) Proračunski dodatki 6.924 (EUR) 572 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 22.267 (EUR) 1.841 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 14.704 (EUR) 1.215 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 6,60 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 29.854 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 11.874 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 65.061 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 2,17 kg ekv CO2/EUR Intenzivnost emisij pri prireji mleka 0,560 kg ekv CO2/l mleka Intenzivnost emisij pri prireji govejega mesa 6,217 kg ekv CO2/kg prirasta telesne mase Poraba goriva na ha KZU 157 l/ha Obtežba z živino 1,17 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 135 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 72 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 143 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 222 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 11 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 53 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 25 % Delež trajnega travinja v KZU 79 % Na kmetiji redijo 10 krav rjave pasme, vzrejajo telice za obnovo črede, dobršen del ostalih telet pa spitajo sami. Obdelujejo pretežno svoja zemljišča, dodatno bi najeli predvsem njive, ki jim jih primanjkuje. Živali so vse leto v hlevu. Travnike kosijo trikrat. Na njivah pridelujejo krmo za živali (DTM in koruzo za silažo ). Pretežni del travniške krme predstavlja travna silaža v obliki valjastih bal, precejšen delež tudi posušijo. Zaradi manjka njiv dokupijo tako energijsko kot beljakovinsko močno krmo. Doma pridelana krma je večinoma dobre kakovosti. Na tej kmetiji delovna obremenitev dosega že dobrih 1,2 PDM. Gospodar se ukvarja le s kmetijsko dejavnostjo, pri delu mu v manjši meri pomagajo ostali družinski člani. Kmetija letno prinese med 35 in 40 tisoč € prihodkov, od katerih petino predstavljajo proračunska plačila. Spremenljivi stroški so na ravni skoraj 60 % prihodkov. Ekonomski kazalniki so manj ugodni v primerjavi s kmetijami, ki imajo v strukturi več njivskih površin. Pokritje na mesec se giblje med 1200 in 1300 €, na uro efektivno vloženega dela pa je pod 7 €. Kmetija je sposobna izvajanja manjših naložb. Kmetija za pogoje, v katerih gospodari, dosega razmeroma ugodne rezultate v ekonomskem smislu. Ima pa še nekaj možnosti za tehnološki napredek, mogoče v primeru dovolj velike podjetnosti tudi za alternativne poti trženja mleka. -MLK_0012_ČB_8000_00_NT V intenzivno prirejo mleka usmerjena srednje velika govedorejska kmetija na območju, na katerem med kmetijskimi zemljišči prevladujejo njive. Kmetija redi črno-belo pasmo goveda. Prireja mleka je intenzivna (mlečnost 8000 litrov). Kmetijske površine ležijo izven OMD območja. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Živinoreja Krave molznice 12,0 št. 8.000 kg Vzreja plemenskih telic 4,0 št. 550 kg Rastlinska proizvodnja -njive Koruza za zrnje 1,28 ha 9.000 kg/ha Silažna koruza 2,92 ha 45.000 kg/ha Njiva, DTM, štiri košnje, silaža-bale 1,80 ha 24.286 kg/ha Ozelenitve 0,84 ha Rastlinska proizvodnja -trajno travinje Trikosni travnik, silaža-bale 2,04 ha 19.429 kg/ha Trikosni travnik, seno-dosuševanje 1,28 ha 7.907 kg/ha Trikosni travnik, seno-sušenje na tleh 0,64 ha 7.442 kg/ha Trikosni travnik, seno-bale 0,64 ha 7.907 kg/ha Nakup močne krme 36 t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 499 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 344 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 3.648 (EUR) OMD 0 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 0 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 38.222 (EUR) 3.606 (EUR/ha) Tržni prihodki 34.074 (EUR) 3.215 (EUR/ha) Proračunski dodatki 4.148 (EUR) 391 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 24.042 (EUR) 2.268 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 14.180 (EUR) 1.338 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 6,97 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 33.807 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 12.542 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 64.310 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 1,89 kg ekv CO2/EUR Intenzivnost emisij pri prireji mleka 0,501 kg ekv CO2/l mleka Poraba goriva na ha KZU 173 l/ha Obtežba z živino 1,36 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 190 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 99 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 180 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 319 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 28 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 49 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 30 % Delež trajnega travinja v KZU 43 % Na kmetiji redijo 12 krav črno-bele pasme ter potrebno število telic za obnovo črede, ostala teleta prodajo v prvih tednih po telitvi. Obdelujejo pretežno svoja zemljišča, dodatnih površin ne bi najeli. Živali so vse leto v hlevu. Travnike kosijo večinoma trikrat. Na njivah pridelujejo le krmo za živali (koruza za silažo in zrnje ter DTM). Pretežni del travniške krme predstavlja travna silaža v obliki valjastih bal, precejšen del tudi sušijo. Dokupijo precej močne krme, saj je intenzivnost prireje mleka visoka. Doma pridelana krma je večinoma dobre kakovosti. Delovna obremenitev na tej kmetiji dosega 1,1 PDM. Delo je praviloma porazdeljeno med več družinskih članov, glavnino delovne sile pa pogosto predstavlja starejša generacija. Kmetija letno prinese okoli 38 tisoč € prihodkov, od katerih dobro desetino predstavljajo proračunska plačila. Spremenljivi stroški so na ravni nad 60 % prihodkov. Ekonomski kazalniki za to velikost reje so dokaj ugodni, pokritje na mesec znaša okoli 1200 €, na uro efektivno vloženega dela pa slabih 7 €. Kmetija praviloma ni zelo aktivna na področju naložb, skuša pa ohranjati doseženo raven tehnologije. Kmetija je pred pomembno odločitvijo nadaljnjega razvoja in večjega ciklusa naložb, v kolikor ima naslednika, ki bi se za to odločil ob izdatni podpori sedanje generacije gospodarjev. V nasprotnem primeru lahko vztraja pri ohranjanju doseženega, dokler ima na razpolago dovolj delovne sile, ki je pripravljena gospodariti na utečen način. -MLK_0012_RJ_7500_00_TN Srednje velika govedorejska kmetija na pretežno travniškem območju. Kmetija redi rjavo pasmo goveda. Prireja mleka je precej intenzivna (mlečnost 7500 litrov). Kmetijske površine ležijo na OMD območju. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Živinoreja Krave molznice 12,0 št. 7.500 kg Vzreja plemenskih telic 3,0 št. 550 kg Mlado pitano govedo 5,0 št. 650 kg Rastlinska proizvodnja -njive Ječmen krmni 0,16 ha 5.500 kg/ha Silažna koruza 2,57 ha 45.000 kg/ha Njiva, DTM, štiri košnje, seno-dosuševanje 1,23 ha 9.266 kg/ha Naknadni posevki 0,10 ha Ozelenitve 0,51 ha Rastlinska proizvodnja -trajno travinje Trikosni travnik, silaža-bale 8,59 ha 18.214 kg/ha Trikosni travnik, seno-sušenje na tleh 1,23 ha 6.977 kg/ha Trikosni travnik, seno-bale 1,23 ha 7.413 kg/ha Nakup močne krme 46 t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 627 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 280 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 4.192 (EUR) OMD 1.850 (EUR) PVP -živinoreja 1.762 (EUR) PVP -rastlinska 20 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 46.810 (EUR) 3.123 (EUR/ha) Tržni prihodki 38.359 (EUR) 2.559 (EUR/ha) Proračunski dodatki 8.452 (EUR) 564 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 28.858 (EUR) 1.925 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 17.952 (EUR) 1.198 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 7,24 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 33.969 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 13.027 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 75.977 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 1,98 kg ekv CO2/EUR Intenzivnost emisij pri prireji mleka 0,546 kg ekv CO2/l mleka Intenzivnost emisij pri prireji govejega mesa 5,975 kg ekv CO2/kg prirasta telesne mase Poraba goriva na ha KZU 146 l/ha Obtežba z živino 1,12 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 161 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 83 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 165 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 269 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 13 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 51 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 35 % Delež trajnega travinja v KZU 74 % Na kmetiji redijo 12 krav rjave pasme, vzrejajo telice za obnovo črede in spitajo precejšen del ostalih telet, nekaj pa jih prodajo. Obdelujejo pretežno svoja zemljišča, v najemu imajo le nekaj njiv. Živali so vse leto v hlevu. Travnike kosijo trikrat do štirikrat. Na njivah pridelujejo koruzo za silažo, ječmen in DTM. Pretežni del travniške krme predstavlja travna silaža v obliki valjastih bal, precejšen delež tudi posušijo. Zaradi manjka njiv dokupijo tako energijsko kot beljakovinsko močno krmo. Doma pridelana krma je večinoma dobre kakovosti. Na tej kmetiji delovna obremenitev dosega že 1,4 PDM. Gospodar se ukvarja le s kmetijsko dejavnostjo, pri delu mu pomagajo ostali družinski člani. Kmetija letno prinese okoli 47 tisoč € prihodkov, od katerih slabo petino predstavljajo proračunska plačila. Spremenljivi stroški so na ravni dobrih 60 % prihodkov. Ekonomski kazalniki so manj ugodni v primerjavi s kmetijami, ki imajo v strukturi več njivskih površin. Pokritje na mesec vseeno znaša okoli 1500 €, na uro efektivno vloženega dela pa znaša dobrih 7 €. Kmetija je sposobna izvajanja manjših naložb. Kmetija za pogoje, v katerih gospodari, dosega razmeroma ugodne rezultate v ekonomskem smislu. Ima pa še nekaj možnosti za tehnološki napredek, mogoče v primeru dovolj velike podjetnosti tudi za alternativne poti trženja mleka. -MLK_0014_LS_7000_00_NT Za slovenske razmere že precej velika govedorejska kmetija na območju, na katerem med kmetijskimi zemljišči prevladujejo njive. Kmetija redi lisasto pasmo goveda. Prireja mleka je za lisasto pasmo dokaj intenzivna (mlečnost 7000 litrov). Kmetijske površine ležijo izven OMD območja. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Živinoreja Krave molznice 14,0 št. 7.000 kg Vzreja plemenskih telic 4,0 št. 550 kg Mlado pitano govedo 6,0 št. 650 kg Rastlinska proizvodnja -njive Koruza za zrnje 1,51 ha 9.000 kg/ha Silažna koruza 3,93 ha 45.000 kg/ha Krompir 0,16 ha 35.000 kg/ha Njiva, DTM, štiri košnje, silaža-bale 2,40 ha 22.768 kg/ha Ozelenitve 1,12 ha Rastlinska proizvodnja -trajno travinje Trikosni travnik, silaža-bale 1,45 ha 18.214 kg/ha Trikosni travnik, seno-dosuševanje 1,40 ha 7.413 kg/ha Trikosni travnik, seno-sušenje na tleh 1,05 ha 6.977 kg/ha Trikosni travnik, seno-bale 0,70 ha 7.413 kg/ha Nakup močne krme 37 t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 653 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 343 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 4.319 (EUR) OMD 0 (EUR) PVP -živinoreja 231 (EUR) PVP -rastlinska 0 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 49.137 (EUR) 3.900 (EUR/ha) Tržni prihodki 43.933 (EUR) 3.487 (EUR/ha) Proračunski dodatki 5.204 (EUR) 413 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 28.417 (EUR) 2.255 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 20.720 (EUR) 1.644 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 7,76 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 33.145 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 13.976 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 87.872 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 2,00 kg ekv CO2/EUR Intenzivnost emisij pri prireji mleka 0,572 kg ekv CO2/l mleka Intenzivnost emisij pri prireji govejega mesa 5,400 kg ekv CO2/kg prirasta telesne mase Poraba goriva na ha KZU 196 l/ha Obtežba z živino 1,59 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 189 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 100 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 181 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 330 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 37 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 58 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 30 % Delež trajnega travinja v KZU 37 % Na kmetiji redijo 14 krav lisaste pasme, vzrejajo telice za obnovo črede, dobršen del ostalih telet pa spitajo sami. Obdelujejo pretežno svoja zemljišča. Živali so vse leto v hlevu. Travnike kosijo trikrat. Na njivah poleg koruze (za silažo in zrnje), ki v kolobarju prevladuje, pridelujejo tudi DTM in krompir. Del travniške krme predstavlja travna silaža v obliki valjastih bal, precejšen del je tudi posušijo. Kmetija dokupi precej močne krme. Doma pridelana krma je večinoma dobre kakovosti. Delovna obremenitev na kmetiji se približa 1,5 PDM. Gospodar se praviloma ukvarja le s kmetijsko dejavnostjo, pri delu mu v precejšnji meri pomagajo ostali družinski člani. Kmetija letno prinese med 45 in 50 tisoč € prihodkov, od katerih le okoli 10 % predstavljajo proračunska plačila. Kmetija izpolnjuje pogoje tudi za vključitev v KOPOP operacije na področju poljedelstva. Spremenljivi stroški so na ravni nad 55 % prihodkov. Ekonomski kazalniki za to velikost reje so dokaj ugodni, pokritje na mesec se približuje 1750 €, na uro efektivno vloženega dela pa se giblje okoli 8 €. Kmetija je sposobna izvajanja naložb, v primeru podjetnega gospodarja izvaja tudi strojne storitve. Kmetija dosega razmeroma ugodne rezultate v ekonomskem smislu. Predvsem na tehnološkem področju ima še precejšnje možnosti izboljšav. -MLK_0015_LS_6500_00_TN Za slovenske razmere precej velika govedorejska kmetija na območju, na katerem med kmetijskimi zemljišči prevladuje travinje. Kmetija redi lisasto pasmo goveda. Prireja mleka je za lisasto pasmo srednje intenzivna (mlečnost 6500 litrov). Kmetijske površine ležijo na OMD območju. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Živinoreja Krave molznice 15,0 št. 6.500 kg Vzreja plemenskih telic 5,0 št. 550 kg Mlado pitano govedo 6,0 št. 650 kg Rastlinska proizvodnja -njive Koruza za zrnje 0,62 ha 9.000 kg/ha Silažna koruza 2,88 ha 45.000 kg/ha Njiva, DTM, štiri košnje, silaža-bale 1,50 ha 22.768 kg/ha Ozelenitve 0,70 ha Rastlinska proizvodnja -trajno travinje Trikosni travnik, silaža-bale 5,40 ha 18.214 kg/ha Trikosni travnik, seno-dosuševanje 2,51 ha 7.413 kg/ha Trikosni travnik, seno-sušenje na tleh 1,88 ha 6.977 kg/ha Trikosni travnik, seno-bale 1,25 ha 7.413 kg/ha Nakup močne krme 43 t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 727 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 290 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 4.657 (EUR) OMD 1.996 (EUR) PVP -živinoreja 2.193 (EUR) PVP -rastlinska 0 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 52.220 (EUR) 3.256 (EUR/ha) Tržni prihodki 42.647 (EUR) 2.659 (EUR/ha) Proračunski dodatki 9.574 (EUR) 597 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 30.520 (EUR) 1.903 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 21.700 (EUR) 1.353 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 8,10 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 35.090 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 14.582 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 94.148 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 2,21 kg ekv CO2/EUR Intenzivnost emisij pri prireji mleka 0,602 kg ekv CO2/l mleka Intenzivnost emisij pri prireji govejega mesa 5,400 kg ekv CO2/kg prirasta telesne mase Poraba goriva na ha KZU 179 l/ha Obtežba z živino 1,35 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 164 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 85 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 164 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 264 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 15 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 49 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 30 % Delež trajnega travinja v KZU 69 % Na kmetiji redijo 15 krav lisaste pasme, vzrejajo telice za obnovo črede in spitajo precejšen del ostalih telet. Obdelujejo pretežno svoja zemljišča. Živali so vse leto v hlevu. Travnike kosijo trikrat. Na njivah poleg koruze (za silažo in zrnje), ki v kolobarju prevladuje, pridelujejo tudi DTM. Pretežni del travniške krme predstavlja travna silaža v obliki valjastih bal, precejšen del je tudi posušijo. Kmetija dokupi predvsem veliko močne krme, ki je zaradi pomanjkanja njiv ne uspe v večjem deležu pridelati sama. Doma pridelana krma je večinoma dobre kakovosti. Delovna obremenitev na kmetiji je blizu 1,5 PDM. Gospodar se ukvarja le s kmetijsko dejavnostjo, pri delu mu v precejšnji meri pomagajo ostali družinski člani. Kmetija letno prinese okoli 52 tisoč € prihodkov, od teh slabih 20 % predstavljajo proračunska plačila. Spremenljivi stroški so na ravni pod 60 % prihodkov. Ekonomski kazalniki za to velikost reje so dokaj ugodni, pokritje na mesec se znaša dobrih 1800 €, na uro efektivno vloženega dela pa dobrih 8 €. Kmetija je z izjemo kriznih let sposobna izvajati naložbe. Kmetija dosega razmeroma ugodne rezultate v ekonomskem smislu. Predvsem na tehnološkem področju ima še precejšnje možnosti izboljšav. -MLK_0016_LČ_7500_00_NT V prirejo mleka usmerjena srednje velika govedorejska kmetija na območju, na katerem med kmetijskimi zemljišči prevladujejo njive. Kmetija redi lisasto pasmo goveda, ki jo je v precejšnji meri že zamenjala s črno-belo pasmo. Prireja mleka je precej intenzivna (mlečnost 7500 litrov). Kmetijske Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Živinoreja Krave molznice 16,0 št. 7.500 kg Vzreja plemenskih telic 5,0 št. 550 kg Mlado pitano govedo 2,0 št. 650 kg Rastlinska proizvodnja -njive Koruza za zrnje 1,89 ha 9.000 kg/ha Silažna koruza 4,41 ha 45.000 kg/ha Njiva, DTM, štiri košnje, silaža-bale 2,70 ha 24.286 kg/ha Ozelenitve 1,26 ha Rastlinska proizvodnja -trajno travinje Trikosni travnik, silaža-bale 0,81 ha 19.429 kg/ha Trikosni travnik, seno-dosuševanje 1,28 ha 7.907 kg/ha Trikosni travnik, seno-sušenje na tleh 0,96 ha 7.442 kg/ha Trikosni travnik, seno-bale 0,64 ha 7.907 kg/ha Nakup močne krme 44 t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 597 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 378 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 4.797 (EUR) OMD 0 (EUR) PVP -živinoreja 77 (EUR) PVP -rastlinska 0 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 52.265 (EUR) 4.122 (EUR/ha) Tržni prihodki 46.795 (EUR) 3.690 (EUR/ha) Proračunski dodatki 5.470 (EUR) 431 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 29.945 (EUR) 2.362 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 22.320 (EUR) 1.760 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 8,38 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 35.303 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 15.076 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 89.571 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 1,91 kg ekv CO2/EUR Intenzivnost emisij pri prireji mleka 0,546 kg ekv CO2/l mleka Intenzivnost emisij pri prireji govejega mesa 5,400 kg ekv CO2/kg prirasta telesne mase Poraba goriva na ha KZU 182 l/ha Obtežba z živino 1,59 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 201 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 106 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 189 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 350 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 35 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 49 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 30 % Delež trajnega travinja v KZU 29 % Na kmetiji redijo 16 krav lisaste in črno-bele pasme ter potrebno število telic za obnovo črede, večino ostalih telet prodajo v prvih tednih po telitvi. Obdelujejo pretežno svoja zemljišča. Živali so vse leto v hlevu. Travnike kosijo trikrat. Na njivah prevladuje pridelovanje krme za živali (DTM, koruza za silažo in zrnje DTM). Pretežni del travniške krme predstavlja seno, nekaj pa imajo tudi travne silaže v obliki valjastih bal. Dokupijo energijsko in beljakovinsko močno krmo. Doma pridelana krma je večinoma dobre kakovosti. Tudi na tej kmetiji je delovna obremenitev na ravni 1,5 PDM. Gospodar se ukvarja le s kmetijsko dejavnostjo, pri delu pa mu v precejšnji meri pomagajo ostali družinski člani. Kmetija letno prinese okoli 52 tisoč € prihodkov, od katerih 10 % predstavljajo proračunska plačila. Za vključitev v KOPOP operacije bi morala prilagoditi kolobar, zaradi razmeroma majhnega obsega kmetijskih površin je smiselnost tega vprašljiva. Spremenljivi stroški so na ravni dobre polovice prihodkov. Ekonomski kazalniki so za to velikost reje dokaj ugodni, pokritje na mesec se približuje 1900 €, na uro efektivno vloženega dela pa znaša dobrih 8 €. Kmetija je v večini let sposobna izvesti potrebne naložbe. Kmetija ima precejšnje možnosti za nadaljnje tehnološke izboljšave. -MLH_0016_LČ_7500_00_NT V prirejo mleka usmerjena srednje velika govedorejska kmetija na območju, na katerem med kmetijskimi zemljišči prevladujejo njive. Poleg prireje mleka ima tudi 4 ha nasad hmelja. Kmetija redi lisasto in črno-belo pasmo goveda. Prireja mleka je precej intenzivna (mlečnost 7500 litrov). Kmetijske površine ležijo izven OMD območja. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Živinoreja Krave molznice 16,0 št. 7.500 kg Vzreja plemenskih telic 5,0 št. 550 kg Mlado pitano govedo 2,0 št. 650 kg Rastlinska proizvodnja -njive Koruza za zrnje 1,89 ha 9.000 kg/ha Silažna koruza 4,41 ha 45.000 kg/ha Hmelj 4,00 ha 2.000 kg/ha Njiva, DTM, štiri košnje, silaža-bale 2,70 ha 24.286 kg/ha Ozelenitve 1,26 ha Rastlinska proizvodnja -trajno travinje Trikosni travnik, silaža-bale 0,81 ha 19.429 kg/ha Trikosni travnik, seno-dosuševanje 1,28 ha 7.907 kg/ha Trikosni travnik, seno-sušenje na tleh 0,96 ha 7.442 kg/ha Trikosni travnik, seno-bale 0,64 ha 7.907 kg/ha Nakup močne krme 44 t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 945 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 368 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 6.142 (EUR) OMD 0 (EUR) PVP -živinoreja 77 (EUR) PVP -rastlinska 0 (EUR) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 89.571 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 0,86 kg ekv CO2/EUR Intenzivnost emisij pri prireji mleka 0,546 kg ekv CO2/l mleka Intenzivnost emisij pri prireji govejega mesa 5,400 kg ekv CO2/kg prirasta telesne mase Poraba goriva na ha KZU 204 l/ha Obtežba z živino 1,21 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 204 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 91 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 182 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 491 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 222 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 285 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 30 % Delež trajnega travinja v KZU 22 % Na kmetiji redijo 16 krav lisaste in črno-bele pasme ter potrebno število telic za obnovo črede, večino ostalih telet prodajo v prvih tednih po telitvi. Obdelujejo pretežno svoja zemljišča. Živali so vse leto v hlevu. Travnike kosijo trikrat. Na njivah prevladuje pridelovanje krme za živali (DTM, koruza za silažo in zrnje). Pretežni del travniške krme predstavlja travna silaža v obliki valjastih bal, precejšen del tudi sušijo. Pridelek posušenega hmelja, pripravljenega za prodajo, znaša 2000 kg/ha. Dokupijo razmeroma veliko beljakovinske močne krme, precej tudi energijske. Doma pridelana krma je večinoma dobre kakovosti. Delovna obremenitev na tej kmetiji je na ravni 1,9 PDM. Gospodar se ukvarja le s kmetijsko dejavnostjo, odvisno od zaposlitvenih možnosti ostalih družinskih članov pa gre lahko za čisto ali mešano kmetijo. Prihodki kmetije se z vključitvijo hmelja v proizvodni načrt (na dodatnih površinah) več kot podvoji in preseže 110 tisoč €, delež proračunskih plačil se občutno zmanjša in pade na 6 % . Spremenljivi stroški so na ravni polovice prihodkov. Ekonomski kazalniki se izrazito izboljšajo, pokritje na mesec se več kot podvoji in preseže 4600 €, na uro efektivno vloženega dela pa preseže 16 €. Kmetija je z izjemo kriznih let z nizkimi odkupnimi cenami (na obeh področjih njene aktivnosti) v zelo dobrem ekonomskem položaju. -MLK_0018_RJ_7000_To_T0 V prirejo mleka usmerjena srednje velika kmetija na travniškem območju, z rjavo pasmo s povprečno mlečnostjo 7000 litrov mleka. Kmetijske površine ležijo na OMD območju v zahodnem delu Slovenije. Nakup močne krme 63 t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 571 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 273 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 5.178 (EUR) OMD 2.498 (EUR) PVP -živinoreja 2.547 (EUR) PVP -rastlinska 0 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 62.241 (EUR) 3.276 (EUR/ha) Tržni prihodki 51.447 (EUR) 2.708 (EUR/ha) Proračunski dodatki 10.794 (EUR) 568 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 33.318 (EUR) 1.754 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 28.923 (EUR) 1.522 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 10,07 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 39.002 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 18.124 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 106.310 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 2,07 kg ekv CO2/EUR Intenzivnost emisij pri prireji mleka 0,573 kg ekv CO2/l mleka Intenzivnost emisij pri prireji govejega mesa 5,975 kg ekv CO2/kg prirasta telesne mase Poraba goriva na ha KZU 107 l/ha Obtežba z živino 1,26 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 131 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 61 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 132 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 189 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 0 EUR/ha Delež trajnega travinja v KZU 100 % Na kmetiji redijo povprečno 18 krav rjave pasme, plemensko čredo vzredijo sami, s pitanjem se ukvarjajo v manjšem obsegu (okoli tretjina svojih telet). Kmetija obdeluje izključno travniške površine, skupno 19 ha, manjši del ima v najemu. Plemenska čreda je poleti na paši, naravne razmere pa omogočajo trikosno rabo travnikov. Pretežni del konzervirane krme predstavlja travna silaža v obliki valjastih bal, manjši del pa seno, ki ga dosušijo na seniku. Povprečno kakovost pridelane travniške krme ocenjujemo kot zelo dobro. Kmetija nima njivskih površin, zato mora vso močno krmo dokupiti. Na letni ravni to pomeni dokup okoli 50 t koruznega zrnja in 12 t beljakovinske močne krme, največkrat sončničnih tropin. Za način gospodarjenja, kot ga prakticirajo na tej kmetiji, zadošča 1,6 PDM. Na kmetiji letno ustvarijo okoli 62 tisoč € prihodkov, od katerih slabo petino predstavljajo proračunska plačila. Spremenljivi stroški dosegajo okoli 55 % prihodkov, pokritje (BDV) se v običajnih letih giblje med 25 in 30 tisoč €. Pokritje na uro efektivno vloženega dela znaša okoli 10 €. Proračunska plačila so razmeroma visoka, pomemben delež predstavlja OMD plačilo. Pokritje na PDM dosega raven med 15 in 20 tisoč €. Kmetija dosega razmeroma ugoden rezultat pokritja na uro vloženega dela za obseg prireje, ki ga opravlja. Vseeno pa je pokritje na PDM ob upoštevanju stroškov amortizacije precej skromno in ne obeta dobrih razvojnih možnosti ob nadaljevanju gospodarjenja na enak način. Mogoče je lahko aktualna predelava mleka na kmetiji, ob doseganju dobre kakovosti mleka je tudi povprečna odkupna cena mleka lahko ugodnejša, kar se precej močno odrazi tudi v izboljšanju ekonomskih kazalnikov. -MLK_0019_ČB_9000_00_Nt V prirejo mleka usmerjena srednje velika govedorejska kmetija na območju, na katerem med kmetijskimi zemljišči močno prevladujejo njive. Kmetija redi črno-belo pasmo goveda. Prireja mleka je zelo intenzivna (mlečnost 9000 litrov). Kmetijske površine ležijo izven OMD območja. Nakup močne krme 24 t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 855 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 389 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 7.302 (EUR) OMD 0 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 0 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 68.737 (EUR) 3.664 (EUR/ha) Tržni prihodki 60.580 (EUR) 3.229 (EUR/ha) Proračunski dodatki 8.158 (EUR) 435 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 38.197 (EUR) 2.036 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 30.540 (EUR) 1.628 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 10,34 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 41.872 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 18.604 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 101.686 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 1,68 kg ekv CO2/EUR Intenzivnost emisij pri prireji mleka 0,466 kg ekv CO2/l mleka Poraba goriva na ha KZU 181 l/ha Obtežba z živino 1,20 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 222 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 116 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 184 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 350 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 42 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 49 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 30 % Delež trajnega travinja v KZU 15 % Na kmetiji redijo 19 krav črno-bele pasme ter potrebno število telic za obnovo črede, ostala teleta prodajo v prvih tednih po telitvi. Obdelujejo pretežno svoja zemljišča. Živali so vse leto v hlevu. Travnike kosijo trikrat. Na njivah pridelujejo krmo za živali (koruza za silažo in zrnje ter DTM). Pretežni del travniške krme predstavlja travna silaža v obliki valjastih bal, precejšen del tudi sušijo. Dokupijo precej beljakovinske močne krme ter nekaj energijske. Doma pridelana krma je večinoma dobre kakovosti. Na tej kmetiji je delovna obremenitev na ravni 1,6 PDM. Gospodar se ukvarja le s kmetijsko dejavnostjo, pri delu mu v precejšnji meri pomagajo ostali družinski člani. Kmetija letno prinese med 65 in 70 tisoč € prihodkov, od katerih približno 12 % predstavljajo proračunska plačila. Za vključitev v KOPOP operacije bi morala prilagoditi kolobar. Spremenljivi stroški so na ravni dobre polovice prihodkov. Ekonomski kazalniki so razmeroma ugodni, pokritje na mesec se giblje okoli 2500 €, na uro efektivno vloženega dela pa okoli 10 €. Kmetija je v večini let sposobna izvesti potrebne naložbe. Kmetija nima večjih možnosti za nadaljnje tehnološke izboljšave. -MLK_0025_RJ_6500_No_Tn V prirejo mleka usmerjena srednje velika govedorejska kmetija na območju, na katerem med kmetijskimi zemljišči močno prevladuje travinje. Kmetija redi rjavo pasmo goveda. Prireja mleka je srednje intenzivna (mlečnost 6500 litrov). Kmetijske površine ležijo na OMD območju v južnem ali jugozahodnem delu Slovenije. Nakup močne krme 80 t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 881 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 288 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 6.773 (EUR) OMD 2.843 (EUR) PVP -živinoreja 3.578 (EUR) PVP -rastlinska 0 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 83.970 (EUR) 3.565 (EUR/ha) Tržni prihodki 69.895 (EUR) 2.967 (EUR/ha) Proračunski dodatki 14.075 (EUR) 598 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 41.955 (EUR) 1.781 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 42.015 (EUR) 1.784 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 12,83 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 46.165 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 23.099 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 165.738 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 2,37 kg ekv CO2/EUR Intenzivnost emisij pri prireji mleka 0,744 kg ekv CO2/l mleka Intenzivnost emisij pri prireji govejega mesa 5,400 kg ekv CO2/kg prirasta telesne mase Poraba goriva na ha KZU 136 l/ha Obtežba z živino 1,42 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 143 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 70 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 146 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 228 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 7 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 57 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 20 % Delež trajnega travinja v KZU 88 % Na kmetiji redijo 25 krav rjave pasme, potrebno število telic za obnovo črede, spitajo tudi del svojih telet, ostala prodajo po odstavitvi. Obdelujejo večinoma svoja zemljišča. Živali se v poletnem obdobju pasejo. Travnike kosijo trikrat, nekatere površine štirikrat. Na njivah pridelujejo predvsem koruzo za silažo, saj je delež njiv v kmetijskih površinah zelo majhen. Precej travniške krme silirajo v koritastem silosu, preostalo travno silažo v obliki valjastih bal, precejšen del tudi posušijo. Dokupijo vso močno krmo. Doma pridelana krma je večinoma dobre kakovosti. Na tej kmetiji je delovna obremenitev na ravni 1,8 PDM. Gospodar se ukvarja le s kmetijsko dejavnostjo, pri delu mu pomagajo ostali družinski člani. Precejšen del kmetij tega tipa je čistih kmetij. Kmetija letno dosega okoli 84 tisoč € prihodkov, od katerih dobrih 15 % predstavljajo proračunska plačila. Za vključitev v KOPOP kmetija nima realnih možnosti. Spremenljivi stroški so na ravni polovice prihodkov. Ekonomski kazalniki so razmeroma ugodni, pokritje na mesec se giblje okoli 3500 €, na uro efektivno vloženega dela pa okoli 13 €. Kmetija je v večini let sposobna izvesti potrebne naložbe. Kmetija ima še precej možnosti za nadaljnje tehnološke izboljšave. -MLK_0025_ČB_7000_Do_TN V prirejo mleka usmerjena srednje velika govedorejska kmetija na območju, na katerem so med kmetijskimi zemljišči približno enakovredno zastopane njive in travinje. Kmetija redi črno-belo pasmo goveda. Prireja mleka je za to pasmo srednje intenzivna (mlečnost 7000 litrov). Kmetijske površine ležijo izven OMD območja, največkrat v jugovzhodnem delu Slovenije (Dolenjska). Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Živinoreja Krave molznice 25,0 št. 7.000 kg Vzreja plemenskih telic 8,0 št. 550 kg Rastlinska proizvodnja -njive Ječmen tržni 0,90 ha 5.500 kg/ha Koruza za zrnje 1,54 ha 11.000 kg/ha Silažna koruza 3,86 ha 50.000 kg/ha Ajda 0,18 ha 1.000 kg/ha Njiva, DTM, štiri košnje, silaža-silos 2,70 ha 24.286 kg/ha Naknadni posevki 0,41 ha Ozelenitve 1,08 ha Rastlinska proizvodnja -trajno travinje Trikosni travnik, silaža-silos 3,85 ha 19.429 kg/ha Trikosni travnik, silaža-bale 2,98 ha 19.429 kg/ha Trikosni travnik, seno-bale 2,38 ha 7.907 kg/ha Nakup močne krme 66 t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 860 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 351 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 6.395 (EUR) OMD 0 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 114 (EUR) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 153.152 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 2,35 kg ekv CO2/EUR Intenzivnost emisij pri prireji mleka 0,708 kg ekv CO2/l mleka Poraba goriva na ha KZU 174 l/ha Obtežba z živino 1,64 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 189 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 96 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 183 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 352 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 27 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 55 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 40 % Delež trajnega travinja v KZU 51 % Na kmetiji redijo 25 krav črno-bele pasme in potrebno število telic za obnovo črede, vsa ostala teleta prodajo v prvih tednih po telitvi. Obdelujejo večinoma svoja zemljišča. Živali so celo leto v hlevu. Travnike kosijo trikrat, nekatere površine štirikrat. Na njivah pridelujejo krmo za živali (koruza za silažo in zrnje, ječmen in DTM). Sejejo tudi ajdo. Precej travniške krme silirajo v koritastem silosu, preostalo travno silažo v obliki valjastih bal, del je tudi posušijo. Dokupijo vso beljakovinsko in del energijske močne krme. Doma pridelana krma je večinoma dobre kakovosti. Delovna obremenitev kmetiji je na ravni 1,7 PDM. Gospodar se ukvarja le s kmetijsko dejavnostjo, pri delu mu pomagajo ostali družinski člani. Del kmetij tega tipa je čistih kmetij. Kmetija letno dosega med 70 in 75 tisoč € prihodkov, od katerih le 10 % predstavljajo proračunska plačila. Za vključitev v KOPOP kmetija nima realnih možnosti. Spremenljivi stroški so na ravni blizu 55 % prihodkov. Ekonomski kazalniki so za to velikost razmeroma slabi, pokritje na mesec se giblje okoli 2700 €, na uro efektivno vloženega dela pa dobrih 10 €. Kmetija je v večini let vseeno sposobna izvesti potrebne naložbe. Kmetija ima še veliko možnosti za nadaljnje tehnološke izboljšave predvsem pri intenzivnosti prireje mleka in na področju kakovosti doma pridelane krme, kar bi lahko precej pocenilo stroške na liter prirejenega mleka. -MLK_0025_LS_5800_Go_TN V prirejo mleka usmerjena srednje velika govedorejska kmetija na območju, na katerem med kmetijskimi zemljišči nekoliko prevladuje travinje. Kmetija redi lisasto pasmo goveda. Prireja mleka je podpovprečno intenzivna (mlečnost 5800 litrov). Kmetijske površine ležijo na OMD območju v severozahodnem delu Slovenije (Gorenjska). Nakup močne krme 32 t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 749 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 294 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 5.570 (EUR) OMD 2.652 (EUR) PVP -živinoreja 3.656 (EUR) PVP -rastlinska 63 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 79.393 (EUR) 4.186 (EUR/ha) Tržni prihodki 66.703 (EUR) 3.517 (EUR/ha) Proračunski dodatki 12.689 (EUR) 669 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 35.580 (EUR) 1.876 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 43.812 (EUR) 2.310 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 14,13 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 46.087 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 25.433 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 165.429 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 2,48 kg ekv CO2/EUR Intenzivnost emisij pri prireji mleka 0,809 kg ekv CO2/l mleka Intenzivnost emisij pri prireji govejega mesa 4,928 kg ekv CO2/kg prirasta telesne mase Poraba goriva na ha KZU 144 l/ha Obtežba z živino 1,82 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 188 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 95 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 166 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 344 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 29 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 56 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 30 % Delež trajnega travinja v KZU 47 % Na kmetiji redijo 25 krav lisaste pasme, potrebno število telic za obnovo črede, spitajo tudi večino svojih telet moškega spola, ostala prodajo po odstavitvi. Obdelujejo svoja in najeta zemljišča v približno polovičnem deležu. Živali se v poletnem obdobju pasejo. Travnike kosijo trikrat, nekatere površine štirikrat. Na njivah pridelujejo predvsem koruzo (za silažo in zrnje), deloma tudi krmna žita in DTM. Sejejo tudi ajdo. Največ travniške krme silirajo v koritastem silosu, preostalo travno silažo v obliki valjastih bal, precejšen del tudi posušijo. Dokupijo beljakovinsko in energijsko močno krmo. Doma pridelana krma je večinoma dobre kakovosti. Na tej kmetiji je delovna obremenitev na ravni 1,7 PDM. Gospodar se ukvarja le s kmetijsko dejavnostjo, pri delu mu pomagajo ostali družinski člani. Precejšen del kmetij tega tipa je čistih kmetij. Kmetija letno dosega okoli 80 tisoč € prihodkov, od katerih dobrih 15 % predstavljajo proračunska plačila. Za vključitev v KOPOP kmetija brez prilagoditve kolobarja nima realnih možnosti. Spremenljivi stroški so na ravni okoli 45 % prihodkov. Ekonomski kazalniki so ugodni, pokritje na mesec presega 3600 €, na uro efektivno vloženega dela pa 14 €. Kmetija je sposobna izvesti tudi naložbe večjega obsega. Kmetija ima še nekaj možnosti za nadaljnje tehnološke izboljšave. V primerjavi z ostalimi v mleko usmerjenimi kmetijami primerljive velikosti pa dosega celo boljše ekonomske rezultate, zato večja intenzivnost (predvsem pri prireji mleka) ne bi nujno dodatno izboljšala gospodarnosti. -MLK_0025_LS_5800_Vz_Nt V prirejo mleka usmerjena srednje velika govedorejska kmetija na območju, na katerem med kmetijskimi zemljišči močno prevladujejo njive. Kmetija redi lisasto pasmo goveda. Prireja mleka je podpovprečno intenzivna (mlečnost 5800 litrov). Kmetijske površine ležijo izven OMD območja v severovzhodnem delu Slovenije (Podravje, verjetneje Pomurje). Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Živinoreja Krave molznice 25,0 št. 5.800 kg Vzreja plemenskih telic 6,0 št. 550 kg Mlado pitano govedo 10,0 št. 650 kg Rastlinska proizvodnja -njive Ječmen krmni 0,77 ha 5.500 kg/ha Koruza za zrnje 0,52 ha 10.000 kg/ha Pšenica 2,30 ha 6.000 kg/ha Silažna koruza 5,92 ha 50.000 kg/ha Oljna ogrščica 1,23 ha 3.000 kg/ha Njiva, DTM, štiri košnje, silaža-silos 4,60 ha 21.250 kg/ha Naknadni posevki 2,79 ha Ozelenitve 2,15 ha Rastlinska proizvodnja -trajno travinje Trikosni travnik, silaža-bale 2,76 ha 17.000 kg/ha Trikosni travnik, seno-bale 1,84 ha 6.919 kg/ha Nakup močne krme 60 t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 1.062 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 339 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 6.754 (EUR) OMD 0 (EUR) PVP -živinoreja 386 (EUR) PVP -rastlinska 388 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 78.501 (EUR) 3.938 (EUR/ha) Tržni prihodki 69.912 (EUR) 3.507 (EUR/ha) Proračunski dodatki 8.589 (EUR) 431 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 44.520 (EUR) 2.233 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 33.981 (EUR) 1.705 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 10,23 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 42.522 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 18.407 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 170.751 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 2,44 kg ekv CO2/EUR Intenzivnost emisij pri prireji mleka 0,846 kg ekv CO2/l mleka Intenzivnost emisij pri prireji govejega mesa 4,928 kg ekv CO2/kg prirasta telesne mase Poraba goriva na ha KZU 200 l/ha Obtežba z živino 1,74 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 214 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 107 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 216 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 489 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 49 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 64 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 58 % Delež trajnega travinja v KZU 23 % Na kmetiji redijo 25 krav lisaste pasme in potrebno število telic za obnovo črede, spitajo tudi večino svojih telet moškega spola, ostala teleta prodajo po odstavitvi. Obdelujejo svoja in nekaj najetih zemljišč. Živali so celo leto v hlevu. Travnike kosijo trikrat, DTM na njivskih površinah štirikrat. Na njivah pridelujejo predvsem koruzo (za silažo in zrnje), krušna in krmna žita, oljno ogrščico in DTM. Največ DTM silirajo v koritastem silosu, preostalo travno silažo pospravijo v obliki valjastih bal, precejšen del tudi posušijo. Dokupijo beljakovinsko in energijsko močno krmo. Doma pridelana krma je večinoma dobre kakovosti. Na tej kmetiji je delovna obremenitev na ravni 1,8 PDM. Gospodar se ukvarja le s kmetijsko dejavnostjo, pri delu mu pomagajo ostali družinski člani. Večina kmetij tega tipa je čistih kmetij. Kmetija letno dosega okoli 78 tisoč € prihodkov, od katerih ca. 10 % predstavljajo proračunska plačila. Za vključitev v KOPOP kmetija izpolnjuje pogoje brez večjih prilagoditev kolobarja, glede na površino njiv je zelo verjetno vključena v KOPOP operacije na področju poljedelstva. Spremenljivi stroški so na ravni 55 % prihodkov. Ekonomski kazalniki (brez KOPOP) so manj ugodni v primerjavi z gorenjsko kmetijo v OMD primerljive velikosti, pokritje na mesec dosega dobrih 2800 €, zaradi večjega vložka dela pa je to na uro efektivno vloženega dela dobrih 10 €. Kmetija je sposobna izvesti potrebne naložbe v posodabljanje. Kmetija ima še nekaj možnosti za nadaljnje tehnološke izboljšave, na področju poljedelstva pa je raven doseženih pridelkov že zelo visoka. Kaže se odločiti med bolj okoljsko naravnano pridelavo (vključitev v KOPOP) ali pa dvigniti intenzivnost prireje mleka in pitanja goveda. -MLK_0025_ČL_6500_Os_NT V prirejo mleka usmerjena srednje velika govedorejska kmetija na območju, na katerem med kmetijskimi zemljišči prevladujejo njive. Kmetija redi lisasto in črno-belo pasmo goveda. Prireja mleka je srednje intenzivna (mlečnost 6500 litrov). Kmetijske površine ležijo na OMD območju v osrednjem delu Slovenije. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Živinoreja Krave molznice 25,0 št. 6.500 kg Vzreja plemenskih telic 8,0 št. 550 kg Mlado pitano govedo 6,0 št. 650 kg Rastlinska proizvodnja -njive Ječmen krmni 1,68 ha 5.500 kg/ha Koruza za zrnje 1,81 ha 9.000 kg/ha Pšenica 0,42 ha 5.500 kg/ha Silažna koruza 6,59 ha 45.000 kg/ha Ajda 0,34 ha 1.000 kg/ha Njiva, DTM, štiri košnje, silaža-silos 3,44 ha 22.768 kg/ha Njiva, DTM, štiri košnje, silaža-bale 0,06 ha 22.768 kg/ha Naknadni posevki 1,03 ha Ozelenitve 2,04 ha Rastlinska proizvodnja -trajno travinje Trikosni travnik, silaža-bale 1,51 ha 18.214 kg/ha Trikosni travnik, seno-bale 1,25 ha 7.413 kg/ha Nakup močne krme 52 t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 869 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 355 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 5.953 (EUR) OMD 2.214 (EUR) PVP -živinoreja 3.501 (EUR) PVP -rastlinska 265 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 80.414 (EUR) 4.798 (EUR/ha) Tržni prihodki 67.610 (EUR) 4.034 (EUR/ha) Proračunski dodatki 12.803 (EUR) 764 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 40.777 (EUR) 2.433 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 39.637 (EUR) 2.365 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 12,01 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 43.862 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 21.620 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 167.601 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 2,48 kg ekv CO2/EUR Intenzivnost emisij pri prireji mleka 0,746 kg ekv CO2/l mleka Intenzivnost emisij pri prireji govejega mesa 5,400 kg ekv CO2/kg prirasta telesne mase Poraba goriva na ha KZU 195 l/ha Obtežba z živino 1,99 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 210 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 110 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 201 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 426 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 51 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 61 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 40 % Delež trajnega travinja v KZU 16 % Na kmetiji redijo 25 krav lisaste in črno-bele pasme in potrebno število telic za obnovo črede, spitajo pa tudi približno polovico svojih telet moškega spola, ostala teleta prodajo v prvih tednih po telitvi. Obdelujejo svoja in najeta zemljišča v približno polovičnem deležu. Živali so celo leto v hlevu. Travnike kosijo trikrat, DTM na njivskih površinah štirikrat. Na njivah pridelujejo predvsem koruzo (večino za silažo, nekaj za zrnje), krmna in deloma krušna žita ter DTM. Sejejo tudi ajdo. Največ DTM silirajo v koritastem silosu, preostalo travno silažo pospravijo večinoma v obliki valjastih bal, precejšen del travniške krme tudi posušijo. Dokupijo vso beljakovinsko močno krmo in tudi dobršen del energijske močne krme. Doma pridelana krma je večinoma dobre kakovosti. Na tej kmetiji je delovna obremenitev na ravni 1,8 PDM. Gospodar se ukvarja le s kmetijsko dejavnostjo, pri delu mu pomagajo ostali družinski člani. Večina kmetij tega tipa je mešanih kmetij. Kmetija letno dosega okoli 80 tisoč € prihodkov, od katerih šestina predstavljajo proračunska plačila. Za vključitev v KOPOP kmetija izpolnjuje pogoje brez večjih prilagoditev kolobarja, glede na površino njiv je v KOPOP operacije na področju poljedelstva verjetno vključena. Spremenljivi stroški so na ravni 50 % prihodkov. Ekonomski kazalniki (brez KOPOP) so manj ugodni v primerjavi z gorenjsko kmetijo v OMD primerljive velikosti, pokritje na mesec dosega dobrih 3300 €, zaradi večjega vložka dela pa je pokritje na uro efektivno vloženega dela dobrih 12 €. Kmetija je sposobna izvesti potrebne naložbe v posodabljanje. Kmetija ima še precej možnosti za nadaljnje tehnološke izboljšave predvsem na področju živinoreje in kakovosti pridelane krme na travinju. Kaže razmisliti o vključitvi v KOPOP (če še ni v njem) in ob tem dvigniti intenzivnost prireje mleka. V prirejo mleka usmerjena precej velika govedorejska kmetija na območju, na katerem med kmetijskimi zemljišči močno prevladujejo njive. Kmetija redi lisasto pasmo goveda. Prireja mleka je srednje intenzivna (mlečnost 6200 litrov). Kmetijske površine ležijo izven OMD območja v severovzhodnem delu Slovenije (Podravje ali Pomurje). Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Živinoreja Krave molznice -prosta reja 35,0 št. 6.200 kg Vzreja plemenskih telic 9,0 št. 550 kg Mlado pitano govedo 12,0 št. 650 kg Rastlinska proizvodnja -njive Ječmen krmni 2,70 ha 5.500 kg/ha Koruza za zrnje 1,14 ha 10.000 kg/ha Pšenica 0,90 ha 6.000 kg/ha Silažna koruza 7,86 ha 50.000 kg/ha Ajda 0,54 ha 1.000 kg/ha Njiva, DTM, pet košenj, silaža-silos 5,40 ha 22.768 kg/ha Naknadni posevki 1,80 ha Ozelenitve 2,03 ha Rastlinska proizvodnja -trajno travinje Štirikosni travnik, silaža-silos 1,10 ha 18.214 kg/ha Štirikosni travnik, silaža-bale 2,00 ha 18.214 kg/ha Štirikosni travnik, seno-bale 1,50 ha 7.413 kg/ha Nakup močne krme 83 t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 1.430 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 396 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 8.949 (EUR) OMD 0 (EUR) PVP -živinoreja 463 (EUR) PVP -rastlinska 455 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 108.278 (EUR) 4.791 (EUR/ha) Tržni prihodki 96.982 (EUR) 4.291 (EUR/ha) Proračunski dodatki 11.297 (EUR) 500 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 60.303 (EUR) 2.668 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 47.975 (EUR) 2.123 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 14,42 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 58.592 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 25.960 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 236.507 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 2,44 kg ekv CO2/EUR Intenzivnost emisij pri prireji mleka 0,805 kg ekv CO2/l mleka Intenzivnost emisij pri prireji govejega mesa 4,534 kg ekv CO2/kg prirasta telesne mase Poraba goriva na ha KZU 195 l/ha Obtežba z živino 2,11 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 211 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 108 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 208 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 470 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 48 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 61 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 50 % Delež trajnega travinja v KZU 20 % Na kmetiji redijo 35 krav lisaste pasme in potrebno število telic za obnovo črede, spitajo tudi večino svojih telet moškega spola, ostala teleta prodajo po odstavitvi. Obdelujejo svoja in najeta zemljišča, dobra tretjina zemljišč je v najemu. Živali so celo leto v hlevu. Travnike kosijo štirikrat, DTM na njivskih površinah petkrat. Na njivah pridelujejo predvsem koruzo (za silažo in deloma za zrnje), krmna in krušna žita ter DTM. Sejejo tudi ajdo. Največ DTM silirajo v koritastem silosu, preostalo travno silažo pospravijo v obliki valjastih bal, precejšen del travniške krme tudi posušijo. Dokupijo tako beljakovinsko močno krmo kot tudi večino energijske močne krme. Doma pridelana krma je večinoma zelo dobre kakovosti. Na tej kmetiji je delovna obremenitev na ravni 1,8 PDM. Gospodar se ukvarja le s kmetijsko dejavnostjo, pri delu mu pomagajo ostali družinski člani. Večina kmetij tega tipa je čistih kmetij. Kmetija letno dosega med 105 in 110 tisoč € prihodkov, od katerih 10 % predstavljajo proračunska plačila. Za vključitev v KOPOP kmetija izpolnjuje pogoje brez večjih prilagoditev kolobarja, glede na površino njiv je zelo verjetno vključena v KOPOP operacije na področju poljedelstva. Spremenljivi stroški so na ravni 55 % prihodkov. Ekonomski kazalniki (tudi brez KOPOP) so ugodni, pokritje na mesec se približuje 4000 €, pokritje na uro efektivno vloženega dela znaša dobrih 14€. Kmetija je sposobna izvesti potrebne naložbe v posodabljanje in tudi v širitev. Kmetija ima še nekaj možnosti za nadaljnje tehnološke izboljšave, na področju poljedelstva pa je raven doseženih pridelkov že zelo visoka. Vključitev v KOPOP se zdi samoumevna. Razmisliti kaže tudi o povečanju intenzivnosti prireje mleka in morebitnem povečanju obsega pitanja goveda. V prirejo mleka usmerjena precej velika govedorejska kmetija na območju, na katerem med kmetijskimi zemljišči močno prevladuje travinje. Kmetija redi rjavo pasmo goveda. Prireja mleka je za to pasmo precej intenzivna (mlečnost 7000 litrov). Kmetijske površine ležijo na OMD območju v osrednjem delu Slovenije. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Živinoreja Krave molznice -prosta reja 35,0 št. 7.000 kg Vzreja plemenskih telic 10,0 št. 550 kg Mlado pitano govedo 10,0 št. 650 kg Rastlinska proizvodnja -njive Koruza za zrnje 0,73 ha 9.000 kg/ha Silažna koruza 2,87 ha 50.000 kg/ha Njiva, DTM, štiri košnje, silaža-silos 0,90 ha 21.250 kg/ha Ozelenitve 0,72 ha Rastlinska proizvodnja -trajno travinje Paša 8,61 ha 38.088 kg/ha Trikosni travnik, silaža-silos 10,57 ha 17.000 kg/ha Trikosni travnik, silaža-bale 6,02 ha 17.000 kg/ha Trikosni travnik, seno-bale 2,58 ha 6.919 kg/ha Nakup močne krme 118 t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 1.226 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 298 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 9.616 (EUR) OMD 3.907 (EUR) PVP -živinoreja 4.964 (EUR) PVP -rastlinska 0 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 121.397 (EUR) 3.760 (EUR/ha) Tržni prihodki 101.685 (EUR) 3.150 (EUR/ha) Proračunski dodatki 19.712 (EUR) 611 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 64.556 (EUR) 2.000 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 56.841 (EUR) 1.761 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 16,89 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 64.919 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 30.397 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 237.982 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 2,34 kg ekv CO2/EUR Intenzivnost emisij pri prireji mleka 0,705 kg ekv CO2/l mleka Intenzivnost emisij pri prireji govejega mesa 5,400 kg ekv CO2/kg prirasta telesne mase Poraba goriva na ha KZU 101 l/ha Obtežba z živino 1,46 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 145 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 71 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 145 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 234 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 8 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 57 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 20 % Delež trajnega travinja v KZU 86 % Na kmetiji redijo 35 krav rjave pasme, potrebno število telic za obnovo črede in dobro polovico moških telet, ki jih spitajo ko konca. Ostala teleta prodajo po odstavitvi. Obdelujejo večinoma najeta zemljišča. Živali se v poletnem obdobju pasejo. Travnike kosijo trikrat, nekatere površine štirikrat. Na njivah pridelujejo predvsem koruzo za silažo, saj je delež njiv v kmetijskih površinah zelo majhen. Na delu njivskih površin pridelujejo tudi DTM, ki jo silirajo v koritastem silosu. Precej travniške krme silirajo v koritastem silosu, preostalo travno silažo v obliki valjastih bal, precejšen del travniške krme tudi posušijo. Dokupijo skoraj vso močno krmo. Doma pridelana krma je večinoma dobre kakovosti. Na tej kmetiji je delovna obremenitev na ravni 1,9 PDM. Gospodar se ukvarja le s kmetijsko dejavnostjo, pri delu mu pomagajo ostali družinski člani. Večina kmetij tega tipa je čistih kmetij. Kmetija letno dosega 120 do 125 tisoč € prihodkov, od katerih okoli 16 % predstavljajo proračunska plačila. Za vključitev v KOPOP kmetija nima realnih možnosti. Spremenljivi stroški so na ravni skoraj 55 % prihodkov. Ekonomski kazalniki so ugodni, pokritje na mesec se giblje okoli 4700 €, na uro efektivno vloženega dela pa okoli 17 €. Kmetija je v večini let sposobna izvesti potrebne naložbe v posodabljanje. Kmetija ima še precej možnosti za nadaljnje tehnološke izboljšave. V primeru ugodnih nabavnih cen močne krme kaže še nekoliko dvigniti intenzivnost prireje mleka, na travinju pa se posvetiti ukrepom za izboljšanje kakovosti pridelane krme. -MLK_0035_ČL_7000_Go_TN V prirejo mleka usmerjena precej velika govedorejska kmetija na območju, na katerem med kmetijskimi zemljišči prevladuje travinje. Kmetija redi lisasto in črno-belo pasmo goveda. Prireja mleka je srednje intenzivna (mlečnost 7000 litrov). Kmetijske površine ležijo na OMD območju v severozahodnem delu Slovenije (Gorenjska). Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Živinoreja Krave molznice -prosta reja 35,0 št. 7.000 kg Vzreja plemenskih telic 12,0 št. 550 kg Mlado pitano govedo 8,0 št. 650 kg Rastlinska proizvodnja -njive Koruza za zrnje 2,03 ha 11.000 kg/ha Silažna koruza 2,52 ha 55.000 kg/ha Njiva, DTM, pet košenj, silaža-silos 2,45 ha 22.768 kg/ha Ozelenitve 0,91 ha Rastlinska proizvodnja -trajno travinje Paša 5,33 ha 40.809 kg/ha Štirikosni travnik, silaža-silos 7,58 ha 18.214 kg/ha Štirikosni travnik, silaža-bale 4,46 ha 18.214 kg/ha Štirikosni travnik, seno-bale 2,48 ha 7.413 kg/ha Nakup močne krme 99 t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 1.215 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 348 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 9.355 (EUR) OMD 3.329 (EUR) PVP -živinoreja 4.886 (EUR) PVP -rastlinska 0 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 116.666 (EUR) 4.346 (EUR/ha) Tržni prihodki 97.880 (EUR) 3.646 (EUR/ha) Proračunski dodatki 18.786 (EUR) 700 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 60.298 (EUR) 2.246 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 56.368 (EUR) 2.100 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 18,02 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 67.149 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 32.444 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 232.362 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 2,37 kg ekv CO2/EUR Intenzivnost emisij pri prireji mleka 0,676 kg ekv CO2/l mleka Intenzivnost emisij pri prireji govejega mesa 5,400 kg ekv CO2/kg prirasta telesne mase Poraba goriva na ha KZU 140 l/ha Obtežba z živino 1,75 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 164 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 80 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 157 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 274 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 12 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 46 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 35 % Delež trajnega travinja v KZU 74 % Na kmetiji redijo 35 krav lisaste in črno-bele pasme in potrebno število telic za obnovo črede, spitajo pa tudi približno polovico svojih telet moškega spola. Ostala teleta prodajo v prvih tednih po telitvi. Obdelujejo svoja in najeta zemljišča v približno enaki zastopanosti. Živali so v poletnem obdobju na paši. Travnike kosijo štirikrat, DTM na njivskih površinah petkrat. Na njivah pridelujejo predvsem koruzo (za silažo in za zrnje) in DTM. Največ DTM in ostalega travinja silirajo v koritastem silosu, preostalo travno silažo pospravijo večinoma v obliki valjastih bal. Del travniške krme posušijo zaradi zagotavljanja strukture obroka za živali. Dokupijo vso beljakovinsko močno krmo in dobršen del energijske močne krme. Doma pridelana krma je večinoma zelo dobre kakovosti. Na tej kmetiji je delovna obremenitev na ravni 1,7 PDM. Gospodar se ukvarja le s kmetijsko dejavnostjo, pri delu mu pomagajo ostali družinski člani. Večina kmetij tega tipa je mešanih kmetij. Kmetija letno dosega med 115 in 120 tisoč € prihodkov, od katerihokoli 16 % predstavljajo proračunska plačila. Za vključitev v KOPOP kmetija nima realnih pogojev. Spremenljivi stroški so na ravni nekaj nad 50 % prihodkov. Ekonomski kazalniki so zelo podobni v primerjavi s kmetijo v OMD v osrednji Sloveniji primerljive velikosti z rjavo pasmo, pokritje na mesec dosega slabih 4700 €, pokritje na uro efektivno vloženega dela okoli 18 €. Kmetija je sposobna izvesti potrebne naložbe v posodabljanje. Kmetija ima še precej možnosti za nadaljnje tehnološke izboljšave predvsem na področju živinoreje, manj na področju rastlinske pridelave. Kaže razmisliti predvsem o povečanju intenzivnost prireje mleka. -MLK_0035_ČB_9000_00_TN V prirejo mleka usmerjena precej velika govedorejska kmetija na območju, na katerem so med kmetijskimi zemljišči enakovredno zastopane njive in travinje. Kmetija redi črno-belo pasmo goveda. Prireja mleka je zelo intenzivna (mlečnost 9000 litrov). Kmetijske površine ležijo izven OMD območja. Nakup močne krme 158 t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 1.268 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 395 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 8.171 (EUR) OMD 0 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 0 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 120.982 (EUR) 5.847 (EUR/ha) Tržni prihodki 111.543 (EUR) 5.391 (EUR/ha) Proračunski dodatki 9.439 (EUR) 456 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 72.503 (EUR) 3.504 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 48.479 (EUR) 2.343 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 14,67 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 65.916 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 26.413 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 236.237 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 2,12 kg ekv CO2/EUR Intenzivnost emisij pri prireji mleka 0,599 kg ekv CO2/l mleka Poraba goriva na ha KZU 182 l/ha Obtežba z živino 2,07 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 195 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 100 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 200 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 389 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 24 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 46 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 35 % Delež trajnega travinja v KZU 47 % Na kmetiji redijo 35 krav črno-bele pasme in potrebno število telic za obnovo črede. Ostala teleta prodajo v prvih tednih po telitvi. Obdelujejo svoja in najeta zemljišča, najetih je več kot lastnih. Živali so celo leto v hlevu. Travnike kosijo štirikrat, DTM na njivskih površinah petkrat. Na njivah pridelujejo predvsem koruzo (za silažo in deloma za zrnje), v manjši meri tudi krmna žita in DTM. Največ DTM in ostalega travinja silirajo v koritastem silosu, preostalo travno silažo pospravijo večinoma v obliki valjastih bal. Del travniške krme posušijo zaradi zagotavljanja strukture obroka za živali. Dokupijo vso beljakovinsko močno krmo in dobršen del energijske močne krme. Doma pridelana krma je večinoma zelo dobre kakovosti. Na tej kmetiji je delovna obremenitev na ravni malo nad 1,8 PDM. Gospodar se ukvarja le s kmetijsko dejavnostjo, pri delu mu pomagajo ostali družinski člani. Večinoma so to čiste kmetije. Kmetija letno dosega okoli 120 tisoč € prihodkov, od katerih slabih 10 % predstavljajo proračunska plačila. Za vključitev v KOPOP kmetija nima realnih pogojev. Spremenljivi stroški so na ravni 60 % prihodkov. Ekonomski kazalniki so slabši v primerjavi s kmetijami s podobnim številom krav, pri katerih v čredi prevladuje rjava ali lisasta pasma. Pokritje na mesec dosega približno 4000 €, pokritje na uro efektivno vloženega dela je pod 15 €. Kmetija je vseeno sposobna izvesti potrebne naložbe v posodabljanje Kmetija nima več veliko možnosti na področju tehnoloških izboljšav v smeri dviga intenzivnosti niti na področju živinoreje, še manj najbrž na področju rastlinske pridelave. Zdi se, da je treba najti možnosti pocenitve prireje, saj so spremenljivi stroški na izjemno visoki ravni. -MLK_0048_ČB_7500_00_NT V prirejo mleka usmerjena razmeroma velika govedorejska kmetija na območju, na katerem so med kmetijskimi zemljišči nekoliko močneje zastopane njive kot travinje. Kmetija redi črno-belo pasmo goveda. Prireja mleka je srednje intenzivna (mlečnost 7500 litrov). Kmetijske površine ležijo izven OMD območja. Nakup močne krme 130 t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 1.996 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 379 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 13.439 (EUR) OMD 0 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 0 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 146.007 (EUR) 4.120 (EUR/ha) Tržni prihodki 130.572 (EUR) 3.685 (EUR/ha) Proračunski dodatki 15.435 (EUR) 436 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 89.399 (EUR) 2.523 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 56.607 (EUR) 1.597 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 13,97 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 64.839 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 25.138 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 301.619 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 2,31 kg ekv CO2/EUR Intenzivnost emisij pri prireji mleka 0,675 kg ekv CO2/l mleka Poraba goriva na ha KZU 183 l/ha Obtežba z živino 1,63 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 202 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 104 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 194 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 373 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 29 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 46 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 35 % Delež trajnega travinja v KZU 38 % Na kmetiji redijo 48 krav črno-bele pasme in potrebno število telic za obnovo črede. Ostala teleta prodajo v prvih tednih po telitvi. Obdelujejo svoja in najeta zemljišča, najetih je približno dve tretjini. Živali so celo leto v hlevu. Travnike kosijo štirikrat, DTM na njivskih površinah petkrat. Na njivah pridelujejo predvsem koruzo (za silažo in deloma za zrnje), približno tretjino njivskih površin zasejejo s DTM. DTM in tudi večino ostalega travinja silirajo v koritastem silosu, preostalo travno silažo pospravijo večinoma v obliki valjastih bal. Del travniške krme tudi posušijo zaradi zagotavljanja strukture obroka za živali. Dokupijo vso beljakovinsko močno krmo in dobršen del energijske močne krme. Doma pridelana krma je večinoma zelo dobre kakovosti. Na tej kmetiji je delovna obremenitev na ravni malo nad 2,3 PDM. Gospodar se ukvarja le s kmetijsko dejavnostjo, pri delu mu pomagajo družinski člani. Večinoma gre za čiste kmetije. Kmetija letno dosega prihodke na ravni 146 tisoč €, od katerih dobrih 10 % predstavljajo proračunska plačila. Za vključitev v KOPOP kmetija nima realnih pogojev. Spremenljivi stroški so na ravni 60 % prihodkov. Ekonomski kazalniki so podobni kot na predhodni kmetiji z manjšim številom krav (35), a večjo intenzivnostjo prireje. Pokritje na mesec sicer dosega približno 4700 €, a je pokritje na uro efektivno vloženega dela le okoli 14 €. Kmetija je vseeno sposobna izvesti potrebne naložbe v posodabljanje. Kmetija lahko išče rezerve v povečevanju intenzivnosti prireje, manj najbrž na področju rastlinske pridelave. Tudi za to kmetijo pa se zdi, da je treba iskati možnosti pocenitve prireje, saj so spremenljivi stroški na izjemno visoki ravni. -MLK_0055_ČB_8000_Go_NT V prirejo mleka usmerjena velika govedorejska kmetija na območju, na katerem med kmetijskimi zemljišči močno prevladujejo njive. Kmetija redi črno-belo pasmo goveda. Prireja mleka je intenzivna (mlečnost 8000 litrov). Kmetijske površine ležijo izven OMD območja v severozahodni Sloveniji (Gorenjska). Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Živinoreja Krave molznice -prosta reja 55,0 št. 8.000 kg Vzreja plemenskih telic 18,0 št. 550 kg Rastlinska proizvodnja -njive Ječmen krmni 1,35 ha 5.500 kg/ha Koruza za zrnje 7,81 ha 11.000 kg/ha Silažna koruza 11,09 ha 55.000 kg/ha Ajda 0,27 ha 1.000 kg/ha Njiva, DTM, pet košenj, silaža-silos 6,75 ha 25.804 kg/ha Naknadni posevki za krmo 0,61 ha Ozelenitve 6,51 ha Rastlinska proizvodnja -trajno travinje Štirikosni travnik, silaža-silos 1,59 ha 20.643 kg/ha Štirikosni travnik, silaža-bale 1,56 ha 20.643 kg/ha Štirikosni travnik, seno-bale 0,52 ha 8.401 kg/ha Nakup močne krme 126 t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 1.854 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 430 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 13.204 (EUR) OMD 0 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 171 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 174.199 (EUR) 5.678 (EUR/ha) Tržni prihodki 158.970 (EUR) 5.182 (EUR/ha) Proračunski dodatki 15.229 (EUR) 496 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 96.462 (EUR) 3.144 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 77.737 (EUR) 2.534 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 17,45 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 70.391 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 31.412 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 350.374 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 2,20 kg ekv CO2/EUR Intenzivnost emisij pri prireji mleka 0,647 kg ekv CO2/l mleka Poraba goriva na ha KZU 179 l/ha Obtežba z živino 2,14 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 246 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 127 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 220 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 508 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 49 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 56 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 30 % Delež trajnega travinja v KZU 12 % Na kmetiji redijo 55 krav črno-bele pasme in potrebno število telic za obnovo črede. Ostala teleta prodajo v prvih tednih po telitvi. Obdelujejo svoja in najeta zemljišča, vsakih približno polovico. Živali so celo leto v hlevu. Travnike kosijo štirikrat, DTM na njivskih površinah petkrat. Na njivah pridelujejo predvsem koruzo (za silažo in za zrnje), del njiv zasejejo s krmnimi žiti in DTM. Sejejo tudi ajdo. DTM in tudi večino ostalega travinja del travniške krme posušijo zaradi zagotavljanja strukture obroka za živali. Dokupijo vso beljakovinsko močno krmo in precejšen del energijske močne krme. Doma pridelana krma je večinoma zelo dobre kakovosti. Na tej kmetiji je delovna obremenitev na ravni 2,5 PDM. Gospodar se ukvarja le s kmetijsko dejavnostjo, pri delu mu pomagajo družinski člani. Gre za čiste kmetije. Kmetija letno dosega prihodke na ravni slabih 175 tisoč €, od katerih slabih 10 % predstavljajo proračunska plačila. Za vključitev v KOPOP kmetija dosega večino pogojev, največja ovira je skoraj zagotovo obtežba, ki bi jo morali znižati. Spremenljivi stroški so na ravni pod 55 % prihodkov. Ekonomski kazalniki so tudi brez KOPOP ugodni. Pokritje na mesec dosega približno 6500 €, na uro efektivno vloženega dela pa dobrih 17 €. Kmetija je s takšnimi rezultati vsekakor razvojno perspektivna. Pri zatečenem sistemu gospodarjenja gre za kmetijo, ki se je najbrž uspela zavidljivo približati optimalni organiziranosti v okviru svojega velikostnega razreda. -MLK_0065_LS_7000_Vz_Nt V prirejo mleka usmerjena velika govedorejska kmetija na območju, na katerem med kmetijskimi zemljišči močno prevladujejo njive. Kmetija redi lisasto pasmo goveda. Prireja mleka je za to pasmo intenzivna (mlečnost 7000 litrov). Kmetijske površine ležijo izven OMD območja v severovzhodnem delu Slovenije (Podravje ali Pomurje). Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Živinoreja Krave molznice -prosta reja 65,0 št. 7.000 kg Vzreja plemenskih telic 20,0 št. 550 kg Mlado pitano govedo 25,0 št. 650 kg Rastlinska proizvodnja -njive Ječmen krmni 3,60 ha 5.500 kg/ha Koruza za zrnje 8,16 ha 10.000 kg/ha Silažna koruza 15,24 ha 50.000 kg/ha Ajda 0,72 ha 1.000 kg/ha Njiva, DTM, pet košenj, silaža-silos 9,00 ha 24.286 kg/ha Naknadni posevki 1,62 ha Ozelenitve 7,53 ha Rastlinska proizvodnja -trajno travinje Štirikosni travnik, silaža-silos 1,88 ha 19.429 kg/ha Štirikosni travnik, silaža-bale 2,04 ha 19.429 kg/ha Štirikosni travnik, seno-bale 0,68 ha 7.907 kg/ha Nakup močne krme 139 t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 2.416 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 465 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 18.886 (EUR) OMD 0 (EUR) PVP -živinoreja 964 (EUR) PVP -rastlinska 455 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 216.108 (EUR) 5.323 (EUR/ha) Tržni prihodki 193.387 (EUR) 4.763 (EUR/ha) Proračunski dodatki 22.721 (EUR) 560 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 114.491 (EUR) 2.820 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 101.617 (EUR) 2.503 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 18,45 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 70.621 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 33.207 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 455.350 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 2,35 kg ekv CO2/EUR Intenzivnost emisij pri prireji mleka 0,708 kg ekv CO2/l mleka Intenzivnost emisij pri prireji govejega mesa 4,534 kg ekv CO2/kg prirasta telesne mase Poraba goriva na ha KZU 184 l/ha Obtežba z živino 2,27 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 230 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 119 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 211 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 462 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 52 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 59 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 35 % Delež trajnega travinja v KZU 11 % Na kmetiji redijo 65 krav lisaste pasme in potrebno število telic za obnovo črede, spitajo tudi večino svojih telet moškega spola. Ostala teleta prodajo po odstavitvi. Obdelujejo svoja in najeta zemljišča, le dobro tretjino zemljišč imajo v lasti. Živali so celo leto v hlevu. Travnike kosijo štirikrat, DTM na njivskih površinah petkrat. Na njivah pridelujejo predvsem koruzo (za silažo in tudi za zrnje), krmna žita in DTM. Sejejo tudi ajdo. DTM silirajo v koritastem silosu, preostalo travno silažo pospravijo prav tako v silos ali pa v obliki valjastih bal. Manjši del travniške krme tudi posušijo. Dokupijo beljakovinsko močno krmo in tudi velik del energijske močne krme. Doma pridelana krma je večinoma zelo dobre kakovosti. Na tej kmetiji je delovna obremenitev na ravni 3,1 PDM. Gospodar in ostali družinski člani se ukvarjajo le s kmetijsko dejavnostjo. Gre torej za čisto kmetijo, usmerjeno v prirejo mleka. Kmetija letno dosega prihodke na ravni med 215 in 220 tisoč €, od katerih 11 % predstavljajo proračunska plačila. Za vključitev v KOPOP ima kmetija precej previsoko obtežbo. Spremenljivi stroški so na ravni 53 % prihodkov. Ekonomski kazalniki (tudi brez KOPOP) so ugodni, pokritje na mesec znaša okoli 8400 €, pokritje na uro efektivno vloženega dela pa dobrih 18 €. Kmetija je sposobna izvesti potrebne naložbe v posodabljanje in tudi v širitev. Kmetija je dosegla velikost, ko lahko dosega učinke ekonomije obsega. Vsekakor gre za razvojno perspektivno kmetijo na področju prireje mleka. -MLK_0065_ČB_7500_Go_TN V prirejo mleka usmerjena velika govedorejska kmetija na območju, na katerem so med kmetijskimi zemljišči podobno zastopane njive in travinje. Kmetija redi črno-belo pasmo goveda. Prireja mleka je srednje intenzivna (mlečnost 7500 litrov). Kmetijske površine ležijo na OMD območju v severozahodni Sloveniji (Gorenjska). Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Živinoreja Krave molznice -prosta reja 65,0 št. 7.500 kg Vzreja plemenskih telic 20,0 št. 550 kg Rastlinska proizvodnja -njive Ječmen krmni 0,87 ha 5.500 kg/ha Koruza za zrnje 0,21 ha 11.000 kg/ha Silažna koruza 11,90 ha 55.000 kg/ha Ajda 0,17 ha 1.000 kg/ha Njiva, DTM, pet košenj, silaža-silos 4,33 ha 24.286 kg/ha Naknadni posevki 0,39 ha Ozelenitve 2,46 ha Rastlinska proizvodnja -trajno travinje Štirikosni travnik, silaža-silos 9,45 ha 19.429 kg/ha Štirikosni travnik, silaža-bale 4,92 ha 19.429 kg/ha Štirikosni travnik, seno-bale 0,98 ha 7.907 kg/ha Nakup močne krme 231 t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 2.077 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 362 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 11.825 (EUR) OMD 4.123 (EUR) PVP -živinoreja 8.502 (EUR) PVP -rastlinska 109 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 204.773 (EUR) 6.272 (EUR/ha) Tržni prihodki 178.137 (EUR) 5.456 (EUR/ha) Proračunski dodatki 26.637 (EUR) 816 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 113.493 (EUR) 3.476 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 91.281 (EUR) 2.796 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 18,78 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 75.821 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 33.798 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 402.347 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 2,26 kg ekv CO2/EUR Intenzivnost emisij pri prireji mleka 0,675 kg ekv CO2/l mleka Poraba goriva na ha KZU 187 l/ha Obtežba z živino 2,36 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 204 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 104 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 212 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 455 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 30 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 56 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 30 % Delež trajnega travinja v KZU 47 % Na kmetiji redijo 65 krav črno-bele pasme in potrebno število telic za obnovo črede. Ostala teleta prodajo v prvih tednih po telitvi. Obdelujejo svoja in najeta zemljišča, vsakih približno polovico. Živali so celo leto v hlevu. Travnike kosijo štirikrat, DTM na njivskih površinah petkrat. Na njivah pridelujejo predvsem koruzo (večinoma za silažo, za zrnje del pospravijo v zelo dobrih letinah), del njiv zasejejo s krmnimi žiti ,DTM in ajdo. DTM in tudi večino ostalega travinja silirajo v koritastem silosu, preostalo travno silažo pospravijo v obliki valjastih bal. Del travniške krme posušijo zaradi zagotavljanja strukture obroka za živali. Dokupijo vso beljakovinsko močno krmo in tudi glavnino energijske močne krme. Doma pridelana krma je večinoma zelo dobre kakovosti. Na tej kmetiji je delovna obremenitev na ravni 2,7 PDM. Gospodar se ukvarja le s kmetijsko dejavnostjo, pri delu mu pomagajo družinski člani. Gre za čiste kmetije. Kmetija letno dosega prihodke na ravni 205 tisoč €, od katerih okoli 15 % predstavljajo proračunska plačila. Za vključitev v KOPOP ima kmetija previsoko obtežbo, tudi kolobar bi morala precej prilagoditi. Spremenljivi stroški so na ravni 55 % prihodkov. Ekonomski kazalniki so ugodni. Pokritje na mesec dosega približno 7600 €, na uro efektivno vloženega dela pa približno 19 €. Kmetija je s takšnimi rezultati vsekakor razvojno perspektivna. Pri zatečenem sistemu gospodarjenja gre za kmetijo, ki se je uspela približati optimalni organiziranosti v okviru svojega velikostnega razreda. -MLK_0080_ČB_7200_Do_TN V prirejo mleka usmerjena velika govedorejska kmetija na območju, na katerem so med kmetijskimi zemljišči podobno zastopane njive in travinje. Kmetija redi črno-belo pasmo goveda. Prireja mleka je srednje intenzivna (mlečnost 7200 litrov). Kmetijske površine ležijo na OMD območju v jugovzhodnem delu Slovenije (Dolenjska). Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Živinoreja Krave molznice -prosta reja 80,0 št. 7.200 kg Vzreja plemenskih telic 30,0 št. 550 kg Rastlinska proizvodnja -njive Ječmen krmni 2,10 ha 5.500 kg/ha Koruza za zrnje 0,94 ha 10.000 kg/ha Silažna koruza 13,76 ha 50.000 kg/ha Ajda 0,42 ha 1.000 kg/ha Njiva, DTM, pet košenj, silaža-silos 4,20 ha 23.679 kg/ha Naknadni posevki 0,95 ha Ozelenitve 3,27 ha Rastlinska proizvodnja -trajno travinje Štirikosni travnik, silaža-silos 11,83 ha 18.943 kg/ha Štirikosni travnik, silaža-bale 4,58 ha 18.943 kg/ha Štirikosni travnik, seno-bale 2,29 ha 7.709 kg/ha Nakup močne krme 219 t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 2.442 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 348 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 13.810 (EUR) OMD 4.995 (EUR) PVP -živinoreja 10.464 (EUR) PVP -rastlinska 265 (EUR) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 509.661 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 2,40 kg ekv CO2/EUR Intenzivnost emisij pri prireji mleka 0,694 kg ekv CO2/l mleka Poraba goriva na ha KZU 180 l/ha Obtežba z živino 2,47 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 196 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 101 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 200 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 412 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 33 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 62 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 30 % Delež trajnega travinja v KZU 47 % Na kmetiji redijo 80 krav črno-bele pasme in potrebno število telic za obnovo črede. Ostala teleta prodajo v prvih tednih po telitvi. Obdelujejo svoja in najeta zemljišča, vsakih približno polovico. Živali so celo leto v hlevu. Travnike kosijo štirikrat, DTM na njivskih površinah petkrat. Na njivah pridelujejo predvsem koruzo (večinoma za silažo, za zrnje manjši del pospravijo le v zelo dobrih letinah), del njiv zasejejo s krmnimi žiti in DTM. Sejejo tudi ajdo. DTM in tudi večino ostalega travinja silirajo v koritastem silosu, preostalo travno silažo pospravijo v obliki valjastih bal. Del travniške krme posušijo zaradi zagotavljanja strukture obroka za živali. Dokupijo vso beljakovinsko močno krmo in tudi glavnino energijske močne krme. Doma pridelana krma je večinoma zelo dobre kakovosti. Na tej kmetiji je delovna obremenitev na ravni 3,2 PDM. Gospodar in ostali družinski člani se ukvarjajo le s kmetijsko dejavnostjo, včasih imajo dodatno tudi redno zaposlenega delavca. Gre za čiste kmetije. Kmetija letno dosega prihodke na ravni 245 tisoč €, od katerih okoli 15 % predstavljajo proračunska plačila. Za vključitev v KOPOP ima kmetija previsoko obtežbo, tudi kolobar bi morala precej prilagoditi. Spremenljivi stroški so na ravni 50 % prihodkov. Ekonomski kazalniki so zelo ugodni. Pokritje na mesec dosega že slabih 10.200 €, na uro efektivno vloženega dela pa dobrih 21 €. Kmetija je s takšnimi rezultati vsekakor razvojno zelo perspektivna. Kmetija se je z uveljavljenim načinom gospodarjenja uspela približati optimalni organiziranosti v okviru svojega velikostnega razreda. -MLF_0180_ČB_8500_Go_Nt V prirejo mleka usmerjeno kmetijsko gospodarstvo (farma/obrat) na pretežno njivskem območju. Obrat redi črno-belo pasmo goveda. Prireja mleka je intenzivna (mlečnost 8500 litrov). Kmetijske površine ležijo izven OMD območja v severozahodnem delu Slovenije (Gorenjska). Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Živinoreja Krave molznice -prosta reja 180,0 št. 8.500 kg Vzreja plemenskih telic 60,0 št. 550 kg Rastlinska proizvodnja -njive Ječmen tržni 17,40 ha 5.500 kg/ha Pšenica 5,79 ha 6.000 kg/ha Silažna koruza 36,20 ha 55.000 kg/ha Ajda 3,48 ha 1.000 kg/ha Njiva, DTM, šest košenj, silaža-silos 13,01 ha 27.321 kg/ha Naknadni posevki 11,59 ha Ozelenitve 7,24 ha Rastlinska proizvodnja -trajno travinje Paša 13,25 ha 48.971 kg/ha Petkosni travnik, silaža-silos 24,10 ha 21.857 kg/ha Petkosni travnik, seno-bale 2,65 ha 8.895 kg/ha Nakup močne krme 622 t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 5.662 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 393 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 44.187 (EUR) OMD 0 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 2.931 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 621.936 (EUR) 5.533 (EUR/ha) Tržni prihodki 569.156 (EUR) 5.063 (EUR/ha) Proračunski dodatki 52.780 (EUR) 470 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 415.189 (EUR) 3.694 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 206.747 (EUR) 1.839 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 42,54 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 88.486 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 29.415 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 1.170.264 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 2,06 kg ekv CO2/EUR Intenzivnost emisij pri prireji mleka 0,621 kg ekv CO2/l mleka Poraba goriva na ha KZU 143 l/ha Obtežba z živino 1,92 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 226 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 111 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 224 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 534 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 49 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 76 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 50 % Delež trajnega travinja v KZU 36 % Na obratu redijo 180 krav črno-bele pasme in potrebno število telic za obnovo črede. Ostala teleta prodajo v prvih tednih po telitvi. Obdelujejo izključno najeta zemljišča. Krave so celo leto v hlevu, telice pa so poleti na paši. Travnike kosijo petkrat, TDM na njivskih površinah šestkrat. Na njivah pridelujejo koruzo (za silažo in za zrnje), krušna in krmna žita (oboje za prodajo) in TDM. Kot naknadni posevek je zastopana tudi ajda. TDM silirajo v koritastem silosu, enako večino konzervirane krme s travinja , manjši del pa posušijo. Za zagotavljanja strukture obroka za živali krmijo slamo. Dokupijo vso beljakovinsko močno krmo in tudi precejšen del energijske močne krme. Doma pridelana krma je večinoma zelo dobre kakovosti, občasno tudi odlične. Delovna obremenitev je na ravni 7 PDM. V primeru sprivatiziranega obrata poleg domače delovne sile (2 PDM) zaposluje še 5 delavcev. Stroški zaposlenih so vključeni v izračun spremenljivih stroškov. Obrat letno dosega prihodke na ravni 622 tisoč €, od katerih 8 % predstavljajo proračunska plačila. Za vključitev v KOPOP obrat izpolnjuje vse pogoje, vendar ta plačila in z njimi povezane omejitve niso vključene v izračun. Spremenljivi stroški so na ravni 65 % prihodkov, v kar so vključeno tudi bruto stroški zaposlenih delavcev. Ekonomski kazalniki so vseeno zelo ugodni. Pokritje na mesec presega vrednost 17.000 €, na uro efektivno vloženega dela (lastne angažirane delovne sile, to je 2 PDM) pa presega 42 €. Obrat torej dosega zavidljive rezultate, če ni pretirano zadolžen. -MLK_0180_ČB_8500_Go_Nt V prirejo mleka usmerjeno kmetijsko gospodarstvo (farma/obrat) na pretežno njivskem območju. Obrat redi črno-belo pasmo goveda. Prireja mleka je intenzivna (mlečnost 8500 litrov). Kmetijske površine ležijo izven OMD območja v severozahodnem delu Slovenije (Gorenjska). Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Živinoreja Krave molznice -prosta reja 180,0 št. 8.500 kg Vzreja plemenskih telic 60,0 št. 550 kg Rastlinska proizvodnja -njive Ječmen tržni 14,49 ha 5.500 kg/ha Koruza za zrnje 1,30 ha 11.000 kg/ha Pšenica 6,00 ha 6.000 kg/ha Silažna koruza 36,20 ha 55.000 kg/ha Ajda 2,90 ha 1.000 kg/ha Njiva, DTM, šest košenj, silaža-silos 17,01 ha 27.321 kg/ha Naknadni posevki 10,42 ha Ozelenitve 8,21 ha Rastlinska proizvodnja -trajno travinje Paša 13,25 ha 48.971 kg/ha Petkosni travnik, silaža-silos 20,10 ha 21.857 kg/ha Petkosni travnik, seno-bale 2,65 ha 8.895 kg/ha Nakup močne krme 608 t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 5.637 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 393 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 43.635 (EUR) OMD 0 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 2.589 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 618.398 (EUR) 5.571 (EUR/ha) Tržni prihodki 566.536 (EUR) 5.104 (EUR/ha) Proračunski dodatki 51.862 (EUR) 467 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 341.966 (EUR) 3.081 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 276.432 (EUR) 2.490 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 21,39 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 86.145 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 38.508 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 1.170.264 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 2,07 kg ekv CO2/EUR Intenzivnost emisij pri prireji mleka 0,621 kg ekv CO2/l mleka Poraba goriva na ha KZU 144 l/ha Obtežba z živino 1,95 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 229 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 112 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 226 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 535 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 47 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 70 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 50 % Delež trajnega travinja v KZU 32 % Na obratu redijo 180 krav črno-bele pasme in potrebno število telic za obnovo črede. Ostala teleta prodajo v prvih tednih po telitvi. Obdelujejo izključno najeta zemljišča. Krave so celo leto v hlevu, telice pa so poleti na paši. Travnike kosijo petkrat, TDM na njivskih površinah šestkrat. Na njivah pridelujejo koruzo (za silažo in za zrnje), krušna in krmna žita (oboje za prodajo) in TDM. Kot naknadni posevek je zastopana tudi ajda. TDM silirajo v koritastem silosu, enako večino konzervirane krme s travinja , manjši del pa posušijo. Za zagotavljanja strukture obroka za živali krmijo slamo. Dokupijo vso beljakovinsko močno krmo in tudi precejšen del energijske močne krme. Doma pridelana krma je večinoma zelo dobre kakovosti, občasno tudi odlične. Delovna obremenitev je na ravni 7,2 PDM. Stroški delovne sile v tej različici niso vključeni v izračun spremenljivih stroškov, da bi dosegli boljšo primerljivost z ekonomskimi kazalniki kmetij, ki imajo le domačo delovno silo. Obrat letno dosega prihodke na ravni 618 tisoč €, od katerih 8 % predstavljajo proračunska plačila. Za vključitev v KOPOP obrat izpolnjuje vse pogoje, vendar ta plačila in z njimi povezane omejitve niso vključene v izračun. Spremenljivi stroški so na ravni dobre polovice prihodkov, zaradi rabatov pri nakupih močne krme pa verjetno še precej nižji. Ekonomski kazalniki so zelo ugodni. Pokritje na mesec znaša dobrih 23 tisoč €, na uro efektivno vloženega dela (vse angažirane delovne sile, to je 7 PDM) pa presega 21 €. Obrat torej dosega zavidljive rezultate, če ni pretirano zadolžen. -MLF_0180_ČB_7500_Ju_TN V prirejo mleka usmerjeno kmetijsko gospodarstvo (farma/obrat) na pretežno travniškem območju. Obrat redi črno-belo pasmo goveda. Prireja mleka je srednje intenzivna (mlečnost 7500 litrov). Kmetijske površine ležijo na OMD območju v južnem delu Slovenije (farme na postojnskem in kočevskem). Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Živinoreja Krave molznice -prosta reja 180,0 št. 7.500 kg Vzreja plemenskih telic 65,0 št. 550 kg Rastlinska proizvodnja -njive Ječmen krmni 5,00 ha 5.500 kg/ha Koruza za zrnje 6,46 ha 9.000 kg/ha Pšenica krmna 2,50 ha 5.500 kg/ha Silažna koruza 31,04 ha 45.000 kg/ha Ajda 1,00 ha 1.000 kg/ha Njiva, DTM, štiri košnje, silaža-silos 5,00 ha 24.286 kg/ha Naknadni posevki 3,88 ha Ozelenitve 10,41 ha Rastlinska proizvodnja -trajno travinje Paša 16,15 ha 43.529 kg/ha Trikosni travnik, silaža-silos 107,81 ha 19.429 kg/ha Trikosni travnik, seno-bale 12,05 ha 7.907 kg/ha Nakup močne krme 478 t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 7.818 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 293 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 54.538 (EUR) OMD 20.128 (EUR) PVP -živinoreja 23.544 (EUR) PVP -rastlinska 948 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 604.887 (EUR) 3.252 (EUR/ha) Tržni prihodki 497.911 (EUR) 2.677 (EUR/ha) Proračunski dodatki 106.976 (EUR) 575 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 404.164 (EUR) 2.173 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 200.723 (EUR) 1.079 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 41,30 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 84.085 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 27.902 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 1.149.353 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 2,31 kg ekv CO2/EUR Intenzivnost emisij pri prireji mleka 0,675 kg ekv CO2/l mleka Poraba goriva na ha KZU 117 l/ha Obtežba z živino 1,18 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 172 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 86 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 173 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 303 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 19 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 70 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 25 % Delež trajnega travinja v KZU 73 % Na obratu redijo 180 krav črno-bele pasme in potrebno število telic za obnovo črede. Ostala teleta prodajo v prvih tednih po telitvi. Obdelujejo izključno najeta zemljišča. Krave so celo leto v hlevu, telice pa so v poletnem obdobju na paši. Travnike kosijo trikrat. Na njivah pridelujejo koruzo (večino za silažo, občasno nekaj tudi za zrnje), DTM in krmna žita (za lastne potrebe). Občasno kot naknadni posevek posejejo tudi nekaj ajde. Večino travniške krme silirajo v koritastem silosu, del travniške krme pa posušijo. Za zagotavljanja strukture obroka za živali krmijo tudi slamo. Dokupijo vso beljakovinsko močno krmo in tudi velik del energijske močne krme. Doma pridelana krma je večinoma dobre kakovosti. Na tem obratu je delovna obremenitev na ravni 7,2 PDM. V primeru obrata v upravljanju družinske kmetije poleg domače delovne sile (2 PDM) zaposluje še 5 delavcev. Obrat letno dosega prihodke na ravni 605 tisoč €, od katerih okoli 18 % predstavljajo proračunska plačila. Za vključitev v KOPOP obrat brez prilagoditev ne izpolnjuje vseh pogojev, pogosto pa so ti obrati vključeni v ukrep ekološkega kmetovanja in določene ukrepe 'naravovarstvenega' značaja. Spremenljivi stroški so na ravni 67 % prihodkov, v kar so vključeni tudi bruto stroški zaposlenih delavcev. Ekonomski kazalniki so vseeno ugodni. Pokritje na mesec znaša dobrih 16.000 €, na uro efektivno vloženega dela (lastne angažirane delovne sile, to je 2 PDM) pa okoli 41 €. Obrat torej vsekakor dosega zavidljive rezultate, če ni pretirano zadolžen. -MLK_0180_ČB_7500_Ju_TN V prirejo mleka usmerjeno kmetijsko gospodarstvo (farma/obrat) na pretežno travniškem območju. Obrat redi črno-belo pasmo goveda. Prireja mleka je srednje intenzivna (mlečnost 7500 litrov). Kmetijske površine ležijo na OMD območju v južnem delu Slovenije (farme na postojnskem in kočevskem). Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Živinoreja Krave molznice -prosta reja 180,0 št. 7.500 kg Vzreja plemenskih telic 65,0 št. 550 kg Rastlinska proizvodnja -njive Ječmen krmni 5,00 ha 5.500 kg/ha Koruza za zrnje 6,46 ha 9.000 kg/ha Pšenica krmna 2,50 ha 5.500 kg/ha Silažna koruza 31,04 ha 45.000 kg/ha Ajda 1,00 ha 1.000 kg/ha Njiva, DTM, štiri košnje, silaža-silos 5,00 ha 24.286 kg/ha Naknadni posevki 3,88 ha Ozelenitve 10,41 ha Rastlinska proizvodnja -trajno travinje Paša 16,15 ha 43.529 kg/ha Trikosni travnik, silaža-silos 107,81 ha 19.429 kg/ha Trikosni travnik, seno-bale 12,05 ha 7.907 kg/ha Nakup močne krme 478 t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 7.818 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 293 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 54.538 (EUR) OMD 20.128 (EUR) PVP -živinoreja 23.544 (EUR) PVP -rastlinska 948 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 604.887 (EUR) 3.252 (EUR/ha) Tržni prihodki 497.911 (EUR) 2.677 (EUR/ha) Proračunski dodatki 106.976 (EUR) 575 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 331.365 (EUR) 1.781 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 273.522 (EUR) 1.470 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 20,65 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 82.206 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 37.173 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 1.149.353 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 2,31 kg ekv CO2/EUR Intenzivnost emisij pri prireji mleka 0,675 kg ekv CO2/l mleka Poraba goriva na ha KZU 117 l/ha Obtežba z živino 1,18 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 172 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 86 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 173 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 303 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 19 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 70 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 25 % Delež trajnega travinja v KZU 73 % Na obratu redijo 180 krav črno-bele pasme in potrebno število telic za obnovo črede. Ostala teleta prodajo v prvih tednih po telitvi. Obdelujejo izključno najeta zemljišča. Krave so celo leto v hlevu, telice pa so v poletnem obdobju na paši. Travnike kosijo trikrat. Na njivah pridelujejo koruzo (večino za silažo, občasno nekaj tudi za zrnje), DTM in krmna žita (za lastne potrebe). Občasno kot naknadni posevek posejejo tudi nekaj ajde. Večino travniške krme silirajo v koritastem silosu, del travniške krme pa posušijo. Za zagotavljanja strukture obroka za živali krmijo tudi slamo. Dokupijo vso beljakovinsko močno krmo in tudi velik del energijske močne krme. Doma pridelana krma je večinoma dobre kakovosti. Na tem obratu je delovna obremenitev na ravni 7,4 PDM. V tej varianti izračuna stroški delovne sile niso vkalkulirani. Obrat letno dosega prihodke na ravni 605 tisoč €, od katerih okoli 17 % predstavljajo proračunska plačila. Za vključitev v KOPOP obrat brez prilagoditev ne izpolnjuje vseh pogojev, pogosto pa so ti obrati vključeni v ukrep ekološkega kmetovanja in določene ukrepe 'naravovarstvenega' značaja. Spremenljivi stroški brez upoštevanja stroškov zaposlene delovne sile dosegajo 55 % prihodkov. Ekonomski kazalniki, ki so v tej različici bolj primerljivi s kmetijami z izključno domačo delovno silo, so vsekakor ugodni. Pokritje na mesec se približa vrednosti 23 tisoč €, na uro efektivno vloženega dela (vse angažirane delovne sile, to je dobrih 7 PDM) pa doseže slabih 21 €. Obrat torej vsekakor dosega zavidljive rezultate, če ni pretirano zadolžen. TIPIČNA KMETIJSKA GOSPODARSTVA, USMERJENA V REJO KRAV DOJILJ Povzetek na ravni agregata za sektor reje krav dojilj Slika 4: Poraba izbranih proizvodnih virov in delež GVŽ na ravni sektorja reje krav dojilj (DOJ, DOP) Preglednica 15: Povzetek izbranih kazalnikov za sektor reje krav dojilji (DOJ, DOP) Rejo krav dojilj srečamo na številnih KMG v Sloveniji, a redko v velikosti, ki bi pomenila profesionalno ukvarjanje s kmetijsko dejavnostjo. Krave dojilje so neredko kategorija goved, ki ostane najdlje na KMG, preden je govedoreja dokončno opuščena. Če jih še vedno najdemo na okoli četrtini vseh KMG – na približno polovici teh v kombinaciji z dopitanjem dela ali večine telet, včasih tudi z dokupom dodatnih, pa vsa ta KMG ustvarijo manj kot 4 % skupnega prihodka slovenskega kmetijstva. V tej skupini torej prevladujejo KMG, ki jim kmetijska dejavnost pomeni kvečjemu dopolnilni vir dohodka, precej pogosto pa je ta celo negativen. Glavnina teh KMG ima do 5 krav dojilj, več kot 10 jih ima manj kot 2 % KMG s kravami dojiljami. Doseženi ekonomski učinki teh kmetijskih gospodarstev so zelo različni, večinoma pa zaradi prevlade majhnih kmetij izjemno skromni. Povprečna dosežena BDV je pod tisoč € na kmetijsko gospodarstvo, na uro efektivno vloženega dela pa na ravni le 1 €. Rezultati v tej panogi so na splošno razmeroma stabilni, ker so glavni viri prihodka odstavljena teleta in proračunska plačila, po drugi strani pa je prireja večinoma ekstenzivna do zmerno intenzivne, nakupi materialov so tako na nizki ravni. Reja dojilj je precej pomembnejša z vidika vzdrževanja kulturne krajine kot s proizvodnega vidika. Za rejo krav dojilj je značilno, da vrednost prireje praviloma ne pokrije niti spremenljivih stroškov le-te. Pokritje brez upoštevanja proračunskih plačil je v povprečju močno negativno, reja pa je od vseh analiziranih sektorjev najbolj odvisna od proračunskih plačil, ki bruto dodano vrednost panoge prevesijo na pozitivno stran. Napovedane spremembe ukrepov kmetijske politike bodo večini teh KMG prinesle precej izrazito izboljšanje kazalnikov gospodarnosti. Reja dojilj je med sektorji, ki bo poleg reje drobnice s spremembo SKP največ pridobila. Proračunska plačila bodo v prihodnje na večini tistih kmetij, ki teleta prodajo pri 6-8 mesecih starosti, prispevala glavnino prihodkov (55–75%). Na KMG z nizko obtežbo (ki imajo tipično večji delež proračunskih plačil v prihodkih) bo ta delež mogoče še povečati z vključitvijo v dodatne ukrepe 2. stebra (KOPOP, EKO). Je pa to zanimivo predvsem za KMG z več površinami, zato še tako ugodne spremembe ukrepov kmetijske politike srednjeročno ne bodo ohranile živali na majhnih kmetijah, brez njih pa bo težko preprečiti zaraščanje zemljišč s težavnejšo obdelavo. Za ustvarjanje dohodka za vsaj 1 delovno mesto s kravami dojiljami je potrebno imeti več kot 40 krav in/ali vsaj 70 ha površin. Tolikšno KMG po vložku dela zahteva 1,2–1,5 PDM. Takšnih KMG s kravami dojiljami je v Sloveniji manj kot 200. Tipično kmetijsko gospodarstvo -DOJ_0003_LS_0000_00_T0 Majhna govedorejska kmetija na travniškem območju, z lisasto pasmo krav dojilj po opustitvi prireje mleka v preteklosti, na OMD območju. Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 135 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 209 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 992 (EUR) OMD 684 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 0 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 3.815 (EUR) 802 (EUR/ha) Tržni prihodki 2.004 (EUR) 422 (EUR/ha) Proračunski dodatki 1.811 (EUR) 381 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 3.456 (EUR) 727 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 359 (EUR) 76 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 0,69 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 13.130 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 1.236 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 13.891 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 6,93 kg ekv CO2/EUR Poraba goriva na ha KZU 95 l/ha Obtežba z živino 0,69 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 92 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 51 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 104 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 114 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 4 EUR/ha Delež trajnega travinja v KZU 100 % Na kmetiji redijo 3 krave lisaste pasme in povprečno na 2 leti vzredijo 1 telico za obnovo črede. Ostala teleta prodajo pri starosti dobrega pol leta. Kmetija obdeluje le travniške površine (slabih 5 ha), njiv nima. Obdeluje izključno svoja zemljišča. Živali so vse leto v hlevu. Travnike kosijo trikrat. Pretežni del konzervirane krme predstavljata travna silaža in seno v obliki valjastih bal. Čeprav pridela izključno travniško voluminozno krmo, ki je večinoma razmeroma slabe kakovosti, ne dokupujejo močne krme. Prodana teleta, ki gredo v pitanje na druge kmetije, zato niso najbolje pripravljena na prehod na intenzivnejši obrok. Na kmetiji je razmeroma malo dela, ki ga največkrat opravi že upokojena oseba ali pa gre za ohranjanje kmetije ob redni zaposlitvi. Kmetija običajno nima naslednikov, ki bi bili pripravljeni gospodariti na podoben način. Za vsa potrebna opravila zadošča vložek dela okoli 0,3 PDM. Kmetija letno prinese le okoli 3 do 4 tisoč € prihodkov, od katerih približno polovico predstavljajo proračunska plačila. Spremenljivi stroški predstavljajo okoli 90 % prihodkov. Pokritje je zato zelo skromno, preračunano na mesec le okoli 30 €. Pokritje na uro efektivno vloženega dela je pod 1 €. Tudi pokritje, preračunano na PDM, komajda preseže tisoč €. Kmetija pri obstoječem načinu gospodarjenja nima nobene perspektive. Če je glavni cilj ohraniti kmetijo živo (kolikor dolgo bo mogoče), potem bo to mogoče vzdrževati tako dolgo, dokler bo starejši gospodar to večinoma še zmogel sam. Mlajša generacija bo zemljišča zelo verjetno oddala v najem ali pa prodala, če bo našla ustreznega interesenta. Tipično kmetijsko gospodarstvo -DOJ_0005_RJ_1000_Os_T0 Razmeroma majhna govedorejska kmetija na travniškem območju, z rjavo in lisasto pasmo krav dojilj, na OMD območju. Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 125 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 181 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 1.496 (EUR) OMD 977 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 0 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 6.732 (EUR) 813 (EUR/ha) Tržni prihodki 4.134 (EUR) 499 (EUR/ha) Proračunski dodatki 2.598 (EUR) 314 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 3.733 (EUR) 451 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 2.999 (EUR) 362 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 3,46 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 13.974 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 6.225 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 25.521 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 6,17 kg ekv CO2/EUR Poraba goriva na ha KZU 49 l/ha Obtežba z živino 0,75 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 118 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 55 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 113 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 160 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 0 EUR/ha Delež trajnega travinja v KZU 100 % Na kmetijskem gospodarstvu redijo krave dojilje rjave in lisaste pasme. Na kmetiji imajo 5 krav dojilj, 2 plemenski telici in 6 telet. Teleta redijo do starosti 8 mesecev, nato jih zakoljejo ali prodajo za nadaljnjo rejo. Živali so pozimi vhlevljene v hlevu na prosto rejo, poleti pa so na celodnevni paši, kjer jih po potrebi dokrmljujejo. Kmetijsko gospodarstvo obdeluje samo travniške površine, njiv nima. Travnike kosijo trikrat, seno pa dosušijo na sušilni napravi. Nekaj travnikov pa je namenjeno paši živine. Zaradi srednje intenzivnosti reje in razmeroma dobre kakovosti voluminozne krme ne dokupujejo močne krme. Na kmetijskem gospodarstvu je razmeroma malo dela, ki ga opravi gospodar sam. Izračunan potreben vložek dela na tej kmetiji je 0,5 PDM. Kmetija letno ustvari slabih 7.000 € prihodkov od katerih skoraj 40 % predstavljajo proračunska plačila. Spremenljivi stroški so na ravni 55 % prihodkov. Pokritje je majhno, na mesečni ravni znaša okoli 250 €. Na eno uro efektivno vloženega dela znaša pokritje dobre 3 €. Tipično kmetijsko gospodarstvo -DOJ_0007_Rl_0000_Os_T0 Razmeroma majhna govedorejska kmetija na travniškem območju, z rjavo pasmo krav dojilj po opustitvi prireje mleka v preteklosti, na OMD območju. Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 111 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 210 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 1.935 (EUR) OMD 1.062 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 0 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 7.395 (EUR) 804 (EUR/ha) Tržni prihodki 4.287 (EUR) 466 (EUR/ha) Proračunski dodatki 3.108 (EUR) 338 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 4.834 (EUR) 525 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 2.561 (EUR) 278 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 3,81 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 19.798 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 6.857 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 32.436 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 7,57 kg ekv CO2/EUR Poraba goriva na ha KZU 45 l/ha Obtežba z živino 0,86 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 116 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 54 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 113 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 160 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 0 EUR/ha Delež trajnega travinja v KZU 100 % Na kmetiji redijo 7 krav rjave pasme in povprečno na 2 leti vzredijo 3 telice za obnovo črede. Ostala teleta prodajo pri starosti dobrega pol leta, kar največkrat sovpada s koncem pašne sezone. Precej teh kmetij ima v čredi plemenjaka limuzin pasme, da lažje in bolje prodajo odstavljena teleta. Kmetija obdeluje le travniške površine (okoli 10 ha), njiv nima. Obdeluje le svoja zemljišča. Živali so poleti na paši, čreda plemenskih živali brez telet je pozimi v hlevu. Travnike kosijo trikrat. Pretežni del konzervirane krme predstavljata travna silaža in seno v obliki valjastih bal. Čeprav pridela izključno travniško voluminozno krmo, ki je večinoma razmeroma slabe kakovosti, tudi ta kmetija ne dokupujejo močne krme. Prodana teleta, ki gredo v pitanje na druge kmetije, zato niso najbolje pripravljena na prehod na intenzivnejši obrok. Na kmetiji je razmeroma malo dela. Tega največkrat opravi že upokojena oseba ali pa gre za ohranjanje kmetije ob redni zaposlitvi. Za vsa potrebna opravila zadošča vložek dela okoli 0,4 PDM. Kmetija letno prinese okoli 7 tisoč € prihodkov, od katerih približno polovico predstavljajo proračunska plačila (v primeru vključitve v dodatne ukrepe, za katere ni potrebno posebno prilagajanje, pa je ta delež lahko še precej višji). Spremenljivi stroški predstavljajo 65 % prihodkov. Pokritje je zato skromno, preračunano na mesec le okoli 210 €. Pokritje na uro efektivno vloženega dela se giblje med 3 in 4 €. Ker takšen način gospodarjenja ne zahteva večjih investicij, ga je navkljub slabim ekonomskim rezultatom mogoče vzdrževati še precej dolgo. Kmetija pa pri obstoječem načinu gospodarjenja vseeno nima prave perspektive. Največkrat je glavni cilj ohraniti kmetijo živo in zemljišča obdelana v lastnem angažmaju (pogosto tudi ni resnega interesa po najemu teh površin), potem bo to mogoče vzdrževati tako dolgo, dokler bo starejši gospodar to večinoma še zmogel sam. Mlajša generacija, tudi če je prisotna na kmetiji, bo rejo verjetno opustila. Tipično kmetijsko gospodarstvo -DOJ_0040_Ll_0000_00_T0 Po površinah velika govedorejska kmetija na travniškem območju. Kmetija redi lisasto pasmo krav dojilj na precej ekstenziven način. Kmetijske površine ležijo na OMD območju. Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 784 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 193 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 14.512 (EUR) OMD 8.572 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 0 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 49.136 (EUR) 655 (EUR/ha) Tržni prihodki 25.267 (EUR) 337 (EUR/ha) Proračunski dodatki 23.868 (EUR) 318 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 28.513 (EUR) 380 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 20.623 (EUR) 275 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 9,96 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 42.711 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 17.926 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 188.596 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 7,46 kg ekv CO2/EUR Poraba goriva na ha KZU 31 l/ha Obtežba z živino 0,60 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 105 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 51 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 104 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 114 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 0 EUR/ha Delež trajnega travinja v KZU 100 % Na kmetiji redijo 40 krav lisaste pasme in vzredijo dovolj telic za obnovo črede, ostala teleta pa prodajo pri starosti 5–7 mesecev, kar največkrat sovpada s koncem pašne sezone ali pomanjkanjem paše v jesenskem obdobju. Kmetija ima v čredi tudi plemenjaka, največkrat limuzin pasme, da lažje in bolje prodajo odstavljena teleta za nadaljnje pitanje, nekaj telic pa tudi za nadaljnjo rejo za pleme. Obdelujejo pretežno svoja zemljišča, ali pa so uspele z najemom zaokrožiti kompleks travniških površin, tako da lahko organizirajo čim daljšo pašno sezono (7–9 mesecev). Živali so dobro polovico leta na paši, preostali del leta so črede brez telet ali z nekaj majhnimi teleti v hlevski reji. Travnike kosijo dvakrat. Konzervirano krmo za zimsko obdobje in v manjši meri za dokrmljevanje na paši pripravijo v obliki valjastih bal travne silaže in mrve. Močne krme ne kupujejo. Primanjkljaj krme v neugodnih letih skušajo pokriti z viški iz prejšnjih let, če to ne zadostuje, največkrat nekoliko zmanjšajo čredo ali prodajo mlajša teleta, krave pa predčasno presušijo. Na tej kmetiji delovna obremenitev dosega dobrih 1,2 PDM. Gospodar se praviloma ukvarja le s kmetijsko dejavnostjo, pri delu pa mu v manjši meri pomagajo ostali družinski člani. Kmetija letno prinese okoli 50 tisoč € prihodkov, od katerih polovico predstavljajo proračunska plačila. Kmetije tega tipa so običajno vključene tudi v program ekološkega ukrepa, neredko tudi v določene dodatne ukrepe. Spremenljivi stroški so na ravni več kot 55 % prihodkov. Ekonomski kazalniki so za tolikšno velikost kmetijskih površin razmeroma skromni, z vključitvijo v dodatne ukrepe pa se lahko močno izboljšajo. Pokritje na mesec znaša dobrih 1700 €, na uro efektivno vloženega dela pa na ravni okoli 10 €. Kmetija je kljub temu sposobna izvesti manj zahtevne naložbe. Kmetija torej v ekonomskem smislu ne dosega posebno dobrih rezultatov. Preskok v to smer najlažje naredi z vključitvijo v dodatne ukrepe, predvsem v ekološko kmetovanje. V tem primeru ima tudi več možnosti za to, da ubere alternativne poti trženja živali ali mesnih proizvodov. Tipično kmetijsko gospodarstvo -DOJ_0030_Ll_0000_00_T0 Po površinah velika govedorejska kmetija na travniškem območju. Kmetija redi lisasto pasmo krav dojilj na zelo ekstenziven način. Kmetijske površine ležijo na OMD območju. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Živinoreja Reja krav dojilj 30,0 št. 152 kg Vzreja plemenskih telic za dojilje 5,0 št. 550 kg Rastlinska proizvodnja -trajno travinje Paša 96,00 ha 16.188 kg/ha Dvokosni travnik, silaža-bale 12,53 ha 8.500 kg/ha Dvokosni travnik, seno-bale 11,47 ha 3.459 kg/ha Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 1.623 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 153 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 18.315 (EUR) OMD 13.272 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 0 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 50.142 (EUR) 418 (EUR/ha) Tržni prihodki 16.932 (EUR) 141 (EUR/ha) Proračunski dodatki 33.210 (EUR) 277 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 32.872 (EUR) 274 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 17.270 (EUR) 144 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 6,66 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 34.813 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 11.990 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 138.914 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 8,20 kg ekv CO2/EUR Poraba goriva na ha KZU 40 l/ha Obtežba z živino 0,28 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 62 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 35 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 67 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 66 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 0 EUR/ha Delež trajnega travinja v KZU 100 % Na kmetiji redijo 30 krav lisaste pasme in vzredijo dovolj telic za obnovo črede, ostala teleta pa prodajo pri starosti 5–7 mesecev, kar največkrat sovpada s koncem pašne sezone ali pomanjkanjem paše v jesenskem obdobju. Kmetija ima v čredi tudi plemenjaka, največkrat limuzin pasme, da lažje in bolje proda odstavljena teleta za nadaljnje pitanje, nekaj telic pa tudi za nadaljnjo rejo za pleme. Obdelujejo pretežno najeta zemljišča v svoji okolici, tako da lahko organizirajo čim daljšo pašno sezono (7– 9 mesecev). Živali so dobro polovico leta na paši, preostali del leta so črede brez telet ali z nekaj majhnimi teleti v hlevski reji. Travnike kosijo dvakrat. Konzervirano krmo za zimsko obdobje in v manjši meri za dokrmljevanje na paši pripravijo v obliki valjastih bal travne silaže in mrve. Močne krme ne kupujejo. Primanjkljaj krme v neugodnih letih skušajo pokriti z viški iz prejšnjih let, če to ne zadostuje, največkrat nekoliko zmanjšajo čredo ali prodajo mlajša teleta, krave pa predčasno presušijo. Na tej kmetiji delovna obremenitev dosega 1,4 PDM. Gospodar se praviloma ukvarja le s kmetijsko dejavnostjo, pri delu pa mu v manjši meri pomagajo ostali družinski člani. Kmetija letno prinese okoli 50 tisoč € prihodkov, od katerih več kot dve tretjini predstavljajo proračunska plačila. Kmetije tega tipa so običajno vključene tudi v program ekološkega kmetovanja, neredko tudi v določene dodatne ukrepe. Spremenljivi stroški so na ravni 65 % prihodkov. Ekonomski kazalniki so za tolikšno velikost kmetijskih površin razmeroma skromni, z vključitvijo v dodatne ukrepe pa se lahko močno izboljšajo. Pokritje na mesec se giblje okoli 1400 €, na uro efektivno vloženega dela pa na ravni 7 €. Kmetija je kljub temu sposobna izvesti manj zahtevne naložbe. Kmetija torej v ekonomskem smislu ne dosega posebno dobrih rezultatov. Preskok v to smer najlažje naredi z vključitvijo v dodatne ukrepe, predvsem v ekološko kmetovanje. V tem primeru ima tudi več možnosti za to, da ubere alternativne poti trženja živali ali mesnih proizvodov. -DOP_0001_RJ_0850_Os_T0 Zelo majhna pretežno samooskrbna govedorejska kmetija na travniškem območju, z rjavo ali lisasto pasmo. V preteklosti prireja mleka v majhnem obsegu, sedaj mesna reja s kravo dojiljo in dopitanjem domačega teleta, včasih tudi dokup dodatnega po njegovi odstavitvi. Prodaja mesa na domu. Praviloma na OMD območju, lahko tudi drugje. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Živinoreja Reja krav dojilj 1,0 št. 180 kg Vzreja plemenskih telic za dojilje 0,2 št. 550 kg Mlado pitano govedo 0,7 št. 680 kg Rastlinska proizvodnja -trajno travinje Trikosni travnik, silaža-bale 1,30 ha 17.000 kg/ha Trikosni travnik, seno-bale 0,70 ha 6.919 kg/ha Travniški nasad jablan 0,10 ha 6.000 kg/ha Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 69 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 195 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 390 (EUR) OMD 289 (EUR) PVP -živinoreja 27 (EUR) PVP -rastlinska 0 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 2.360 (EUR) 1.180 (EUR/ha) Tržni prihodki 1.585 (EUR) 793 (EUR/ha) Proračunski dodatki 775 (EUR) 387 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 2.647 (EUR) 1.323 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost -287 (EUR) -144 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro -0,40 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 5.963 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM -726 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 7.377 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 4,65 kg ekv CO2/EUR Intenzivnost emisij pri prireji govejega mesa 8,643 kg ekv CO2/kg prirasta telesne mase Poraba goriva na ha KZU 113 l/ha Obtežba z živino 0,77 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 125 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 64 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 132 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 169 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 6 EUR/ha Delež trajnega travinja v KZU 100 % Na kmetiji redijo kravo kombinirane pasme (lahko tudi že križanko z mesno pasmo) in njen podmladek, včasih tudi dodatno tele. Kmetija obdeluje le travniške površine (2 ha), njiv nima ali zelo malo. Obdeluje izključno svoja zemljišča. Živali so vse leto v hlevu. Travnike kosijo trikrat. Pretežni del konzervirane krme predstavljata travna silaža in seno v obliki valjastih bal. Čeprav pridela izključno travniško voluminozno krmo, ki je večinoma razmeroma slabe kakovosti, ne dokupujejo močne krme. Zato so prirasti podmladka od odstavitve naprej zelo skromni (850 g/dan). Na kmetiji je navkljub majhnosti razmeroma veliko dela. Tega največkrat opravi že upokojena oseba ali pa gre za ohranjanje kmetije ob redni zaposlitvi. Kmetija običajno nima naslednikov, ki bi bili pripravljeni gospodariti na podoben način. Za vsa potrebna opravila zadošča vložek dela okoli 0,4 PDM. Čeprav klavne živali kmetija porabi delno za sebe, višek pa sama proda končnim porabnikom, letno ustvari le malo nad 2 tisoč € prihodkov, od teh približno tretjino predstavljajo proračunska plačila. Spremenljivi stroški so višji od prihodkov. Pokritje je zato negativno, preračunano na mesec sicer okoli -25 €. Pokritje na uro efektivno vloženega dela je zato seveda tudi negativno. Kmetija pri obstoječem načinu gospodarjenja nima nobene perspektive. Če je glavni cilj ohraniti kmetijo živo (kolikor dolgo bo mogoče), potem bo to mogoče vzdrževati tako dolgo, dokler bo starejši gospodar to večinoma še zmogel sam. Mlajša generacija bo zemljišča zelo verjetno oddala v najem ali pa prodala, če bo našla ustreznega interesenta. -DOP_0002_LS_0950_00_T0 Majhna pretežno samooskrbna govedorejska kmetija na travniškem območju, z lisasto ali rjavo pasmo. V preteklosti prireja mleka v majhnem obsegu, sedaj mesna reja s kravami dojiljami in dopitanjem domačega podmladka ter vzrejo telic za obnovo. Občasno tudi dokup dodatnih telet po odstavitvi domačih. Prodaja mesa na domu. Praviloma na OMD območju, lahko tudi drugje. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Živinoreja Reja krav dojilj 2,0 št. 173 kg Vzreja plemenskih telic za dojilje 0,4 št. 550 kg Mlado pitano govedo 1,5 št. 700 kg Rastlinska proizvodnja -trajno travinje Trikosni travnik, silaža-bale 2,22 ha 17.000 kg/ha Trikosni travnik, seno-bale 1,20 ha 6.919 kg/ha Travniški nasad jablan 0,10 ha 6.000 kg/ha Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 114 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 216 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 738 (EUR) OMD 481 (EUR) PVP -živinoreja 58 (EUR) PVP -rastlinska 0 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 4.733 (EUR) 1.384 (EUR/ha) Tržni prihodki 3.341 (EUR) 977 (EUR/ha) Proračunski dodatki 1.392 (EUR) 407 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 4.670 (EUR) 1.366 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 63 (EUR) 18 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 0,08 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 10.440 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 138 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 14.481 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 4,33 kg ekv CO2/EUR Intenzivnost emisij pri prireji govejega mesa 7,660 kg ekv CO2/kg prirasta telesne mase Poraba goriva na ha KZU 109 l/ha Obtežba z živino 0,92 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 125 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 64 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 132 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 167 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 3 EUR/ha Delež trajnega travinja v KZU 100 % Na kmetiji redijo 2 kravi kombinirane pasme (lahko tudi že križanki z mesno pasmo) in njun podmladek, včasih tudi dodatna teleta. Kmetija obdeluje le travniške površine, njiv nima ali zelo malo. Obdeluje pretežno svoja zemljišča. Živali so vse leto v hlevu. Travnike kosijo trikrat. Pretežni del konzervirane krme predstavljata travna silaža in seno v obliki valjastih bal, nekatere kmetije spravljajo mrvo tudi v razsutem stanju (samonakladalna prikolica). Čeprav pridela izključno travniško voluminozno krmo, ki je večinoma razmeroma slabe kakovosti, ne dokupujejo močne krme. Prirasti podmladka od odstavitve naprej so zato razmeroma skromni (950 g/dan). Na kmetiji ni bistveno več dela v primerjavi s predhodno kmetij, ki ima za polovico manj živali. Dela večinoma opravi že upokojena oseba ali pa gre za ohranjanje kmetije ob redni zaposlitvi. Kmetija običajno nima naslednikov, ki bi bili pripravljeni gospodariti na podoben način. Za vsa potrebna opravila zadošča vložek dela okoli 0,5 PDM. Klavne živali kmetija porabi delno za sebe, višek pa sama proda končnim porabnikom. Na ta način letno doseže blizu 5 tisoč € prihodkov, od katerih slabo tretjino predstavljajo proračunska plačila. Spremenljivi stroški so le nekoliko nižji od prihodkov. Pokritje je zato zelo nizko, preračunano na mesec znaša 5 €. Pokritje na uro efektivno vloženega dela je komajda omembe vredno. Kmetija pri obstoječem načinu gospodarjenja nima nobene perspektive. Vzdrževati jo bo mogoče le tako dolgo, dokler bo zanjo skrbela sedanja generacija. Mlajša generacija bo zemljišča zelo verjetno oddala v najem ali pa prodala, če bo našla ustreznega interesenta. -DOP_0005_LS_1000_00_T0 Razmeroma majhna govedorejska kmetija na travniškem območju, z lisasto ali rjavo pasmo. V preteklosti prireja mleka, sedaj mesna reja s kravami dojiljami ali rejnicami in dopitanjem domačega podmladka (na nekaterih kmetijah dodatno tudi dokup telet) ter vzrejo telic za obnovo. Ponekod dokup dodatnih telet po odstavitvi domačih. Prodaja živali v klavnico preko posrednika (kmetijska zadruga). Praviloma na OMD območju, lahko tudi drugje. Nakup močne krme 9t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 197 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 257 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 1.541 (EUR) OMD 708 (EUR) PVP -živinoreja 135 (EUR) PVP -rastlinska 0 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 9.060 (EUR) 1.510 (EUR/ha) Tržni prihodki 6.479 (EUR) 1.080 (EUR/ha) Proračunski dodatki 2.581 (EUR) 430 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 10.928 (EUR) 1.821 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost -1.867 (EUR) -311 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro -1,76 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 15.369 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM -3.168 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 34.570 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 5,34 kg ekv CO2/EUR Intenzivnost emisij pri prireji govejega mesa 6,830 kg ekv CO2/kg prirasta telesne mase Poraba goriva na ha KZU 106 l/ha Obtežba z živino 1,28 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 123 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 62 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 132 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 170 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 0 EUR/ha Delež trajnega travinja v KZU 100 % Na kmetiji redijo 5 krav kombinirane pasme (lahko tudi križanke z mesno pasmo) in njun podmladek, včasih tudi dodatna teleta. Kmetija obdeluje le travniške površine, njiv nima ali zelo malo. Obdeluje večinoma svoja zemljišča. Živali so vse leto v hlevu. Travnike kosijo trikrat. Pretežni del konzervirane krme predstavljata travna silaža in seno v obliki valjastih bal, nekatere kmetije spravljajo mrvo tudi v razsutem stanju (samonakladalna prikolica). Kmetija pridela izključno travniško voluminozno krmo, ki je večinoma dobre kakovosti. Dokupujejo energijsko močno krmo. Prirasti podmladka so za slovenske razmere povprečni (1000 g/dan). Za vsa potrebna opravila zadošča vložek dela okoli 0,6 PDM. Večino tega opravi že upokojena oseba ali pa gospodar to dela ob redni zaposlitvi, občasno mu pomagajo družinski člani. Klavne živali kmetija proda mesno-predelovalni industriji preko posrednika (kmetijske zadruge). Na ta način letno dosežejo dobrih 9 tisoč € prihodkov, od teh slabo tretjino predstavljajo proračunska plačila. Precejšen delež teh kmetij je vključen v ukrep ekološko kmetovanje. Spremenljivi stroški občutno presegajo prihodke. Pokritje je zato negativno. Nekoliko se izboljša v primeru, če je kmetija vključena v ukrep ekološkega kmetovanja. -DOP_do05_LS_1000_00_T0 Razmeroma majhna govedorejska kmetija na travniškem območju, z lisasto ali rjavo pasmo. V preteklosti prireja mleka, sedaj mesna reja s kravami dojiljami ali rejnicami in dopitanjem domačega podmladka (na nekaterih kmetijah dodatno tudi dokup telet) ter vzrejo telic za obnovo. Ponekod dokup dodatnih telet po odstavitvi domačih. Prodaja mesa na domu. Praviloma na OMD območju, lahko tudi drugje. Nakup močne krme 9t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 197 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 257 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 1.541 (EUR) OMD 708 (EUR) PVP -živinoreja 135 (EUR) PVP -rastlinska 0 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 10.377 (EUR) 1.730 (EUR/ha) Tržni prihodki 7.796 (EUR) 1.299 (EUR/ha) Proračunski dodatki 2.581 (EUR) 430 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 10.928 (EUR) 1.821 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost -550 (EUR) -92 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro -0,52 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 17.603 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM -933 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 34.570 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 4,43 kg ekv CO2/EUR Intenzivnost emisij pri prireji govejega mesa 6,830 kg ekv CO2/kg prirasta telesne mase Poraba goriva na ha KZU 106 l/ha Obtežba z živino 1,28 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 123 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 62 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 132 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 170 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 0 EUR/ha Delež trajnega travinja v KZU 100 % Na kmetiji redijo 5 krav kombinirane pasme (lahko tudi križanke z mesno pasmo) in njun podmladek, včasih tudi dodatna teleta. Kmetija obdeluje le travniške površine, njiv nima ali zelo malo. Obdeluje večinoma svoja zemljišča. Živali so vse leto v hlevu. Travnike kosijo trikrat. Pretežni del konzervirane krme predstavljata travna silaža in seno v obliki valjastih bal, nekatere kmetije spravljajo mrvo tudi v razsutem stanju (samonakladalna prikolica). Kmetija pridela izključno travniško voluminozno krmo, ki je večinoma dobre kakovosti. Močne krme ne dokupujejo. Prirasti podmladka so za slovenske razmere povprečni (1000 g/dan). Za vsa potrebna opravila zadošča vložek dela okoli 0,6 PDM. Večino tega opravi že upokojena oseba ali pa gospodar to dela ob redni zaposlitvi, občasno mu pomagajo tudi družinski člani. Klavne živali kmetija večinoma proda končnim (razkosane in delno konfekcionirane) končnim porabnikom. Na ta način letno doseže 10-11 tisoč € prihodkov, od katerih dobro četrtino predstavljajo proračunska plačila. Precej teh kmetij je vključenih v ukrep ekološko kmetovanje. Spremenljivi stroški so višji od prihodkov. Pokritje je zato negativno. Nekoliko višje je v primeru, če je kmetija vključena v ukrep ekološkega kmetovanja. -DOP_0009_LS_1100_Os_Tn Majhno živinorejsko kmetijsko gospodarstvo, ki se ukvarja z rejo krav dojilji in rejo mladega pitanega goveda. Rastlinska proizvodnja poteka na travnikih in njivskih površinah, ki spadajo pod OMD območja. Kljub majhni proizvodnji je intenzivnost za tako vrsto kmetije razmeroma velika. Nakup močne krme 6t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 357 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 286 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 2.286 (EUR) OMD 1.123 (EUR) PVP -živinoreja 270 (EUR) PVP -rastlinska 228 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 17.808 (EUR) 2.226 (EUR/ha) Tržni prihodki 13.544 (EUR) 1.693 (EUR/ha) Proračunski dodatki 4.264 (EUR) 533 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 15.449 (EUR) 1.931 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 2.359 (EUR) 295 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 1,57 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 21.380 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 2.832 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 63.494 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 4,69 kg ekv CO2/EUR Intenzivnost emisij pri prireji govejega mesa 5,062 kg ekv CO2/kg prirasta telesne mase Poraba goriva na ha KZU 181 l/ha Obtežba z živino 1,80 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 200 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 98 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 196 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 405 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 39 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 104 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 60 % Delež trajnega travinja v KZU 63 % Na kmetiji redijo 9 krav dojilj lisaste pasme, 2 plemenski telici za obnovo lastne črede in 7 bikov pitancev, ki so križanci lisaste in mesnih pasem (limuzin, šarole). Vsa domača teleta obdržijo in spitajo za zakol razen par telic, ki jih namenijo za obnovo črede. Živali imajo skozi celo leto uhlevljene v hlevu na prosto rejo. Krave dojilje so skupaj s teleti, medtem ko so pitanci ločeni v drugem hlevu. Kmetija obdeluje pretežno travniške površine, nekaj pa imajo tudi njiv. Trajne travnike izkoriščajo s štirimi košnjami letno. Na njih pridelajo voluminozno krmo dobre kakovosti. Travo silirajo v valjaste bale, nekaj pa jo posušijo na tleh. Med poljščinam pa pridelujejo ječmen, pšenico in koruzo za silažo. Na kmetijskih površinah pridelajo dovolj voluminozne krme za lastne potrebe, dokupiti pa morajo nekaj močne krme (koruzno zrnje). Delovna intenzivnost na kmetijskem gospodarstvu je 0,8 PDM-ja. Kmetija na letni ravni ustvari nekaj več kot 18 tisoč € prihodkov iz kmetijske dejavnosti. Od tega 75 % predstavljajo tržni prihodki od prodaje in doma porabljenih kmetijskih produktov in 25 % proračunska plačila. V proračunska plačila poleg osnovnega plačila spada še plačilo OMD in proizvodno vezana plačila. Kmetijsko gospodarstvo ni vključeno v ukrepe KOPOP programa. Spremenljivi stroški so na tem gospodarstvu zelo veliki in predstavljajo več kot 85 % prihodkov. Pokritje je slabo in na mesec znaša le slabih 200 €. Na uro efektivno vloženega dela pa manj kot 2 €. -DOP_0014_lc_1200_Os_Tn Srednje veliko govedorejska kmetija, ki se ukvarja z rejo krav dojilj in rejo mladega pitanega goveda za zakol. Krmo za živali pridelujejo na njivskih in travnatih površinah. Del površina spada pod OMD območja. Nakup močne krme 6t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 459 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 318 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 3.952 (EUR) OMD 1.552 (EUR) PVP -živinoreja 386 (EUR) PVP -rastlinska 0 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 24.420 (EUR) 1.962 (EUR/ha) Tržni prihodki 18.071 (EUR) 1.452 (EUR/ha) Proračunski dodatki 6.349 (EUR) 510 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 13.981 (EUR) 1.123 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 10.439 (EUR) 839 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 5,53 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 23.298 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 9.960 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 101.102 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 5,59 kg ekv CO2/EUR Intenzivnost emisij pri prireji govejega mesa 4,653 kg ekv CO2/kg prirasta telesne mase Poraba goriva na ha KZU 167 l/ha Obtežba z živino 1,90 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 195 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 88 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 189 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 332 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 7 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 25 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 65 % Delež trajnega travinja v KZU 70 % Na kmetijskem gospodarstvu redijo 14 krav dojilj različnih mesnih pasem (šarole, limuzin, lisasta pasma). Poleg krav redijo še plemenske telice in 10 pitancev. Vse živali so uhlevljene v hlevu na prosto rejo. Pitanci so uhljevljeni celo leto, krave in teleta pa poleti pasejo. Krmo pridelujejo na lastni površinah Na malo več kot enem hektarju njivskih površin pridelujejo koruzo za silažo, na preostalih pa travno-deteljno mešanico, ki jo kosijo petkrat letno. Trajne travnike izkoriščajo s štirikratno košnjo. Krmo konzervirajo v silosih kot travno silažo, del pa jo posušijo na tleh. Doma pridelajo dovolj kakovostne voluminozne krme za lastne potrebe, dokupujejo pa beljakovinsko in energijsko močno krmo. Za vsa potrebna dela na tem kmetijskem gospodarstvu zadošča vložek dela 1 PDM. Kmetija letno ustvari nekaj več kot 24.000 € prihodkov. Proračunska plačila predstavljajo četrtino letnih prihodkov. Prejemajo samo osnovna in OMD plačila. Spremenljivi stroški so na ravni 60% prihodkov. Gospodarstvo tako na mesečni ravni se približuje 800 € pokritja. Na uro efektivno vloženega dela pa pokritje znaša dobrih 5 €. TIPIČNA KMETIJSKA GOSPODARSTVA, USMERJENA V PITANJE GOVEDI Povzetek na ravni agregata za sektor pitanja govedi Slika 5: Poraba izbranih proizvodnih virov in delež GVŽ na ravni sektorja pitanja goveda (MPG, MPH) Preglednica 16: Povzetek izbranih kazalnikov za sektor pitanja govedi (MPG, MPH) Pitanje govedi kot prevladujočo dejavnost srečamo na okoli 7 % vseh KMG, kljub temu pa prispeva nekoliko višji delež v agregatni vrednosti kmetijske proizvodnje kot reja dojilj. Prispevek tega sektorja (ki je pogosto prisoten tudi na kmetijah s prirejo mleka s kombiniranimi pasmami in na majhnih nespecializiranih govedorejskih kmetijah) tako skupno precej preseže 10 %, na kmetijah s pitanjem kot prevladujočo dejavnostjo pa se približa 5 %. Tudi ta skupina KMG je izjemno pestra tako glede velikosti, naravnih danostih, intenzivnosti pridelave (pretežno krme za oskrbo živali) in prireje mesa. Doseženi ekonomski učinki v zadnjih letih stagnirajo ali se celo izrazito poslabšujejo, vse spremembe kmetijske politike po slovenskem pristopu k EU pa so sektor pitanja govedi postavljale v čedalje težavnejši položaj. Podobno se nakazuje tudi s predvidenimi učinki ob naslednjih spremembah. Ti so toliko izrazitejši, kolikor intenzivnejša je prireja. Pitanje govedi spada med delovno manj intenzivne dejavnosti, kar seveda velja predvsem za večja kmetijska gospodarstva z racionalno organiziranostjo in naložbami v osnovna sredstva, ki omogočajo minimalne vložke dela. Povprečna dosežena BDV na TKMG, zajetih v analizo, dosega dobrih 10 tisoč € na PDM in le 6 € na uro efektivno vloženega dela. Vložek dela na večini kmetij je pod 0,5 PDM, le na največjih nad 1 PDM. Čistih kmetij, usmerjenih v pitanje govedi, je manj kot 100. Predvidena sprememba ukrepov kmetijske politike bo z izjemo najbolj ekstenzivnih KMG prinesla poslabšanje kazalnikov gospodarnosti. To je za panogo posebej boleče zaradi dejstva, da je razmerje med vrednostjo prireje in spremenljivimi stroški le-te izredno ozko, v letih z nizkimi cenami se povsem približa vrednosti 1. Na najbolj intenzivnih KMG bodo proračunska plačila v prihodnje ponovno izrazito upadla, ponekod tudi nad 40 %. Ker pa ta ne predstavljajo več tolikšnega deleža prihodkov kot v preteklosti, prihodki kljub temu ne bodo tako drastično upadli – praviloma za manj kot 5 %, a zaradi izjemno visokega deleža spremenljivih stroškov pri pitanju, ki temelji na dokupu odstavljenih telet, to lahko pripelje do upada BDV za 15-20 %, na večjih kmetijah s pitanjem pa tudi preko 25 %. -MPG_0001_RJ_0850_Os_T0 Zelo majhna govedorejska kmetija na travniškem območju, z rjavo ali lisasto pasmo. Ohranjanje obdelanosti travinja s pitanjem goveda. Nakup sesnih ali odstavljenih telet. Prodaja živali v klavnico preko posrednika. Praviloma na OMD območju, lahko tudi drugje. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Živinoreja Mlado pitano govedo 1,0 št. 680 kg Rastlinska proizvodnja -trajno travinje Trikosni travnik, silaža-bale 0,65 ha 17.000 kg/ha Trikosni travnik, seno-bale 0,35 ha 6.919 kg/ha Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 0 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 153 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 153 (EUR) OMD 118 (EUR) PVP -živinoreja 39 (EUR) PVP -rastlinska 0 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 1.688 (EUR) 1.688 (EUR/ha) Tržni prihodki 1.379 (EUR) 1.379 (EUR/ha) Proračunski dodatki 309 (EUR) 309 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 1.426 (EUR) 1.426 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 262 (EUR) 262 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 1,10 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 12.734 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 1.978 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 4.353 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 3,16 kg ekv CO2/EUR Intenzivnost emisij pri prireji govejega mesa 7,773 kg ekv CO2/kg prirasta telesne mase Poraba goriva na ha KZU 108 l/ha Obtežba z živino 0,60 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 125 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 64 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 131 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 165 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 0 EUR/ha Delež trajnega travinja v KZU 100 % Na kmetiji redijo 2 bika kombinirane pasme (lahko tudi križanca z mesno pasmo), letno izhlevijo enega. Obdelujejo le travniške površine (1 ha), ki jih imajo v lasti. Živali so vse leto v hlevu. Travnike kosijo trikrat. Pretežni del konzervirane krme predstavljata travna silaža in seno v obliki valjastih bal. Čeprav pridela izključno travniško voluminozno krmo, ki je večinoma razmeroma slabe kakovosti, ne dokupujejo močne krme. Zato so prirasti živali zelo skromni (850 g/dan). Na kmetiji ni veliko dela, je pa seveda treba iti dvakrat dnevno v hlev. Delo opravi starejša, največkrat že upokojena oseba, včasih gre tudi za ohranjanje kmetije ob redni zaposlitvi. Za vsa potrebna opravila zadošča vložek dela okoli 0,1 PDM. S prodajo živali letno ustvarijo 1.500-2.000 € prihodkov, ob tem dobijo še proračunska plačila, ki predstavljajo dobro petino vseh prihodkov. Spremenljivi stroški so na ravni tržnih prihodkov. Pokritje je zato podobno proračunskim plačilom, preračunano na mesec dobrih 20 €. Pokritje na uro efektivno vloženega dela je malo več kot 1 €. Kmetija pri uveljavljenem načinu gospodarjenja nima realne perspektive. Verjetno bo vztrajala pri ohranjanju obdelanosti zemljišč tako dolgo, dokler bo to zmogel opravljati sedanji gospodar. -MPG_0002_LS_0950_00_T0 Zelo majhna govedorejska kmetija na travniškem območju, z lisasto ali rjavo pasmo. Ohranjanje obdelanosti travinja s pitanjem goveda. Nakup sesnih ali odstavljenih telet. Prodaja živali v klavnico preko posrednika. Praviloma na OMD območju, lahko tudi drugje. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Živinoreja Mlado pitano govedo 2,0 št. 700 kg Rastlinska proizvodnja -trajno travinje Trikosni travnik, silaža-bale 1,31 ha 17.000 kg/ha Trikosni travnik, seno-bale 0,23 ha 6.919 kg/ha Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 0 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 182 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 279 (EUR) OMD 181 (EUR) PVP -živinoreja 77 (EUR) PVP -rastlinska 0 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 3.344 (EUR) 2.177 (EUR/ha) Tržni prihodki 2.807 (EUR) 1.828 (EUR/ha) Proračunski dodatki 537 (EUR) 350 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 2.461 (EUR) 1.602 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 883 (EUR) 575 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 3,22 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 21.969 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 5.802 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 8.009 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 2,85 kg ekv CO2/EUR Intenzivnost emisij pri prireji govejega mesa 6,904 kg ekv CO2/kg prirasta telesne mase Poraba goriva na ha KZU 100 l/ha Obtežba z živino 0,78 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 123 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 62 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 132 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 170 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 0 EUR/ha Delež trajnega travinja v KZU 100 % Na kmetiji redijo 4 bike ali telice kombinirane pasme (lahko tudi križance z mesno pasmo), letno izhlevijo dve živali. Obdelujejo le travniške površine, ki jih imajo večinoma v lasti. Živali so vse leto v hlevu. Travnike kosijo trikrat. Pretežni del konzervirane krme predstavljata travna silaža in seno v obliki valjastih bal. Živali krmijo izključno s travniško voluminozno krmo, ki je večinoma precej slabe kakovosti. Močne krme ne dokupujejo. Prirasti živali so zato precej skromni (950 g/dan). Na kmetiji ni veliko dela. Vsakodnevna opravila v hlevu večinoma opravi starejša, največkrat že upokojena oseba, včasih to gospodar opravlja tudi ob redni zaposlitvi. Za vsa potrebna opravila zadošča vložek dela okoli 0,2 PDM. S prodajo živali letno ustvarijo okoli 3.400 € prihodkov, ob tem dobijo še proračunska plačila, ki predstavljajo slabo petino vseh prihodkov. Spremenljivi stroški so na ravni 70 % prihodkov. Pokritje je glede na velikost reje in vložek dela razmeroma ugodno, preračunano na mesec dobrih 70 €. Pokritje na uro efektivno vloženega dela pa dobre 3 €. Pri uveljavljenem načinu gospodarjenja kmetija nima realne perspektive. Verjetno bo vztrajala pri ohranjanju obdelanosti zemljišč tako dolgo, dokler bo to zmogel opravljati sedanji gospodar. Nekoliko lahko izboljša svoje ekonomske rezultate, če uspe z neposredno prodajo mesa. Še vedno zelo majhna govedorejska kmetija na travniškem območju, z lisasto ali rjavo pasmo. Ohranjanje obdelanosti travinja s pitanjem goveda. Nakup sesnih ali odstavljenih telet. Prodaja živali v klavnico preko posrednika. Praviloma na OMD območju, lahko tudi drugje. Nakup močne krme 1t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 69 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 192 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 387 (EUR) OMD 238 (EUR) PVP -živinoreja 116 (EUR) PVP -rastlinska 0 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 4.970 (EUR) 2.465 (EUR/ha) Tržni prihodki 4.161 (EUR) 2.064 (EUR/ha) Proračunski dodatki 809 (EUR) 401 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 3.626 (EUR) 1.799 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 1.344 (EUR) 667 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 4,48 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 29.790 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 8.055 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 10.707 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 2,57 kg ekv CO2/EUR Intenzivnost emisij pri prireji govejega mesa 6,154 kg ekv CO2/kg prirasta telesne mase Poraba goriva na ha KZU 110 l/ha Obtežba z živino 0,89 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 124 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 63 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 131 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 166 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 0 EUR/ha Delež trajnega travinja v KZU 100 % Na kmetiji redijo 5–6 bikov in/ali telic kombinirane pasme (lahko tudi križance z mesno pasmo), letno izhlevijo tri živali. Obdelujejo le travniške površine, ki jih imajo praviloma v lasti. Živali so vse leto v hlevu. Travnike kosijo trikrat. Pretežni del konzervirane krme predstavljata travna silaža in seno v obliki valjastih bal. Živali krmijo izključno s travniško voluminozno krmo, ki je večinoma dobre kakovosti. Dokupujejo manjše količine močne krem. Prirasti živali so za slovenske razmere povprečni (1000 g/dan). Na kmetiji ni veliko dela. Vsakodnevna opravila v hlevu večinoma opravi starejša, največkrat že upokojena oseba, včasih to gospodar opravlja tudi ob redni zaposlitvi. Za vsa potrebna opravila zadošča vložek dela okoli 0,2 PDM. S prodajo živali letno ustvarijo slabih 5 tisoč € prihodkov, ob tem dobijo še proračunska plačila, ki predstavljajo okoli 16 % vseh prihodkov. Spremenljivi stroški so na ravni dobrih 70 % prihodkov. Pokritje je glede na velikost reje in vložek dela razmeroma ugodno, preračunano na mesec pa znaša skromnih 110 €. Pokritje na uro efektivno vloženega dela znaša dobre 4 €. Majhna govedorejska kmetija na območju, na katerem so v podobnem deležu zastopane njive in travinje. Kmetija redi pitance rjave ali lisaste pasme. Kupuje sesna ali odstavljena teleta. Živali prodaja v klavnico preko posrednika. Praviloma na OMD območju, lahko tudi drugje. Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 136 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 257 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 799 (EUR) OMD 279 (EUR) PVP -živinoreja 231 (EUR) PVP -rastlinska 32 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 9.749 (EUR) 3.132 (EUR/ha) Tržni prihodki 8.271 (EUR) 2.658 (EUR/ha) Proračunski dodatki 1.478 (EUR) 475 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 8.634 (EUR) 2.774 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 1.115 (EUR) 358 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 3,11 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 48.945 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 5.599 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 17.875 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 2,16 kg ekv CO2/EUR Intenzivnost emisij pri prireji govejega mesa 6,771 kg ekv CO2/kg prirasta telesne mase Poraba goriva na ha KZU 162 l/ha Obtežba z živino 1,16 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 160 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 83 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 156 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 260 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 25 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 61 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 40 % Delež trajnega travinja v KZU 59 % Na kmetiji redijo 10–12 bikov in/ali telic kombinirane pasme (lahko tudi križance z mesno pasmo), letno izhlevijo 6 živali. Obdelujejo travniške in njivske površine, ki so deloma v najemu. Živali so vse leto v hlevu. Na njivah pridelujejo koruzo (za silažo in za zrnje, viške zrnja prodajo), krmna žita (ječmen ali tritikalo) in DTM. Travnike kosijo trikrat. Pretežni del konzervirane krme predstavlja travna silaža, manjši del seno, oboje v valjastih balah. Živali krmijo s travniško voluminozno krmo, ki je večinoma slabe kakovosti. V obroku imajo tudi koruzno silažo, žito in kupljeno beljakovinsko krmo, a je obrok po beljakovinah precej reven. Prirasti živali so zato precej skromni (900 g/dan). Navkljub večjemu številu živali in ukvarjanju s poljščinami na kmetiji ni veliko dela. Za vsa potrebna opravila zadošča vložek dela nekaj nad 0,2 PDM. Na kmetiji letno ustvarijo slabih 10 tisoč € prihodkov, od katerih proračunska plačila predstavljajo okoli 15 % vseh prihodkov. Spremenljivi stroški so na ravni 85 % prihodkov. Pokritje je glede na vložek dela razmeroma ugodno, preračunano na mesec pa kljub temu ne doseže 100 €. Pokritje na uro efektivno vloženega dela znaša dobre 3 €. Zaradi razmeroma majhnega vložka dela je kmetijo mogoče ohranjati ob redni zaposlitvi ali pa večino dela opravi starejša generacija. Dokler je to mogoče peljati le z vzdrževanjem osnovnih sredstev brez novih naložb, je učinek lahko dokaj zanimiv in se tak način gospodarjenja lahko ohrani še precej časa. Brez zunanjih vložkov pa kmetija ni sposobna izvesti niti manjših naložb. -MPG_0008_LS_1000_00_NT Majhna govedorejska kmetija na območju, na katerem je več njiv kot travnikov. Kmetija redi pitance lisaste ali rjave pasme. Kupuje sesna ali odstavljena teleta. Živali prodaja v klavnico preko posrednika. Praviloma na OMD območju, redkeje izven OMD. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Živinoreja Mlado pitano govedo 8,0 št. 700 kg Rastlinska proizvodnja -njive Koruza za zrnje 0,48 ha 9.000 kg/ha Silažna koruza 1,42 ha 42.000 kg/ha Njiva, DTM, tri košnje, silaža-bale 0,48 ha 21.250 kg/ha Ozelenitve 0,38 ha Rastlinska proizvodnja -trajno travinje Trikosni travnik, silaža-bale 0,50 ha 17.000 kg/ha Trikosni travnik, seno-bale 0,42 ha 6.919 kg/ha Nakup močne krme 1t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 156 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 303 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 999 (EUR) OMD 370 (EUR) PVP -živinoreja 308 (EUR) PVP -rastlinska 0 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 12.736 (EUR) 3.861 (EUR/ha) Tržni prihodki 10.903 (EUR) 3.305 (EUR/ha) Proračunski dodatki 1.833 (EUR) 556 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 11.015 (EUR) 3.339 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 1.721 (EUR) 522 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 4,42 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 58.874 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 7.958 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 22.687 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 2,08 kg ekv CO2/EUR Intenzivnost emisij pri prireji govejega mesa 6,165 kg ekv CO2/kg prirasta telesne mase Poraba goriva na ha KZU 192 l/ha Obtežba z živino 1,46 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 192 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 104 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 182 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 343 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 41 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 57 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 20 % Delež trajnega travinja v KZU 28 % Na kmetiji redijo okoli 15 bikov in/ali telic kombinirane pasme (lahko tudi križance z mesno pasmo), letno izhlevijo 8 živali. Obdelujejo njivske in travniške površine, ki so deloma v najemu. Živali so vse leto v hlevu. Na njivah pridelujejo koruzo (za silažo in del za zrnje),krmna žita (ječmen ali tritikalo) in DTM. V posameznih letih za ječmenom posejejo ajdo. Travnike kosijo trikrat. Pretežni del konzervirane krme predstavlja travna silaža, manjši del seno, oboje v valjastih balah. Živali krmijo s travniško voluminozno krmo, ki je večinoma dobre kakovosti. V obroku imajo tudi koruzno silažo, žito in kupljeno beljakovinsko krmo, tako da je obrok dokaj izravnan. Prirasti živali so zato povprečni (1000 g/dan). Navkljub večjemu številu živali in ukvarjanju s poljščinami na kmetiji ni zelo veliko dela. Za vsa potrebna opravila zadošča vložek dela dobre 0,2 PDM. Na kmetiji letno ustvarijo slabih 13 tisoč € prihodkov, od katerih proračunska plačila predstavljajo okoli 15 % vseh prihodkov. Spremenljivi stroški so na ravni dobrih 85 % prihodkov. Pokritje je glede na vložek dela razmeroma ugodno, preračunano na mesec doseže okoli 150 €. Pokritje na uro efektivno vloženega dela preseže 4 €. Zaradi razmeroma majhnega vložka dela je kmetijo mogoče ohranjati ob redni zaposlitvi ali pa večino dela opravi starejša generacija. Dokler je to mogoče peljati le z vzdrževanjem osnovnih sredstev brez novih naložb, je učinek lahko dovolj zanimiv in tak način gospodarjenja se lahko ohrani še precej časa. Brez zunanjih vložkov pa kmetija ni sposobna izvesti naložb, ko obstoječa sredstva ne bodo več služila svojemu namenu. -MPG_0012_LR_1100_00_NT Majhna govedorejska kmetija na območju, na katerem je več njiv kot travnikov. Kmetija redi pitance lisaste ali rjave pasme. Kupuje sesna ali odstavljena teleta. Živali prodaja v klavnico preko posrednika. Praviloma na OMD območju, redkeje izven OMD. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Živinoreja Mlado pitano govedo 12,0 št. 680 kg Rastlinska proizvodnja -njive Koruza za zrnje 0,87 ha 9.000 kg/ha Silažna koruza 1,92 ha 42.000 kg/ha Njiva, DTM, tri košnje, silaža-bale 0,70 ha 21.250 kg/ha Ozelenitve 0,56 ha Rastlinska proizvodnja -trajno travinje Trikosni travnik, silaža-bale 0,43 ha 17.000 kg/ha Trikosni travnik, seno-bale 0,49 ha 6.919 kg/ha Nakup močne krme 2t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 184 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 332 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 1.461 (EUR) OMD 413 (EUR) PVP -živinoreja 463 (EUR) PVP -rastlinska 0 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 18.250 (EUR) 4.142 (EUR/ha) Tržni prihodki 15.731 (EUR) 3.570 (EUR/ha) Proračunski dodatki 2.520 (EUR) 572 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 15.704 (EUR) 3.564 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 2.546 (EUR) 578 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 5,88 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 75.827 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 10.579 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 29.452 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 1,87 kg ekv CO2/EUR Intenzivnost emisij pri prireji govejega mesa 5,578 kg ekv CO2/kg prirasta telesne mase Poraba goriva na ha KZU 163 l/ha Obtežba z živino 1,63 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 197 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 106 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 181 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 343 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 45 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 57 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 20 % Delež trajnega travinja v KZU 21 % Na kmetiji redijo okoli 20 bikov in/ali telic kombinirane pasme (lahko tudi križance z mesno pasmo), letno izhlevijo 12 živali. Obdelujejo njivske in travniške površine, ki so deloma v najemu. Živali so vse leto v hlevu. Na njivah pridelujejo koruzo (za silažo in del za zrnje) in DTM. Travnike kosijo trikrat. Pretežni del konzervirane krme predstavlja travna silaža, manjši del seno, oboje v valjastih balah. Živali krmijo s travniško voluminozno krmo, ki je večinoma dobre kakovosti. V obroku imajo tudi koruzno silažo, žito in kupljeno beljakovinsko krmo, tako da je obrok izravnan. Prirasti živali so zato srednje intenzivni (1100 g/dan). Navkljub večjemu številu živali in ukvarjanju s poljščinami na kmetiji ni zelo veliko dela. Za vsa potrebna opravila zadošča vložek dela manj kot 0,2 PDM. Na kmetiji letno ustvarijo dobrih 18 tisoč € prihodkov, od katerih proračunska plačila predstavljajo slabih 15 % vseh prihodkov. Spremenljivi stroški so na ravni približno 85 % prihodkov. Pokritje je glede na vložek dela razmeroma ugodno, preračunano na mesec se približa 210 €. Pokritje na uro efektivno vloženega dela doseže okoli 6 €. Tudi takšno kmetijo je mogoče ohranjati ob redni zaposlitvi ali pa večino dela opravi starejša generacija. Tudi zanjo pa velja, da brez zunanjih vložkov ni sposobna izvesti naložb. Če bi bile te potrebne, je doseženo pokritje preskromno za njihovo izvedbo. -MPG_0017_LS_1200_00_Nt Za slovenske razmere srednje velika govedorejska kmetija na pretežno njivskem območju. Kmetija redi pitance, prevladuje lisasta pasma. Kupuje sesna ali odstavljena teleta. Živali prodaja v klavnico preko posrednika. Praviloma na OMD območju, redkeje izven OMD. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Živinoreja Mlado pitano govedo 17,0 št. 730 kg Rastlinska proizvodnja -njive Koruza za zrnje 1,62 ha 9.000 kg/ha Silažna koruza 2,61 ha 45.000 kg/ha Njiva, DTM, tri košnje, silaža-bale 1,06 ha 21.250 kg/ha Ozelenitev za krmo (skupaj) 0,85 ha Rastlinska proizvodnja -trajno travinje Trikosni travnik, silaža-bale 0,33 ha 17.000 kg/ha Trikosni travnik, seno-bale 0,59 ha 6.919 kg/ha Nakup močne krme 4t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 271 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 350 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 2.172 (EUR) OMD 728 (EUR) PVP -živinoreja 655 (EUR) PVP -rastlinska 0 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 27.754 (EUR) 4.469 (EUR/ha) Tržni prihodki 23.928 (EUR) 3.852 (EUR/ha) Proračunski dodatki 3.826 (EUR) 616 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 22.822 (EUR) 3.674 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 4.933 (EUR) 794 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 8,54 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 86.524 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 15.378 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 43.447 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 1,82 kg ekv CO2/EUR Intenzivnost emisij pri prireji govejega mesa 5,216 kg ekv CO2/kg prirasta telesne mase Poraba goriva na ha KZU 170 l/ha Obtežba z živino 1,64 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 205 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 110 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 182 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 359 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 48 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 57 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 20 % Delež trajnega travinja v KZU 15 % Na kmetiji redijo okoli 30 bikov in/ali telic kombinirane pasme (lahko so tudi križanci z mesno pasmo), letno izhlevijo 17 živali. Obdelujejo njivske in travniške površine, ki so deloma v najemu. Živali so vse leto v hlevu. Na njivah pridelujejo koruzo (za silažo in del za zrnje) in DTM. Travnike kosijo trikrat. Pretežni del konzervirane krme predstavlja travna silaža, manjši del seno, oboje v valjastih balah. Živali imajo v obroku koruzno silažo, voluminozno krmo s travinja (travno silažo in malo sena), ki je večinoma dobre kakovosti, žito in kupljeno beljakovinsko krmo, tako da je obrok izravnan. Prirasti živali so zato precej intenzivni (1200 g/dan). Obseg dela na kmetiji je razmeroma majhen. Za vsa potrebna opravila zadošča vložek dela približno 0,3 PDM. Na kmetiji letno ustvarijo približno 28 tisoč € prihodkov, od katerih proračunska plačila predstavljajo 15 % vseh prihodkov. Spremenljivi stroški so na ravni okoli 80 % prihodkov. Pokritje je glede na vložek dela razmeroma ugodno, preračunano na mesec znaša okoli 400 €. Pokritje na uro efektivno vloženega dela jemed 8 in 9€. Takšna kmetija je lahko zanimiva kot dopolnilni vir dohodka ob redni zaposlitvi. Sposobna je izpeljati tudi razmeroma majhne naložbe, je pa treba pri tem ostati racionalen. Za slovenske razmere srednje velika govedorejska kmetija na pretežno njivskem območju. Kmetija redi pitance, prevladuje lisasta pasma in križanci z limuzin pasmo. Kupuje sesna ali odstavljena teleta. Živali prodaja v klavnico preko posrednika. Praviloma na OMD območju, redkeje izven OMD. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Živinoreja Mlado pitano govedo 25,0 št. 730 kg Rastlinska proizvodnja -njive Koruza za zrnje 1,86 ha 9.000 kg/ha Silažna koruza 3,66 ha 45.000 kg/ha Njiva, DTM, štiri košnje, silaža-bale 1,38 ha 21.250 kg/ha Ozelenitve 1,11 ha Rastlinska proizvodnja -trajno travinje Štirikosni travnik, silaža-bale 0,69 ha 17.000 kg/ha Štirikosni travnik, seno-bale 0,69 ha 6.919 kg/ha Nakup močne krme 5t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 385 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 345 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 2.859 (EUR) OMD 1.050 (EUR) PVP -živinoreja 964 (EUR) PVP -rastlinska 0 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 40.347 (EUR) 4.867 (EUR/ha) Tržni prihodki 35.089 (EUR) 4.233 (EUR/ha) Proračunski dodatki 5.258 (EUR) 634 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 32.211 (EUR) 3.886 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 8.136 (EUR) 982 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 11,12 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 99.285 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 20.022 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 61.403 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 1,75 kg ekv CO2/EUR Intenzivnost emisij pri prireji govejega mesa 5,012 kg ekv CO2/kg prirasta telesne mase Poraba goriva na ha KZU 177 l/ha Obtežba z živino 1,81 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 205 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 110 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 186 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 371 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 47 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 57 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 20 % Delež trajnega travinja v KZU 17 % Na kmetiji redijo okoli 35–40 bikov in/ali telic kombinirane pasme in križancev z mesno pasmo, letno izhlevijo 25 živali. Obdelujejo njivske in travniške površine, ki so deloma v najemu. Živali so vse leto v hlevu. Na njivah pridelujejo koruzo (za silažo in del za zrnje) in DTM. Travnike kosijo štirikrat. Pretežni del travniške krme predstavlja travna silaža, manjši del seno, oboje v valjastih balah. Živali imajo v obroku koruzno silažo, voluminozno krmo s travinja (travno silažo in malo sena), ki je večinoma dobre kakovosti in kupljeno beljakovinsko krmo, tako da je obrok izravnan. Prirasti živali so zato nadpovprečni (1250 g/dan). Obseg dela na kmetiji ni zelo velik. Za vsa potrebna opravila zadošča vložek dela približno 0,4 PDM. Na kmetiji letno ustvarijo okoli 40 tisoč € prihodkov, od katerih proračunska plačila predstavljajo 13 % vseh prihodkov. Spremenljivi stroški so na ravni blizu 80 % prihodkov. Pokritje je glede na vložek dela ugodno, preračunano na mesec znaša nad 650 €. Pokritje na uro efektivno vloženega dela je na ravni dobrih 11 €. Tudi takšna kmetija je lahko zanimiva le kot dopolnilni vir dohodka ob redni zaposlitvi. Sposobna je izpeljati tudi nekoliko večje naložbe, a je treba pri tem ostati racionalen. -MPG_0060_lc_1300_Os_Tn Velika govedorejska kmetija, ki se ukvarja z prejo mladega pitanega goveda različnih mesnih pasem. Kupuje odstavljena teleta. Živali prodaja v klavnico preko posrednika ali mimo njega. Obdelujejo njivske in travniške površine, katerih majhen del leži v OMD območju. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Živinoreja Mlado pitano govedo 60,0 št. 750 kg Rastlinska proizvodnja -njive Ječmen krmni 2,45 ha 5.500 kg/ha Silažna koruza 3,68 ha 50.000 kg/ha Naknadni posevki 2,08 ha Ozelenitve 1,47 ha Rastlinska proizvodnja -trajno travinje Štirikosni travnik, silaža-bale 8,91 ha 19.429 kg/ha Štirikosni travnik, seno-bale 0,99 ha 7.907 kg/ha Nakup močne krme 46 t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 1.285 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 242 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 3.872 (EUR) OMD 0 (EUR) PVP -živinoreja 2.313 (EUR) PVP -rastlinska 310 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 94.512 (EUR) 5.897 (EUR/ha) Tržni prihodki 86.732 (EUR) 5.412 (EUR/ha) Proračunski dodatki 7.779 (EUR) 485 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 88.539 (EUR) 5.524 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 5.973 (EUR) 373 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 6,13 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 174.555 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 11.031 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 169.376 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 1,95 kg ekv CO2/EUR Intenzivnost emisij pri prireji govejega mesa 5,535 kg ekv CO2/kg prirasta telesne mase Poraba goriva na ha KZU 215 l/ha Obtežba z živino 2,25 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 199 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 100 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 204 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 401 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 36 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 93 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 40 % Delež trajnega travinja v KZU 62 % Na kmetiji redijo 60 bikov pitancev mesnih pasem (limuzin in šarole). Hlev je na prosto rejo. Za pitanje kupujejo preko posrednikov predvsem moška teleta za nadaljnjo rejo. Spitane živali pa prodajo preko različnih odkupovalcev v slovenske klavnice ali v izvoz. Obdelujejo 14 ha trajnih travnikov, ki jih kosijo štirikrat letno. Krmo konzervirajo kot travno silažo in seno, oboje v obliki valjastih bal. Na njivah pa pridelujejo ječmen in koruzo za silažo. Oboje za krmo živali. Na gospodarstvu pridelajo dovolj voluminozne krme, zaradi intenzivnosti reja pa morajo dokupiti močno krmo. Kljub razmeroma velikem kmetijskem gospodarstvu delovna obremenitev znaša le 0,5 PDM, kar predstavlja slabih 900 ur dela. Letni prihodki na tej kmetiji znašajo slabih 95 tisoč €, od tega je 8 % proračunskih plačil, ostalo pa tržni prihodki od prodaje pitancev. Spremenljivi stroški so zelo visoki in so na ravni 93 % prihodkov. Na kmetijskem gospodarstvu dosegajo 500 € pokritja na mesec, na efektivno uro vloženega dela pa 6 €. -MPG_0075_lc_1400_00_Nt Za slovenske razmere precej velika govedorejska kmetija na pretežno njivskem območju. Kmetija redi pitance, prevladuje lisasta pasma in križanci s šarole pasmo. Kupuje odstavljena teleta. Živali prodajav klavnico preko posrednika ali mimo njega. Praviloma leži izven OMD območja. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Živinoreja Mlado pitano govedo 75,0 št. 750 kg Rastlinska proizvodnja -njive Ječmen krmni 4,88 ha 5.500 kg/ha Koruza za zrnje 3,78 ha 10.000 kg/ha Silažna koruza 6,96 ha 50.000 kg/ha Ajda 0,98 ha 1.000 kg/ha Njiva, DTM, štiri košnje, silaža-silos 3,91 ha 21.250 kg/ha Naknadni posevki 2,20 ha Ozelenitve 3,47 ha Rastlinska proizvodnja -trajno travinje Štirikosni travnik, silaža-silos 1,40 ha 17.000 kg/ha Štirikosni travnik, silaža-bale 0,76 ha 17.000 kg/ha Štirikosni travnik, seno-bale 1,52 ha 6.919 kg/ha Nakup močne krme 17 t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 1.656 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 387 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 8.978 (EUR) OMD 0 (EUR) PVP -živinoreja 2.891 (EUR) PVP -rastlinska 617 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 122.715 (EUR) 5.285 (EUR/ha) Tržni prihodki 108.572 (EUR) 4.676 (EUR/ha) Proračunski dodatki 14.143 (EUR) 609 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 104.905 (EUR) 4.518 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 17.810 (EUR) 767 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 12,07 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 149.725 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 21.730 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 196.496 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 1,81 kg ekv CO2/EUR Intenzivnost emisij pri prireji govejega mesa 5,137 kg ekv CO2/kg prirasta telesne mase Poraba goriva na ha KZU 184 l/ha Obtežba z živino 1,94 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 216 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 112 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 198 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 445 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 59 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 70 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 45 % Delež trajnega travinja v KZU 16 % Na kmetiji redijo do 75–90 bikov in/ali telic kombinirane pasme in križancev z mesno pasmo, letno izhlevijo 75 živali. Obdelujejo njivske in v manjšem obsegu tudi travniške površine, precejšen del njivskih površin je v najemu. Živali so vse leto v hlevu. Na njivah pridelujejo koruzo (za silažo in del za zrnje), krmna žita (ječmen ali krmno pšenico) in DTM. V posameznih letih za ječmenom posejejo nekaj ajde. DTM in travnike kosijo štirikrat, oboje za silažo. Pretežen del je silirajo v koritasti silos, preostanek v valjastih balah. Živali imajo v obroku koruzno silažo, travno silažo, ki je večinoma zelo dobre kakovosti, žito in kupljeno beljakovinsko krmo. Obrok je bogat in izravnan. Prirasti živali so zato zelo visoki (1400 g/dan). Obseg dela na kmetiji je še vedno tak, da ga večinoma zmore opraviti ena oseba. Za vsa potrebna opravila zadošča vložek dela približno 0,8 PDM. Na kmetiji letno ustvarijo prihodke na ravni 120-120 tisoč €. Proračunska plačila predstavljajo 12 % vseh prihodkov. Spremenljivi stroški so na ravni 85 % prihodkov. Pokritje je glede na vložek dela ugodno, preračunano na mesec znaša okoli 1500 €. Pokritje na uro efektivno vloženega dela je na ravni 12 €. Obseg gospodarjenja in ekonomski rezultati tudi na tej kmetiji ni dovolj velik, da bi to lahko bila čista kmetija. Zaposlitev nudi največ eni osebi. Ob ustrezni organiziranosti pa jo je mogoče peljati tudi ob redni zaposlitvi, če pri delu sodeluje širši krog družinskih članov. Ekonomski rezultati omogočajo redno posodabljanje, pri čemer pa ne smemo bit preveč velikopotezni. -MPG_0150_lc_1400_00_Nt Za slovenske razmere velika govedorejska kmetija na pretežno njivskem območju. Kmetija redi pitance, prevladuje lisasta pasma in križanci s šarole pasmo. Kupuje odstavljena teleta. Živali prodaja neposredno v klavnico brez posrednikov. Praviloma leži izven OMD območja. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Živinoreja Mlado pitano govedo 150,0 št. 750 kg Rastlinska proizvodnja -njive Ječmen krmni 6,57 ha 5.500 kg/ha Koruza za zrnje 9,18 ha 10.000 kg/ha Silažna koruza 17,85 ha 50.000 kg/ha Ajda 1,31 ha 1.000 kg/ha Njiva, DTM, štiri košnje, silaža-silos 8,40 ha 21.250 kg/ha Naknadni posevki 2,96 ha Ozelenitve 9,54 ha Rastlinska proizvodnja -trajno travinje Štirikosni travnik, silaža-silos 2,04 ha 17.000 kg/ha Štirikosni travnik, silaža-bale 1,39 ha 17.000 kg/ha Štirikosni travnik, seno-bale 2,09 ha 6.919 kg/ha Nakup močne krme 35 t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 3.213 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 382 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 18.161 (EUR) OMD 0 (EUR) PVP -živinoreja 5.783 (EUR) PVP -rastlinska 831 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 244.355 (EUR) 5.142 (EUR/ha) Tržni prihodki 216.368 (EUR) 4.553 (EUR/ha) Proračunski dodatki 27.987 (EUR) 589 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 210.852 (EUR) 4.437 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 33.504 (EUR) 705 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 14,03 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 184.167 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 25.251 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 392.992 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 1,82 kg ekv CO2/EUR Intenzivnost emisij pri prireji govejega mesa 5,137 kg ekv CO2/kg prirasta telesne mase Poraba goriva na ha KZU 188 l/ha Obtežba z živino 1,89 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 227 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 119 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 208 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 466 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 58 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 65 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 36 % Delež trajnega travinja v KZU 12 % Na kmetiji redijo do 150–180 bikov in/ali telic kombinirane pasme in križancev z mesno pasmo, letno izhlevijo 150 živali. Obdelujejo njivske in v manjšem obsegu tudi travniške površine, dobršen del njivski površin imajo v najemu. Živali so vse leto v hlevu. Na njivah pridelujejo koruzo (za silažo in del za zrnje), krmna žita (ječmen ali krmno pšenico) in DTM. V posameznih letih za ječmenom posejejo nekaj ajde. DTM in travnike kosijo štirikrat, oboje za silažo. Pretežen del je silirajo v koritasti silos, preostanek v valjastih balah. Živali imajo v obroku koruzno silažo, travno silažo, ki je večinoma zelo dobre kakovosti, žito in kupljeno beljakovinsko krmo. Obrok je bogat in izravnan. Prirasti živali so zato zelo visoki (1400 g/dan). Obseg dela na kmetiji je tak, da ga večinoma še vedno zmore opraviti ena oseba. Za vsa potrebna opravila zadošča vložek dela približno 1,3 PDM. Na kmetiji letno ustvarijo prihodke na ravni 245 tisoč €. Proračunska plačila predstavljajo 11 % vseh prihodkov. Spremenljivi stroški so na ravni 85 % prihodkov. Pokritje je glede na vložek dela ugodno, preračunano na mesec znaša nekoliko manj kot 3 tisoč €. Pokritje na uro efektivno vloženega dela je na ravni 14 €. Navkljub precej velikemu obsegu gospodarjenja ekonomski rezultati tudi na tej kmetiji komajda omogočajo, da je to lahko čista kmetija. Polno zaposlitev nudi največ eni osebi. Ekonomski rezultati omogočajo redno posodabljanje. Ob zatečenih prihodkovno-stroškovnih razmerjih le pitanje v tem obsegu nudi primerno osnovo za nadaljnji razvoj. -MPH_0150_lc_1400_00_Nt Za slovenske razmere velika govedorejska kmetija na pretežno njivskem območju. Poleg govedoreje se ukvarja tudi s hmeljarstvom na površini 5 ha. Kmetija redi pitance, prevladuje lisasta pasma in križanci s šarole pasmo. Kupuje odstavljena teleta. Živali prodaja neposredno v klavnico brez posrednikov. Praviloma leži izven OMD območja. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Živinoreja Mlado pitano govedo 150,0 št. 750 kg Rastlinska proizvodnja -njive Ječmen krmni 6,57 ha 5.500 kg/ha Koruza za zrnje 9,18 ha 10.000 kg/ha Silažna koruza 17,85 ha 50.000 kg/ha Ajda 1,31 ha 1.000 kg/ha Hmelj 5,00 ha 2.000 kg/ha Njiva, DTM, štiri košnje, silaža-silos 8,40 ha 21.250 kg/ha Naknadni posevki 2,96 ha Ozelenitve 9,54 ha Rastlinska proizvodnja -trajno travinje Štirikosni travnik, silaža-silos 2,04 ha 17.000 kg/ha Štirikosni travnik, silaža-bale 1,39 ha 17.000 kg/ha Štirikosni travnik, seno-bale 2,09 ha 6.919 kg/ha Nakup močne krme 35 t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 3.625 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 378 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 19.849 (EUR) OMD 0 (EUR) PVP -živinoreja 5.783 (EUR) PVP -rastlinska 831 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 318.436 (EUR) 6.063 (EUR/ha) Tržni prihodki 288.348 (EUR) 5.490 (EUR/ha) Proračunski dodatki 30.088 (EUR) 573 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 243.035 (EUR) 4.627 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 75.401 (EUR) 1.436 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 22,67 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 172.316 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 40.802 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 392.992 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 1,36 kg ekv CO2/EUR Intenzivnost emisij pri prireji govejega mesa 5,137 kg ekv CO2/kg prirasta telesne mase Poraba goriva na ha KZU 195 l/ha Obtežba z živino 1,71 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 225 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 112 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 203 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 510 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 130 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 145 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 36 % Delež trajnega travinja v KZU 11 % Na kmetiji redijo do 150–180 bikov in/ali telic kombinirane pasme in križancev z mesno pasmo, letno izhlevijo 150 živali. Obdelujejo njivske in v manjšem obsegu tudi travniške površine, dobršen del obojih imajo v najemu. Živali so vse leto v hlevu. Na njivah pridelujejo koruzo (za silažo in del za zrnje), krmna žita (ječmen ali krmno pšenico) in DTM. V posameznih letih za ječmenom posejejo nekaj ajde. Hmelj pridelujejo na 5 ha. DTM in travnike kosijo štirikrat, oboje za silažo. Pretežen del je silirajo v koritasti silos, preostanek v valjastih balah. Živali imajo v obroku koruzno silažo, travno silažo, ki je večinoma zelo dobre kakovosti, žito in kupljeno beljakovinsko krmo. Obrok je bogat in izravnan. Prirasti živali so zato zelo visoki (1400 g/dan). Obseg dela na kmetiji je tak, da zahteva angažma dveh ali več oseb. Za vsa potrebna opravila zadošča vložek dela približno 1,8 PDM. Na kmetiji letno ustvarijo prihodke na ravni 315-320 tisoč €. Proračunska plačila predstavljajo 9 % vseh prihodkov. Spremenljivi stroški so na ravni 75 % prihodkov. Pokritje je zelo visoko, preračunano na mesec znaša dobrih 6 tisoč €. Pokritje na uro efektivno vloženega dela preseže 22 €. Kombinacija pitanja goveda in hmeljarstva se izkaže za dobro dopolnjevanje. Rezultati v večini let so zelo dobri, pot do njih pa zahtevna. Vsekakor gre za perspektivno obliko kmetovanja. TIPIČNA KMETIJSKA GOSPODARSTVA, USMERJENA V REJO DROBNICE Slika 6: Poraba izbranih proizvodnih virov in delež GVŽ na ravni sektorja reje drobnice (OVC, KOZ, KSI) Preglednica 17: Povzetek izbranih kazalnikov za sektor reje drobnice (OVC, KOZ, KSI) Reja drobnice spada med kmetijske dejavnosti, ki ima (v Sloveniji) izrazito večjo vlogo v prostoru kot v smislu neposrednih gospodarskih učinkov, merjenih z vrednostjo proizvodnje. Vsa KMG z rejo drobnice, ki jih je blizu 1/10 od vseh KMG v Sloveniji, prispevajo le okoli 1,5 % agregatne vrednosti kmetijske proizvodnje. Reja drobnice je – z izjemo KMG, ki prakticirajo dopolnilne dejavnosti – tudi tista panoga, pri kateri proračunska plačila predstavljajo najvišje deleže v prihodkih. Na visoke deleže smo opozorili že pri reji krav dojilj, pri drobnici pa so marsikdaj še nekoliko višji. Tudi v prihodnje predvidene spremembe ukrepov kmetijske politike pri drobnici bodo izrazito pozitivne. Proračunska plačila se bodo na večini KMG z rejo drobnice povečala za več kot 50 %. Večina kmetij z rejo drobnice brez dopolnilne dejavnosti (predelave) ni dovolj velikih, da bi omogočale polno zaposlitev vsaj 1 družinskega člana. Pri mesni reji drobnice, ki izrazito prevladuje, je za to potrebno imeti nad 150 plemenskih živali, pri mlečni reji pa nad 75. Tolikšnih rej je v Sloveniji malo (med 200 in 300). Tudi ta pa morajo za preživetje celotnega kmečkega gospodinjstva iz kmetijske dejavnosti dodatni dohodek ustvariti v dopolnilnih dejavnostih. Tipično kmetijsko gospodarstvo -OVC_0040_JS_0000_00_T0 Majhna ovčerejska kmetija na travniškem območju, z oplemenjeno jezersko-solčavsko pasmo ovc, na OMD območju. Nakup močne krme 2t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 93 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 153 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 1.374 (EUR) OMD 1.183 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 0 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 7.913 (EUR) 879 (EUR/ha) Tržni prihodki 5.264 (EUR) 585 (EUR/ha) Proračunski dodatki 2.650 (EUR) 294 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 3.380 (EUR) 376 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 4.533 (EUR) 504 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 8,00 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 25.123 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 14.391 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 9.079 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 1,72 kg ekv CO2/EUR Poraba goriva na ha KZU 33 l/ha Obtežba z živino 0,67 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 69 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 37 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 76 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 62 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 0 EUR/ha Delež trajnega travinja v KZU 100 % Na kmetiji imajo trop 40 ovc oplemenjene jezersko-solčavske pasme, plemenskega ovna in ves podmladek. Obnova plemenskega tropa je v povprečju na 6 let. Jagnjeta, ki jih ne rabijo za pleme, pri telesni masi do 30 kg prodajo v klavnico. Gospodarijo le s travniškimi površinami (9 ha), njiv nimajo. Živali so približno 7 mesecev na paši, preostanek leta jim zagotovijo konzervirano krmo. Travnike pasejo, kosijo največ dvakrat. Pretežni del konzervirane krme predstavlja seno v obliki valjastih bal. Paša in mrva sta razmeroma slabe kakovosti, zato dokupujejo močno krmo. Prirasti jagnjet so zato razmeroma dobri. Za vsa potrebna opravila zadošča vložek dela dobre 0,3 PDM. Kmetija letno prinese približno 9 tisoč € prihodkov, od teh približno tretjino predstavljajo proračunska plačila. Spremenljivi stroški znašajo slabih 40 % prihodkov. Pokritje je glede na obseg dela solidno in preračunano na mesec znaša slabih 450 €. Pokritje na uro efektivno vloženega dela znaša dobrih 8 €. Kmetija omogoča ohranjanje kmetijske krajine z razmeroma skromnimi vložki dela in kapitala. Za boljše rezultate bi morala izboljšati tehnološko raven reje, lahko bi se vključila npr. v ukrep ekološko kmetovanje, rezultate bi lahko izboljšala tudi z neposredno prodajo jagnjet ali konfekcioniranih kosov jagnjetine. Tipično kmetijsko gospodarstvo -OVC_0015_JS_0000_00_T0 Zelo majhna ovčerejska kmetija na travniškem območju, z oplemenjeno jezersko-solčavsko pasmo ovc, na OMD območju. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Živinoreja Reja ovc 15 št. 39 kg Rastlinska proizvodnja -trajno travinje Paša 2,06 ha 18.500 kg/ha Dvokosni travnik, seno-bale 1,24 ha 3.953 kg/ha Nakup močne krme 1t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 46 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 153 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 504 (EUR) OMD 444 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 0 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 2.967 (EUR) 899 (EUR/ha) Tržni prihodki 1.974 (EUR) 598 (EUR/ha) Proračunski dodatki 993 (EUR) 301 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 1.450 (EUR) 439 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 1.517 (EUR) 460 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 4,31 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 15.156 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 7.750 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 3.405 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 1,72 kg ekv CO2/EUR Poraba goriva na ha KZU 42 l/ha Obtežba z živino 0,68 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 69 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 37 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 76 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 65 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 0 EUR/ha Delež trajnega travinja v KZU 100 % Na tej kmetiji kmetijstvo predstavlja le dopolnilni vir dohodka. Imajo trop 15 ovc oplemenjene jezersko­ solčavske pasme, plemenskega ovna in ves podmladek. Obnova plemenskega tropa je v povprečju na 6 let. Jagnjeta, ki jih ne rabijo za pleme, pri telesni masi do 30 kg prodajo v klavnico. Gospodarijo le s travniškimi površinami (3,5 ha), njiv nimajo. Živali so približno 7 mesecev na paši, preostanek leta jim zagotovijo konzervirano krmo. Travnike pasejo, kosijo največ dvakrat. Pretežni del konzervirane krme predstavlja seno v obliki valjastih bal. Paša in mrva sta razmeroma slabe kakovosti, zato predvsem za jagnjeta dokupijo nekaj močne krme. Prirasti jagnjet so zato razmeroma dobri. Za vsa potrebna opravila zadošča vložek dela dobre 0,2 PDM. Kmetija letno prinese nekaj manj kot 3 tisoč € prihodkov, od teh približno petino predstavljajo proračunska plačila. Spremenljivi stroški so na ravni dobre polovice prihodkov. Pokritje je glede na obseg dela skromno in preračunano na mesec znaša slabih 100 €. Pokritje na uro efektivno vloženega dela znaša okoli 3 €. Kmetija omogoča ohranjanje kmetijske krajine z razmeroma skromnimi vložki dela in kapitala. Za boljše rezultate bi morala izboljšati tehnološko raven reje, lahko bi se vključila npr. v ukrep ekološko kmetovanje, rezultate bi lahko izboljšala tudi z neposredno prodajo jagnjet ali konfekcioniranih kosov jagnjetine, vendar bi to izvajala v precej majhnem obsegu, zato v ta namen večja naložba nikakor ne bi bila upravičena. Tipično kmetijsko gospodarstvo -OVC_0075_JS_0000_00_T0 Srednje velika ovčerejska kmetija na travniškem območju, z oplemenjeno jezersko-solčavsko pasmo ovc, na OMD območju. Nakup močne krme 4t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 192 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 153 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 3.968 (EUR) OMD 3.067 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 0 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 17.097 (EUR) 658 (EUR/ha) Tržni prihodki 9.870 (EUR) 380 (EUR/ha) Proračunski dodatki 7.227 (EUR) 278 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 6.652 (EUR) 256 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 10.445 (EUR) 402 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 11,94 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 35.169 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 21.486 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 17.024 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 1,72 kg ekv CO2/EUR Poraba goriva na ha KZU 22 l/ha Obtežba z živino 0,43 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 45 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 29 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 57 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 39 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 0 EUR/ha Delež trajnega travinja v KZU 100 % Na kmetiji imajo trop 75 ovc oplemenjene jezersko-solčavske pasme, 2 plemenska ovna in ves podmladek. Obnova plemenskega tropa je v povprečju na 6 let. Jagnjeta, ki jih ne rabijo za pleme, pri telesni masi do 30 kg prodajo v klavnico. Gospodarijo le s travniškimi površinami (26 ha), njiv nimajo. Živali so približno 7 mesecev na paši, preostanek leta jim zagotovijo konzervirano krmo. Travnike večinoma pasejo, preostale kosijo le enkrat. Pridelek posušijo in seno pospravijo v obliki valjastih bal. Paša in mrva sta slabe kakovosti, zato dokupujejo nekaj močne krme. Prirasti jagnjet so nizki. Za vsa potrebna opravila zadošča vložek dela dobre 0,5 PDM. Kmetija letno prinese okoli 17 tisoč € prihodkov, od katerih dobrih 40 % predstavljajo proračunska plačila, z vključitvijo v dodatne ukrepe, za katere brez prilagajanja izpolnjuje praktično vse zahteve, pa še precej več. Spremenljivi stroški znašajo slabih 40 % prihodkov. Pokritje je glede na obseg dela visoko in preračunano na mesec znaša slabih 900 €. Pokritje na uro efektivno vloženega dela se približa 12 €. Kmetija omogoča ohranjanje kmetijske krajine s skromnimi vložki dela in kapitala. Za boljše rezultate bi morala izboljšati tehnološko raven reje, lahko bi se vključila npr. v ukrep ekološko kmetovanje, rezultate bi lahko izboljšala tudi z neposredno prodajo jagnjet. Tipično kmetijsko gospodarstvo -OVC_0235_JS_0000_00_T0 Velika ovčerejska kmetija na travniškem območju, z zelo ekstenzivno rejo oplemenjene jezersko­solčavske pasme ovc na OMD območju. Nakup močne krme 13 t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 1.587 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 153 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 33.730 (EUR) OMD 21.670 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 0 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 87.911 (EUR) 398 (EUR/ha) Tržni prihodki 30.925 (EUR) 140 (EUR/ha) Proračunski dodatki 56.987 (EUR) 258 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 40.918 (EUR) 185 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 46.994 (EUR) 213 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 15,88 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 53.478 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 28.587 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 53.341 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 1,72 kg ekv CO2/EUR Poraba goriva na ha KZU 22 l/ha Obtežba z živino 0,16 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 33 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 24 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 48 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 33 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 0 EUR/ha Delež trajnega travinja v KZU 100 % Na kmetiji imajo trop 235 ovc oplemenjene jezersko-solčavske pasme, več plemenskih ovnov in ves podmladek. Obnova plemenskega tropa je v povprečju na 6 let. Jagnjeta, ki jih ne rabijo za pleme, pri telesni masi do 30 kg prodajo v klavnico. Gospodarijo le s travniškimi površinami (221 ha) od katerih je več kot dve tretjini v najemu, njiv nimajo. Živali so približno 7 mesecev na paši, preostanek leta jim zagotovijo konzervirano krmo. Travnike večinoma pasejo, preostale kosijo le enkrat. Pridelek posušijo in seno pospravijo v obliki valjastih bal. Paša in mrva sta slabe kakovosti, močno krmo dokupijo glede na velikost tropa v precej majhnih količinah. Prirasti jagnjet so nizki. Za vsa potrebna opravila zadošča vložek dela dobre 1,6 PDM. Kmetija letno prinese slabih 87 tisoč € prihodkov, od katerih skoraj 2/3 predstavljajo proračunska plačila, z vključitvijo v dodatne ukrepe, za katere brez prilagajanja izpolnjuje praktično vse zahteve, pa še občutno več. Spremenljivi stroški znašajo dobrih 45 % prihodkov. Pokritje je glede na obseg dela visoko in preračunano na mesec znaša slabih 3 tisoč €. Pokritje na uro efektivno vloženega dela dosega slabih 16 €. Kmetija omogoča ohranjanje kmetijske krajine s skromnimi vložki dela in kapitala. Za boljše rezultate bi morala izboljšati tehnološko raven reje, lahko bi se vključila npr. v ukrep ekološko kmetovanje, rezultate bi lahko izboljšala tudi z neposredno prodajo jagnjet. -KOZ_0007_BU_0000_00_T0 Zelo majhna kozjerejska kmetija na travniškem območju, z bursko pasmo koz, na OMD območju. Nakup močne krme 0,5 t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 0 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 153 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 194 (EUR) OMD 171 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 0 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 1.933 (EUR) 1.523 (EUR/ha) Tržni prihodki 1.569 (EUR) 1.235 (EUR/ha) Proračunski dodatki 365 (EUR) 287 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 657 (EUR) 518 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 1.276 (EUR) 1.005 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 16,96 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 46.254 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 30.530 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 973 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 0,62 kg ekv CO2/EUR Poraba goriva na ha KZU 47 l/ha Obtežba z živino 0,83 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 118 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 55 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 113 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 118 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 0 EUR/ha Delež trajnega travinja v KZU 100 % Na kmetiji imajo trop 7 koz burske pasme, plemenskega kozla in ves podmladek. Obnova plemenskega tropa je v povprečju na 7 let. kozličke, ki jih ne rabijo za pleme, pri primerni telesni masi prodajo v klavnico. Gospodarijo le s travniškimi površinami, njiv nimajo. Živali so približno 7 mesecev na paši, preostanek leta jim zagotovijo konzervirano krmo. Travnike pasejo, kosijo največ dvakrat. Pretežni del konzervirane krme predstavlja seno v obliki valjastih bal. Paša in mrva sta razmeroma slabe kakovosti, močne krme ne dokupujejo. Prirasti kozličkov so zato precej skromni. Za vsa potrebna opravila zadošča vložek dela 0,05 PDM. Kmetija letno prinese približno 2 tisoč € prihodkov, od teh slabo petino predstavljajo proračunska plačila. Spremenljivi stroški znašajo slabih 35 % prihodkov. Pokritje je glede na skromen obseg dela solidno, vseeno pa glede na res zelo skromen obseg gospodarjenja preračunano na mesec okoli 100 €. Pokritje na uro efektivno vloženega dela je okoli 17 €. Kmetija omogoča ohranjanje kmetijskega prostora s skromnimi vložki dela in tudi kapitala. Za boljše rezultate bi morala organizirati večji obseg reje, kar seveda zahteva dodatne površine. -KOZ_0040_SR_0000_00_T0 Majhna kozjerejska kmetija s prirejo mleka na travniškem območju, s srnasto pasmo koz, na OMD območju. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Živinoreja Reja koz -mleko 40 št. 350 kg Rastlinska proizvodnja -trajno travinje Paša 6,08 ha 38.088 kg/ha Trikosni travnik, seno-bale 3,27 ha 6.919 kg/ha Nakup močne krme 7t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 105 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 153 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 1.426 (EUR) OMD 1.103 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 0 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 15.535 (EUR) 1.662 (EUR/ha) Tržni prihodki 12.900 (EUR) 1.380 (EUR/ha) Proračunski dodatki 2.634 (EUR) 282 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 7.800 (EUR) 835 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 7.735 (EUR) 828 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 8,58 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 31.029 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 15.449 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 5.559 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 0,43 kg ekv CO2/EUR Poraba goriva na ha KZU 38 l/ha Obtežba z živino 0,64 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 142 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 64 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 131 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 196 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 0 EUR/ha Delež trajnega travinja v KZU 100 % Na kmetiji imajo trop 40 koz srnaste pasme, plemenskega kozla in ves podmladek. Obnova plemenskega tropa je v povprečju na 6 let. Kozličke, ki jih ne rabijo za pleme, pri primerni telesni masi prodajo v klavnico. Gospodarijo le s travniškimi površinami (dobrih 9 ha), njiv nimajo. Živali so približno 7 mesecev na paši, preostanek leta jim zagotovijo konzervirano krmo. Travnike pasejo, kosijo največ trikrat. Pretežni del konzervirane krme predstavlja seno v obliki valjastih bal. Paša in mrva sta razmeroma dobre kakovosti, dokupujejo tudi močno krmo. Prirasti jagnjet so solidni, mlečnost koz znaša v povprečju 350 kg. Mleko oddajajo v bližnjo sirarno. Za vsa potrebna opravila zadošča vložek dela dobre 0,5 PDM. Kmetija letno prinese 15–16 tisoč € prihodkov, od teh slabih 20 % predstavljajo proračunska plačila. Spremenljivi stroški znašajo skoraj 50 % prihodkov. Pokritje je glede na obseg dela solidno in preračunano na mesec znaša okoli 650 €. Pokritje na uro efektivno vloženega dela preseže 8 €. Kmetija z mlečno usmeritvijo reje drobnice omogoča v primerjavi z mesno rejo doseganje podobnih rezultatov na uro vloženega dela. Vložki dela in kapitala so precej večji. Na enoto površine pa lahko dosežemo precej boljše ekonomske rezultate. Za dodatno izboljšanje bi bila potrebna predelava mleka na domu in neposredna prodaja mlečnih izdelkov. -KOZ_0075_SR_0000_00_T0 Srednje velika kozjerejska kmetija s prirejo mleka na travniškem območju, s srnasto pasmo koz, na OMD območju. Nakup močne krme 12 t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 156 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 153 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 3.052 (EUR) OMD 2.359 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 0 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 29.756 (EUR) 1.488 (EUR/ha) Tržni prihodki 24.188 (EUR) 1.209 (EUR/ha) Proračunski dodatki 5.567 (EUR) 278 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 13.214 (EUR) 661 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 16.542 (EUR) 827 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 9,92 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 32.126 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 17.859 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 10.423 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 0,43 kg ekv CO2/EUR Poraba goriva na ha KZU 26 l/ha Obtežba z živino 0,56 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 130 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 59 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 122 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 131 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 0 EUR/ha Delež trajnega travinja v KZU 100 % Na kmetiji imajo trop 75 koz srnaste pasme, 2 plemenska kozla in ves podmladek. Obnova plemenskega tropa je v povprečju na 6 let. Kozličke, ki jih ne rabijo za pleme, pri primerni telesni masi prodajo v klavnico. Gospodarijo le s travniškimi površinami (slabih 19 ha), njiv nimajo. Živali so približno 7 mesecev na paši, preostanek leta jim zagotovijo konzervirano krmo. Travnike pasejo, kosijo največ dvakrat. Pretežni del konzervirane krme predstavlja seno v obliki valjastih bal. Paša in mrva sta razmeroma dobre kakovosti, dokupujejo tudi močno krmo. Prirasti jagnjet so solidni, mlečnost koz znaša v povprečju 350 kg. Mleko oddajajo v bližnjo sirarno. Za vsa potrebna opravila zadošča vložek dela dobre 0,9 PDM. Kmetija letno prinese 29-30 tisoč € prihodkov, od katerih slabih 20 % predstavljajo proračunska plačila. Spremenljivi stroški znašajo skoraj 45 % prihodkov. Pokritje je glede na obseg dela solidno in preračunano na mesec znaša okoli 1.350 €. Pokritje na uro efektivno vloženega dela znaša slabih 10 €. Kmetija nudi zaposlitev 1 osebi. Ekonomski rezultati so solidni. Za dodatno izboljšanje bi bila potrebna predelava mleka na domu in neposredna prodaja mlečnih izdelkov. -KSI_0060_SR_0000_00_T0 Nekoliko večja kozjerejska kmetija s prirejo mleka in njegovo predelavo, na travniškem območju, s srnasto pasmo koz, na OMD območju. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Živinoreja Pridelava kozjega sira 60 št. 36 kg Rastlinska proizvodnja -trajno travinje Paša 7,80 ha 28.889 kg/ha Dvokosni travnik, seno-bale 4,20 ha 6.424 kg/ha Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 93 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 153 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 1.831 (EUR) OMD 1.385 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 0 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 51.956 (EUR) 4.330 (EUR/ha) Tržni prihodki 48.646 (EUR) 4.054 (EUR/ha) Proračunski dodatki 3.310 (EUR) 276 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 12.717 (EUR) 1.060 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 39.239 (EUR) 3.270 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 12,43 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 29.635 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 22.382 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 8.339 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 0,17 kg ekv CO2/EUR Poraba goriva na ha KZU 26 l/ha Obtežba z živino 0,75 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 130 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 59 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 122 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 131 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 0 EUR/ha Delež trajnega travinja v KZU 100 % Na kmetiji imajo trop 60 koz srnaste pasme, 2 plemenska kozla in ves podmladek. Obnova plemenskega tropa je v povprečju na 6 let. Kozličke, ki jih ne rabijo za pleme, zgodaj odstavijo in pri primerni telesni masi prodajo v klavnico. Gospodarijo le s travniškimi površinami (12 ha), njiv nimajo. Živali so približno 7 mesecev na paši, preostanek leta jim zagotovijo konzervirano krmo. Travnike pasejo, kosijo največ dvakrat. Pretežni del konzervirane krme predstavlja seno v obliki valjastih bal. Paša in mrva sta razmeroma dobre kakovosti, dokupujejo tudi močno krmo. Prirasti jagnjet so solidni, mlečnost koz znaša v povprečju 450 kg. Mleko predelajo doma v sveže in poltrde sire. Za vsa potrebna opravila je potreben vložek dela 1,8 PDM. Kmetija letno prinese okoli 52 tisoč € prihodkov, od teh dobrih 6 % predstavljajo proračunska plačila. Spremenljivi stroški znašajo četrtino prihodkov. Pokritje je zelo ugodno in preračunano na mesec znaša okoli 3250 €. Pokritje na uro efektivno vloženega dela znaša dobrih 12 €. Kmetija z mlečno usmeritvijo reje drobnice, predelavo mleka na domu in neposredno prodajo mlečnih izdelkov omogoča polno zaposlitev in doseganje solidnih ekonomskih rezultatov tudi pri skromnem obsegu gospodarjenja, če tega merimo s površinami ali velikostjo stropa. Zahteva pa velik delovni angažma in poslovne prijeme, ki jih ne zmore vsak. TIPIČNA KMETIJSKA GOSPODARSTVA, USMERJENA V PRAŠIČEREJO Povzetek na ravni agregata za sektor prašičereje Slika 7: Poraba izbranih proizvodnih virov in delež GVŽ na ravni sektorja prašičereje (PLS, PRP) Preglednica 18: Povzetek izbranih kazalnikov za sektor prašičereje (PLS, PRP) KMG s prašičerejo kot prevladujočo dejavnostjo srečamo na skoraj 12 % vseh KMG, med njimi pa prevladujejo zelo majhne kmetije. Vseeno pa ta KMG skupaj ustvarijo približno 1/7 agregatne vrednosti kmetijske proizvodnje v Sloveniji, saj poleg množice majhnih kmetij srečamo tudi manjše število zelo velikih kmetijskih gospodarstev s pitanjem prašičev, rejo plemenskih svinj ali zaključenim krogom reje. Večina teh KMG ob prašičereji pelje tudi poljedelsko proizvodnjo, največkrat pa je vsaj del te namenjene tržni pridelavi (predvsem žit), preostalo pa oskrbi živali z doma pridelano krmo. Doseženi ekonomski učinki v zadnjih letih močno nihajo, večinoma pa stagnirajo. Navkljub temu so rezultati na uro vloženega dela med najboljšimi v primerjavi z ostalimi panogami kmetijstva. To je predvsem posledica visoke storilnosti dela pri ustrezni organizaciji tako v prašičereji kot poljedelstvu. Navkljub relativno neugodnim cenam ključnih tržnih proizvodov teh KMG (spitani prašiči, odstavljeni pujski, tržne poljščine) ostaja dejstvo, da so bili dosedanji ukrepi kmetijske politike tako v 1. kot v 2. stebru razmeroma radodarni predvsem do poljedelstva. Osnovno plačilo se bo tem KMG, ki prevladujejo na njivskih območjih, precej zmanjšalo. Od tod predviden znaten upad proračunskih plačil (povprečno za okoli 40 %). A v luči predvidenih ukrepov SOPO in KOPOP gre pričakovati, da bodo ti učinki na večini KMG mnogo milejši, na posameznih pa gotovo tudi pozitivni. Pitanje prašičev spada med delovno veliko manj intenzivne dejavnosti kot reja plemenskih svinj. Dosežene BDV na KMG so pri reji svinj praviloma višje, preračunano na uro vloženega dela pa precej podobne. Kot že omenjeno, pa so vložene ure v prašičereji (v kombinaciji s poljedelstvom) med bolje plačanimi v kmetijstvu (BDV med 20 in 40 €/h). Prašičereja je panoga s podobnim razmerjem med vrednostjo prireje in spremenljivimi stroški kot prireja mleka. Ker na tržno usmerjenih prašičerejskih KMG proračunska plačila ne predstavljajo zelo velikega deleža celotnih prihodkov, se njihov upad ne bo tako drastično odrazil v ekonomskih rezultatih teh KMG. To pa seveda ne velja za leta z izrazito nizkimi cenami prašičev, ko so doseženi rezultati zelo skromni. Majhna prašičerejska kmetija na njivskem območju. Kmetija redi različne pasme prašičev. Vzreja pujske, prodaja pa tekače in spitane prašiče. Kmetijske površine ležijo izven OMD območja. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Živinoreja Reja tekačev 7 št. 495 kg Pitani prašiči (kombinirano krmljenje) 63 št. 150 kg Rastlinska proizvodnja -njive Ječmen krmni 2,21 ha 5.000 kg/ha Ječmen tržni 0,24 ha 5.000 kg/ha Koruza za zrnje 0,56 ha 9.000 kg/ha Pšenica 1,40 ha 5.500 kg/ha Silirano koruzno zrnje 2,59 ha 11.000 kg/ha Ajda 0,49 ha 1.000 kg/ha Naknadni posevki 0,09 ha Ozelenitve 0,63 ha Rastlinska proizvodnja -trajno travinje Dvokosni travnik, seno-bale 0,50 ha 5.930 kg/ha Nakup močne krme 9t Prodaja močne krme Koruza 5,05 t Seno 2,97 t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 222 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 262 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 1.962 (EUR) OMD 922 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 487 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 34.227 (EUR) 4.564 (EUR/ha) Tržni prihodki 30.633 (EUR) 4.084 (EUR/ha) Proračunski dodatki 3.594 (EUR) 479 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 17.722 (EUR) 2.363 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 16.505 (EUR) 2.201 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 29,10 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 108.632 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 52.384 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 11.399 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 0,37 kg ekv CO2/EUR Poraba goriva na ha KZU 124 l/ha Obtežba z živino 0,79 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 152 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 78 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 91 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 295 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 83 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 89 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 55 % Delež trajnega travinja v KZU 7 % Na kmetiji povprečno redijo 7 plemenskih svinj. Njihova plodnost je razmeroma skromna (18 vzrejenih pujskov na svinjo letno). Polovico pujskov proda pri telesni masi 25-30 kg, preostale pita do telesne mase 150 kg. Dnevni prirasti pri pitanju so okoli 500-600 g/dan. Obdelujejo pretežno svoja zemljišča, skupaj 7,5 ha. Balirano seno z dvokosnega travnika prodajo. Na njivah pridelujejo predvsem krmo za živali (koruzo za zrnje, ki ga večinoma silirajo, in ječmen) ter pšenico. Dokupijo močno krmo za pujske in beljakovinsko močno krmo za pripravo krmne mešanice za svinje in prašiče pitance. Delovna obremenitev je nizka in dosega le 0,3 PDM. Kmetija letno prinese 34–34 tisoč € prihodkov, k čemur precej prispeva višja prodajna cena, ker sami najdejo končne kupce svojih živali. Dobrih 10 % prihodkov predstavljajo proračunska plačila. Spremenljivi stroški so na ravni 50 % prihodkov. Ekonomski kazalniki za to velikost reje so ugodni, pokritje na mesec znaša skoraj 1.400 €, na uro efektivno vloženega dela pa 29 €. Kmetija tega velikostnega razreda je lahko ekonomsko uspešna, ker ne prodaja po običajnih tržnih kanalih. Tipično kmetijsko gospodarstvo -PLS_0040_14_0900_Vz_N0 Srednje velika prašičerejska kmetija na njivskem območju. Kmetija vzreja pujske križance 12 x 44. Prodaja pa tekače in spitane prašiče. Kmetijske površine ležijo izven OMD območja v vzhodnem delu Slovenije. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Živinoreja Reja tekačev 40 št. 594 kg Pitani prašiči (kombinirano krmljenje) 440 št. 120 kg Rastlinska proizvodnja -njive Ječmen krmni 6,69 ha 6.000 kg/ha Ječmen tržni 0,81 ha 6.000 kg/ha Koruza za zrnje 5,49 ha 10.500 kg/ha Praha 1,50 ha 0 kg/ha Pšenica 6,30 ha 6.500 kg/ha Silirano koruzno zrnje 8,01 ha 13.000 kg/ha Soja 1,20 ha 3.500 kg/ha Ajda 1,50 ha 1.000 kg/ha Naknadni posevki 0,57 ha Ozelenitve 8,09 ha Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 779 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 270 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 8.093 (EUR) OMD 0 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 1.744 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 170.043 (EUR) 5.668 (EUR/ha) Tržni prihodki 159.426 (EUR) 5.314 (EUR/ha) Proračunski dodatki 10.617 (EUR) 354 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 98.520 (EUR) 3.284 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 71.524 (EUR) 2.384 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 34,99 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 149.718 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 62.974 (EUR/PDM) Nakup močne krme 65 t Koruza 57,65 t Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 77.412 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 0,49 kg ekv CO2/EUR Poraba goriva na ha KZU 123 l/ha Obtežba z živino 1,22 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 170 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 88 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 98 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 422 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 104 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 104 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 46 % Na kmetiji redijo povprečno 40 plemenskih svinj. Njihova plodnost je dobra (22 vzrejenih pujskov na svinjo letno). Polovico pujskov proda pri telesni masi 25–30 kg, preostale pita do telesne mase 120 kg. Dnevni prirasti pri pitanju so okoli 900 g/dan. Obdelujejo samo njive, skupno 30 ha, od katerih je tretjina najetih. Na njivah pridelujejo koruzo (ki jo silirajo, višek pa prodajo), sojo, ječmen in pšenico. Po ječmenu sejejo tudi ajdo. Vključeni so tudi v KOPOP operacije na področju poljedelstva. Dokupijo močno krmo za pujske in beljakovinsko močno krmo za pripravo krmne mešanice za svinje in prašiče pitance. Viške koruze pa prodajo. Delovna obremenitev na kmetiji dosega nekaj nad 1,1 PDM. Kmetija letno ustvari 170 tisoč € prihodkov. Dobrih 6 % prihodkov predstavljajo proračunska plačila (dejansko veliko več, ker KOPOP plačila v izračunu niso upoštevana). Spremenljivi stroški znašajo nekaj pod 60 % prihodkov. Ekonomski kazalniki so ugodni, pokritje na mesec znaša skoraj 6.000 €, na uro efektivno vloženega dela pa nekoliko manj kot 35 €. Kmetija je glede na rezultate izračuna dosegala dobre ekonomske rezultate tudi v obdobju razmeroma nizkih cen v prašičereji. Dejanski rezultat je zaradi vključenosti v KOPOP lahko boljši še vsaj za tisoč € mesečno. S takšnimi rezultati je kmetija razvojno sposobna, toliko bolj v obdobju ugodnejših cen. Velika prašičerejska kmetija na njivskem območju. Kmetija vzreja pujske križance 12 x 44. Prodaja pa tekače in spitane prašiče. Kmetijske površine ležijo izven OMD območja v vzhodnem delu Slovenije. Nakup močne krme 227 t Koruza 51,57 t Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Živinoreja Reja tekačev 120 št. 594 kg Pitani prašiči (kombinirano krmljenje) 1.320 št. 120 kg Rastlinska proizvodnja -njive Ječmen krmni 15,00 ha 6.000 kg/ha Koruza za zrnje 4,69 ha 11.000 kg/ha Praha 3,00 ha 0 kg/ha Pšenica 15,00 ha 6.500 kg/ha Silirano koruzno zrnje 22,31 ha 14.000 kg/ha Ajda 3,00 ha 1.000 kg/ha Naknadni posevki 1,50 ha Ozelenitve 17,55 ha Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 1.710 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 270 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 16.187 (EUR) OMD 0 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 3.792 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 471.889 (EUR) 7.865 (EUR/ha) Tržni prihodki 450.201 (EUR) 7.503 (EUR/ha) Proračunski dodatki 21.688 (EUR) 361 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 268.199 (EUR) 4.470 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 203.690 (EUR) 3.395 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 36,39 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 151.762 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 65.508 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 232.237 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 0,52 kg ekv CO2/EUR Poraba goriva na ha KZU 132 l/ha Obtežba z živino 1,83 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 184 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 94 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 104 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 477 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 107 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 107 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 50 % Na kmetiji redijo povprečno 120 plemenskih svinj. Njihova plodnost je dobra (22 vzrejenih pujskov na svinjo letno). Polovico pujskov proda pri telesni masi 25-30 kg, preostale pita do telesne mase 120 kg. Dnevni najetih. Na njivah pridelujejo koruzo (ki jo silirajo, višek pa prodajo), ječmen in pšenico. Po ječmenu občasno sejejo tudi ajdo. Vključeni so v KOPOP operacije na področju poljedelstva. Dokupijo močno krmo za pujske in beljakovinsko močno krmo za pripravo krmne mešanice za svinje in prašiče pitance. Viške koruze pa prodajo. Delovna obremenitev na kmetiji dosega nekaj dobre 3,1 PDM. Kmetija letno ustvari dobrih 470 tisoč € prihodkov. Slabih 5 % prihodkov predstavljajo proračunska plačila (dejansko pa precej več, ker KOPOP plačila v izračunu niso upoštevana). Spremenljivi stroški znašajo nekaj manj kot 57 % prihodkov. Ekonomski kazalniki so zelo ugodni, pokritje na mesec znaša skoraj 17 tisoč €, na uro efektivno vloženega dela pa presega 36 €. Izračuni so narejeni za obdobje razmeroma nizkih cen v prašičereji. Dejanski rezultat je zaradi vključenosti v KOPOP lahko boljši še vsaj za 1.500 € mesečno. S takšnimi rezultati je kmetija vsekakor sposobna izvajati vse potrebne naložbe brez pomoči javnih sredstev, še toliko bolj v obdobju ugodnejših cen. Tipično kmetijsko gospodarstvo -PRP_0007_ms_0550_Vz_TN Majhna prašičerejska kmetija na njivskem območju. Kmetija pita manjše število prašičev, tekače kupuje, spitane prašiče prodaja končnim porabnikom. Kmetijske površine ležijo izven OMD območja. Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 1 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 0 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 0 (EUR) OMD 111 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 38 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 3.987 (EUR) 4.187 (EUR/ha) Tržni prihodki 3.837 (EUR) 4.030 (EUR/ha) Proračunski dodatki 150 (EUR) 157 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 2.143 (EUR) 2.250 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 1.844 (EUR) 1.937 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 25,52 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 99.298 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 45.928 (EUR/PDM) Nakup močne krme 1t Seno 1,78 t Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 1.688 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 0,44 kg ekv CO2/EUR Poraba goriva na ha KZU 132 l/ha Obtežba z živino 0,42 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 134 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 70 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 72 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 89 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 55 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 80 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 46 % Delež trajnega travinja v KZU 32 % Na kmetiji povprečno redijo 11 prašičev pitancev. Pitajo jih do telesne mase okrog 150 kg. Dnevni prirasti pri pitanju so okoli 500-600 g/dan. Obdelujejo 0,95 ha zemljišč, večina njiv je v najemu. Balirano seno z dvokosnega travnika prodajo. Na njivah pridelujejo koruzo in ječmen. Viške prodajo. Dokupijo dopolnilni koncentrat za pripravo krmne mešanice za prašiče pitance. Delovna obremenitev je zelo nizka in dosega le 0,05 PDM. Kmetija letno prinese 4 tisoč € prihodkov, k čemur precej prispeva višja prodajna cena, ker sami najdejo končne kupce svojih živali. Slabe 4 % prihodkov predstavljajo proračunska plačila. Spremenljivi stroški so na ravni slabih 55 % prihodkov. Ekonomski kazalniki za to velikost reje so razmeroma ugodni, pokritje na mesec znaša okoli 150 €, na uro efektivno vloženega dela pa več kot 25 €. Kmetija tega velikostnega razreda lahko v prašičereji išče zgolj dopolnilni vir dohodka. Glede na vložke pa je ekonomsko uspešna, ker ne prodaja po običajnih tržnih kanalih. Tipično kmetijsko gospodarstvo -PRP_0100_14_0900_Vz_N0 Razmeroma majhna prašičerejska kmetija na njivskem območju. Kmetija pita prašiče, tekače kupuje, spitane prašiče prodaja v klavnico preko posrednika. Kmetijske površine ležijo izven OMD območja v vzhodnem delu Slovenije. Nakup močne krme 19 t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 213 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 270 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 2.158 (EUR) OMD 0 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 376 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 55.314 (EUR) 6.914 (EUR/ha) Tržni prihodki 52.567 (EUR) 6.571 (EUR/ha) Proračunski dodatki 2.747 (EUR) 343 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 42.971 (EUR) 5.371 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 12.343 (EUR) 1.543 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 22,70 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 183.084 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 40.853 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 46.033 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 0,88 kg ekv CO2/EUR Poraba goriva na ha KZU 126 l/ha Obtežba z živino 1,35 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 167 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 83 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 77 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 230 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 96 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 96 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 49 % Na kmetiji povprečno v turnusu redijo 100 prašičev pitancev. Pitajo jih do telesne mase okrog 120 kg. Dnevni prirasti pri pitanju so zelo dobri in dosegajo 900 g/dan. Obdelujejo 8 ha njiv. Na njih pridelujejo koruzo, ječmen in oljno ogrščico. Sejejo tudi ajdo. Dokupijo dopolnilni koncentrat za pripravo krmne mešanice za prašiče pitance, v letih s slabšo letino tudi nekaj ječmena. Delovna obremenitev je nizka in dosega nekaj nad 0,3 PDM. Kmetija letno ustvari 55 tisoč € prihodkov. Le 5 % prihodkov predstavljajo proračunska plačila. Spremenljivi stroški so zelo visoki in znašajo skoraj 80 % prihodkov. Ekonomski kazalniki za to velikost reje niso slabi, saj doseženo pokritje na mesec znaša okoli 1.000 €, na uro efektivno vloženega dela pa slabih 23 €. Kmetija tega velikostnega razreda seveda lahko v prašičereji najde le dopolnilni vir dohodka. Glede na vložke pa je ekonomsko dokaj uspešna, posebno če upoštevamo dejstvo, da se izračuni nanašajo na obdobje z razmeroma nizkimi cenami v prašičereji. Tipično kmetijsko gospodarstvo -PRP_0300_14_0900_Vz_N0 Srednje velika prašičerejska kmetija na njivskem območju. Kmetija pita prašiče, tekače kupuje, spitane prašiče prodaja v klavnico. Kmetijske površine ležijo izven OMD območja v vzhodnem delu Slovenije. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Živinoreja Pitani prašiči (kombinirano krmljenje) 900 št. 120 kg Rastlinska proizvodnja -njive Ječmen krmni 5,77 ha 5.750 kg/ha Praha 1,25 ha 0 kg/ha Pšenica 6,25 ha 6.500 kg/ha Silirano koruzno zrnje 11,73 ha 13.000 kg/ha Ajda 1,15 ha 1.000 kg/ha Naknadni posevki 0,65 ha Ozelenitve 6,45 ha Nakup močne krme 74 t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 559 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 270 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 6.744 (EUR) OMD 0 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 1.519 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 170.024 (EUR) 6.801 (EUR/ha) Tržni prihodki 161.202 (EUR) 6.448 (EUR/ha) Proračunski dodatki 8.822 (EUR) 353 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 134.057 (EUR) 5.362 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 35.967 (EUR) 1.439 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 37,71 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 320.909 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 67.885 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 138.100 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 0,86 kg ekv CO2/EUR Poraba goriva na ha KZU 121 l/ha Obtežba z živino 1,30 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 161 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 81 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 57 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 300 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 106 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 106 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 48 % Na kmetiji povprečno v turnusu redijo 300 prašičev pitancev. Pitajo jih do telesne mase okrog 120 kg. Dnevni prirasti pri pitanju so zelo dobri in dosegajo 900 g/dan. Obdelujejo 25 ha njiv. Na njih pridelujejo koruzo, ječmen in pšenico. Sejejo tudi ajdo. Dokupijo dopolnilni koncentrat za pripravo krmne mešanice za prašiče pitance in nekaj ječmena. Delovna obremenitev je tudi pri tem obsegu pitanja prašičev nizka in dosega le nekaj nad 0,5 PDM. Kmetija letno ustvari 170 tisoč € prihodkov. Le dobrih 5 % prihodkov predstavljajo proračunska plačila. Spremenljivi stroški so zelo visoki in znašajo slabih 80 % prihodkov. Ekonomski kazalniki za to velikost reje so dobri. Doseženo pokritje na mesec znaša okoli 3.000 €, na uro efektivno vloženega dela pa okoli 38 €. V primeru zelo verjetne vključenosti v KOPOP so rezultati še občutno boljši. Tudi kmetija tega velikostnega razreda glede na vložek dela ne more biti čista kmetija, prinese pa lahko zelo zanimiv dopolnilni vir dohodka. Tudi pri tej kmetiji kaže izpostaviti dejstvo, da se izračuni nanašajo na obdobje z razmeroma nizkimi cenami v prašičereji, povprečni rezultati v daljšem obdobju pa so lahko še precej boljši. Tipično kmetijsko gospodarstvo -PRP_0500_14_0900_Vz_N0 Razmeroma velika prašičerejska kmetija na njivskem območju. Kmetija pita prašiče, tekače kupuje, spitane prašiče prodaja v klavnico. Kmetijske površine ležijo izven OMD območja v vzhodnem delu Slovenije. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Živinoreja Pitani prašiči (kombinirano krmljenje) 1.500 št. 120 kg Rastlinska proizvodnja -njive Ječmen krmni 9,84 ha 6.000 kg/ha Praha 2,00 ha 0 kg/ha Pšenica 10,00 ha 6.500 kg/ha Silirano koruzno zrnje 18,16 ha 14.000 kg/ha Ajda 1,97 ha 1.000 kg/ha Naknadni posevki 1,01 ha Ozelenitve 9,99 ha Nakup močne krme 119 t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 930 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 270 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 10.791 (EUR) OMD 0 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 2.508 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 282.442 (EUR) 7.061 (EUR/ha) Tržni prihodki 268.213 (EUR) 6.705 (EUR/ha) Proračunski dodatki 14.229 (EUR) 356 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 220.817 (EUR) 5.520 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 61.625 (EUR) 1.541 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 40,97 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 337.986 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 73.744 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 230.167 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 0,86 kg ekv CO2/EUR Poraba goriva na ha KZU 120 l/ha Obtežba z živino 1,35 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 168 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 84 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 60 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 338 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 107 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 107 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 50 % Na kmetiji povprečno v turnusu redijo 500 prašičev pitancev. Pitajo jih do telesne mase okrog 120 kg. Dnevni prirasti pri pitanju so zelo dobri in dosegajo 900 g/dan. Obdelujejo 40 ha njiv. Na njih pridelujejo koruzo, ječmen in pšenico. Sejejo tudi ajdo. Dokupijo dopolnilni koncentrat za pripravo krmne mešanice za prašiče pitance in nekaj ječmena. Delovna obremenitev tudi pri tem obsegu pitanja prašičev ne dosega polne obremenitve za 1 osebo in znaša 0,8 PDM. Kmetija letno ustvari 280-285 tisoč € prihodkov. Le 5 % prihodkov predstavljajo proračunska plačila. Spremenljivi stroški so zelo visoki in predstavljajo skoraj 80 % prihodkov. Ekonomski kazalniki so dobri. Doseženo pokritje na mesec preseže 5 tisoč €, na uro efektivno vloženega dela pa znaša slabih 41 €. Ker je kmetija zagotovo vključena tudi v KOPOP in nekatere druge ukrepe, pa so ekonomski rezultati še precej boljši od izračunanih. Ob racionalni organiziranosti tudi tako velika prašičerejska kmetija kot je ta ne more biti čista kmetija, prinese pa lahko zelo zanimiv vir dohodka. Opravljeni izračuni se nanašajo na obdobje z razmeroma nizkimi cenami v prašičereji, zato so povprečni rezultati v daljšem obdobju lahko še precej boljši. To sliko pa dodatno izboljšajo omenjeni ukrepi, ki v izračunih niso upoštevani. TIPIČNA KMETIJSKA GOSPODARSTVA, USMERJENA V REJO PERUTNINE Slika 8: Poraba izbranih proizvodnih virov in delež GVŽ na ravni sektorja perutninarstvo (PIŠ, NES) Preglednica 19: Povzetek izbranih kazalnikov za sektor perutninarstva (PIŠ, NES) Podobno kot pri prašičereji tudi KMG z rejo perutnine kot prevladujočo dejavnostjo srečamo na velikem številu KMG (na približno 13 %), a med njimi prevladujejo zelo majhne, pretežno samooskrbne kmetije. Ta KMG skupaj ustvarijo slabih 8 % agregatne vrednosti kmetijske proizvodnje v Sloveniji, večino tega deleža pa ustvari manjše število kmetijskih gospodarstev z razmeroma veliko jato piščancev v pitanju ali kokoši nesnic. Precej perutnine pa srečamo tudi na drugih gospodarstvih, ki eno ali drugo usmeritev v perutninarstvu kombinirajo bodisi z drugimi vrstami reje živali, rastlinsko pridelavo ali obojim. Za največje specializirane reje perutnine je specifično to, da krme večinoma ne pridelujejo same znotraj KMG, ampak to v celoti ali vsaj večinskem deležu kupijo ali pa pridobijo preko kooperacijske reje s strani organizatorja reje. To je tudi eden od razlogov, da ta KMG praviloma gospodarijo z razmeroma skromnimi površinami kmetijskih zemljišč. Četudi se za te površine dodeljena proračunska plačila na večini KMG lahko precej zmanjšajo, to na rezultate gospodarjenja ne bo imelo velikega vpliva. Ekonomski rezultati reje perutninarstva so v zadnjih letih ugodni, posebno če jih primerjamo s povprečnimi rezultati večine ostalih panog. Ker ta reja večinoma ni vezana na lastno pridelavo krme, tudi ukrepi kmetijske politike nanjo nimajo praktično nobenega učinka. Zaostrujejo pa se zahteve na področju dobrobiti živali in s tem povezanih pogojev reje – zlasti kar se tiče same nastanitve in s tem povezanih investicij v objekte in njihovo notranjo ureditev. Reja za samooskrbo kmečkih gospodinjstev poteka z zelo majhnimi jatami, največkrat med 10 in 30 kokoši nesnic. Pri tako majhni reji nadzora praktično ni, reja pa poteka največkrat v izpustu in na ekstenziven način. Precej večje reje v obliki dopolnilne dejavnosti dosežejo zanimive rezultate predvsem preko neposredne prodaje, zares velike komercialne reje pa niso več kmetije, ampak že gospodarske družbe, prireja kokošjih jajc na njih pa je že visoko avtomatizirana. Nekoliko drugačna je situacija pri prireji perutninskega mesa (piščančjega in v skromnem delu tudi puranjega), ki na komercialni ravni pretežno poteka v obliki kooperacijske reje na KMG. Reja perutninskega mesa spada med delovno veliko manj intenzivne dejavnosti kot reja kokoši nesnic, posebno če se pri slednji sami ukvarjamo tudi z neposredno prodajo. Tipično kmetijsko gospodarstvo -PIŠ_015T_00_0000_Zh_00 Perutninarska dejavnost na obratu brez kmetijskih zemljišč. Kupuje dan stare piščance in jih pita do povprečne telesne mase 2,35 kg. Praviloma izven OMD območja (kar pa v tem primeru nima nobene vloge) v zahodnem delu Slovenije. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Živinoreja Zreja piščancev 76.200 št. 2 kg Ekonomski kazalniki Prihodki 183.208 (EUR) Tržni prihodki 183.208 (EUR) Spremenljivi stroški 153.528 (EUR) Bruto dodana vrednost 29.680 (EUR) Bruto dodana vrednost na uro 30,65 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 340.587 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 55.175 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 80.469 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 0,44 kg ekv CO2/EUR Na obratu redijo okoli 15 tisoč piščancev v turnusu, povprečno nekaj nad 5 turnusov letno. Krme ne pridelujejo sami, krmijo popolni krmni mešanici bro finišer in bro starter. Obseg dela na obratu ni zelo velik. Za vsa potrebna opravila zadošča vložek dela približno 0,5 PDM. Na obratu letno ustvarijo 180–185 tisoč € prihodkov. Proračunskih plačil na površino ne prejemajo, ker ne obdelujejo kmetijskih zemljišč. Spremenljivi stroški so na ravni okoli 84 % prihodkov. Pokritje je glede na vložek dela ugodno, preračunano na mesec pa znaša dobrih 2.400 €. Pokritje na uro efektivno vloženega dela presega 30 €. Takšna reja je zanimiva kot dopolnilni vir dohodka in jo ob sodelovanju družinskih članov lahko izvajamo tudi ob redni zaposlitvi. Na daljši rok ekonomski rezultat zagotovo opraviči tudi večje začetne naložbe, potrebne za zagon takšne dejavnosti. Tipično kmetijsko gospodarstvo -PIŠ_060T_00_0000_Zh_00 Večji obseg perutninarske dejavnosti na obratu brez kmetijskih zemljišč. Kupuje dan stare piščance in jih pita do povprečne telesne mase 2,35 kg. Praviloma izven OMD območja (kar pa v tem primeru nima nobene vloge) v zahodnem delu Slovenije. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Živinoreja Zreja piščancev 304.800 št. 2 kg Ekonomski kazalniki Prihodki 732.832 (EUR) Tržni prihodki 732.832 (EUR) Spremenljivi stroški 614.113 (EUR) Bruto dodana vrednost 118.719 (EUR) Bruto dodana vrednost na uro 30,69 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 340.967 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 55.237 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 321.876 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 0,44 kg ekv CO2/EUR Na obratu redijo okoli 60 tisoč piščancev v turnusu, povprečno nekaj nad 5 turnusov letno. Krme ne pridelujejo sami, krmijo popolni krmni mešanici bro finišer in bro starter. Obseg dela na obratu za vsa potrebna opravila znaša približno 2,1 PDM. Dejansko gre za obseg reje piščancev, ki je štirikratnik obsega prvega perutninarskega obrata z istega območja. Na obratu letno ustvarijo okoli 0,73 milijona€ prihodkov. Proračunskih plačil na površino ne prejemajo, ker ne obdelujejo kmetijskih zemljišč. Spremenljivi stroški so na ravni okoli 83 % prihodkov. Pokritje je glede na vložek dela zelo ugodno, preračunano na mesec znaša približno 10 tisoč €. Pokritje na uro efektivno vloženega dela presega 30 €. Takšna reja je zanimiva kot edina dejavnost na družinskem obratu. Na daljši rok ekonomski rezultat zagotovo opraviči morebitne večje začetne naložbe, takšno dejavnost pa srečamo tudi v najetih objektih Perutninarstva Pivka. V tem primeru seveda namesto izvedbe naložbe plačujemo najemnino. Tipično kmetijsko gospodarstvo -PIŠ_020T_00_0000_Vz_N0 Majhna poljedelska kmetija, ki hkrati pelje perutninarsko dejavnost. Kmetija kupuje dan stare piščance in jih pita do povprečne telesne mase 2,35 kg. Obdelovalne površine ima izven OMD območja v vzhodnem delu Slovenije. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Živinoreja Zreja piščancev 101.600 št. 2 kg Rastlinska proizvodnja -njive Ječmen tržni 4,00 ha 5.500 kg/ha Koruza za zrnje 8,00 ha 9.000 kg/ha Praha 1,00 ha 0 kg/ha Pšenica 7,00 ha 6.000 kg/ha Ajda 0,80 ha 1.000 kg/ha Naknadni posevki 0,85 ha Ozelenitve 3,20 ha Koruza 72,00 t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 428 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 270 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 5.396 (EUR) OMD 0 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 1.390 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 272.384 (EUR) 13.619 (EUR/ha) Tržni prihodki 265.170 (EUR) 13.259 (EUR/ha) Proračunski dodatki 7.214 (EUR) 361 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 226.646 (EUR) 11.332 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 45.739 (EUR) 2.287 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 29,17 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 312.663 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 52.502 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 107.292 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 0,40 kg ekv CO2/EUR Poraba goriva na ha KZU 102 l/ha Obtežba z živino 10,16 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 154 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 77 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 93 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 388 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 98 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 98 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 55 % Na kmetiji redijo okoli 20 tisoč piščancev v turnusu, povprečno nekaj nad 5 turnusov letno. Krme za piščance ne pridelujejo sami, krmijo popolni krmni mešanici bro finišer in bro starter. Ves pridelek iz poljedelske pridelave je namenjen prodaji na trgu oziroma zamenjavi za krmo za piščance (z mešalnico) v okviru kooperacijske reje. Pridelujejo koruzo, pšenico in ječmen. Kot naknadni posevek občasno posejejo tudi ajdo. Obseg dela na kmetiji ni zelo velik. Za vsa potrebna opravila zadošča vložek dela približno 0,9 PDM. Na kmetiji letno ustvarijo 270–275 tisoč € prihodkov. Od teh proračunska plačila znašajo manj kot 3 %. Skoraj 90 % prihodkov izhaja iz reje piščancev. Spremenljivi stroški so na ravni 82 % prihodkov. Pokritje je glede na vložek dela ugodno, preračunano na mesec pa znaša skoraj 3.800 €. Pokritje na uro efektivno vloženega dela presega 29 €. Takšna kombinacija je zanimiva kot pomemben in precej stabilen vir dohodka na mešani kmetiji, ki je v osnovi poljedelska. Obseg zemljišč in perutninarstva pa je premajhen, da bi to lahko bila čista kmetija. Na daljši rok ekonomski rezultati zagotovo opravičijo tudi večje začetne naložbe, potrebne za zagon takšne dejavnosti. Tipično kmetijsko gospodarstvo -PIŠ_060T_00_0000_Vz_00 Majhna poljedelska kmetija, ki hkrati pelje perutninarsko dejavnost v večjem obsegu. Kmetija kupuje dan stare piščance in jih pita do povprečne telesne mase 2,35 kg. Obdelovalne površine ima izven OMD območja v vzhodnem delu Slovenije. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Živinoreja Zreja piščancev 304.800 št. 2 kg Rastlinska proizvodnja -njive Ječmen tržni 5,00 ha 5.500 kg/ha Koruza za zrnje 7,80 ha 9.500 kg/ha Praha 1,20 ha 0 kg/ha Pšenica 6,00 ha 6.000 kg/ha Ajda 1,00 ha 1.000 kg/ha Naknadni posevki 0,65 ha Ozelenitve 3,12 ha Koruza 74,10 t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 473 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 270 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 5.396 (EUR) OMD 0 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 1.390 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 759.999 (EUR) 38.000 (EUR/ha) Tržni prihodki 752.740 (EUR) 37.637 (EUR/ha) Proračunski dodatki 7.259 (EUR) 363 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 635.337 (EUR) 31.767 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 124.662 (EUR) 6.233 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 29,65 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 325.407 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 53.376 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 321.876 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 0,43 kg ekv CO2/EUR Poraba goriva na ha KZU 99 l/ha Obtežba z živino 30,48 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 145 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 72 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 68 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 308 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 97 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 97 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 55 % Na kmetiji redijo okoli 60 tisoč piščancev v turnusu, povprečno nekaj nad 5 turnusov letno. Krme za piščance ne pridelujejo sami, krmijo popolni krmni mešanici bro finišer in bro starter. Ves pridelek iz poljedelske pridelave je namenjen prodaji na trgu oziroma zamenjavi za krmo za piščance (z mešalnico) v okviru kooperacijske reje. Pridelujejo koruzo, pšenico in ječmen. Kot naknadni posevek občasno posejejo tudi ajdo. Obseg dela na kmetiji je primeren za čisto kmetijo. Za vsa potrebna opravila zadošča vložek dela približno 2,3 PDM. Na kmetiji letno ustvarijo 760 tisoč € prihodkov. Od teh proračunska plačila znašajo le okoli 1 %. Nad 95 % prihodkov izhaja iz reje piščancev. Spremenljivi stroški so na ravni okoli 83 % prihodkov. Pokritje je glede na vložek dela ugodno, preračunano na mesec znaša dobrih 10 tisoč €. Pokritje na uro efektivno vloženega dela znaša slabih 30 €. Takšna kombinacija je zanimiva kot pomemben in precej stabilen vir dohodka na mešani kmetiji, ki je v osnovi poljedelska. Obseg zemljišč in perutninarstva omogoča primerno osnovo za čisto kmetijo. Na daljši rok ekonomski rezultati opravičijo tudi velike začetne naložbe, potrebne za zagon takšne dejavnosti. Tipično kmetijsko gospodarstvo -NES_4200_DD_0000_00_Tn Majhna kmetija z rejo govedi in kokoši nesnic na pretežno travniškem območju. Redi kombinirano pasmo goveda s povprečno mlečnostjo 5000 litrov in srednje veliko jato kokoši. Jajca prodajajo sami na tržnici in v javnih zavodih. Obdelovalne površine so izven OMD območja. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Živinoreja Krave molznice 5,0 št. 5.000 kg Vzreja plemenskih telic 1,0 št. 550 kg Mlado pitano govedo 3,0 št. 650 kg Prireja konzumnih jajc 4.200 št. 288 št. jajc Rastlinska proizvodnja -njive Ječmen krmni 0,95 ha 5.500 kg/ha Silažna koruza 0,92 ha 45.000 kg/ha Krompir 0,03 ha 35.000 kg/ha Naknadni posevki 0,14 ha Ozelenitve 0,14 ha Rastlinska proizvodnja -trajno travinje Trikosni travnik, silaža-bale 5,15 ha 17.000 kg/ha Trikosni travnik, seno-sušenje na tleh 0,74 ha 6.512 kg/ha Trikosni travnik, seno-bale 1,47 ha 6.919 kg/ha Nakup močne krme 5t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 327 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 227 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 2.103 (EUR) OMD 0 (EUR) PVP -živinoreja 116 (EUR) PVP -rastlinska 120 (EUR) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 83.896 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 0,55 kg ekv CO2/EUR Intenzivnost emisij pri prireji mleka 0,922 kg ekv CO2/l mleka Intenzivnost emisij pri prireji govejega mesa 5,975 kg ekv CO2/kg prirasta telesne mase Poraba goriva na ha KZU 144 l/ha Obtežba z živino 2,61 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 136 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 70 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 141 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 235 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 21 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 105 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 50 % Delež trajnega travinja v KZU 79 % Na kmetiji redijo 5 krav kombinirane pasme in vsa domača teleta. Večino teh namenijo pitanju. Imajo tudi baterijsko rejo jate 4200 kokoši nesnic. Kmetija obdeluje pretežno svoja zemljišča, večinoma so to travniške površine, nekaj pa je njiv. Živali so vse leto v hlevu. Travnike kosijo trikrat. Na njivah prevladujejo krmna žita (ječmen ali tritikala) in koruza, za sebe pridelujejo nekaj krompirja. Pretežni del travniške krme predstavlja travna silaža v obliki valjastih bal, manjši del pa seno. Seno sušijo na tleh in balirajo, če vreme to dopušča, ostalo mrvo pa dosušijo na seniku. Zaradi pridelave krmnih žit za govedo ne dokupujejo veliko močne krme. Doma pridelana krma je večinoma razmeroma dobre kakovosti. Kokoši nesnice krmijo s popolno krmno mešanico NSK. Na tej kmetiji je razmeroma veliko dela, kljub relativni majhnosti po površinah je to lahko čista kmetija. Za vsa potrebna opravila zadošča vložek dela okoli 1,6 PDM. Kmetija letno prinese 155–160 tisoč € prihodkov, od tega približno 80 % prispeva prireja jajc. Proračunska plačila prispevajo le okoli 2 % ustvarjenih prihodkov. Spremenljivi stroški so na ravni 66 % prihodkov. Pokritje na mesec doseže približno 4400 €, pri čemer reja kokoši prispeva nad 90 %. Pokritje na uro efektivno vloženega dela se vrti okoli 19 €. Iz vseh kazalnikov izhaja, da je na tej kmetiji perutninarski del veliko pomembnejši od govedoreje. Zato se mu tudi v prihodnje kaže veliko bolj posvetiti in prilagajati rejo novejšim zahtevam. Tipično kmetijsko gospodarstvo -NES_200T_ZC_0000_00_N0 Majhna kmetija s komercialno farmsko rejo kokoši nesnic in poljedelstvom na njivskem območju. Po organizacijski obliki funkcionira kot podjetje. Redi zelo veliko jato kokoši, na njivah pa prideluje tržne poljščine. Jajca prodajajo preko zbirnega centra. Obdelovalne površine so izven OMD območja. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Živinoreja Prireja konzumnih jajc 200.000 št. 288 št. jajc Rastlinska proizvodnja -njive Ječmen tržni 2,50 ha 5.500 kg/ha Koruza za zrnje 4,00 ha 9.000 kg/ha Pšenica 3,50 ha 6.000 kg/ha Ajda 0,50 ha 1.000 kg/ha Naknadni posevki 0,40 ha Ozelenitve 0,80 ha Koruza 36,00 t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 263 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 270 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 2.698 (EUR) OMD 0 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 758 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 4.856.747 (EUR) 485.675 (EUR/ha) Tržni prihodki 4.853.029 (EUR) 485.303 (EUR/ha) Proračunski dodatki 3.719 (EUR) 372 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 4.239.980 (EUR) 423.998 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 616.768 (EUR) 61.677 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 253,81 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 421.722 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 53.555 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 2.252.529 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 0,46 kg ekv CO2/EUR Poraba goriva na ha KZU 104 l/ha Obtežba z živino 80,00 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 161 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 80 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 99 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 410 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 104 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 104 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 60 % Na kmetiji imajo baterijsko rejo jate 200 tisoč kokoši nesnic. Kmetija obdeluje le 10 ha njiv. Na njih pridelujejo koruzo, pšenico in ječmen. Sejejo tudi ajdo. Ves pridelek poljščin prodajo neposredno ob žetvi. Kokoši nesnice krmijo s popolno krmno mešanico NSK, ki jo kupujejo v velikih količinah, tako da pridobijo občuten količinski rabat. Na tej kmetiji ne gre brez zaposlenih, saj je navkljub precej avtomatiziranim postopkom pri prireji in pripravi jajc za prodajo potrebno zagotoviti delo v skupnem obsegu 11-12 PDM. Kmetija letno ustvari prihodke na ravni 4,5 do 5 milijonov €, pri čemer je delež poljedelstva zanemarljiv, podobno velja tudi za proračunska plačila na površino. Spremenljivi stroški so na ravni 85-90 % prihodkov (v kar so všteti stroški zaposlenih). Vseeno so ekonomski rezultati izjemni, pokritje na mesec doseže dobrih 51 tisoč. Pokritje na uro efektivno vloženega dela lastnika, ki prispeva 1 PDM vložka dela, pa dosega neverjetnih 250 €. Tipično kmetijsko gospodarstvo -NES_0020_SS_0000_00_00 Več ali manj samooskrbna reja kokoši nesnic na kmetiji brez kakršnekoli druge proizvodnje. Na kmetiji imajo le jato 20 kokoši, za katero krmo kupujejo, saj sami nimajo obdelovalnih površin. Del jajc porabijo sami, ostale prodajo na domu porabnikom iz lokalnega okolja. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Živinoreja Prireja konzumnih jajc 20 št. 288 št. jajc Travniški nasad jablan 0,15 ha 15.000 kg/ha Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 0 (EUR) Skupaj proizvodno nevezana plačila 0 (EUR) OMD 30 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 0 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 948 (EUR) Tržni prihodki 918 (EUR) Proračunski dodatki 30 (EUR) Spremenljivi stroški 527 (EUR) Bruto dodana vrednost 420 (EUR) Bruto dodana vrednost na uro 8,16 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 33.127 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 14.694 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 225 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 0,25 kg ekv CO2/EUR Reja nima pravega ekonomskega motiva, saj je premajhnega obsega, zato je tudi nesmiselno komentirati ekonomske kazalnike. Srečamo pa takšne in tudi manjše jate kokoši na precejšnjem številu kmetijskih gospodarstev, čeprav se njihova pogostnost precej hitro zmanjšuje. TIPIČNA KMETIJSKA GOSPODARSTVA – POLJEDELSTVO Slika 9: Poraba izbranih proizvodnih virov na ravni sektorja poljedelstvo (POL) Preglednica 20: Povzetek izbranih kazalnikov za sektor poljedelstva (POL) Poljedelstvo je seveda pomembnejše v deležu od celotne vrednosti kmetijske proizvodnje od prikazanih 10 %, ki se nanaša le na prispevek tistih KMG, katerim poljedelska pridelava predstavlja prevladujočo dejavnost. Takšnih KMG je v Sloveniji le okoli 6 % vseh KMG, med njimi pa so tudi največja kmetijska podjetja z nekaj tisoč ha njivskih površin. Vseeno po številu tudi v tem sektorju prevladujejo razmeroma majhne kmetije, ki jim tržna pridelava poljščin na površinah, večinoma manjših od 50 ha, predstavlja le dopolnilni vir dohodka. Precejšen del poljedelske pridelave sicer prispevajo KMG, ki smo jih uvrstili med govedorejska (prireja mleka ali pitanje) in prašičerejska KMG ali pa mešana KMG, če ta razpolagajo tudi z njivskimi površinami. Pri poljedelskih kmetijah je večina ali ves pridelek namenjen prodaji na trgu, na ostalih KMG pa se ves ali pretežen del znotraj KMG porabi za krmo živali. Za poljedelsko pridelavo je značilen zelo skokovit tehnični napredek, ki je pripeljal do visoke produktivnosti dela oz. nizkih vložkov dela na enoto površine. Temu manjša KMG težko sledijo, posebno če gospodarijo z manjšimi kompleksi površin. Vseeno pa morajo pri cenah pridelkov konkurirati najbolje organiziranim večjim enotam. Efektivni vložki dela na manjših KMG redko presegajo 0,3 PDM, razen če so v kolobar vključene tudi delovno nekoliko zahtevnejše kulture (krompir, buče, sladkorna pesa). Upoštevaje te razloge je razumljivo, da doseženi ekonomski rezultati ne omogočajo preživetja samo iz kmetijske dejavnosti. Po drugi strani pa so BDV na uro vloženega dela ugodne, praviloma nad 20 €/h, na nekoliko večjih KMG in tistih, ki vanj vključujejo tudi tržno bolj zanimive kulture, pa praviloma nad 30 €/h. Poljedelska KMG praviloma sodijo med tista KMG, ki so v zadnjem obdobju deležna najvišjih skupnih proračunskih plačil na enoto površine. To izhaja deloma iz višje plačilne pravice za njivske površine in proizvodno vezanega plačila za strna žita, deloma pa iz množičnega vključevanja v dodatne ukrepe (KOPOP), saj nimajo težav z obtežbo (v nasprotju z bolj intenzivnimi KMG z živinorejo), kolobar pa lahko prilagodijo zahtevam posameznih ukrepov (ker niso pod pritiskom zagotovitve določene krme za svoje živali). Osnovna plačila se bodo v prihodnje za njivske površine znižala, proizvodno vezane podpore za strna žita pa predvidoma ne bo več. Zato ni nikakršno presenečenje, da lahko pričakujemo precej močan upad proračunskih plačil (večinoma za 40–45 %) in skoraj enako močan (torej zares drastičen) upad BDV ob znižanju prihodkov za okoli 10 %. Če bi verjeli takšnim napovedim, potem bi lahko pričakovali hitro zapiranje teh KMG. Kot smo omenili že pri prašičereji, pa to izhaja iz dejstva, da so bili dosedanji ukrepi kmetijske politike tako v 1. kot v 2. stebru razmeroma radodarni predvsem do poljedelstva. Osnovno plačilo se bo tem KMG zmanjšalo, a če bi vkalkulirali tudi prostovoljne ukrepe (SOPO in KOPOP), bi bili pričakovani učinki precej bolj zmerni, marsikatero KMG pa se bo spremembam gotovo uspelo prilagoditi na način, ki utegne pripeljati do ohranitve ali celo dviga dosedanje ravni proračunskih plačil. Majhna poljedelska kmetija na pretežno njivskem območju. Kmetija prideluje poljščine, na travniku tudi nekaj sena. Vse pridelke proda. Kmetijske površine ležijo izven OMD območja v vzhodnem delu Slovenije. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Rastlinska proizvodnja -njive Ječmen tržni 1,00 ha 4.250 kg/ha Koruza za zrnje 0,98 ha 8.000 kg/ha Pšenica 1,60 ha 4.500 kg/ha Pridelava buč 0,40 ha 800 kg/ha Krompir 0,02 ha 25.000 kg/ha Ajda 0,20 ha 1.000 kg/ha Naknadni posevki 0,19 ha Ozelenitve 0,28 ha Rastlinska proizvodnja -trajno travinje Dvokosni travnik, seno-bale 1,00 ha 5.930 kg/ha Prodaja močne krme Koruza 7,84 t Seno 5,93 t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 136 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 253 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 1.263 (EUR) OMD 0 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 329 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 6.891 (EUR) 1.378 (EUR/ha) Tržni prihodki 5.163 (EUR) 1.033 (EUR/ha) Proračunski dodatki 1.728 (EUR) 346 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 4.651 (EUR) 930 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 2.240 (EUR) 448 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 18,94 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 104.880 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 34.093 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Poraba goriva na ha KZU 103 l/ha Poraba skupnega N na ha KZU 117 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 67 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 99 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 309 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 76 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 95 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 65 % Delež trajnega travinja v KZU 20 % Na kmetiji obdelujejo 4 ha njiv in 1 ha travnika. Na njivah pridelujejo koruzo, ječmen in pšenico, buče, krompir in kot naknadni posevek ajdo. Travnik kosijo dvakrat in pridelek posušijo, mrvo zbalirajo in prodajo. Delovna obremenitev je zelo majhna in ne dosega niti 0,1 PDM. Kmetija letno ustvari okoli 7 tisoč € prihodkov. Četrtino prihodkov predstavljajo proračunska plačila. Spremenljivi stroški so zelo visoki in dosegajo slabih 70 % prihodkov. Ekonomski kazalniki so pri tako majhnem obsegu pridelave skromni, kar je povsem logično. Doseženo pokritje na mesec znaša dobrih 180 €, na uro efektivno vloženega dela pa slabih 19 €. Na tako majhnih površinah s tržno pridelavo poljščin seveda ni mogoče doseči ekonomskih kazalnikov, ki bi predstavljali pomemben prispevek dohodka družinskih članov. Če kmetija nima vse potrebne mehanizacije, verjetno tudi večino strojnih storitev najame, kar pomeni, da je njihova delovna obremenitev še nižja. Pokritje na enoto vloženega dela je precej visoko, zato lahko pričakujemo, da bo precejšen del kmetij tega velikostnega razreda vztrajal pri gospodarjenju. Zagotovo pa takšna kmetija v poljedelstvu nima razvojne perspektive. Ta potencial obstaja kvečjemu v zelenjadarstvu. Majhna poljedelska kmetija na pretežno njivskem območju. Kmetija prideluje poljščine, na travniku tudi nekaj sena. Vse pridelke proda. Kmetijske površine ležijo izven OMD območja v vzhodnem delu Slovenije. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Rastlinska proizvodnja -njive Ječmen tržni 1,89 ha 4.500 kg/ha Koruza za zrnje 3,15 ha 9.000 kg/ha Pšenica 3,60 ha 5.000 kg/ha Soja 0,36 ha 3.500 kg/ha Ajda 0,38 ha 1.000 kg/ha Naknadni posevki 0,45 ha Ozelenitve 0,70 ha Rastlinska proizvodnja -trajno travinje Dvokosni travnik, seno-bale 1,00 ha 5.930 kg/ha Prodaja močne krme Koruza 28,35 t Seno 5,93 t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 272 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 258 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 2.576 (EUR) OMD 0 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 694 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 13.905 (EUR) 1.391 (EUR/ha) Tržni prihodki 10.363 (EUR) 1.036 (EUR/ha) Proračunski dodatki 3.542 (EUR) 354 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 10.266 (EUR) 1.027 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 3.639 (EUR) 364 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 16,96 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 116.645 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 30.526 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Poraba goriva na ha KZU 106 l/ha Poraba skupnega N na ha KZU 136 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 70 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 90 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 325 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 75 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 84 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 61 % Delež trajnega travinja v KZU 10 % Na kmetiji obdelujejo 9 ha njiv in 1 ha travnika. Na njivah pridelujejo koruzo, sojo, ječmen in pšenico ter kot naknadni posevek ajdo. Travnik kosijo dvakrat in pridelek posušijo, mrvo zbalirajo in prodajo. Delovna obremenitev je zelo majhna in je le nekoliko višja od 0,1 PDM. Kmetija letno ustvari okoli 14 tisoč € prihodkov. Dobro četrtino prihodkov predstavljajo proračunska plačila. Spremenljivi stroški so zelo visoki in so na ravni dobrih 70 % prihodkov. Ekonomski kazalniki so pri tako majhnem obsegu pridelave skromni. Doseženo pokritje na mesec znaša dobrih 300 €, na uro efektivno vloženega dela pa 17 €. Na tako majhnih površinah s tržno pridelavo poljščin seveda ni mogoče doseči ekonomskih kazalnikov, ki bi predstavljali pomemben prispevek dohodka družinskih članov. Če kmetija nima vse potrebne mehanizacije, verjetno tudi večino strojnih storitev najame, kar pomeni, da je njihova delovna obremenitev še nižja. Pokritje na enoto vloženega dela je precej visoko, zato lahko pričakujemo, da bo precejšen del kmetij tega velikostnega razreda vztrajal pri gospodarjenju. Zagotovo pa takšna kmetija v poljedelstvu nima razvojne perspektive. Ta potencial obstaja v delovno bistveno bolj intenzivnih panogah (zelenjadarstvo, reja plemenskih svinj ipd.). Srednje velika poljedelska kmetija na pretežno njivskem območju, za pridelavo poljščin pa realno še vedno majhna kmetija. Kmetija prideluje poljščine, na travniku tudi nekaj sena. Vse pridelke proda. Kmetijske površine ležijo izven OMD območja v vzhodnem delu Slovenije. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Rastlinska proizvodnja -njive Ječmen tržni 3,00 ha 5.500 kg/ha Koruza za zrnje 5,25 ha 9.500 kg/ha Praha 0,75 ha 0 kg/ha Pšenica 3,75 ha 6.000 kg/ha Pridelava buč 2,25 ha 900 kg/ha Ajda 0,60 ha 1.000 kg/ha Naknadni posevki 0,41 ha Ozelenitve 3,00 ha Rastlinska proizvodnja -trajno travinje Dvokosni travnik, seno-bale 1,00 ha 5.930 kg/ha Prodaja močne krme Koruza 49,88 t Seno 5,93 t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 411 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 262 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 4.194 (EUR) OMD 0 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 853 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 24.318 (EUR) 1.520 (EUR/ha) Tržni prihodki 18.859 (EUR) 1.179 (EUR/ha) Proračunski dodatki 5.458 (EUR) 341 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 17.955 (EUR) 1.122 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 6.362 (EUR) 398 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 19,00 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 130.736 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 34.206 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Poraba goriva na ha KZU 103 l/ha Poraba skupnega N na ha KZU 133 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 82 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 94 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 382 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 99 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 106 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 45 % Delež trajnega travinja v KZU 6 % Na kmetiji obdelujejo 15 ha njiv in 1 ha travnika. Na njivah pridelujejo koruzo, ječmen, pšenico in v precejšnjem obsegu tudi buče ter kot naknadni posevek ajdo. Travnik kosijo dvakrat in pridelek posušijo, mrvo zbalirajo in prodajo. Delovna obremenitev je majhna in znaša nekaj manj kot 0,2 PDM. Kmetija letno ustvari okoli 24 tisoč € prihodkov. Slabo četrtino prihodkov predstavljajo proračunska plačila. Spremenljivi stroški so zelo visoki in se gibljejo okoli 70 % prihodkov. Ekonomski kazalniki so razmeroma skromni, a le, če jih presojamo v absolutnih vrednostih. Doseženo pokritje na mesec znaša približno 530 €, na uro efektivno vloženega dela pa 19 €. Tudi ta velikost poljedelske pridelave lahko prispeva le dopolnilni vir dohodka. Vsekakor jo je mogoče izvajati ob redni zaposlitvi izven kmetijstva. Pokritje na enoto vloženega dela je visoko, z vključitvijo v KOPOP operacije na področju poljedelstva ga lahko še precej izboljšamo. Zato lahko pričakujemo, da bo velik del kmetij tega velikostnega razreda vztrajal pri gospodarjenju. Zagotovo pa takšna kmetija v poljedelstvu nima razvojne perspektive. Ta potencial obstaja v delovno bistveno bolj intenzivnih panogah (zelenjadarstvo, prašičereja). Srednje velika poljedelska kmetija na njivskem območju, za pridelavo poljščin pa realno gledano majhna kmetija. Kmetija prideluje poljščine in vse pridelke proda. Kmetijske površine ležijo izven OMD območja v osrednjem delu Slovenije. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Rastlinska proizvodnja -njive Ječmen tržni 4,50 ha 5.500 kg/ha Koruza za zrnje 3,68 ha 9.500 kg/ha Praha 0,75 ha 0 kg/ha Pšenica 5,25 ha 5.500 kg/ha Soja 0,75 ha 3.500 kg/ha Krompir 0,08 ha 30.000 kg/ha Ajda 0,90 ha 1.000 kg/ha Naknadni posevki 0,56 ha Ozelenitve 1,80 ha Koruza 34,91 t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 361 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 270 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 4.047 (EUR) OMD 0 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 1.232 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 20.209 (EUR) 1.347 (EUR/ha) Tržni prihodki 14.569 (EUR) 971 (EUR/ha) Proračunski dodatki 5.640 (EUR) 376 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 15.991 (EUR) 1.066 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 4.218 (EUR) 281 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 15,76 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 135.939 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 28.372 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Poraba goriva na ha KZU 99 l/ha Poraba skupnega N na ha KZU 130 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 65 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 68 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 340 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 106 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 106 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 65 % Na kmetiji obdelujejo 15 ha njiv. Na njih pridelujejo koruzo, ječmen, pšenico, sojo in krompir ter kot naknadni posevek ajdo. Delovna obremenitev je majhna in znaša nekaj manj kot 0,1 PDM. Kmetija letno ustvari 20 tisoč € prihodkov. Dobro četrtino prihodkov predstavljajo proračunska plačila. Spremenljivi stroški so zelo visoki in se na ravni 80 % prihodkov. Ekonomski kazalniki so razmeroma skromni, a le, če jih presojamo v absolutnih vrednostih. Doseženo pokritje na mesec znaša dobrih 350 €, na uro efektivno vloženega dela pa preseže 15 €. Ta velikost poljedelske pridelave seveda lahko prispeva le dopolnilni vir dohodka. Vsekakor jo je mogoče izvajati tudi ob redni zaposlitvi izven kmetijstva. Pokritje na enoto vloženega dela je visoko, z vključitvijo v KOPOP operacije na področju poljedelstva ga lahko še precej izboljšamo. Zato velik del kmetij tega velikostnega razreda vztraja pri gospodarjenju. Takšna kmetija v poljedelstvu seveda nima razvojne perspektive. Ta potencial obstaja v delovno bistveno bolj intenzivnih panogah (zelenjadarstvo, prašičereja, prireja mleka), kar pa običajno ni prioriteta teh kmetijskih gospodarstev. Srednje velika poljedelska kmetija na njivskem območju, za pridelavo poljščin pa realno gledano majhna kmetija. Kmetija prideluje poljščine in vse pridelke proda. Značilnost te kmetije je precej krompirja v kolobarju. Kmetijske površine obdeluje izven OMD območja v osrednjem delu Slovenije. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Rastlinska proizvodnja -njive Ječmen tržni 4,50 ha 5.500 kg/ha Koruza za zrnje 1,28 ha 9.500 kg/ha Praha 0,75 ha 0 kg/ha Pšenica 5,25 ha 5.500 kg/ha Soja 0,75 ha 3.500 kg/ha Krompir 2,48 ha 40.000 kg/ha Ajda 0,90 ha 1.000 kg/ha Naknadni posevki 0,56 ha Ozelenitve 1,80 ha Koruza 12,11 t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 380 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 270 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 4.047 (EUR) OMD 0 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 1.232 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 41.697 (EUR) 2.780 (EUR/ha) Tržni prihodki 36.037 (EUR) 2.402 (EUR/ha) Proračunski dodatki 5.659 (EUR) 377 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 24.526 (EUR) 1.635 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 17.171 (EUR) 1.145 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 29,40 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 128.505 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 52.919 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Poraba goriva na ha KZU 118 l/ha Poraba skupnega N na ha KZU 126 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 66 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 98 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 411 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 175 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 175 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 65 % Na kmetiji obdelujejo 15 ha njiv. Na njih pridelujejo koruzo, ječmen, pšenico, sojo in precej krompirja. Kot naknadni posevek precej pogosto sejejo ajdo. Delovna obremenitev je majhna, a vseeno dvakrat tolikšna kot na predhodni kmetiji in znaša nekaj več kot 0,3 PDM. Kmetija letno ustvari 40–45 tisoč € prihodkov, to je okoli 20 tisoč € več kot v primeru, da krompir prideluje le zase. Proračunska plačila se zaradi prilagoditve kolobarja ne spremenijo, zato njihov delež v skupnih prihodkih upade na šestino. Spremenljivi stroški v absolutni vrednosti narastejo, v razmerju do prihodkov pa upadejo na 60 %. Ekonomski kazalniki se pričakovano močno izboljšajo. Doseženo pokritje na mesec preseže 1.400 €, tudi na uro efektivno vloženega dela se izboljša in preseže 29 €. Tudi taka struktura poljedelske pridelave na 15 ha njivskih površin lahko prispeva le dopolnilni vir dohodka, ki pa ni tako skromen. Še vedno jo je mogoče izvajati tudi ob redni zaposlitvi izven kmetijstva. Pokritje na enoto vloženega dela je visoko, z vključitvijo v KOPOP operacije na področju poljedelstva pa ga lahko še precej izboljšamo. Srednje velika poljedelska kmetija na njivskem območju, za pridelavo poljščin pa realno še vedno majhna kmetija. Kmetija prideluje poljščine in vse pridelke proda. Kmetijske površine ležijo izven OMD območja v vzhodnem delu Slovenije. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Rastlinska proizvodnja -njive Ječmen tržni 3,00 ha 5.500 kg/ha Koruza za zrnje 3,75 ha 9.500 kg/ha Praha 0,75 ha 0 kg/ha Pšenica 4,50 ha 6.000 kg/ha Soja 0,75 ha 3.500 kg/ha Oljna ogrščica 2,25 ha 3.000 kg/ha Ajda 0,60 ha 1.000 kg/ha Naknadni posevki 0,86 ha Ozelenitve 2,70 ha Koruza 35,63 t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 363 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 270 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 4.047 (EUR) OMD 0 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 948 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 19.999 (EUR) 1.333 (EUR/ha) Tržni prihodki 14.642 (EUR) 976 (EUR/ha) Proračunski dodatki 5.357 (EUR) 357 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 15.452 (EUR) 1.030 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 4.548 (EUR) 303 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 17,82 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 141.078 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 32.079 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Poraba goriva na ha KZU 101 l/ha Poraba skupnega N na ha KZU 139 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 66 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 85 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 349 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 101 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 101 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 65 % Na kmetiji obdelujejo 15 ha njiv. Na njih pridelujejo koruzo, ječmen, pšenico, sojo in oljno ogrščico ter kot naknadni posevek ajdo. Delovna obremenitev je majhna in znaša nekaj manj kot 0,1 PDM. Kmetija letno ustvari 20 tisoč € prihodkov, od katerih skoraj 27 % predstavljajo proračunska plačila. Spremenljivi stroški so zelo visoki in presegajo 75 % prihodkov. Ekonomski kazalniki so skromni, posebno če jih presojamo v absolutnih vrednostih. Doseženo pokritje na mesec znaša dobrih 370 €, na uro efektivno vloženega dela pa se približa 18 €. Takšen obseg poljedelske pridelave je mogoče izvajati ob redni zaposlitvi izven kmetijstva in lahko prispeva le dopolnilni vir dohodka. Pokritje na enoto vloženega dela je privlačno, z vključitvijo v KOPOP operacije na področju poljedelstva ga lahko še precej izboljšamo. Zato ne preseneča, da velik del kmetij tega velikostnega razreda vztraja pri gospodarjenju na kmetijah, če se pokaže priložnost, pa najamejo dodatne površine. Vseeno pa takšna kmetija v poljedelstvu nima razvojne perspektive. Potencial za to obstaja v delovno bistveno bolj intenzivnih panogah (zelenjadarstvo, prašičereja). Srednje velika poljedelska kmetija na njivskem območju. Kmetija prideluje poljščine in vse pridelke proda. Kmetijske površine ležijo izven OMD območja v vzhodnem delu Slovenije. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Rastlinska proizvodnja -njive Ječmen tržni 5,00 ha 5.500 kg/ha Koruza za zrnje 10,00 ha 10.500 kg/ha Praha 1,25 ha 0 kg/ha Pšenica 7,50 ha 6.000 kg/ha Soja 1,25 ha 3.500 kg/ha Ajda 1,00 ha 1.000 kg/ha Naknadni posevki 0,87 ha Ozelenitve 6,19 ha Koruza 105,00 t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 498 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 270 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 6.744 (EUR) OMD 0 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 1.580 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 35.707 (EUR) 1.428 (EUR/ha) Tržni prihodki 26.885 (EUR) 1.075 (EUR/ha) Proračunski dodatki 8.822 (EUR) 353 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 28.238 (EUR) 1.130 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 7.468 (EUR) 299 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 22,68 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 195.197 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 40.827 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Poraba goriva na ha KZU 102 l/ha Poraba skupnega N na ha KZU 149 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 76 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 69 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 340 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 95 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 95 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 50 % Na kmetiji obdelujejo 25 ha njiv. Na njih pridelujejo koruzo, sojo, pšenico in ječmen ter kot naknadni posevek ajdo. Delovna obremenitev je le nekoliko večja kot na kmetiji z 10 ha manj njiv in znaša 0,2 PDM. Kmetija letno ustvari dobrih 35 tisoč € prihodkov, od katerih slabih 25 % predstavljajo proračunska plačila. Spremenljivi stroški so zelo visoki in dosegajo skoraj 80 % prihodkov. Ekonomski kazalniki so skromni, saj doseženo pokritje na mesec znaša dobrih 600 €. Na uro efektivno vloženega dela pa je rezultat zelo dober, saj preseže 22 €. Pokritje na enoto vloženega dela je torej zelo privlačno, z vključitvijo v KOPOP operacije na področju poljedelstva pa ga lahko še občutno izboljšamo. Zato ne preseneča, da velik del kmetij tega velikostnega razreda vztraja pri gospodarjenju na kmetijah in izkoristijo ponujeno možnost za najem dodatnih površin. Večina teh kmetij pa ne išče priložnosti v delovno bistveno bolj intenzivnih panogah, s čimer bi se jim odprle dodatne možnosti razvoja. Zdi se, da za to ne vidijo potrebe, posebno če imajo drug vir zaposlitve, saj bi to pomenilo spremembo načina življenja, nagrada za vloženo delo pa bi se v večini drugih panog precej zmanjšala. Srednje velika poljedelska kmetija na njivskem območju. Kmetija prideluje poljščine in vse pridelke proda. Kmetijske površine ležijo izven OMD območja v vzhodnem delu Slovenije. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Rastlinska proizvodnja -njive Ječmen tržni 8,00 ha 5.700 kg/ha Koruza za zrnje 14,00 ha 10.500 kg/ha Praha 2,00 ha 0 kg/ha Pšenica 10,00 ha 6.200 kg/ha Soja 2,00 ha 3.500 kg/ha Oljna ogrščica 4,00 ha 3.200 kg/ha Ajda 1,60 ha 1.000 kg/ha Naknadni posevki 1,70 ha Ozelenitve 11,00 ha Koruza 147,00 t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 840 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 270 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 10.791 (EUR) OMD 0 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 2.275 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 57.032 (EUR) 1.426 (EUR/ha) Tržni prihodki 43.126 (EUR) 1.078 (EUR/ha) Proračunski dodatki 13.906 (EUR) 348 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 44.936 (EUR) 1.123 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 12.096 (EUR) 302 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 22,31 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 189.311 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 40.150 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Poraba goriva na ha KZU 104 l/ha Poraba skupnega N na ha KZU 153 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 76 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 86 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 364 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 96 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 96 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 55 % Na kmetiji obdelujejo 40 ha njiv. Na njih pridelujejo koruzo, pšenico, ječmen, sojo in oljno ogrščico ter kot naknadni posevek ajdo. Delovna obremenitev je še vedno nizka in znaša nekaj manj kot 0,3 PDM. Kmetija letno ustvari dobrih 57 tisoč € prihodkov, od katerih dobro četrtino predstavljajo proračunska plačila. Zagotovo je kmetija vključena v KOPOP operacije na področju poljedelstva, kar v izračunih ni upoštevano. Spremenljivi stroški so zelo visoki in dosegajo skoraj 80 % prihodkov. Ekonomski kazalniki v absolutnih vrednostih niso zelo ugodni, saj doseženo pokritje na mesec znaša tisoč €. Na uro efektivno vloženega dela pa je rezultat zelo dober, saj preseže 22 €. Pokritje na enoto vloženega dela je torej zelo privlačno, z vključitvijo v KOPOP operacije na področju poljedelstva pa ga lahko še občutno izboljšamo. Zato je tudi velik del kmetij tega velikostnega razreda zainteresiran za najem dodatnih površin. Večina teh kmetij pa ne išče priložnosti v delovno bistveno bolj intenzivnih panogah, s čimer bi se jim odprle dodatne možnosti razvoja. Zdi se, da za to ne vidijo potrebe, posebno če imajo drug vir zaposlitve, saj bi to pomenilo spremembo načina življenja, nagrada za vloženo delo pa bi se v večini drugih panog precej zmanjšala. Srednje velika poljedelska kmetija na njivskem območju. Kmetija prideluje poljščine in vse pridelke proda. Kmetijske površine ležijo izven OMD območja v vzhodnem delu Slovenije. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Rastlinska proizvodnja -njive Ječmen tržni 14,00 ha 6.000 kg/ha Koruza za zrnje 24,50 ha 11.000 kg/ha Praha 3,50 ha 0 kg/ha Pšenica 17,50 ha 6.500 kg/ha Soja 3,50 ha 3.500 kg/ha Oljna ogrščica 7,00 ha 3.400 kg/ha Ajda 2,80 ha 1.000 kg/ha Naknadni posevki 2,98 ha Ozelenitve 22,75 ha Koruza 269,50 t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 1.624 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 270 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 18.884 (EUR) OMD 0 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 3.982 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 103.682 (EUR) 1.481 (EUR/ha) Tržni prihodki 79.192 (EUR) 1.131 (EUR/ha) Proračunski dodatki 24.489 (EUR) 350 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 81.448 (EUR) 1.164 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 22.234 (EUR) 318 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 23,81 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 199.844 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 42.856 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Poraba goriva na ha KZU 108 l/ha Poraba skupnega N na ha KZU 161 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 79 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 90 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 400 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 109 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 109 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 55 % Na kmetiji obdelujejo 70 ha njiv. Na njih pridelujejo koruzo, pšenico, ječmen, sojo in oljno ogrščico ter kot naknadni posevek ajdo. Delovna obremenitev je nekaj manj kot 0,5 PDM Kmetija letno ustvari prihodke na ravni okoli 103 tisoč €, od katerih slabo četrtino predstavljajo proračunska plačila. Zagotovo je kmetija vključena v KOPOP operacije na področju poljedelstva, kar v izračunih ni upoštevano, s tem pa se proračunska plačila in z njimi prihodki še precej povečajo. Spremenljivi stroški so zelo visoki in dosegajo skoraj 80 % prihodkov. Ekonomski kazalniki so zelo ugodni. Doseženo pokritje na mesec znaša nekaj več kot 1.800 €. Na uro efektivno vloženega dela pa doseže slabih 24 €. Iz teh rezultatov je že razvidno, da bi poljedelska kmetija za polno zaposlitev 1 osebe morala gospodariti z najmanj 150 ha njiv. Manjše poljedelske kmetije morajo iskati dodatne vire zaposlitve, lahko tudi kombinacijo poljedelstva in živinoreje. Ta in naslednje kmetije, ki obdelujejo še veliko več njivskih površin, pojasnjujejo tudi velik interes po zakupu državnih zemljišč. Dokler najemnine dosegajo polovico ali celo manj ustvarjenega pokritja, je to zelo racionalno početje. Ker se z operacijami KOPOP lahko pokritje poveča vsaj za 50 %, z nekaterimi predvidenimi dodatnimi ukrepi po letu 2021 pa najbrž še veliko bolj, se zdi hud boj za državna zemljišča neizbežen. Za slovenske razmere velika poljedelska kmetija na njivskem območju. Kmetija prideluje poljščine in vse pridelke proda. Kmetijske površine ležijo izven OMD območja v vzhodnem delu Slovenije. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Rastlinska proizvodnja -njive Ječmen tržni 34,50 ha 6.000 kg/ha Koruza za zrnje 52,50 ha 11.000 kg/ha Praha 7,50 ha 0 kg/ha Pšenica 40,50 ha 6.500 kg/ha Soja 7,50 ha 3.500 kg/ha Oljna ogrščica 7,50 ha 3.400 kg/ha Ajda 6,90 ha 1.000 kg/ha Naknadni posevki 5,47 ha Ozelenitve 50,63 ha Koruza 577,50 t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 3.254 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 270 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 40.466 (EUR) OMD 0 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 9.480 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 222.419 (EUR) 1.483 (EUR/ha) Tržni prihodki 169.218 (EUR) 1.128 (EUR/ha) Proračunski dodatki 53.201 (EUR) 355 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 173.170 (EUR) 1.154 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 49.249 (EUR) 328 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 26,96 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 219.162 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 48.528 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Poraba goriva na ha KZU 100 l/ha Poraba skupnega N na ha KZU 158 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 79 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 83 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 398 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 111 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 111 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 55 % Na kmetiji obdelujejo 150 ha njiv. Na njih pridelujejo koruzo, pšenico, ječmen, sojo in oljno ogrščico ter kot naknadni posevek ajdo. Delovna obremenitev je nekaj več kot 1 PDM. Kmetija letno ustvari prihodke na ravni dobrih 220 tisoč €, od teh slabo četrtino predstavljajo proračunska plačila. Zagotovo je kmetija vključena v KOPOP operacije na področju poljedelstva, kar v izračunih ni upoštevano, s tem pa se proračunska plačila in z njimi prihodki še močno povečajo. Spremenljivi stroški so sicer zelo visoki in dosegajo skoraj 78 % prihodkov. Ekonomski kazalniki so kljub temu zelo ugodni. Doseženo pokritje na mesec znaša 4 tisoč €. Na uro efektivno vloženega dela pa znaša slabih 27 €. Z upoštevanjem plačil KOPOP se pokritje dodatno poveča za več kot 50 %. Za slovenske razmere izjemno velika poljedelska kmetija ali srednje veliko kmetijsko podjetje na njivskem območju. Prideluje poljščine in vse pridelke proda. Kmetijske površine večinoma ležijo izven OMD območja v vzhodnem delu Slovenije. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Rastlinska proizvodnja -njive Ječmen tržni 230,00 ha 6.000 kg/ha Koruza za zrnje 350,00 ha 11.500 kg/ha Praha 50,00 ha 0 kg/ha Pšenica 280,00 ha 6.500 kg/ha Soja 40,00 ha 3.500 kg/ha Oljna ogrščica 50,00 ha 3.500 kg/ha Ajda 46,00 ha 1.000 kg/ha Naknadni posevki 38,00 ha Ozelenitve 330,00 ha Koruza 4.025,00 t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 18.695 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 270 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 269.776 (EUR) OMD 0 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 64.464 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 1.503.815 (EUR) 1.504 (EUR/ha) Tržni prihodki 1.150.879 (EUR) 1.151 (EUR/ha) Proračunski dodatki 352.936 (EUR) 353 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 1.216.877 (EUR) 1.217 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 286.937 (EUR) 287 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 39,36 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 263.212 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 50.222 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Poraba goriva na ha KZU 89 l/ha Poraba skupnega N na ha KZU 163 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 81 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 85 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 417 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 113 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 113 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 56 % Na kmetijskem gospodarstvu obdelujejo 1.000 ha njiv. Na njih pridelujejo koruzo, pšenico, ječmen, sojo in oljno ogrščico ter kot naknadni posevek ajdo. Delovna obremenitev znaša -precej odvisno od lokacije zemljišč in povprečne velikosti parcel -nekaj manj kot 6 PDM. Kmetijsko gospodarstvo letno ustvari prihodke na ravni 1,5 milijona €, od teh 23–24 % predstavljajo proračunska plačila. Kmetija je vključena tudi v KOPOP operacije na področju poljedelstva, kar v izračunih ni upoštevano, s tem pa se proračunska plačila in z njimi prihodki povečajo še za 200–250 tisoč €. Spremenljivi stroški so sicer zelo visoki in presegajo raven tržnih prihodkov (v kar so zajeti tudi bruto stroški dela obeh zaposlenih delavcev), s tehnologijo minimalne obdelave pa se lahko občutno zmanjšajo. Pozitiven rezultat pa torej v celoti temelji na proračunskih plačilih, kar sicer velja za vsa poljedelska in še nekatera druga kmetijska gospodarstva. Ekonomski kazalniki so za kmetijstvo izjemno ugodni. Doseženo pokritje na mesec znaša slabih 23 tisoč € (skupaj s KOPOP 45– 50 tisoč €). Na uro efektivno vloženega dela 'domače' delovne sile pa preseže 39 € (skupaj s KOPOP se približa 100 €). Takšno kmetijsko gospodarstvo zagotovo ne potrebuje nikakršnih dodatnih spodbud za ohranjanje konkurenčnosti. Največje tveganje zanjo je morebitna izguba kmetijskih zemljišč, ki jih ima v zelo velikem deležu v zakupu. Za slovenske razmere izjemno velika poljedelska kmetija ali srednje veliko kmetijsko podjetje na njivskem območju. Prideluje poljščine in vse pridelke proda. Kmetijske površine večinoma ležijo izven OMD območja v vzhodnem delu Slovenije. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Rastlinska proizvodnja -njive Ječmen tržni 230,00 ha 6.000 kg/ha Koruza za zrnje 350,00 ha 11.500 kg/ha Praha 50,00 ha 0 kg/ha Pšenica 280,00 ha 6.500 kg/ha Soja 40,00 ha 3.500 kg/ha Oljna ogrščica 50,00 ha 3.500 kg/ha Ajda 46,00 ha 1.000 kg/ha Naknadni posevki 38,00 ha Ozelenitve 330,00 ha Prodaja močne krme Koruza 4.025,00 t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 18.695 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 270 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 269.776 (EUR) OMD 0 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 64.464 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 1.503.815 (EUR) 1.504 (EUR/ha) Tržni prihodki 1.150.879 (EUR) 1.151 (EUR/ha) Proračunski dodatki 352.936 (EUR) 353 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 1.200.411 (EUR) 1.200 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 303.404 (EUR) 303 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 29,15 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 260.044 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 52.466 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Poraba goriva na ha KZU 89 l/ha Poraba skupnega N na ha KZU 163 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 81 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 85 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 417 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 113 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 113 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 56 % Na kmetijskem gospodarstvu obdelujejo 1.000 ha njiv. Na njih pridelujejo koruzo, pšenico, ječmen, sojo in oljno ogrščico ter kot naknadni posevek ajdo. Delovna obremenitev znaša -precej odvisno od lokacije zemljišč in povprečne velikosti parcel -nekaj manj kot 6 PDM. Če gre za kmetijsko gospodarstvo v sklopu družinske kmetije, ima 2–3 redno zaposleni osebi. Kmetijsko gospodarstvo letno ustvari prihodke na ravni 1,5 milijona €, od teh 23 % predstavljajo proračunska plačila. Kmetija je vključena tudi v KOPOP operacije na področju poljedelstva, kar v izračunih ni upoštevano, s tem pa se proračunska plačila in z njimi prihodki povečajo še za 200– 250 tisoč €. Spremenljivi stroški so sicer zelo visoki in presegajo raven tržnih prihodkov (v kar so zajeti tudi bruto stroški dela obeh zaposlenih delavcev), s tehnologijo minimalne obdelave pa se lahko občutno zmanjšajo. Pozitiven rezultat pa torej v celoti temelji na proračunskih plačilih, kar sicer velja za vsa poljedelska in še nekatera druga kmetijska gospodarstva. Ekonomski kazalniki so za kmetijstvo izjemno ugodni. Doseženo pokritje na mesec znaša 25 tisoč € (skupaj s KOPOP 45–50 tisoč €). Na uro efektivno vloženega dela vse angažirane delovne sile pa doseže 29 € (skupaj s KOPOP se približa 70 €). Takšno kmetijsko gospodarstvo zagotovo ne potrebuje nikakršnih dodatnih spodbud za ohranjanje konkurenčnosti. Največje tveganje zanjo je morebitna izguba kmetijskih zemljišč, ki jih ima v zelo velikem deležu v zakupu. TIPIČNA KMETIJSKA GOSPODARSTVA -TRAJNI NASADI Slika 10: Poraba izbranih proizvodnih virov na ravni sektorja trajnih nasadov (SAD, SAV, VIN, OLJ, OLV, HME) Preglednica 21: Povzetek izbranih kazalnikov za sektor trajnih nasadov (SAD, SAV, VIN, OLJ, OLV, HME) Pri trajnih nasadih gre za pridelavo, pri kateri so prihodki mnogo bolj odvisni od tržnih učinkov (vključno z letino) kot od proračunskih plačil oziroma povedano natančneje, proračunska plačila imajo v celotnih prihodkih veliko manjši pomen kot v živinoreji (posebno če je ta ekstenzivna) in poljedelstvu. Slednje večinoma predstavljajo le 2 – 4 % vseh prihodkov, 5 % delež pa presegajo le izjemoma. Razmerje med vrednostjo pridelave in spremenljivimi stroški pa je širše kot v drugih sektorjih kmetijstva, praviloma nad 2:1. Vsa KMG, na katerih v strukturi prihodkov prevladujejo proizvodi iz trajnih nasadov (takšnih je okoli 11 % KMG), skupaj ustvarijo skoraj četrtino agregatne vrednosti kmetijske proizvodnje. Ekonomski rezultati v zadnjih letih so najboljši pri pridelavi hmelja, ki glede na EU tipologijo kmetijskih gospodarstev sicer spada v poljedelstvo. To je tudi posledica dejstva, da so bile cene hmelja v analiziranih letih med najvišjimi do zdaj. Pridelavo sadja v Slovenji pa so v zadnjih letih zaznamovale izrazito spremenljive, ekstremne vremenske razmere, ki so večinoma negativno vplivale na obseg pridelave in s tem tudi na ekonomske rezultate. Izpad pridelka v enem letu pa ima mnogokrat tudi večletne posledice, saj pogosto pomeni tudi izgubo tržnega deleža, ki ga je v zaostrenih razmerah na evropskem trgu s sadjem (predvsem z jabolki) zelo težko ohraniti. Pri pridelavi jabolk, ki so še vedno najpomembnejša sadna vrsta v Sloveniji (njihov delež v površini intenzivnih sadovnjakov se je v letih 2016–2020 sicer zmanjšal s 60 % na 50 %), in pridelavi breskev so ekonomski rezultati tudi v običajnih letih slabši kot pri pridelavi drugih manj razširjenih sadnih vrst (jagodičje, sredozemske vrste, marelice, češnje) v letih brez večjih vremenskih neprilik. Posebno mesto pripridelavi sadja imajo lupinarji, ki kljub povečanemu obsegu pridelave (orehi so po obsegu površin druga sadna vrsta v intenzivnih nasadih v Sloveniji) ne predstavljajo pomembnejšega deleža v vrednosti pridelave sadja. Velikostna struktura pridelovalcev sadja je raznolika, imamo nekaj večjih obratov (tudi s površinami nad 100 ha), ki pridelujejo predvsem jabolka, in mnogo manjših sadjarskih kmetij (večina sadjarskih kmetij obdeluje manj kot 5 ha intenzivnih sadovnjakov), kjer je zastopanost sadnih vrst zelo pestra. Sadjarska panoga se zaradi vse več nepredvidljivih vremenskih razmer (vsakoletne pozebe, neurja s točo) srečuje z mnogimi izzivi, ki vplivajo na povečevanje stroškov pridelave (npr. rast premijskih stopenj za zavarovanje pridelka, potrebe po postavitvi oroševalnih sistemov, mrež proti toči) in povzročajo težave v ponudbi in pri trženju sadja. V zadnjih letih so povprečni ekonomski rezultati v sadjarstvu med slabšimi v rastlinski pridelavi (slabši so po naših ocenah le še v oljkarstvu), BDV na uro vloženega dela je bila v povprečju nekaj več kot 19 EUR na uro. V sadjarstvu kot stroškovno in delovno intenzivni panogi, ki zahteva velike letne vložke blaga in storitev ter dela, brez omembe vrednih proračunskih podpor, ki kot kaže tudi v novem programskem obdobju ne bodo večje, izrazito slabih letin, ki so postale stalnica zadnjih let, vodijo v opustitev pridelave. Med tipičnimi sadjarskimi kmetijami so v zadnjih letih najboljše ekonomske rezultate imele kmetije s pridelavo jagodičja, podpovprečne so bile večje kmetije s pridelavo jabolk (nekoliko pod 20 EUR na h) in manjše sadjarske kmetije s pridelavo orehov in tudi manjše kmetije s pridelavo različnih vrst koščičarjev (približno 15 EUR na h). Vinogradništvo je pomembna kmetijska panoga, ki neposredno omogoča in razvija tudi ostale gospodarske panoge od industrije do turizma. Pomembno prispeva k poseljenosti in kulturnemu izgledu krajine, zlasti na strmejših območjih, kjer druge kmetijske kulture težje ali pa sploh ne uspevajo. Površine vinogradov zajemajo 3,1 % kmetijskih površin, pri tem pa 36,6 % kmetijskih gospodarstev obdeluje tudi vinograde. Velikostna struktura pridelovalcev v Sloveniji kaže na močno razpršeno pridelavo, saj je kar 85 % pridelovalcev v velikostni skupini do 0,5 ha. Ti pridelovalci pretežno pridelujejo grozdje in vino za lastno porabo in ožji krog prijateljev ter za ohranjanje kulturne krajine. So pa zaradi demografskih kazalcev najbolj rizična skupina za krčitev vinogradov in s tem posredno opuščanje in zaraščanje vinogradniške kulturne krajine. Taka vinogradniška proizvodnja je v veliki meri kombinirana z drugimi dejavnostmi na kmetiji (sadjarstvo, zelenjadarstvo, živinoreja, …). Vinogradniška proizvodnja dopolnjuje ostalo proizvodnjo na kmetiji v smeri izkoriščenosti kmetijske mehanizacije, delovne sile in kmetijskih površin na nagnjenih terenih. Za tak tip proizvodnje smo izdelali model vinogradniške proizvodnje z velikostjo 0,3 ha vinograda, ki smo ga dodajali modelnim kmetijam z prevladujočo drugo proizvodnjo. Ekonomičnost take vinogradniške proizvodnje je slaba, omogoča pa dodatni dohodek k ostali kmetijski proizvodnji oziroma dodatni dohodek zaposlenim izven kmetijstva. Na drugi strani srečamo večjo vinogradniško proizvodnjo, ki vsa še vedno ne dosega ekonomske velikosti in je v mnogih primerih kombinirana z drugo kmetijsko proizvodnjo na kmetijah. Modelne kmetije smo razdelili na dva tipa kmetij. Prvi zastopa vinorodno deželo Podravje in Posavje, drugi pa vinorodno deželo Primorsko. Ta dva tipa kmetij imata v ozadju različne modelne kalkulacije. Za prvi tip so značilni nasadi v vertikali, za Primorsko vinorodno deželo pa so razdeljeni na vertikalo in terase. Modelne kmetije, ki celotno proizvodnjo v vinogradih prodajo v obliki grozdja, dosegajo slabe in 11 EUR/uro vloženega dela. Ekonomičnost vinogradniške proizvodnje se izboljša s predelavo grozdja v vino, predvsem pa s proizvodnjo vrhunskih vin. Ekonomska uspešnost proizvodnje vina se izboljšuje z velikostjo vinogradniške proizvodnje, vendar je v mnogih primerih bolj pomembna uspešnost prodaje vina in delež prodaje vrhunskih vin. Take kmetije dosegajo boljše ekonomske rezultate. Bruto dodana vrednost na uro dela se giblje med 13 in 38 EUR/uro. Uspešna prodaja vin je v mnogih primerih povezana s prodajo vin preko turistične dejavnosti. S pridelavo oljk se po podatkih popisa kmetijstva v letu 2020 ukvarja več kot 2.300 oljkarjev (3 % vseh KMG, ki obdelujejo kmetijsko zemljo), ki v povprečju obdelujejo približno 30 arov oljčnikov. Med njimi je večina takih, ki jim pridelava oljčnega olja predstavlja le majhen del skupnih prihodkov iz kmetijstva in iz drugih dejavnosti. Ugotavljamo, da so ekonomski rezultati pri pridelavi oljčnega olja manj ugodni kot pri pridelavi v drugih vrstah trajnih nasadov in pri pridelavi drugih rastlinskih pridelkov. Povprečna BDV na uro vloženega dela je med 10 in 16 EUR. Razlog za slabše ekonomske rezultate bi lahko bil tudi v manjši produktivnosti ročnega in strojnega dela kot posledici manjše, skoraj ljubiteljske pridelave pri veliki večini manjših oljkarjev. TIPIČNA KMETIJSKA GOSPODARSTVA, USMERJENA V HMELJARSTVO Povzetek na ravni agregata za sektor hmeljarstvo Tipično kmetijsko gospodarstvo -HME_0008_ZK_6000_Vz_N0 Srednje velika hmeljarska kmetija na pretežno njivskem območju. Kmetija ima večji nasad hmelja, na manjši površini pa prideluje poljščine. Vse pridelke proda. Kmetijske površine ležijo izven OMD območja v vzhodnem delu Slovenije (okolica Žalca). Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Rastlinska proizvodnja -njive Koruza za zrnje 0,50 ha 10.000 kg/ha Pšenica 0,50 ha 6.000 kg/ha Hmelj 7,00 ha 2.000 kg/ha Naknadni posevki 0,08 ha Koruza 5,00 t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 629 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 325 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 2.601 (EUR) OMD 0 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 63 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 105.173 (EUR) 13.147 (EUR/ha) Tržni prihodki 101.880 (EUR) 12.735 (EUR/ha) Proračunski dodatki 3.294 (EUR) 412 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 46.401 (EUR) 5.800 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 58.772 (EUR) 7.347 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 43,51 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 140.164 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 78.326 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Poraba goriva na ha KZU 251 l/ha Poraba skupnega N na ha KZU 205 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 50 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 149 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 859 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 724 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 724 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 50 % Na kmetiji imajo nasad hmelja na površini 7 ha, zaradi premene pa obdelujejo še 1 ha njiv. Na njivah pridelujejo koruzo in pšenico. Delovna obremenitev za nesezonska opravila, za katera najamejo zunanjo pomoč, znaša približno 0,8 PDM. Kmetija letno ustvari okoli 105 tisoč € prihodkov. Približno 3 % prihodkov predstavljajo proračunska plačila. Spremenljivi stroški dosegajo 45 % prihodkov. Ekonomski kazalniki so zelo dobri. Doseženo pokritje na mesec znaša približno 4.900 €, na uro efektivno vloženega domačega dela pa dobrih 43 €. Izračun kaže, da je z izjemo kriznih let v hmeljarstvu mogoče doseči zelo dobre rezultate pokritja. Razmere med leti se sicer lahko močno spreminjajo, a povprečje za več let je večinoma zelo dobro. Pridelava hmelja je sicer kapitalsko precej zahtevna panoga, zato je podobno kot večina ostalih kmetijskih panog to delo na dolgi rok. Če imajo večje hmeljarske kmetije večinoma lastno linijo za vse faze vključno do priprave posušenih bal hmelja, si to manjše težje privoščijo. To se iz primerov tipičnih kmetij, ki pridelujejo predvsem hmelj ali pa to delajo največkrat poleg govedoreje, v izračunih do ravni pokritja še ne pokaže. Zato so rezultati precej podobni za različne obsege pridelave hmelja. Tipično kmetijsko gospodarstvo -HME_0018_ZK_6000_Vz_N0 Velika hmeljarska kmetija na pretežno njivskem območju. Kmetija ima velik nasad hmelja, na manjši površini pa prideluje poljščine. Vse pridelke proda. Kmetijske površine ležijo izven OMD območja v vzhodnem delu Slovenije (okolica Žalca). Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Rastlinska proizvodnja -njive Koruza za zrnje 1,00 ha 10.000 kg/ha Pšenica 1,00 ha 6.000 kg/ha Hmelj 16,00 ha 2.000 kg/ha Naknadni posevki 0,15 ha Ozelenitve 0,20 ha Koruza 10,00 t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 1.362 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 326 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 5.868 (EUR) OMD 0 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 126 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 239.924 (EUR) 13.329 (EUR/ha) Tržni prihodki 232.567 (EUR) 12.920 (EUR/ha) Proračunski dodatki 7.357 (EUR) 409 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 105.290 (EUR) 5.849 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 134.634 (EUR) 7.480 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 44,45 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 142.587 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 78.326 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Poraba goriva na ha KZU 243 l/ha Poraba skupnega N na ha KZU 206 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 49 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 151 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 868 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 734 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 734 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 50 % Na kmetiji imajo nasad hmelja na površini 16 ha, zaradi premene pa obdelujejo še 2 ha njiv. Na njivah pridelujejo koruzo in pšenico. Delovna obremenitev za nesezonska opravila (za sezonska opravila najamejo zunanjo pomoč), znaša 1,7 PDM. Kmetija letno ustvari okoli 240 tisoč € prihodkov. Proračunska plačila predstavljajo manj kot 4 % prihodkov. Spremenljivi stroški se gibljejo okoli 45 % prihodkov. Ekonomski kazalniki so zelo dobri. Doseženo pokritje na mesec znaša dobrih 11 tisoč €, na uro efektivno vloženega domačega dela pa dobrih 44 €. S takšnimi rezultati je hmeljarska kmetija tolikšne velikosti sposobna izvajati potrebne posodobitve in tudi nadaljnje širitve. TIPIČNA KMETIJSKA GOSPODARSTVA, USMERJENA V SADJARSTVO Povzetek na ravni agregata za sektor sadjarstva Tipično kmetijsko gospodarstvo -SAD_0014_JA_0055_SV_Pe Večja čista sadjarska kmetija na območju Podravja in Posavja, z intenzivnimi sadovnjaki jablan, povprečni pridelek je 55 ton jabolk na hektar. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Sadjarstvo Jabolka 14,00 ha 55.000 kg/ha Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 1.627 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 270 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 3.777 (EUR) OMD 0 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 0 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 194.393 (EUR) 13.885 (EUR/ha) Tržni prihodki 188.989 (EUR) 13.499 (EUR/ha) Proračunski dodatki 5.404 (EUR) 386 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 106.449 (EUR) 7.604 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 87.944 (EUR) 6.282 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 18,10 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 50.530 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 22.860 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Poraba goriva na ha KZU 423 l/ha Poraba skupnega N na ha KZU 78 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 29 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 100 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 518 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 1.358 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 1.358 EUR/ha Kmetija (leži izven OMD) je usmerjena v intenzivno pridelavo jabolk. Skupna površina sadovnjakov je 14 ha, od tega je približno tretjina v najemu. Približno desetina pridelka se nameni za predelavo, ostalo prodajo za sveži konzum. Ves pridelek prodajo v boksih. Delo na kmetiji opravljajo člani kmečkega gospodarstva (2,7 PDM), poleg pa imajo redno zaposleni še eno osebo, v delovnih konicah pa najemajo še sezonsko delovno silo pri obiranju (90 % dela) in rezi jablan (25 % dela). Na kmetiji letno ustvarijo okoli 195 tisoč € prihodkov, proračunski dodatki predstavljajo le manjši delež, 3 % skupnih prihodkov. Spremenljivi stroški dosegajo več kot polovico prihodkov, pokritje (BDV) znaša blizu 90 tisoč €, kar pomeni približno 6 tisoč €/ha. Pokritje na uro vloženega dela znaša približno 18 €, na PDM 22–23 tisoč €. Pri upoštevani povprečni odkupni ceni (0,384 EUR/kg), tehnologiji, doseženemu povprečnem pridelku 55 t/ha in dobri produktivnosti dela se ekonomski rezultati pridelave jabolk kažejo kot zelo ugodni. Tipično kmetijsko gospodarstvo -SAD_0008_JO_0055_SV_Pe Srednje velika sadjarska kmetija na vzhodnem delu Slovenije, prevladujejo intenzivni sadovnjaki jablan in orehov. Na kmetiji imajo tudi nekaj njiv s pšenico in koruzo. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Rastlinska proizvodnja -njive Koruza za zrnje 1,00 ha 8.000 kg/ha Pšenica 1,00 ha 5.500 kg/ha Ozelenitve 0,20 ha Sadjarstvo Jabolka 6,50 ha 55.000 kg/ha Orehi 1,50 ha 2.500 kg/ha Koruza 8,00 t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 874 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 270 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 2.698 (EUR) OMD 1.259 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 126 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 130.052 (EUR) 13.005 (EUR/ha) Tržni prihodki 125.096 (EUR) 12.510 (EUR/ha) Proračunski dodatki 4.956 (EUR) 496 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 56.389 (EUR) 5.639 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 73.663 (EUR) 7.366 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 18,38 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 58.417 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 33.088 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Poraba goriva na ha KZU 319 l/ha Poraba skupnega N na ha KZU 91 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 35 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 88 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 516 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 955 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 955 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 50 % Kmetija (leži na OMD) je usmerjena v intenzivno pridelavo jabolk in orehov. Skupna površina sadovnjakov je 8 ha, od tega je približno četrtina v najemu. Poleg sadovnjakov imajo še 2 ha lastnih njiv, kjer pridelujejo pšenico in koruzo. Približno dve tretjini pridelka jabolk prodajo v boksih, ostalo v gajbicah. Delo na kmetiji opravljajo člani kmečkega gospodarstva (2,2 PDM), v delovnih konicah najemajo sezonsko delovno silo pri obiranju (90 % dela) in rezi jablan (25 % dela). Na kmetiji letno ustvarijo okoli 130 tisoč € prihodkov, proračunski dodatki predstavljajo le manjši delež, 4 % skupnih prihodkov. Spremenljivi stroški dosegajo približno 40 % prihodkov, pokritje (BDV) znaša okoli 74 tisoč €, kar pomeni približno 7 tisoč €/ha. Pokritje na uro vloženega dela znaša približno 18 €. Pokritje na PDM okoli 33 tisoč €. Tipično kmetijsko gospodarstvo -SAD_0003_JV_0040_SV_Pm Sadjarska kmetija na vzhodnem delu Slovenije, prevladujejo intenzivni sadovnjaki jablan in drugih sadnih vrst. Pridelavo sadja dopolnjuje pridelava in predelava grozdja. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Vinogradništvo Vinograd, vertikala 2,00 ha 8.400 kg/ha Sadjarstvo Jabolka 1,20 ha 40.000 kg/ha Breskve namizne 0,50 ha 20.000 kg/ha Orehi 1,00 ha 2.000 kg/ha Jagodičje 0,30 ha 11.000 kg/ha Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 498 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 250 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 1.251 (EUR) OMD 591 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 0 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 85.074 (EUR) 17.015 (EUR/ha) Tržni prihodki 82.734 (EUR) 16.547 (EUR/ha) Proračunski dodatki 2.340 (EUR) 468 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 29.728 (EUR) 5.946 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 55.346 (EUR) 11.069 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 17,50 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 48.413 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 31.496 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Poraba goriva na ha KZU 333 l/ha Poraba skupnega N na ha KZU 66 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 19 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 70 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 355 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 862 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 862 EUR/ha Na kmetiji (leži na OMD) prevladujejo intenzivni sadovnjaki, največ je jabolk in orehov, nekaj manj je namiznih breskev (predstavnik za koščičarje) ter jagodičja. Intenzivnost pridelave sadja je manjša kot na kmetijah, specializiranih v pridelavo posameznih sadnih vrst. Skupna površina sadovnjakov je 3 ha, del tega imajo v najemu. Ves pridelek grozdja predelajo v vino (kakovostno vino). Približno eno tretjino pridelka jabolk prodajo v boksih, ostalo v gajbicah. Delo na kmetiji opravljajo člani kmečkega gospodarstva (1,8 PDM), v delovnih konicah najemajo sezonsko delovno silo pri obiranju jablan in jagodičja (70 % dela) ter koščičarjih (25 % dela). Rez vseh sadnih vrst ter obiranje orehov opravijo sami. Na kmetiji letno ustvarijo okoli 85 tisoč € prihodkov, proračunski dodatki predstavljajo le manjši delež, 3 % skupnih prihodkov. Spremenljivi stroški dosegajo približno tretjino prihodkov, pokritje (BDV) znaša približno 55 tisoč €, kar pomeni približno 11 tisoč €/ha. Pokritje na uro vloženega dela znaša dobrih 17 €, na PDM pa dobrih 31 tisoč €. Ekonomski rezultati na kmetiji so, kljub manjšem obsegu pridelave in manjšim pridelkom, zaradi pridelave jagodičja dobri. Tipično kmetijsko gospodarstvo -SAD_0003_BJ_0020_Pr_Km Sadjarska kmetija na Primorskem, z nasadi breskev in pečkarjev, ki jo dopolnjuje pridelava in predelava grozdja. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Rastlinska proizvodnja -njive Koruza za zrnje 0,35 ha 8.000 kg/ha Pšenica 0,60 ha 5.000 kg/ha Krompir 0,05 ha 25.000 kg/ha Rastlinska proizvodnja -trajno travinje Dvokosni travnik, seno-bale 1,50 ha 5.930 kg/ha Vinogradništvo Vinograd, terasa 2,00 ha 8.750 kg/ha Sadjarstvo Jabolka 1,00 ha 35.000 kg/ha Breskve namizne 2,20 ha 20.000 kg/ha Kaki 0,30 ha 25.000 kg/ha Prodaja močne krme Koruza 2,80 t Seno 8,90 t Prodaja -vinogradništvo Odprto vino 9.800 l Kakovostno vino 2.450 l Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 636 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 232 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 1.853 (EUR) OMD 1.129 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 76 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 86.997 (EUR) 10.875 (EUR/ha) Tržni prihodki 83.303 (EUR) 10.413 (EUR/ha) Proračunski dodatki 3.693 (EUR) 462 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 31.890 (EUR) 3.986 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 55.107 (EUR) 6.888 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 18,04 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 51.254 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 32.466 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Poraba goriva na ha KZU 289 l/ha Poraba skupnega N na ha KZU 83 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 33 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 76 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 317 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 643 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 792 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 60 % Kmetija (leži na OMD) je usmerjena v intenzivno pridelavo breskev in pečkarjev (hruške in jablane), na kmetiji imajo tudi manjši nasad kakija. Poleg sadovnjakov je pomembna še pridelava grozdja, s predelavo v vino, obdelujejo pa še trajni travnik (dvokosna raba) ter njive, kjer pridelujejo žito in krompir. Vse obdelovalne površine so lastne. Približno četrtino pridelka jabolk prodajo v boksih, ostalo v gajbicah. Breskve prodajajo delno grosistom deloma neposredno končnemu potrošniku, prodaja je v gajbicah. Delo na kmetiji opravljajo člani kmečkega gospodarstva (1,7 PDM), v delovnih konicah najemajo sezonsko delovno silo pri obiranju breskev in pečkarjev (70 % dela), ter pri rezi breskev (25 %). Dela v nasadu kakija ter rez pečkarjev opravijo sami. Na kmetiji letno ustvarijo okoli 87 tisoč € prihodkov, proračunski dodatki predstavljajo manjši delež, 4 % skupnih prihodkov. Spremenljivi stroški dosegajo približno 40 % prihodkov, pokritje (BDV) znaša okoli 55 tisoč €, kar pomeni približno 7 tisoč €/ha. Pokritje na uro vloženega dela znaša blizu 18 €, pokritje na PDM pa znaša 30–35 tisoč €. Ekonomski rezultati kmetije so dokaj povprečni, saj bi bil dohodek pri upoštevanju stroškov amortizacije približno 10 €/h. Tipično kmetijsko gospodarstvo -SAD_0003_BČ_0025_GV_Ko Sadjarska kmetija na območju goriške, s prevladujočo pridelavo koščičarjev, ki jo dopolnjuje pridelava in predelava grozdja ter tudi zelenjadnic. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Rastlinska proizvodnja -njive Pšenica 1,04 ha 5.000 kg/ha Krompir zgodnji 0,21 ha 15.000 kg/ha Zelenjadarstvo -njive (pridelovalne površine) Radič 0,30 ha 12.000 kg/ha Solata pomladanska, na foliji 0,30 ha 25.000 kg/ha Paprika, pridelava zunaj 0,40 ha 25.000 kg/ha Vinogradništvo Vinograd, terasa 2,00 ha 8.750 kg/ha Sadjarstvo Breskve namizne 2,30 ha 25.000 kg/ha Češnje 0,70 ha 10.000 kg/ha Kaki 0,50 ha 25.000 kg/ha Prodaja -vinogradništvo Prodaja grozdja 14,00 t Odprto vino 1.960 l Kakovostno vino 490 l Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 654 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 257 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 1.948 (EUR) OMD 1.318 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 632 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 122.672 (EUR) 16.177 (EUR/ha) Tržni prihodki 118.119 (EUR) 15.576 (EUR/ha) Proračunski dodatki 4.552 (EUR) 600 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 51.003 (EUR) 6.726 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 71.669 (EUR) 9.451 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 18,53 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 57.101 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 33.361 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Poraba goriva na ha KZU 408 l/ha Poraba skupnega N na ha KZU 92 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 29 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 81 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 460 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 693 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 693 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 64 % Kmetija (leži na OMD) je usmerjena v intenzivno pridelavo breskev in češenj, imajo pa tudi manjši nasad kakija. Poleg sadovnjakov je pomembna še pridelava grozdja (80 % ga prodajo v klet, drugo predelajo v vino), obdelujejo pa še njive, kjer pridelujejo žito, zgodnji krompir in zelenjadnice. Skupna površina sadovnjakov je 3,5 ha (dobro polovico imajo v najemu), druge kmetijske površine imajo v lasti. Delo na kmetiji opravljajo večinoma člani kmečkega gospodarstva (2,1 PDM). Poleg najema delovne sile pri obiranju breskev in češenj (60–70 % dela) ter pri rezi breskev (25 %), bi kmetija pri predvidenem obsegu pridelave potrebovala dodatno še približno 0,1 PDM. Na kmetiji letno ustvarijo okoli 123 tisoč € prihodkov, proračunski dodatki predstavljajo manjši delež, okoli 4 % skupnih prihodkov. Spremenljivi stroški dosegajo približno 40 % prihodkov, pokritje (BDV) znaša okoli 72 tisoč €, kar pomeni približno 9 tisoč €/ha. Pokritje na uro vloženega dela znaša približno 19 €, na PDM pa med 30 in 35 tisoč €. Ekonomski rezultati kmetije so dokaj povprečni, saj bi bil dohodek pri upoštevanju stroškov amortizacije le malce nad 10 €/h. Tipično kmetijsko gospodarstvo -SAD_0003_BK_0020_Pr_Ks Sadjarska kmetija na Primorskem s pridelavo koščičarjev in kakija. Poleg sadja je pomembna še pridelava grozdja in zelenjadnic. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Rastlinska proizvodnja -njive Pšenica 0,52 ha 5.000 kg/ha Krompir zgodnji 0,10 ha 15.000 kg/ha Zelenjadarstvo -njive (pridelovalne površine) Cvetača 0,40 ha 15.000 kg/ha Radič 0,35 ha 12.000 kg/ha Solata pomladanska, na foliji 0,30 ha 25.000 kg/ha Paprika, pridelava zunaj 0,30 ha 25.000 kg/ha Paprika, plastenjak 0,20 ha 50.000 kg/ha Paradižnik, plastenjak 0,20 ha 80.000 kg/ha Vinogradništvo Vinograd, vertikala 1,50 ha 9.000 kg/ha Sadjarstvo Breskve namizne 1,70 ha 20.000 kg/ha Češnje 0,20 ha 8.000 kg/ha Kaki 1,60 ha 25.000 kg/ha Prodaja -vinogradništvo Prodaja grozdja 10,80 t Odprto vino 1.890 l Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 661 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 260 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 1.843 (EUR) OMD 0 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 941 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 147.891 (EUR) 20.879 (EUR/ha) Tržni prihodki 144.446 (EUR) 20.392 (EUR/ha) Proračunski dodatki 3.445 (EUR) 486 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 61.578 (EUR) 8.693 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 86.313 (EUR) 12.185 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 17,76 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 51.623 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 30.128 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Poraba goriva na ha KZU 518 l/ha Poraba skupnega N na ha KZU 109 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 40 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 114 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 592 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 650 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 650 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 42 % Kmetija (leži izven OMD) je usmerjena v intenzivno pridelavo breskev in kakija, imajo tudi manjši nasad češenj. Poleg sadovnjakov je pomembna še pridelava grozdja (80 % ga prodajo v klet, drugo predelajo v vino), obdelujejo pa še njive, kjer pridelujejo pšenico in zelenjadnice (predvsem plodovke in solatnice). Skupna površina sadovnjakov je 3,5 ha, od tega ima več kot polovico lastnih površin. Delo na kmetiji opravljajo člani kmečkega gospodarstva (2,7 PDM), poleg dodatno zaposleno še 0,2 PDM, v delovnih konicah najemajo sezonsko delovno silo pri obiranju breskev (70 % dela), češenj (25 % dela) in kakija (10 % dela) ter pri rezi breskev (25 %). Rez breskev in češenj opravijo sami. Na kmetiji letno ustvarijo okoli 148 tisoč € prihodkov, proračunski dodatki predstavljajo manjši delež, le 2 % skupnih prihodkov. Spremenljivi stroški dosegajo približno 40 % prihodkov, pokritje (BDV) znaša okoli 86 tisoč €, kar pomeni približno 12 tisoč €/ha. Pokritje na uro vloženega dela znaša približno 18 €, na PDM pa znaša okoli 30 tisoč €. Kmetija ima malenkost slabše ekonomske rezultate v primerjavi s prejšnjo kmetijo, ki ima enake površine intenzivnih sadovnjakov (3,5 ha). Vrednost pokritja na uro je predvsem zaradi večje površine njiv, kjer prideluje zelenjadnice, za 5 % nižja. Tipično kmetijsko gospodarstvo -SAD_0001_BJ_0020_Pr_Kp Majhna mešana sadjarska kmetija na Primorskem s pridelavo koščičarjev, pečkarjev in sredozemskega sadja, ki jo dopolnjuje predvsem pridelava zelenjadnic. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Rastlinska proizvodnja -njive Pšenica 0,46 ha 5.000 kg/ha Krompir 0,05 ha 25.000 kg/ha Rastlinska proizvodnja -trajno travinje Dvokosni travnik, seno-bale 1,00 ha 5.436 kg/ha Zelenjadarstvo -njive (pridelovalne površine) Radič 0,10 ha 12.000 kg/ha Zelje 0,05 ha 45.000 kg/ha Paprika, pridelava zunaj 0,05 ha 25.000 kg/ha Paprika, plastenjak 0,05 ha 50.000 kg/ha Paradižnik, plastenjak 0,25 ha 80.000 kg/ha Vinogradništvo Vinograd, terasa 0,75 ha 8.750 kg/ha Sadjarstvo Jabolka 0,70 ha 30.000 kg/ha Breskve namizne 0,50 ha 20.000 kg/ha Češnje 0,20 ha 8.000 kg/ha Kaki 0,10 ha 25.000 kg/ha Odprto vino 4.594 l Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 304 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 226 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 943 (EUR) OMD 676 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 309 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 64.615 (EUR) 15.473 (EUR/ha) Tržni prihodki 62.384 (EUR) 14.939 (EUR/ha) Proračunski dodatki 2.231 (EUR) 534 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 25.330 (EUR) 6.066 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 39.285 (EUR) 9.408 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 20,81 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 61.618 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 37.463 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Poraba goriva na ha KZU 362 l/ha Poraba skupnega N na ha KZU 91 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 33 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 96 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 376 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 600 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 788 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 61 % Delež trajnega travinja v KZU 24 % Kmetija (leži na OMD) je usmerjena v pridelavo različnih sadnih vrst (breskve, češnje, jablane, hruške, različno sredozemsko sadje) na približno 1-2 ha sadovnjaka. Pridelavo na kmetiji dopolnjuje pridelava grozdja, ki ga predelajo v vino in pridelava na približno 1 ha njiv, s pridelavo zelenjadnic (prevladujejo plodovke), pšenice in krompirja, ki ga porabijo večinoma na kmetiji. Obdelujejo tudi hektar ekstenzivnega trajnega travnika. Večino obdelovalnih površin ima kmetija v lasti. Delo na kmetiji opravljajo večinoma člani kmečkega gospodarstva (1,0 PDM), v delovnih konicah najemajo sezonsko delovno silo pri obiranju pečkarjev in koščičarjev (25 % dela). Na kmetiji letno ustvarijo okoli 65 tisoč € prihodkov, proračunski dodatki predstavljajo manjši delež, 3 % skupnih prihodkov. Spremenljivi stroški dosegajo približno 40 % prihodkov, pokritje (BDV) znaša blizu 40 tisoč €, kar pomeni 9–10 tisoč €/ha. Pokritje nauro vloženega dela znaša približno 21 €, pokritje na PDM pa približno 37 tisoč €. Ekonomski rezultati na kmetiji so dokaj povprečni. Tipično kmetijsko gospodarstvo -SAD_0001_BD_0020_GV_Ko Majhna mešana sadjarska kmetija v Vipavski dolini, kjer prevladujejo nasadi breskev in češenj. Dopolnilno pridelujejo tudi grozdje za prodajo v klet in lastno porabo. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Rastlinska proizvodnja -njive Pšenica 0,15 ha 5.500 kg/ha Krompir 0,10 ha 25.000 kg/ha Rastlinska proizvodnja -trajno travinje Dvokosni travnik, seno-bale 0,50 ha 5.436 kg/ha Zelenjadarstvo -njive (pridelovalne površine) Radič 0,10 ha 12.000 kg/ha Paprika, pridelava zunaj 0,20 ha 25.000 kg/ha Vinogradništvo Vinograd, terasa 1,00 ha 8.750 kg/ha Sadjarstvo Breskve namizne 0,90 ha 25.000 kg/ha Češnje 0,45 ha 10.000 kg/ha Kaki 0,15 ha 25.000 kg/ha Prodaja -vinogradništvo Prodaja grozdja 6,13 t Odprto vino 1.838 l Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 299 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 244 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 852 (EUR) OMD 412 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 169 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 50.143 (EUR) 14.326 (EUR/ha) Tržni prihodki 48.411 (EUR) 13.832 (EUR/ha) Proračunski dodatki 1.732 (EUR) 495 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 19.718 (EUR) 5.634 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 30.424 (EUR) 8.693 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 16,47 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 48.859 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 29.646 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Poraba goriva na ha KZU 377 l/ha Poraba skupnega N na ha KZU 93 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 31 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 87 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 405 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 683 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 797 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 50 % Delež trajnega travinja v KZU 14 % Kmetija (leži na OMD) ima intenzivne nasade breskev (lahko tudi marelic), češenj in kakija. Poleg 1-2 ha sadovnjakov ima še vinograd, njive, kjer prideluje poljščine in zelenjadnice, ter manjši trajni travnik v dvokosni rabi. Približno 70 % pridelka grozdja prodajo v klet, ostalo predelajo v vino, ki ga imajo za lastno rabo in manjši del tudi za prodajo. Okoli petino pridelka breskev prodajo za predelavo (v boksih), ostalo prodajo za sveži Delo na kmetiji opravljajo večinoma člani kmečkega gospodarstva (1 PDM), v delovnih konicah najemajo sezonsko delovno silo pri obiranju breskev in češenj (50 % dela). Dela v nasadu kakija ter rez vseh ostalih sadnih vrst opravijo sami. Na kmetiji letno ustvarijo približno 50 tisoč € prihodkov, proračunski dodatki predstavljajo manjši delež, 3 % skupnih prihodkov. Spremenljivi stroški dosegajo približno 40 % prihodkov, pokritje (BDV) znaša okoli 30 tisoč €, kar pomeni približno 9 tisoč €/ha. Pokritje na uro vloženega dela znaša približno 16 €, pokritje na PDM pa slabih 30 tisoč €. Ekonomski rezultati na kmetiji so dokaj povprečni, možnost za izboljšanje je v neposredni prodaji sadja in lastni predelavi grozdja v vino. Tipično kmetijsko gospodarstvo -SAD_0001_BK_0015_ZO_Ks Majhna sadjarska kmetija na obali s pridelavo sredozemskih sadnih vrst in koščičarjev, ki jo dopolnjuje pridelava grozdja in pridelava zelenjadnic ter poljščin. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Rastlinska proizvodnja -njive Pšenica 0,20 ha 5.000 kg/ha Krompir zgodnji 0,30 ha 15.000 kg/ha Zelenjadarstvo -njive (pridelovalne površine) Radič 0,10 ha 12.000 kg/ha Solatne kumare, plastenjak 0,10 ha 80.000 kg/ha Zelje 0,10 ha 45.000 kg/ha Paprika, pridelava zunaj 0,10 ha 25.000 kg/ha Paradižnik, plastenjak 0,20 ha 80.000 kg/ha Vinogradništvo Vinograd, vertikala 1,00 ha 9.000 kg/ha Sadjarstvo Breskve namizne 0,80 ha 15.000 kg/ha Češnje 0,10 ha 8.000 kg/ha Kaki 0,60 ha 25.000 kg/ha Prodaja -vinogradništvo Prodaja grozdja 4,95 t Odprto vino 2.835 l Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 322 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 259 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 905 (EUR) OMD 612 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 325 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 71.660 (EUR) 20.474 (EUR/ha) Tržni prihodki 69.495 (EUR) 19.856 (EUR/ha) Proračunski dodatki 2.165 (EUR) 618 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 26.393 (EUR) 7.541 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 45.267 (EUR) 12.933 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 17,35 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 49.453 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 31.239 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Poraba goriva na ha KZU 482 l/ha Poraba skupnega N na ha KZU 97 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 35 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 111 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 468 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 633 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 633 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 30 % Kmetija (leži na OMD) je usmerjena v intenzivno pridelavo sredozemskih sadnih vrst (kaki ipd.) in koščičarjev (zgodnje breskve, ipd.). Poleg 1-2 ha sadovnjakov ima še vinograd in njive, kjer prideluje pšenico, zgodnji krompir in zelenjadnice (različne plodovke inradič). Dobro polovico grozdja prodajo v vinsko klet, ostalo predelajo v vino. Približno 40 % obdelovalnih površin ima kmetija v najemu. Delo na kmetiji opravljajo člani kmečkega gospodarstva (1,4 PDM), v delovnih konicah najemajo sezonsko delovno silo pri obiranju breskev (50 % dela) in češenj (25 % dela). Dela v nasadu kakija ter rez češnje in breskve opravijo sami. Na kmetiji letno ustvarijo med okoli 72 tisoč € prihodkov, proračunski dodatki predstavljajo manjši delež, okoli 3 % skupnih prihodkov. Spremenljivi stroški dosegajo približno 40 % prihodkov, pokritje (BDV) znaša okoli 45 tisoč €, kar pomeni približno 13 tisoč €/ha. Pokritje na uro vloženega dela znaša približno 17 €, na PDM pa približno 31 tisoč €. Kmetija s predvideno strukturo pridelave in prodaje svojih pridelkov dosega solidne ekonomske rezultate, ki so zelo verjetno posledica nekoliko boljšega ekonomskega rezultata pri pridelavi breskev, ki so imele leta 2020 v povprečju pomembno višjo ceno kot v preteklih letih (manjša ponudba zaradi pozebe). Tipično kmetijsko gospodarstvo -SAD_0001_JO_0030_SV_Pm Manjša mešana, manj intenzivna sadjarska kmetija na vzhodnem delu Slovenije, s sadovnjaki orehov, jablan in koščičarjev, z njivami in trajnim travinjem. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Rastlinska proizvodnja -njive Koruza za zrnje 0,50 ha 8.500 kg/ha Pšenica 0,50 ha 5.500 kg/ha Rastlinska proizvodnja -trajno travinje Dvokosni travnik, seno-bale 1,50 ha 5.930 kg/ha Sadjarstvo Jabolka 0,50 ha 30.000 kg/ha Breskve namizne 0,10 ha 15.000 kg/ha Orehi 0,90 ha 2.000 kg/ha Koruza 4,25 t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 185 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 222 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 887 (EUR) OMD 552 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 63 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 19.293 (EUR) 4.823 (EUR/ha) Tržni prihodki 17.605 (EUR) 4.401 (EUR/ha) Proračunski dodatki 1.687 (EUR) 422 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 6.868 (EUR) 1.717 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 12.425 (EUR) 3.106 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 13,54 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 37.838 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 24.368 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Poraba goriva na ha KZU 163 l/ha Poraba skupnega N na ha KZU 98 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 44 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 79 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 320 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 280 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 448 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 50 % Delež trajnega travinja v KZU 38 % Kmetija (leži na OMD) je usmerjena v intenzivno pridelavo jabolk in orehov, poleg ima še manjši sadovnjak koščičarjev (predstavnik so namizne breskve). Kmetija obdeluje tudi njive, kjer prideluje poljščine (žito in koruzo). Vse obdelovalne površine so lastne. Sadje prodajajo za svež konzum. Delo na kmetiji opravljajo člani kmečkega gospodarstva (0,5 PDM), v delovnih konicah najemajo sezonsko delovno silo pri obiranju jablan (25 % dela). Na kmetiji letno ustvarijo med 19 in 20 tisoč € prihodkov, delež proračunskih dodatkov, približno 9 %, v skupnih prihodkih je višji kot na povsem specializiranih sadjarskih kmetijah. Spremenljivi stroški dosegajo približno tretjino prihodkov, pokritje (BDV) znaša okoli 12 tisoč €, kar pomeni približno 3 tisoč €/ha. Pokritje na uro vloženega dela znaša 13–14 €, na PDM pa okoli 24 tisoč €. Ekonomski rezultati kmetije so manj ugodni kot na povsem specializiranih sadjarskih kmetijah, kjer praviloma dosegajo večje hektarske pridelke. Tipično kmetijsko gospodarstvo -SAD_0001_SJ_0011_SV_Ja Manjša sadjarska kmetija specializirana v pridelavo jagodičja, ki jo dopolnjujejo z manj intenzivno pridelavo drugih sadnih vrst. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Rastlinska proizvodnja -njive Koruza za zrnje 0,50 ha 8.500 kg/ha Pšenica 0,50 ha 5.500 kg/ha Rastlinska proizvodnja -trajno travinje Dvokosni travnik, seno-bale 1,00 ha 5.930 kg/ha Sadjarstvo Breskve namizne 0,15 ha 15.000 kg/ha Orehi 0,15 ha 1.500 kg/ha Jagodičje 1,20 ha 11.000 kg/ha Koruza 4,25 t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 216 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 236 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 825 (EUR) OMD 411 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 63 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 98.768 (EUR) 28.219 (EUR/ha) Tržni prihodki 97.252 (EUR) 27.786 (EUR/ha) Proračunski dodatki 1.516 (EUR) 433 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 24.566 (EUR) 7.019 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 74.202 (EUR) 21.201 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 39,83 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 95.429 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 71.693 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Poraba goriva na ha KZU 208 l/ha Poraba skupnega N na ha KZU 86 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 46 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 72 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 324 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 198 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 277 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 50 % Delež trajnega travinja v KZU 29 % Manjša kmetija (leži na OMD), usmerjena v intenzivno pridelavo jagodičja. Poleg ima še manjši sadovnjak koščičarjev (predstavnik namizne breskve) in orehov z nižjo intenzivnostjo pridelave. Na kmetiji obdelujejo še njive, kjer pridelujejo žito in koruzo, pridelava je manj intenzivna. Vse obdelovalne površine so lastne. Sadje, razen jagodičja, prodajajo neposredno končnemu potrošniku. Prodajne poti za jagodičje so različne, od prodaje na debelo do prodaje končnemu potrošniku. Delo na kmetiji opravljajo člani kmečkega gospodarstva (1 PDM), v delovnih konicah najemajo sezonsko delovno silo pri obiranju jagodičja (75 % najetega dela). Spravilo breskev in orehov ter rez vseh sadnih vrst opravijo sami. Na kmetiji letno ustvarijo okoli 99 tisoč € prihodkov, proračunski dodatki predstavljajo manjši delež, le 2 % skupnih prihodkov. Spremenljivi stroški dosegajo približno četrtino prihodkov, pokritje (BDV) znaša okoli 74 tisoč €, kar pomeni približno 21 tisoč €/ha. Pokritje na uro vloženega dela znaša približno 40 €, na PDM okoli 71 tisoč €. Kmetija izkazuje izredno dober ekonomski rezultat, ki je posledica dobre ekonomike pridelave jagodičja. Pri interpretaciji rezultatov je vseeno potrebna določena previdnost, saj so stroški amortizacije trajnih nasadov zelo visoki. Srednje velika sadjarsko vinogradniška kmetija na vzhodnem delu Slovenije, prevladujejo intenzivni sadovnjaki jablan in orehov ter vinograd. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Rastlinska proizvodnja -njive Koruza za zrnje 0,50 ha 8.000 kg/ha Pšenica 0,50 ha 5.500 kg/ha Vinogradništvo Vinograd, vertikala 1,00 ha 8.500 kg/ha Sadjarstvo Jabolka 6,50 ha 55.000 kg/ha Orehi 1,50 ha 2.500 kg/ha Koruza 4,00 t Prodaja -vinogradništvo Odprto vino 5.950 l Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 967 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 262 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 2.625 (EUR) OMD 1.240 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 63 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 143.408 (EUR) 14.341 (EUR/ha) Tržni prihodki 138.513 (EUR) 13.851 (EUR/ha) Proračunski dodatki 4.895 (EUR) 489 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 58.365 (EUR) 5.836 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 85.043 (EUR) 8.504 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 19,09 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 57.940 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 34.359 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Poraba goriva na ha KZU 344 l/ha Poraba skupnega N na ha KZU 85 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 30 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 90 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 494 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 1.031 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 1.031 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 50 % Kmetija (leži na OMD) je usmerjena v intenzivno pridelavo jabolk in orehov. Skupna površina sadovnjakov je 8 ha, od tega je približno četrtina najeta. Poleg sadovnjakov imajo še 1 ha lastnih njiv, kjer pridelujejo poljščine, ter 1 ha vinograda. Ves pridelek grozdja predelajo v vino in ga prodajajo kot odprto vino. Približno dve tretjini pridelka jabolk prodajo v boksih, ostalo v gajbicah. Delo na kmetiji opravljajo člani kmečkega gospodarstva (2,5 PDM), v delovnih konicah najemajo sezonsko delovno silo pri obiranju (90 % dela) in rezi jablan (25 % dela). Na kmetiji letno ustvarijo med 140–145 tisoč € prihodkov, proračunski dodatki predstavljajo le manjši delež, okoli 3 % skupnih prihodkov. Spremenljivi stroški dosegajo približno 40 % prihodkov, pokritje (BDV) znaša okoli 85 tisoč €, kar pomeni približno 9 tisoč €/ha. Pokritje na uro vloženega dela znaša približno 19 €, na PDM pa okoli 34 tisoč €. Kmetija ima v primerjavi s kmetijo SAD_0008_JO_0055_SV_Pe (sadjarska kmetija z intenzivno pridelavo jablan in orehov) malenkost boljši ekonomski rezultat. Kmetija ima poleg sadovnjakov in njiv še vinograd in se ukvarja s prodajo vina. -SAV_0003_BK_0020_Zo_Ks Sadjarsko vinogradniška kmetija na obalnem delu Slovenije z nasadi koščičarjev in kakija, pridelavo in predelavo grozdja. Sadjarstvo in vinogradništvo dopolnjujejo tudi s pridelavo zelenjadnic. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Rastlinska proizvodnja -njive Pšenica 1,25 ha 5.000 kg/ha Rastlinska proizvodnja -trajno travinje Dvokosni travnik, seno-bale 1,50 ha 5.436 kg/ha Zelenjadarstvo -njive (pridelovalne površine) Radič 0,50 ha 12.000 kg/ha Paprika, pridelava zunaj 1,00 ha 25.000 kg/ha Vinogradništvo Vinograd, terasa 1,50 ha 8.400 kg/ha Sadjarstvo Breskve namizne 1,80 ha 20.000 kg/ha Češnje 0,20 ha 8.000 kg/ha Kaki 1,50 ha 25.000 kg/ha Seno 8,15 t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 704 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 226 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 2.036 (EUR) OMD 1.501 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 908 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 138.495 (EUR) 15.388 (EUR/ha) Tržni prihodki 133.346 (EUR) 14.816 (EUR/ha) Proračunski dodatki 5.149 (EUR) 572 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 63.018 (EUR) 7.002 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 75.477 (EUR) 8.386 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 15,53 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 47.085 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 25.660 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Poraba goriva na ha KZU 482 l/ha Poraba skupnega N na ha KZU 104 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 40 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 94 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 475 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 494 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 593 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 70 % Delež trajnega travinja v KZU 17 % Kmetija (leži na OMD) je usmerjena v intenzivno pridelavo breskev in kakija, pridelujejo tudi češnje. Skupna površina sadovnjakov je 3,5 ha, od tega je približno dve tretjini površin v najemu. Poleg sadovnjakov ima še vinograd, trajni travnik ter njive, kjer pridelujejo zelenjadnice (radič in plodovke) in strno žito. Ves pridelek grozdja predelajo v vino (kakovostno vino). Delo na kmetiji opravljajo člani kmečkega gospodarstva (2,7 PDM), poleg je dodatno zaposleno še 0,2 PDM, v delovnih konicah najemajo sezonsko delovno silo pri obiranju breskev (70 % dela), češenj (25 % dela) in kakija (10 % dela) ter rezi breskev (25 % dela). Rez češnje in kakija opravijo sami. Na kmetiji letno ustvarijo okoli 138 tisoč € prihodkov, proračunski dodatki predstavljajo manjši delež, okoli 4 % skupnih prihodkov. Spremenljivi stroški dosegajo približno polovico prihodkov, pokritje (BDV) znaša okoli 75 tisoč €, kar pomeni približno 8 tisoč €/ha. Pokritje na uro vloženega dela znaša dobrih 16 €. Pokritje na PDM znaša dobrih 26 tisoč €. Ekonomski rezultati kmetije so nekoliko podpovprečni, saj je dohodek pri upoštevanju stroškov amortizacije pod 10 €/h. K slabši ekonomiki pridelave prispeva tudi predvidena pridelava radiča, ki se po naših ocenah kaže kot ekonomsko zelo nezanimiva. -SAV_0003_BK_0025_GV_Ks Sadjarsko vinogradniška kmetija na območju Goriških Brd ali Vipavske doline, z nasadi koščičarjev in kakija, pridelavo grozdja, ki ga prodajo v klet. Sadjarstvo in vinogradništvo dopolnjujejo tudi s pridelavo zelenjadnic. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Rastlinska proizvodnja -njive Pšenica 1,25 ha 5.000 kg/ha Rastlinska proizvodnja -trajno travinje Dvokosni travnik, seno-bale 1,50 ha 5.436 kg/ha Zelenjadarstvo -njive (pridelovalne površine) Radič 0,50 ha 12.000 kg/ha Paprika, pridelava zunaj 1,00 ha 25.000 kg/ha Vinogradništvo Vinograd, terasa 1,50 ha 8.400 kg/ha Sadjarstvo Breskve namizne 1,80 ha 25.000 kg/ha Češnje 0,20 ha 10.000 kg/ha Kaki 1,50 ha 25.000 kg/ha Seno 8,15 t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 698 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 234 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 2.105 (EUR) OMD 1.501 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 908 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 127.995 (EUR) 14.222 (EUR/ha) Tržni prihodki 122.783 (EUR) 13.643 (EUR/ha) Proračunski dodatki 5.212 (EUR) 579 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 59.141 (EUR) 6.571 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 68.854 (EUR) 7.650 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 14,17 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 45.391 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 24.418 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Poraba goriva na ha KZU 484 l/ha Poraba skupnega N na ha KZU 107 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 41 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 97 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 492 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 494 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 593 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 70 % Delež trajnega travinja v KZU 17 % Kmetija (leži na OMD) je usmerjena v intenzivno pridelavo breskev in kakija. Poleg ima še manjši sadovnjak češenj. Skupna površina sadovnjakov je 3,5 ha, od tega ima več kot polovico lastnih površin. Poleg sadovnjakov ima vinograd, trajni travnik in njive, kjer prideluje pšenico in zelenjadnice (plodovke in radič). Ves pridelek grozdja prodajo v vinsko klet. Delo na kmetiji opravljajo člani kmečkega gospodarstva (2,7 PDM), poleg je dodatno zaposleno še 0,1 PDM, v delovnih konicah najemajo sezonsko delovno silo pri obiranju breskev (70 % dela), češenj (25 % dela) in kakija (10 % dela) ter rezi breskev (25 % dela). Rez češnje in kakija opravijo sami. Na kmetiji letno ustvarijo približno 128 tisoč € prihodkov, proračunski dodatki predstavljajo manjši delež, okoli 4 % skupnih prihodkov. Spremenljivi stroški dosegajo približno polovico prihodkov, pokritje (BDV) znaša blizu 70 tisoč €, kar pomeni med 7 in 8 tisoč €/ha. Pokritje na uro vloženega dela znaša približno 14 €, na PDM pa dobrih 24 tisoč €. Kmetija ima v primerjavi s prejšnjo kmetijo (SAV_0003_BK_0020_Zo_Ks), ki ima podobno strukturo pridelave, slabši ekonomski rezultat, kar je predvsem posledica načina prodaje grozdja. Prejšnja kmetija vse grozdje predela v vino in prodaja kot kakovostno vino, medtem ko ta kmetija celoten pridelek grozdja proda v vinsko klet. Pri približno enaki porabi delovnega časa je vrednost pokritja na uro za skoraj 10 % nižja v primerjavi s prejšnjo kmetijo. TIPIČNA KMETIJSKA GOSPODARSTVA, SPECIALIZIRANA V OLJKARSTVO Tipično kmetijsko gospodarstvo -OLJ_0140_OL_0800_Pr_Ol Srednje velika čista oljkarska kmetija z intenzivno pridelavo oljk za olje v slovenski Istri. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Oljkarstvo Oljke za olje 1,40 ha 5.000 kg/ha Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 116 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 270 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 378 (EUR) OMD 207 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 0 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 16.157 (EUR) 11.541 (EUR/ha) Tržni prihodki 15.456 (EUR) 11.040 (EUR/ha) Proračunski dodatki 701 (EUR) 501 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 8.424 (EUR) 6.017 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 7.733 (EUR) 5.524 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 9,98 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 37.515 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 17.956 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Poraba goriva na ha KZU 290 l/ha Poraba skupnega N na ha KZU 90 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 47 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 97 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 505 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 160 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 160 EUR/ha Kmetija (leži izven OMD) obdeluje 1,4 ha oljčnikov in sodi med srednje velike slovenske oljkarske kmetije. Pridelajo 1000–1200 l oljčnega olja, ki ga prodajo v litrskih steklenicah (60 %) in manjši del v rinfuzi. Delo na kmetiji opravljajo dopolnilno člani kmečkega gospodarstva (0,4 PDM), zaradi delovne konice najemajo le sezonsko delovno silo za obiranje oljk (80 % dela pri pobiranju). Na kmetiji letno ustvarijo slabih 16 tisoč € prihodkov, od tega je le majhen delež (približno 4 %) proračunskih dodatkov (plačilne pravice, vračilo trošarine). Spremenljivi stroški obsegajo dobro polovico prihodkov, pokritje (BDV) je v danih pridelovalnih in cenovno-stroškovnih razmerah približno 8 tisoč €, kar pomeni 5–6 tisoč €/ha, skoraj 10 €/h vloženega efektivnega dela in približno 18 tisoč €/PDM. Kmetija dosega nekoliko podpovprečne rezultate, saj bi bili dohodki pri upoštevanju stroškov amortizacije, dokaj skromni. Tipično kmetijsko gospodarstvo -OLJ_0350_OL_0800_Pr_Ol Večja čista oljkarska kmetija z intenzivno pridelavo oljk za olje v slovenski Istri. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Oljkarstvo Oljke za olje 3,50 ha 5.000 kg/ha Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 289 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 270 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 944 (EUR) OMD 589 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 0 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 40.462 (EUR) 11.561 (EUR/ha) Tržni prihodki 38.640 (EUR) 11.040 (EUR/ha) Proračunski dodatki 1.822 (EUR) 521 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 22.168 (EUR) 6.334 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 18.294 (EUR) 5.227 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 10,35 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 41.190 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 18.623 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Poraba goriva na ha KZU 288 l/ha Poraba skupnega N na ha KZU 90 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 47 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 97 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 505 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 160 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 160 EUR/ha Kmetija (OMD) obdeluje 3,5 ha oljčnikov in sodi med večje slovenske, čiste, oljkarske kmetije. Pridelajo med 2,5 in 3,0 tisoč l oljčnega olja, ki ga prodajo v litrskih steklenicah (60 %) in manjši del v rinfuzi. Kmetija zaposluje 1 PDM, zaradi delovne konice pri rezi in obiranju najemajo sezonsko delovno silo za obiranje oljk (30 % dela pri rezi in 80 % dela pri pobiranju). Na kmetiji letno ustvarijo med 40 in 41 tisoč € prihodkov, od tega je le majhen delež (približno 5 %) proračunskih dodatkov (plačilne pravice, vračilo trošarine). Spremenljivi stroški obsegajo nekaj več kot polovico prihodkov, pokritje (BDV) je v danih pridelovalnih in cenovno-stroškovnih razmerah približno 18 tisoč €, kar pomeni dobrih 5 tisoč €/ha, 10 €/h vloženega efektivnega dela in približno 19 tisoč €/PDM Kmetija dosega nekoliko pod povprečne rezultate, saj bi bili dohodki pri upoštevanju stroškov amortizacije, skromni. Tipično kmetijsko gospodarstvo -OLV_0140_OV_0600_Pr_Og Kmetija s prevladujočo pridelavo grozdja (prodaja vina) in intenzivno pridelavo oljk za olje v slovenski Istri. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Rastlinska proizvodnja -trajno travinje Dvokosni travnik, seno-bale 0,60 ha 5.436 kg/ha Vinogradništvo Vinograd, terasa 4,00 ha 8.750 kg/ha Oljkarstvo Oljke za olje 1,40 ha 5.000 kg/ha Prodaja -vinogradništvo Odprto vino 7.350 l Kakovostno vino 17.150 l Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 476 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 200 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 1.201 (EUR) OMD 681 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 0 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 67.115 (EUR) 11.186 (EUR/ha) Tržni prihodki 64.757 (EUR) 10.793 (EUR/ha) Proračunski dodatki 2.358 (EUR) 393 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 29.916 (EUR) 4.986 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 37.199 (EUR) 6.200 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 16,58 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 53.856 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 29.850 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Poraba goriva na ha KZU 255 l/ha Poraba skupnega N na ha KZU 79 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 29 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 82 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 373 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 521 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 579 EUR/ha Delež trajnega travinja v KZU 10 % Kmetija (leži na OMD) ima 4 ha vinogradov na terasah in 1,4 ha oljčnikov. Kmetija grozdje predela v vino, 70 % pridelanega vina proda kot kakovostno vino, preostanek kot odprto vino. Oljčno olje (približno 1.100 l) večinoma (80 %) prodajo v rinfuzi, preostanek v litrskih steklenicah. Delo na kmetiji opravljajo člani kmečkega gospodarstva (1,2 PDM), v delovnih konicah najemajo sezonsko delovno silo za rez (50 % dela) in trgatev (80 % dela) v vinogradih, potrebujejo pa tudi pomoč pri obiranju oljk (80 % dela). Na kmetiji letno ustvarijo dobrih 67 tisoč € prihodkov, od tega je, podobno kot pri drugih trajnih nasadih, le majhen delež (4 %) proračunskih dodatkov (plačilne pravice, vračilo trošarine, OMD plačila). Spremenljivi stroški obsegajo približno 45 % prihodkov, pokritje (BDV) je v danih pridelovalnih in cenovno-stroškovnih razmerah približno 37 tisoč €, kar pomeni med 6 in 7 tisoč €/ha, slabih 17 €/h vloženega efektivnega dela in slabih 30 tisoč €/PDM. Kmetija dosega precej povprečne ali celo nekoliko podpovprečne rezultate, saj bi bili dohodki pri upoštevanju stroškov amortizacije, ki imajo v trajnih nasadih tudi do 30 % v strukturi stroškov, skromni. -OLV_0070_OV_0600_Pr_Og Kmetija s prevladujočo pridelavo grozdja (vina), ki jo dopolnjujeta pridelava oljk za olje, poljščin in zelenjadnic. Kmetija leži na območju slovenske Istre. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Rastlinska proizvodnja -njive Pšenica 0,29 ha 5.500 kg/ha Krompir zgodnji 0,20 ha 15.000 kg/ha Zelenjadarstvo -njive (pridelovalne površine) Cvetača 0,10 ha 15.000 kg/ha Radič 0,20 ha 12.000 kg/ha Paprika, pridelava zunaj 0,10 ha 25.000 kg/ha Vinogradništvo Vinograd, terasa 3,50 ha 8.750 kg/ha Oljkarstvo Oljke za olje 0,70 ha 3.750 kg/ha Prodaja -vinogradništvo Prodaja grozdja 9,19 t Odprto vino 4.502 l Kakovostno vino 10.504 l Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 386 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 229 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 1.147 (EUR) OMD 575 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 222 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 50.098 (EUR) 10.020 (EUR/ha) Tržni prihodki 47.768 (EUR) 9.554 (EUR/ha) Proračunski dodatki 2.329 (EUR) 466 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 23.767 (EUR) 4.753 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 26.330 (EUR) 5.266 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 13,58 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 46.503 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 24.441 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Poraba goriva na ha KZU 298 l/ha Poraba skupnega N na ha KZU 84 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 26 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 82 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 408 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 574 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 574 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 62 % Kmetija (leži na OMD) poleg 3,5 ha vinogradov na terasah in 0,7 ha oljčnikov obdeluje še 0,8 ha njiv s pridelavo poljščin (strno žito in zgodnji krompir) in zelenjadnic (plodovke, radič, kapusnice). Kmetija 30 % pridelanega grozdja proda v klet, ostalo grozdje predela v vino. 70 % pridelanega vina je kakovostno, preostanek odprto vino. Pridelajo približno 400 l oljčnega olja, ki ga prodajo večinoma v rinfuzi (80 %), preostanek v litrskih steklenicah. Delo na kmetiji opravljajo člani kmečkega gospodarstva (1,1 PDM), v delovnih konicah najemajo sezonsko delovno silo za rez (50 % dela) in trgatev (80 % dela) v vinogradih ter pobiranje zelenjadnic (30 % dela). Na kmetiji letno ustvarijo približno 50 tisoč € prihodkov, od tega je, podobno kot na KMG z velikim deležem trajnih nasadov, le majhen delež (približno 5 %) proračunskih dodatkov (plačilne pravice, vračilo trošarine, PVP zelenjadnice, OMD plačila). Spremenljivi stroški obsegajo približno polovico prihodkov, pokritje (BDV) je v danih pridelovalnih in cenovno-stroškovnih razmerah približno 26 tisoč €, kar pomeni dobrih 5 tisoč €/ha, 14 €/h vloženega efektivnega dela in približno 25 tisoč €/PDM. Kmetija dosega podpovprečne rezultate, saj bi bili dohodki pri upoštevanju stroškov amortizacije skromni. Na skromnejše dohodke kmetije vpliva predvsem pridelava grozdja za prodajo v klet, ki je že mnogo let zelo slaba. TIPIČNA KMETIJSKA GOSPODARSTVA, USMERJENA V PRIDELAVO GROZDJA IN VINARSTVO Povzetek na ravni agregata za sektor pridelave grozdja in vinogradništvo V proizvodnjo vina usmerjena vinogradniška proizvodnja, v obsegu 0,3 ha vinograda in v vertikalni proizvodnji. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Vinogradništvo Vinograd, vertikala 0,30 ha 8.500 kg/ha Odprto vino 1.785 l Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 0 (EUR) Skupaj proizvodno nevezana plačila 0 (EUR) OMD 46 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 0 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 3.027 (EUR) 10.091 (EUR/ha) Tržni prihodki 2.981 (EUR) 9.936 (EUR/ha) Proračunski dodatki 46 (EUR) 155 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 791 (EUR) 2.635 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 2.237 (EUR) 7.455 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 12,77 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 31.120 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 22.993 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Poraba goriva na ha KZU 372 l/ha Poraba skupnega N na ha KZU 71 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 19 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 71 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 356 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 858 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 858 EUR/ha Vinogradniška proizvodnja na površini 0,3 ha vinograda v vertikalni proizvodnji je običajno kombinirana s kako drugo kmetijsko proizvodnjo na kmetiji. Povprečni pridelek grozdja je 8500 kg/ha. Pridelano grozdje se predela v vino in se porabi doma oziroma proda v obliki odprtega vina. Letne proizvodnje vina je nekoliko manj kot 1800 l. Vinograd je v celoti v lasti kmetije. Vinogradniška proizvodnja predstavlja 0,1 PDM. Pri tej proizvodnji se letno ustvari 3 tisoč € prihodka, od tega je proračunskih plačil 1,5 %. Spremenljivi stroški predstavljajo 26 % od prihodkov, pokritje (BDV) se v običajnih letih giblje okrog 2,3 tisoč €. Pokritje na uro efektivno vloženega dela znaša slabih 13 €/uro. V proizvodnjo grozdja usmerjena vinogradniška proizvodnja, v obsegu 1 ha vinograda in v vertikalni proizvodnji, severovzhodna Slovenija. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Vinogradništvo Vinograd, vertikala 1,00 ha 8.500 kg/ha Prodaja -vinogradništvo Prodaja grozdja 6,80 t Kakovostno vino 1.190 l Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 0 (EUR) Skupaj proizvodno nevezana plačila 0 (EUR) OMD 115 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 0 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 6.500 (EUR) 6.500 (EUR/ha) Tržni prihodki 6.385 (EUR) 6.385 (EUR/ha) Proračunski dodatki 115 (EUR) 115 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 3.193 (EUR) 3.193 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 3.307 (EUR) 3.307 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 7,69 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 27.209 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 13.841 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Poraba goriva na ha KZU 352 l/ha Poraba skupnega N na ha KZU 71 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 19 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 71 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 356 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 858 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 858 EUR/ha Vinogradniška proizvodnja na površini 1 ha vinograda v vertikalni proizvodnji, ki se nahaja v severovzhodnem delu Slovenije. Taka vinogradniška proizvodnje je običajno kombinirana s kako drugo kmetijsko proizvodnjo (sadjarstvo, zelenjadarstvo, živinoreja,..) na kmetiji. Povprečni pridelek grozdja je 8500 kg, ki se v večji meri proda na trgu, manjši del pa se predela v vino. Letna proizvodnja vina je 1,2 tisoč litrov, ki se porabi oziroma proda kot kakovostno vino. Večji del vinograda je v lasti kmetije in del opravil v vinogradu (trgatev) opravlja najeta delovna sila. Vinogradniška proizvodnja predstavlja 0,2 PDM. Iz vinogradniške proizvodnje se letno ustvari 6,5 tisoč € prihodka, od katerega je 1,8 % proračunskih plačil. Spremenljivi stroški predstavljajo nekoliko manj kot polovico prihodkov, pokritje (BDV) se v običajnih letih giblje okrog 3,3 tisoč €. Pokritje na uro efektivno vloženega dela znaša 7 €/uro. Taka vinogradniška proizvodnja ne predstavlja glavnega dohodka na kmetiji. Le dopolnjuje ostalo proizvodnjo na kmetiji v smeri izkoriščenosti kmetijske mehanizacije, delovne sile in kmetijskih površin na nagnjenih terenih. V proizvodnjo vina usmerjena vinogradniška proizvodnja, v obsegu 1 ha vinograda in v vertikalni proizvodnji, severovzhodna Slovenija. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Vinogradništvo Vinograd, vertikala 0,90 ha 8.500 kg/ha Vinograd, vertikala -vrhunska kakovost 0,10 ha 8.500 kg/ha Prodaja -vinogradništvo Kakovostno vino 5.355 l Vrhunsko vino 595 l Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 0 (EUR) Skupaj proizvodno nevezana plačila 0 (EUR) OMD 115 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 0 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 15.642 (EUR) 15.642 (EUR/ha) Tržni prihodki 15.527 (EUR) 15.527 (EUR/ha) Proračunski dodatki 115 (EUR) 115 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 5.854 (EUR) 5.854 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 9.788 (EUR) 9.788 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 15,22 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 43.788 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 27.400 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Poraba goriva na ha KZU 372 l/ha Poraba skupnega N na ha KZU 71 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 19 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 71 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 356 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 847 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 847 EUR/ha Vinogradniška proizvodnja na površini 1 ha vinograda v vertikalni proizvodnji, ki se nahaja v severovzhodnem delu Slovenije. Taka vinogradniška proizvodnje je običajno kombinirana s kako drugo kmetijsko proizvodnjo (sadjarstvo, zelenjadarstvo, živinoreja,..) na kmetiji. Povprečni pridelek grozdja znaša 8500 kg, ki se predela v vino. Letna proizvodnja vina je nekoliko manj kot 6000 l. Vino se proda stekleničeno, 90 % kot kakovostno vino in 10 % kot vrhunsko vino. Večji del vinograda je v lasti kmetije, del opravil v vinogradu (trgatev) opravlja najeta delovna sila. Vinogradniška proizvodnja predstavlja 0,4 PDM. Iz vinogradniške proizvodnje se letno ustvari 15 tisoč € prihodka, od katerih manj kot 1 % proračunskih plačil. Spremenljivi stroški predstavljajo 37 % od prihodka, pokritje (BDV) se v običajnih letih giblje okrog 9,8 tisoč €. Pokritje na uro efektivno vloženega dela znaša dobrih 15 €/uro. Taka vinogradniška proizvodnja ne predstavlja glavnega dogodka na kmetiji. Vinogradniška proizvodnja dopolnjuje ostalo proizvodnjo na kmetiji v smeri izkoriščenosti kmetijske mehanizacije, delovne sile in kmetijskih površin na nagnjenih terenih. V proizvodnjo vina usmerjena vinogradniška kmetija, v obsegu 5 ha vinograda in v vertikalni proizvodnji, severovzhodna Slovenija. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Vinogradništvo Vinograd, vertikala 3,75 ha 8.500 kg/ha Vinograd, vertikala -vrhunska kakovost 1,25 ha 8.500 kg/ha Prodaja -vinogradništvo Kakovostno vino 22.313 l Vrhunsko vino 7.438 l Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 575 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 208 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 1.041 (EUR) OMD 531 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 0 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 97.716 (EUR) 19.543 (EUR/ha) Tržni prihodki 95.570 (EUR) 19.114 (EUR/ha) Proračunski dodatki 2.147 (EUR) 429 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 33.184 (EUR) 6.637 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 64.533 (EUR) 12.907 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 24,84 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 67.710 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 44.717 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Poraba goriva na ha KZU 347 l/ha Poraba skupnega N na ha KZU 71 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 19 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 71 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 356 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 831 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 831 EUR/ha Vinogradniška kmetija na površini 5 ha vinograda v vertikalni proizvodnji, ki se nahaja v severovzhodnem delu Slovenije. Povprečni pridelek grozdja je 8500 kg/ha, ki se v celoti predela v vino. Letna proizvodnja vina je 30 tisoč l. Od tega se 75 % proda kot kakovostno vino in 25 % kot vrhunsko vino. Vso vino se stekleniči. 4 ha vinograda je v lasti kmetije ostala površine pa so v najemu. Del opravil v vinogradu (zelena dela, trgatev) opravlja najeta delovna sila. Vinogradniška proizvodnja predstavlja 1,4 PDM. Iz vinogradniške proizvodnje se letno ustvari 97 tisoč € prihodka, od katerih je le 2,2% proračunskih plačil. Spremenljivi stroški predstavljajo 34 % od prihodka, pokritje (BDV) se v običajnih letih giblje med 60 do 65 tisoč €. Pokritje na uro efektivno vloženegadela znaša slabih25 €/uro. Pokritje na PDM dosega približno 45 tisoč €. Taka kmetija je specializirana v vinogradniško proizvodnjo. Usmerjena je v proizvodnjo vrhunskih vin, s katerimi doseže pomemben del prihodka. Zato se aktivno ukvarja s promocijo lastnih vin in celotne kmetije. Finančni rezultat take kmetije je dober, vendar je zelo odvisen od uspešnosti prodaje vin. V proizvodnjo vina usmerjena vinogradniška kmetija, v obsegu 12 ha vinograda in v vertikalni proizvodnji, severovzhodna Slovenija. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Vinogradništvo Vinograd, vertikala 9,60 ha 8.500 kg/ha Vinograd, vertikala -vrhunska kakovost 2,40 ha 8.500 kg/ha Prodaja -vinogradništvo Kakovostno vino 57.120 l Vrhunsko vino 14.280 l Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 1.404 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 208 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 2.499 (EUR) OMD 1.274 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 0 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 220.196 (EUR) 18.350 (EUR/ha) Tržni prihodki 215.019 (EUR) 17.918 (EUR/ha) Proračunski dodatki 5.177 (EUR) 431 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 86.064 (EUR) 7.172 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 134.132 (EUR) 11.178 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 27,60 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 69.023 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 42.045 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Poraba goriva na ha KZU 353 l/ha Poraba skupnega N na ha KZU 71 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 19 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 71 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 356 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 836 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 836 EUR/ha Vinogradniška kmetija na površini 12 ha vinograda v vertikalni proizvodnji, ki se nahaja v severovzhodnem delu Slovenije. Povprečni pridelek grozdja je 8500 kg/ha, ki se v celoti predela v vino. Letna proizvodnja vina znaša 71,4 tisoč litrov. Od tega se 80 % proda kot kakovostno vino in 20 % kot vrhunsko vino. Vso vino se stekleniči. 7,2 ha vinograda je v lasti kmetije ostale površine pa so v najemu. Del opravil v vinogradu (rez, zelena dela, trgatev) opravlja najeta delovna sila, katere strošek je upoštevan pri spremenljivih stroških. Vinogradniška proizvodnja predstavlja 3,2 PDM (2,7 PDM domača delovna sila, 0,5 PDM pa plačana delovna sila). Iz vinogradniške proizvodnje se letno ustvari 220 tisoč € prihodka, od katerih je le 2,5 % proračunskih plačil. Spremenljivi stroški predstavljajo 40 % od prihodka, pokritje (BDV) se v običajnih letih giblje okrog 134 tisoč €. Pokritje na uro efektivno vloženega dela znaša 27 €/uro. Pokritje na PDM dosega raven 42 tisoč €. Taka kmetija je specializirana v vinogradniško proizvodnjo. Proizvodnja je usmerjena v proizvodnjo kakovostnih in vrhunskih vin. Delež prihodka s prodajo vrhunskih vin znaša 42 %. Izdelan mora imeti prodajni sistem in promocija izdelkov je eden izmed ključnih dejavnikov. Finančni rezultat take kmetije je dober, vendar je precej odvisen od uspešnosti prodaje vina na trgu. V proizvodnjo vina usmerjena vinogradniška proizvodnja, v obsegu 1 ha vinograda, proizvodnja na terasah in vertikali, Primorska. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Vinogradništvo Vinograd, terasa 0,39 ha 7.500 kg/ha Vinograd, terasa -vrhunska kakovost 0,11 ha 7.500 kg/ha Vinograd, vertikala 0,50 ha 9.500 kg/ha Prodaja -vinogradništvo Odprto vino 4.298 l Kakovostno vino 1.074 l Vrhunsko vino 578 l Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 104 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 208 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 208 (EUR) OMD 155 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 0 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 13.612 (EUR) 13.612 (EUR/ha) Tržni prihodki 13.145 (EUR) 13.145 (EUR/ha) Proračunski dodatki 467 (EUR) 467 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 3.762 (EUR) 3.762 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 9.850 (EUR) 9.850 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 21,35 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 53.101 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 38.424 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Poraba goriva na ha KZU 321 l/ha Poraba skupnega N na ha KZU 71 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 19 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 71 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 356 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 794 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 794 EUR/ha Vinogradniška proizvodnja na površini 1 ha vinograda v terasirani in vertikalni proizvodnji, ki se nahaja na Primorskem. Taka vinogradniška proizvodnje je običajno kombinirana s kako drugo kmetijsko proizvodnjo (sadjarstvo, zelenjadarstvo, živinoreja,..) na kmetiji. Povprečni pridelek grozdja je 8500 kg, ki se predela v vino. Letna proizvodnja vina je nekoliko manj od 6000 l. Večji del vina se proda odprtega. Manjši del vina pa se stekleniči ter proda kot kakovostno in vrhunsko vino. Vinograd je v lasti kmetije, del opravil v vinogradu (trgatev) opravlja najeta delovna sila. Vinogradniška proizvodnja predstavlja 0,3 PDM. Iz vinogradniške proizvodnje se letno ustvari 13 tisoč € prihodka, od katerega je 3,4 % proračunskih plačil. Spremenljivi stroški predstavljajo 28 % od prihodka, pokritje (BDV) se v običajnih letih giblje okrog 9,8 tisoč €. Pokritje na uro efektivno vloženega dela znaša dobrih 21 €/uro. Taka vinogradniška proizvodnja ne predstavlja glavnega dohodka na kmetiji. Vinogradniška proizvodnja dopolnjuje ostalo proizvodnjo na kmetiji v smeri izkoriščenosti kmetijske mehanizacije, delovne sile in kmetijskih površin na nagnjenih terenih. V proizvodnjo grozdja usmerjena vinogradniška proizvodnja, v obsegu 1 ha vinograda in v vertikalni proizvodnji, Primorska. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Vinogradništvo Vinograd, vertikala 1,00 ha 9.500 kg/ha Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 0 (EUR) Skupaj proizvodno nevezana plačila 0 (EUR) OMD 112 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 0 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 5.065 (EUR) 5.065 (EUR/ha) Tržni prihodki 4.954 (EUR) 4.954 (EUR/ha) Proračunski dodatki 112 (EUR) 112 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 2.783 (EUR) 2.783 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 2.282 (EUR) 2.282 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 5,39 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 21.537 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 9.704 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Poraba goriva na ha KZU 377 l/ha Poraba skupnega N na ha KZU 79 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 21 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 79 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 399 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 858 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 858 EUR/ha Vinogradniška proizvodnja na površini 1 ha vinograda v vertikalni proizvodnji, ki se nahaja na Primorskem. Taka vinogradniška proizvodnje je običajno kombinirana s kako drugo kmetijsko proizvodnjo (sadjarstvo, zelenjadarstvo, živinoreja,..) na kmetiji. Povprečni pridelek grozdja je 9500 kg, ki se proda na trgu. Večji del vinograda je v lasti kmetije, del opravil v vinogradu (trgatev) opravlja najeta delovna sila. Vinogradniška proizvodnja predstavlja 0,2 PDM. Iz vinogradniške proizvodnje se letno ustvari 5 tisoč € prihodka, od katerih je 2,2 % proračunskih plačil. Spremenljivi stroški predstavljajo nekoliko več kot polovico prihodkov, pokritje (BDV) se v običajnih letih giblje okrog 2 tisoč €. Pokritje na uro efektivno vloženega dela znaša 5 €/uro. Taka vinogradniška proizvodnja ne predstavlja glavnega dogodka na kmetiji. Vinogradniška proizvodnja dopolnjuje ostalo proizvodnjo na kmetiji v smeri izkoriščenosti kmetijske mehanizacije, delovne sile in kmetijskih površin na nagnjenih terenih. V proizvodnjo grozdja usmerjena vinogradniška proizvodnja, v obsegu 2 ha vinograda in v terasirani proizvodnji, Primorska. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Vinogradništvo Vinograd, terasa 2,00 ha 7.500 kg/ha Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 169 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 208 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 417 (EUR) OMD 292 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 0 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 9.488 (EUR) 4.744 (EUR/ha) Tržni prihodki 8.611 (EUR) 4.305 (EUR/ha) Proračunski dodatki 877 (EUR) 438 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 4.209 (EUR) 2.104 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 5.279 (EUR) 2.640 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 10,74 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 34.746 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 19.333 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Poraba goriva na ha KZU 277 l/ha Poraba skupnega N na ha KZU 63 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 17 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 63 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 314 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 726 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 726 EUR/ha Vinogradniška proizvodnja na površini 2 ha vinograda na terasirani proizvodnji, ki se nahaja na Primorskem. Taka vinogradniška proizvodnje je običajno kombinirana s kako drugo kmetijsko proizvodnjo (sadjarstvo, zelenjadarstvo, živinoreja,..) na kmetiji. Povprečni pridelek grozdja je 7500 kg/ha, ki se proda na trgu. Večji del vinograda je v lasti kmetije, del opravil v vinogradu (trgatev) opravlja najeta delovna sila. Vinogradniška proizvodnja predstavlja 0,3 PDM. Iz vinogradniške proizvodnje se letno ustvari 9,5 tisoč € prihodka, od katerih je 9,2 % proračunskih plačil. Spremenljivi stroški predstavljajo 45 % prihodkov, pokritje (BDV) se v običajnih letih giblje okrog 5 tisoč €. Pokritje na uro efektivno vloženega dela znaša slabih 11€/uro. Taka vinogradniška proizvodnja ne predstavlja glavnega dogodka na kmetiji. Vinogradniška proizvodnja dopolnjuje ostalo proizvodnjo na kmetiji v smeri izkoriščenosti kmetijske mehanizacije, delovne sile in kmetijskih površin na nagnjenih terenih. V proizvodnjo vina usmerjena vinogradniška kmetija, v obsegu 5 ha vinograda in v vertikalni proizvodnji, Primorska. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Vinogradništvo Vinograd, vertikala 3,80 ha 9.500 kg/ha Vinograd, vertikala -vrhunska kakovost 1,20 ha 8.000 kg/ha Prodaja -vinogradništvo Odprto vino 15.920 l Kakovostno vino 9.350 l Vrhunsko vino 6.720 l Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 586 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 208 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 1.041 (EUR) OMD 558 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 0 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 91.256 (EUR) 18.251 (EUR/ha) Tržni prihodki 89.070 (EUR) 17.814 (EUR/ha) Proračunski dodatki 2.186 (EUR) 437 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 28.283 (EUR) 5.657 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 62.973 (EUR) 12.595 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 27,01 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 70.442 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 48.610 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Poraba goriva na ha KZU 357 l/ha Poraba skupnega N na ha KZU 76 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 21 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 76 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 383 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 832 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 832 EUR/ha Vinogradniška kmetija je na površini 5 ha vinograda v vertikalni proizvodnji, ki se nahaja na Primorskem. Povprečni pridelek grozdja za kakovostno vino je 9500 kg/ha, za vrhunsko vino pa 8000 kg/ha. Grozdje se v celoti predela v vino, ki se ga letno proizvede 32 tisoč l. Polovica vina se proda odprtega, druga polovica pa se stekleniči. Od celotne količine pridelanega vina je 20 % vrhunskega vina. 3 ha vinograda je v lasti kmetije ostala površine pa so v najemu. Del opravil v vinogradu (zelena dela, trgatev) opravlja najeta delovna sila. Vinogradniška proizvodnja predstavlja 1,3 PDM. Iz vinogradniške proizvodnje se letno ustvari 91 tisoč € prihodka, od katerih je le 2,4 % proračunskih plačil. Spremenljivi stroški predstavljajo 31 % od prihodka, pokritje (BDV) se v običajnih letih giblje okrog 63 tisoč €. Pokritje na uro efektivno vloženega dela znaša 27 €/uro. Pokritje na PDM dosega raven 49 tisoč €. Taka vinogradniška kmetija je specializirana v vinogradniško proizvodnjo. Proizvodnja je usmerjena v proizvodnjo različnih kakovosti vin. Finančni rezultat take kmetije je dober, vendar je odvisen od uspešnosti prodaje vin na trgu. V proizvodnjo vina usmerjena vinogradniška kmetija, v obsegu 5 ha vinograda in v proizvodnji na terasah, Primorska. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Vinogradništvo Vinograd, terasa 3,50 ha 7.501 kg/ha Vinograd, terasa -vrhunska kakovost 1,50 ha 7.500 kg/ha Prodaja -vinogradništvo Odprto vino 12.863 l Kakovostno vino 5.513 l Vrhunsko vino 7.875 l Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 440 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 208 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 1.041 (EUR) OMD 729 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 0 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 84.898 (EUR) 16.980 (EUR/ha) Tržni prihodki 82.687 (EUR) 16.537 (EUR/ha) Proračunski dodatki 2.211 (EUR) 442 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 24.789 (EUR) 4.958 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 60.108 (EUR) 12.022 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 35,44 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 90.104 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 63.795 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Poraba goriva na ha KZU 273 l/ha Poraba skupnega N na ha KZU 63 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 17 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 63 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 314 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 733 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 733 EUR/ha Vinogradniška kmetija je na površini 5 ha vinograda v proizvodnji na terasah, ki se nahaja na Primorskem. Povprečni pridelek grozdja je 7500 kg/ha. Grozdje se v celoti predela v vino, ki se ga letno proizvede 26 tisoč l. Malo manj kot polovica vina se proda odprtega, drugi del pa se stekleniči. Od celotne količine pridelanega vina je 30 % vrhunskega vina. 3 ha vinograda je v lasti kmetije ostala površine pa so v najemu. Del opravil v vinogradu (zelena dela, košnja brežin, trgatev) opravlja najeta delovna sila. Vinogradniška proizvodnja predstavlja 0,9 PDM. Iz vinogradniške proizvodnje se letno ustvari slabih 85 tisoč € prihodka, od katerih je le 2,6 % proračunskih plačil. Spremenljivi stroški predstavljajo 30 % od prihodka, pokritje (BDV) se v običajnih letih giblje okrog 60 tisoč €. Pokritje na uro efektivno vloženega dela znaša 35 €/uro. Pokritje na PDM dosega raven 63 tisoč €. Taka vinogradniška kmetija je specializirana v vinogradniško proizvodnjo. Proizvodnja je usmerjena v proizvodnjo različnih kakovosti vin. Finančni rezultat take kmetije je dober, vendar je odvisen od uspešnosti prodaje vseh vrst vin še zlasti pa vrhunskega vina. V proizvodnjo grozdja usmerjena vinogradniška kmetija, v obsegu 5 ha vinograda in v vertikalni proizvodnji, Primorska. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Vinogradništvo Vinograd, vertikala 5,00 ha 9.500 kg/ha Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 581 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 208 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 1.041 (EUR) OMD 470 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 0 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 26.862 (EUR) 5.372 (EUR/ha) Tržni prihodki 24.769 (EUR) 4.954 (EUR/ha) Proračunski dodatki 2.093 (EUR) 419 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 16.999 (EUR) 3.400 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 9.863 (EUR) 1.973 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 6,65 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 32.583 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 11.963 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Poraba goriva na ha KZU 368 l/ha Poraba skupnega N na ha KZU 79 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 21 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 79 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 399 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 858 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 858 EUR/ha Vinogradniška kmetija na površini 5 ha vinograda v vertikalni proizvodnji, ki se nahaja na Primorskem. Povprečni pridelek grozdja je 9500 kg, ki se proda na trgu. 3 ha vinograda je v lasti kmetije, ostale površine pa so v najemu. Del opravil v vinogradu (zelena dela, trgatev) opravlja najeta delovna sila. Vinogradniška proizvodnja predstavlja 0,8 PDM. Iz vinogradniške proizvodnje se letno ustvari slabih 27 tisoč € prihodka, od katerih je 7,8 % proračunskih plačil. Spremenljivi stroški predstavljajo 63 % prihodkov, pokritje (BDV) se v običajnih letih giblje okrog 17 tisoč €. Pokritje na uro efektivno vloženega dela znaša 6,6 €/uro. Pokritje na PDM dosega raven 12 tisoč €. Taka vinogradniška proizvodnja predstavlja delo za 0,8 PDM, vendar s slabim dohodkom. Običajno se taka vinogradniška proizvodnja kombinira z zaposlitvijo izven kmetije ali pa z drugo kmetijsko dejavnostjo na kmetiji. V proizvodnjo grozdja usmerjena vinogradniška kmetija, v obsegu 5 ha vinograda in v proizvodnji na terasah, Primorska. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Vinogradništvo Vinograd, terasa 5,00 ha 7.501 kg/ha Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 409 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 208 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 1.041 (EUR) OMD 729 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 0 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 23.708 (EUR) 4.742 (EUR/ha) Tržni prihodki 21.528 (EUR) 4.306 (EUR/ha) Proračunski dodatki 2.179 (EUR) 436 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 14.346 (EUR) 2.869 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 9.361 (EUR) 1.872 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 10,23 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 46.616 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 18.407 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Poraba goriva na ha KZU 267 l/ha Poraba skupnega N na ha KZU 63 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 17 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 63 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 314 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 726 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 726 EUR/ha Vinogradniška kmetija na površini 5 ha vinograda v proizvodnji na terasah, ki se nahaja na Primorskem. Povprečni pridelek grozdja je 7500 kg, ki se proda na trgu. 3 ha vinograda je v lasti kmetije, ostale površine so v najemu. Del opravil v vinogradu (zelena dela, košnja brežin, trgatev) opravlja najeta delovna sila. Vinogradniška proizvodnja predstavlja 0,5 PDM. Iz vinogradniške proizvodnje se letno ustvari 24 tisoč € prihodka, od katerih je 9,2 % proračunskih plačil. Spremenljivi stroški predstavljajo 60 % prihodkov, pokritje (BDV) se v običajnih letih giblje okrog 9 tisoč €. Pokritje na uro efektivno vloženega dela znaša dobrih 10 €/uro. Pokritje na PDM dosega raven 18 tisoč €. V proizvodnjo vina usmerjena vinogradniška kmetija, v obsegu 12 ha vinograda in v vertikalni proizvodnji, Primorska. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Vinogradništvo Vinograd, vertikala 9,00 ha 9.500 kg/ha Vinograd, vertikala -vrhunska kakovost 3,00 ha 8.000 kg/ha Prodaja -vinogradništvo Odprto vino 28.728 l Kakovostno vino 31.122 l Vrhunsko vino 16.800 l Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 1.423 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 208 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 2.499 (EUR) OMD 1.128 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 0 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 226.339 (EUR) 18.862 (EUR/ha) Tržni prihodki 221.289 (EUR) 18.441 (EUR/ha) Proračunski dodatki 5.050 (EUR) 421 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 78.359 (EUR) 6.530 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 147.980 (EUR) 12.332 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 30,45 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 75.247 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 49.196 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Poraba goriva na ha KZU 371 l/ha Poraba skupnega N na ha KZU 76 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 20 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 76 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 383 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 831 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 831 EUR/ha Vinogradniška kmetija je na površini 12 ha vinograda v vertikalni proizvodnji, ki se nahaja na Primorskem. Povprečni pridelek grozdja za kakovostno vino je 9500 kg/ha, za vrhunsko vino pa 8000 kg/ha. Grozdje se v celoti predela v vino, ki se ga letno proizvede 77 tisoč l. Večji del vina se stekleniči, 37 % pa se ga proda odprtega. Od celotne količine pridelanega vina je 22 % vrhunskega vina. 4,8 ha vinograda je v lasti kmetije ostala površine pa so v najemu. Del opravil v vinogradu (rez, zelena dela, trgatev) opravlja najeta delovna sila, katere strošek je že upoštevan med spremenljivimi stroški. Vinogradniška proizvodnja predstavlja 3 PDM (2,7 PDM domača delovna sila, 0,3 PDM pa plačana delovna sila). Iz vinogradniške proizvodnje se letno ustvari 226 tisoč € prihodka, od katerih je le 2,2 % proračunskih plačil. Spremenljivi stroški predstavljajo 35 % od prihodka, pokritje (BDV) se v običajnih letih giblje okrog 148 tisoč €. Pokritje na uro efektivno vloženega dela znaša 30 €/uro. Pokritje na PDM dosega raven dobrih 49 tisoč €. V proizvodnjo vina usmerjena vinogradniška kmetija, v obsegu 12 ha vinograda in v proizvodnji na terasah, Primorska. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Vinogradništvo Vinograd, terasa 8,50 ha 7.501 kg/ha Vinograd, terasa -vrhunska kakovost 3,00 ha 7.500 kg/ha Prodaja -vinogradništvo Odprto vino 21.421 l Kakovostno vino 23.207 l Vrhunsko vino 15.750 l Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 1.032 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 208 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 2.395 (EUR) OMD 1.574 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 0 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 190.076 (EUR) 16.528 (EUR/ha) Tržni prihodki 185.075 (EUR) 16.093 (EUR/ha) Proračunski dodatki 5.001 (EUR) 435 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 61.564 (EUR) 5.353 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 128.511 (EUR) 11.175 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 33,83 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 90.066 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 60.894 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Poraba goriva na ha KZU 282 l/ha Poraba skupnega N na ha KZU 63 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 17 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 63 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 314 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 732 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 732 EUR/ha Vinogradniška kmetija je na površini 12 ha vinograda v proizvodnji na terasah, ki se nahaja na Primorskem. Povprečni pridelek proizvodnje grozdja je 7500 kg/ha. Grozdje se v celoti predela v vino, ki se ga letno proizvede 66 tisoč l. Del vina 36 % se proda odprtega, drugi del pa se stekleniči. Od celotne količine pridelanega vina je 26 % vrhunskega vina. 4,8 ha vinograda je v lasti kmetije ostala površine pa so v najemu. Del opravil v vinogradu (rez, zelena dela, trgatev) opravlja najeta delovna sila, katere strošek je že upoštevan med spremenljivimi stroški. Vinogradniška proizvodnja predstavlja 2,1 PDM. Iz vinogradniške proizvodnje se letno ustvari 190 tisoč € prihodka, od katerih je le 2,6 % proračunskih plačil. Spremenljivi stroški predstavljajo 33 % od prihodka, pokritje (BDV) se v običajnih letih giblje okrog 128 tisoč €. Pokritje na uro efektivno vloženega dela znaša slabih 34 €/uro. Pokritje na PDM dosega raven slabih 61 tisoč €. V proizvodnjo grozdja usmerjena vinogradniška kmetija, v obsegu 12 ha vinograda in v vertikalni proizvodnji, Primorska. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Vinogradništvo Vinograd, vertikala 12,00 ha 9.500 kg/ha Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 1.395 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 208 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 2.499 (EUR) OMD 1.128 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 0 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 64.468 (EUR) 5.372 (EUR/ha) Tržni prihodki 59.445 (EUR) 4.954 (EUR/ha) Proračunski dodatki 5.022 (EUR) 419 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 43.803 (EUR) 3.650 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 20.664 (EUR) 1.722 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 6,57 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 36.872 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 11.819 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Poraba goriva na ha KZU 382 l/ha Poraba skupnega N na ha KZU 79 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 21 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 79 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 399 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 858 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 858 EUR/ha Vinogradniška kmetija na površini 12 ha vinograda v vertikalni proizvodnji, ki se nahaja na Primorskem. Povprečni pridelek grozdja je 9500 kg, ki se proda na trgu. 4,8 ha vinograda je v lasti kmetije, ostale površine pa so v najemu. Del opravil v vinogradu (rez, zelena dela, trgatev) opravlja najeta delovna sila. Vinogradniška proizvodnja predstavlja 1,7 PDM. Iz vinogradniške proizvodnje se letno ustvari 64 tisoč € prihodka, od katerih je 7,8 % proračunskih plačil. Spremenljivi stroški predstavljajo 68 % prihodkov, pokritje (BDV) se v običajnih letih giblje okrog 20 tisoč €. Pokritje na uro efektivno vloženega dela znaša slabih 7 €/uro. Pokritje na PDM dosega raven slabih 12 tisoč €. Taka vinogradniška proizvodnja predstavlja delo za 1,7 PDM. Dohodek na taki kmetiji je slab zaradi nizke odkupne cene grozdja. V proizvodnjo grozdja usmerjena vinogradniška kmetija, v obsegu 12 ha vinograda in v proizvodnji na terasah, Primorska. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Vinogradništvo Vinograd, terasa 12,00 ha 7.501 kg/ha Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 1.030 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 208 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 2.499 (EUR) OMD 1.642 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 0 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 56.840 (EUR) 4.737 (EUR/ha) Tržni prihodki 51.668 (EUR) 4.306 (EUR/ha) Proračunski dodatki 5.172 (EUR) 431 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 36.728 (EUR) 3.061 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 20.111 (EUR) 1.676 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 10,42 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 53.002 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 18.754 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Poraba goriva na ha KZU 282 l/ha Poraba skupnega N na ha KZU 63 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 17 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 63 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 314 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 726 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 726 EUR/ha Vinogradniška kmetija na površini 12 ha vinograda v proizvodnji na terasah, ki se nahaja na Primorskem. Povprečni pridelek grozdja je 7500 kg, ki se proda na trgu. 4,8 ha vinograda je v lasti kmetije, ostale površine pa so v najemu. Del opravil v vinogradu (rez, zelena dela, negovanje brežin, trgatev) opravlja najeta delovna sila. Vinogradniška proizvodnja predstavlja 1,1 PDM. Iz vinogradniške proizvodnje se letno ustvari 57 tisoč € prihodka, od katerih je 9,1 % proračunskih plačil. Spremenljivi stroški predstavljajo 65 % prihodkov, pokritje (BDV) se v običajnih letih giblje okrog 20 tisoč €. Pokritje na uro efektivno vloženega dela znaša 10 €/uro. Pokritje na PDM dosega raven 19 tisoč €. Taka vinogradniška proizvodnja predstavlja delo za 1 PDM. Dohodek na taki kmetiji je slab zaradi nizke odkupne cene grozdja. TIPIČNA KMETIJSKA GOSPODARSTVA – ZELENJADARSTVO Pridelava zelenjadnic kot najpomembnejša pridelovalna dejavnost na kmetiji je razmeroma redko zastopana – takšnih KMG je le nekaj sto. Po podatkih kmetijskih popisov se s pridelavo zelenjadnic v Sloveniji sicer ukvarjajo številna kmetijska gospodarstva (62 tisoč v letu 2016), ki pridelujejo zelenjadnice tako za prodajo kot za lastno porabo. Po podatkih popisa kmetijstva v letu 2016 so zelenjadnice na posameznem kmetijskem gospodarstvu obsegale v povprečju le dobrih 5 arov. S tržno pridelavo zelenjadnic pa se po popisu tržnega vrtnarstva iz leta 2019 ukvarja približno 1.500 kmetijskih gospodarstev, ki obdelujejo v povprečju dobra dva hektarja površin na gospodarstvo. Med te štejejo tudi pridelovalci, ki jih zajemamo v okviru te študije in sodijo v tip specializiranih vrtnarjev. Kljub skromnemu številu pa zelenjadarska gospodarstva ustvarijo slabe 3 % agregatne vrednosti kmetijske proizvodnje, kar je skoraj dvakrat toliko kot npr. vsa KMG z rejo drobnice, ki jih je približno 15 krat toliko. Gre torej za proizvodno usmeritev z najvišjimi vrednostmi pridelave na enoto površine, ki zaradi delovne intenzivnosti omogoča polnovredno zaposlitev tudi na zelo majhnem obsegu kmetijskih zemljišč (okoli 4 ha). Povprečni delež proračunskih podpor v vrednosti pridelave je bil zaradi proizvodno vezanih plačil za zelenjadnice in strno žito, ki je pomemben kolobarni člen pri pridelavi zelenjadnic, v analiziranih letih nekoliko večji kot v sadjarstvu in vinogradništvu. V programskem obdobju 2023–2027 pa bo zaradi predvidene ukinitve teh plačil približno tolikšen kot pri trajnih nasadih. Pestrost pridelovalcev zelenjadnic je kljub relativno majhnemu številu kmetijskih gospodarstev tako po velikostni strukturi, vrstni zastopanosti, specializiranosti in intenzivnosti pridelave kot tudi po tržnih poteh, ki jih imajo, izredno velika. Agregatno tipične zelenjadarske kmetije dosegajo v povprečju visoke BDV na uro vloženega dela, vendar moramo biti pri interpretaciji ekonomskih rezultatov na podlagi bruto dodane vrednosti previdni. Stalni stroški osnovnih sredstev (plastenjaki, namakalni sistemi, specialni stroji ipd.) so pri pridelavi zelenjadnic višji kot v poljedelstvu in nekaterih drugih panogah, zato je zelo verjetno doseženi dohodek manjši kot ga ocenjujemo na podlagi BDV. Velik izziv pri oceni ekonomskih rezultatov pri zelenjadnicah pa je predstavljala tudi določitev reprezentativnih odkupnih cen, v veliki meri odvisnih od prodajnih poti, ki pa jih uradne evidence v Sloveniji ne zabeležijo v celoti (npr. neposredna prodaja na tržnicah in na kmetijah). Sicer so ekonomski rezultati zelenjadarskih kmetij močno odvisni od vrste zelenjadnic v strukturi pridelave. V obravnavanih letih so imele izrazito visoke cene solata, zelje in paradižnik ter tudi zgodnji krompir, kot izrazito ekonomsko nezanimiva pa se je v teh letih kazala pridelava radiča in tudi nekaterih plodovk (solatne kumare, paprika). Najmanjše vrednosti BDV (pod 15 EUR) so bile dosežene na manjših kmetijah večinoma s pridelavo na prostem, brez plodovk in velikim deležem radiča v strukturi pridelave, največje pa na večjih kmetijah s pridelavo solate in zelja (predvsem na prostem), pa tudi na kmetijah z različnimi vrstami zelenjadnic v zavarovanih prostorih in na prostem. Tipično kmetijsko gospodarstvo -ZEO_0005_ZO_0600_Pr_Pl Kmetija s prevladujočo pridelavo zelenjadnic na prostem in v zaščitenih prostorih, ki jo dopolnjujeta pridelava oljk za olje in grozdja na Primorskem. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Rastlinska proizvodnja -njive Pšenica 1,50 ha 5.500 kg/ha Krompir zgodnji 0,42 ha 15.000 kg/ha Zelenjadarstvo -njive (pridelovalne površine) Cvetača 0,50 ha 15.000 kg/ha Radič 0,50 ha 15.000 kg/ha Solatne kumare, plastenjak 0,50 ha 80.000 kg/ha Paprika, pridelava zunaj 1,20 ha 25.000 kg/ha Paprika, plastenjak 0,30 ha 50.000 kg/ha Paradižnik, plastenjak 1,00 ha 80.000 kg/ha Vinogradništvo Vinograd, terasa 0,30 ha 8.750 kg/ha Oljke za olje 0,50 ha 3.750 kg/ha Prodaja -vinogradništvo Odprto vino 1.838 l Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 372 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 267 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 1.547 (EUR) OMD 982 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 2.036 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 179.666 (EUR) 30.977 (EUR/ha) Tržni prihodki 174.729 (EUR) 30.126 (EUR/ha) Proračunski dodatki 4.937 (EUR) 851 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 99.820 (EUR) 17.210 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 79.846 (EUR) 13.766 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 29,98 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 121.448 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 53.973 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Poraba goriva na ha KZU 751 l/ha Poraba skupnega N na ha KZU 153 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 48 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 178 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 814 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 478 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 478 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 40 % Kmetija (leži na OMD) prideluje na skupno 5 ha najetih in lastnih njivah zelenjadnice, zgodnji krompir in strno žito. Zelenjadnice in zgodnji krompir pridelujejo na približno treh hektarjih njiv in zaščitenega prostora, med zelenjadnicami je pomembna predvsem pridelava plodovk in solatnic. Slabo tretjino njiv zaseda strno žito. Obdelujejo tudi pol hektarja oljčnikov in slabo tretjino hektara vinogradov na terasah. Pridelajo približno 300 l oljčnega olja, ki ga prodajo večinoma v rinfuzi (80 %), preostanek v litrskih steklenicah. Grozdje predelajo v vino, ki ga imajo delno za lastno porabo, delno pa ga prodajo kot odprto vino. Delo na kmetiji opravljajo člani kmečkega gospodarstva (1,5 PDM), v delovnih konicah najemajo predvsem sezonsko delovno silo za spravilo zelenjadnic. Na kmetiji letno ustvarijo blizu 180 tisoč € prihodkov, od tega je proračunskih dodatkov (plačilne pravice, vračilo trošarine, PVP zelenjadnice, OMD plačila) približno 3 %. Spremenljivi stroški obsegajo približno 60 % prihodkov, pokritje (BDV) je v danih pridelovalnih in cenovno-stroškovnih razmerah približno 80 tisoč €, kar pomeni okoli 14 tisoč €/ha, 30 €/h vloženega efektivnega dela in približno 54 tisoč €/PDM. Kmetija dosega dobre ekonomske rezultate, kar gre predvsem na račun ugodnih ekonomskih rezultatov tako pri zelenjadnicah kot pri zgodnjem krompirju v proučevanih letih. -ZEL_0004_ZS_0075_GO_kr Kmetija s pridelavo zelenjadnic na območju Gorenjske, v kolobarju na njivah imajo še krompir in pšenico. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Rastlinska proizvodnja -njive Pšenica 1,08 ha 5.500 kg/ha Krompir 0,81 ha 50.000 kg/ha Zelenjadarstvo -njive (pridelovalne površine) Solata pomladanska, na foliji 1,80 ha 25.000 kg/ha Zelje 2,00 ha 75.000 kg/ha Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 283 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 270 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 1.460 (EUR) OMD 804 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 2.248 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 96.702 (EUR) 17.864 (EUR/ha) Tržni prihodki 91.907 (EUR) 16.979 (EUR/ha) Proračunski dodatki 4.795 (EUR) 886 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 47.556 (EUR) 8.785 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 49.146 (EUR) 9.079 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 37,89 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 134.213 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 68.209 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Poraba goriva na ha KZU 566 l/ha Poraba skupnega N na ha KZU 194 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 75 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 246 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 917 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 533 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 533 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 20 % Kmetija (leži na OMD) prideluje na skupno petih ha najetih in lastnih njiv zelenjadnice, pozni krompir in strno žito. Zelje, solato in pozni krompir pridelujejo na približno štirih ha njiv. Petino njiv zaseda strno žito. Delo na kmetiji obsega približno 0,7 PDM, v delovnih konicah je nujen najem sezonske delovne sile za spravilo zelenjadnic. Na kmetiji letno ustvarijo približno 97 tisoč € prihodkov, od tega je proračunskih dodatkov (plačilne pravice, vračilo trošarine, PVP strno žito, PVP zelenjadnice, OMD plačila) malo, približno 5 %. Spremenljivi stroški obsegajo blizu polovice prihodkov, pokritje (BDV) je v danih pridelovalnih in cenovno-stroškovnih razmerah približno 49 tisoč €, kar pomeni dobrih 9 tisoč €/ha, 38 €/h vloženega efektivnega dela in približno 68 tisoč €/PDM. Kmetija dosega zelo dobre ekonomske rezultate, kar gre predvsem na račun ugodnih ekonomskih rezultatov pri krompirju, pa tudi pri zelenjadnicah v povprečju proučevanih let. -ZEL_0003_ZS_0075_GO_bk Kmetija s pridelavo zelenjadnic na Gorenjskem. V strukturi pridelave prevladujeta solata in pozno zelje, v kolobarju na njivah imajo še pšenico. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Rastlinska proizvodnja -njive Pšenica 1,33 ha 5.500 kg/ha Zelenjadarstvo -njive (pridelovalne površine) Solata pomladanska, na foliji 2,00 ha 25.000 kg/ha Zelje 1,80 ha 75.000 kg/ha Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 244 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 270 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 1.200 (EUR) OMD 725 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 2.038 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 86.367 (EUR) 19.410 (EUR/ha) Tržni prihodki 82.160 (EUR) 18.464 (EUR/ha) Proračunski dodatki 4.207 (EUR) 945 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 44.683 (EUR) 10.042 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 41.684 (EUR) 9.368 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 36,61 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 136.518 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 65.889 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Poraba goriva na ha KZU 633 l/ha Poraba skupnega N na ha KZU 195 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 67 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 238 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 981 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 542 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 542 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 30 % Kmetija (leži na OMD) prideluje na slabih petih ha najetih in lastnih njiv zelenjadnice in strno žito. Solato in zelje pridelujejo na približno treh ha njiv v kolobarju s pšenico. Delo na kmetiji obsega približno 0,6 PDM, v delovnih konicah je nujen najem sezonske delovne sile za spravilo zelenjadnic. Na kmetiji letno ustvarijo približno 86 tisoč € prihodkov, od tega je proračunskih dodatkov (plačilne pravice, vračilo trošarine, PVP strno žito, PVP zelenjadnice, OMD plačila) 5 %. Spremenljivi stroški obsegajo dobro polovico prihodkov, pokritje (BDV) je v danih pridelovalnih in cenovno-stroškovnih razmerah približno 42 tisoč €, kar pomeni več kot 9 tisoč €/ha, 37 €/h vloženega efektivnega dela in 65–66 tisoč € PDM. Kmetija dosega zelo dobre ekonomske rezultate, kar gre predvsem na račun ugodnih ekonomskih rezultatov tako pri pridelavi krompirja kot zelenjadnic v povprečju proučevanih leti. -ZEL_0003_CS_0035_VZ_bp Kmetija s pridelavo različnih vrst zelenjadnic na prostem v vzhodni Sloveniji. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Rastlinska proizvodnja -njive Pšenica 1,47 ha 6.000 kg/ha Zelenjadarstvo -njive (pridelovalne površine) Solata pomladanska, na foliji 0,90 ha 25.000 kg/ha Zelje 0,70 ha 75.000 kg/ha Korenček 0,50 ha 32.000 kg/ha Fižol, stročji, nizek 0,90 ha 8.000 kg/ha Čebula, pridelava iz semena, strojno 1,00 ha 35.000 kg/ha Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 258 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 270 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 1.318 (EUR) OMD 0 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 2.236 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 78.787 (EUR) 16.132 (EUR/ha) Tržni prihodki 74.974 (EUR) 15.351 (EUR/ha) Proračunski dodatki 3.812 (EUR) 781 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 42.448 (EUR) 8.691 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 36.339 (EUR) 7.440 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 32,68 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 127.519 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 58.816 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Poraba goriva na ha KZU 599 l/ha Poraba skupnega N na ha KZU 134 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 58 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 170 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 823 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 520 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 520 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 30 % Kmetija (leži izven OMD) prideluje na slabih 5 ha najetih in lastnih njiv zelenjadnice in strno žito. Zelenjadnice pridelujejo na približno štirih ha njiv v kolobarju s pšenico. Pridelujejo pester nabor zelenjadnic, kjer prevladujejo čebula, solata, fižol, nekaj pa je tudi kapusnic in korenovk. Ne pridelujejo plodovk. Delo na kmetiji obsega približno 0,6 PDM, v delovnih konicah je nujen najem sezonske delovne sile za spravilo zelenjadnic. V danih pridelovalnih in cenovno-stroškovnih razmerah ustvarijo na kmetiji letno 79 tisoč € prihodkov, od tega je proračunskih dodatkov (plačilne pravice, vračilo trošarine, PVP strno žito, PVP zelenjadnice) približno 5 %. Spremenljivi stroški obsegajo približno 55 % prihodkov, pokritje (BDV) je 36–37 tisoč €, kar pomeni dobrih 7 tisoč €/ha, 33 €/h vloženega efektivnega dela in približno 59 tisoč €/PDM. Kmetija dosega dobre ekonomske rezultate, na kar vplivajo predvsem nekoliko nadpovprečne cene čebule in solate v zadnjih letih. -ZEL_0003_SZ_0025_VZ_zp Kmetija s pridelavo zelenjadnic na prostem in v zaščitenem prostoru v vzhodni Sloveniji, v kolobarju na njivah pridelujejo tudi pšenico. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Rastlinska proizvodnja -njive Pšenica 1,25 ha 6.000 kg/ha Zelenjadarstvo -njive (pridelovalne površine) Solata pomladanska, na foliji 1,20 ha 25.000 kg/ha Solata pomladanska, na foliji, plastenjak 0,15 ha 25.000 kg/ha Solatne kumare, plastenjak 0,10 ha 75.000 kg/ha Zelje 0,90 ha 75.000 kg/ha Paprika, pridelava zunaj 0,50 ha 25.000 kg/ha Paprika, plastenjak 0,10 ha 50.000 kg/ha Korenček 0,50 ha 32.000 kg/ha Čebula, pridelava iz semena, strojno 0,60 ha 35.000 kg/ha Česen, jesenski 0,40 ha 10.000 kg/ha Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 278 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 270 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 1.430 (EUR) OMD 0 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 2.586 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 109.204 (EUR) 20.605 (EUR/ha) Tržni prihodki 104.911 (EUR) 19.794 (EUR/ha) Proračunski dodatki 4.293 (EUR) 810 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 58.309 (EUR) 11.002 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 50.895 (EUR) 9.603 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 25,64 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 99.034 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 46.155 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Poraba goriva na ha KZU 667 l/ha Poraba skupnega N na ha KZU 149 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 69 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 203 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 924 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 540 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 540 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 24 % Kmetija (leži izven OMD) prideluje na dobrih 5 ha najetih in lastnih njiv zelenjadnice in strno žito. Zelenjadnice pridelujejo na približno štirih hektarjih, od tega je približno 30 arov plastenjakov, na njivah je v kolobarju tudi pšenica, ki obsega v povprečju približno četrtino njiv. Pridelujejo pester nabor zelenjadnic, kjer prevladujejo solatnice, plodovke, čebulnice in kapusnice, nekaj pa je tudi korenovk. Delo na kmetiji obsega približno 1,1 PDM, v delovnih konicah je nujen najem sezonske delovne sile za spravilo zelenjadnic. V danih pridelovalnih in cenovno-stroškovnih razmerah ustvarijo na kmetiji letno približno 109 tisoč € prihodkov, od tega je proračunskih dodatkov (plačilne pravice, vračilo trošarine, PVP strno žito, PVP zelenjadnice) približno 4 %. Spremenljivi stroški obsegajo dobro polovico prihodkov, pokritje (BDV) je 50–51 tisoč €, kar pomeni približno 10 tisoč €/ha, 26 €/h vloženega efektivnega dela in približno 46 tisoč €/PDM. Kmetija ima nižjo BDV na uro vloženega dela kot kmetija s podobnimi pridelovalnimi pogoji z drugačno strukturo zelenjadnic. V zadnjih letih so bili pri pridelavi nekaterih plodovk, kot so solatne kumare in paprika, namreč doseženi slabši ekonomski rezultati. Pri interpretaciji ekonomskih rezultatov pa moramo upoštevati tudi višje stroške amortizacije pri pridelavi v plastenjakih v primerjavi s pridelavo na prostem. -ZEL_0003_SK_0020_OS_tr Manjša kmetija s pridelavo različnih vrst zelenjadnic v osrednji Sloveniji. V kolobarju na njivah pridelujejo tudi pšenico in krompir. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Rastlinska proizvodnja -njive Pšenica 0,53 ha 5.500 kg/ha Krompir 0,48 ha 30.000 kg/ha Zelenjadarstvo -njive (pridelovalne površine) Solata pomladanska, na foliji 0,75 ha 20.000 kg/ha Zelje 0,60 ha 60.000 kg/ha Korenček 0,30 ha 32.000 kg/ha Fižol, stročji, nizek 0,30 ha 8.000 kg/ha Čebula, pridelava iz semena, strojno 0,50 ha 35.000 kg/ha Česen, jesenski 0,30 ha 10.000 kg/ha Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 195 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 270 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 944 (EUR) OMD 0 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 1.566 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 63.457 (EUR) 18.131 (EUR/ha) Tržni prihodki 60.752 (EUR) 17.358 (EUR/ha) Proračunski dodatki 2.705 (EUR) 773 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 31.598 (EUR) 9.028 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 31.859 (EUR) 9.103 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 26,02 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 93.291 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 46.838 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Poraba goriva na ha KZU 600 l/ha Poraba skupnega N na ha KZU 126 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 71 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 198 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 785 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 536 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 536 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 15 % Kmetija (leži izven OMD) prideluje na skupno 3,5 ha najetih in lastnih njiv zelenjadnice, pozni krompir in strno žito. Zelenjadnicam je namenjeno približno 70 % njiv, preostanek pa pšenici in krompirju. Pridelujejo pester nabor različnih zelenjadnic od solatnic, čebulnic, kapusnic do korenovk in fižola. Delo na kmetiji obsega približno 0,7 PDM, v delovnih konicah najemajo sezonsko delovno silo za spravilo zelenjadnic. Na kmetiji letno ustvarijo med 60 in 65 tisoč € prihodkov, od tega je proračunskih dodatkov (plačilne pravice, vračilo trošarine, PVP strno žito, PVP zelenjadnice) približno 4 %. Spremenljivi stroški obsegajo polovico prihodkov, pokritje (BDV) je v danih pridelovalnih in cenovno-stroškovnih razmerah približno 32 tisoč €, kar pomeni dobrih 9 tisoč €/ha, 26 €/h vloženega efektivnega dela in približno 47 tisoč €/PDM. Kmetija dosega razmeroma dobre ekonomske rezultate. -ZEL_0005_Me_0025_00_zp Kmetija je predstavnica večjih zelenjadarskih kmetij v Sloveniji. Kmetija prideluje različne zelenjadnice na prostem in v zaščitenem prostoru. V kolobarju na njivah pridelujejo tudi pšenico. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Rastlinska proizvodnja -njive Pšenica 1,80 ha 6.000 kg/ha Zelenjadarstvo -njive (pridelovalne površine) Solata pomladanska, na foliji 1,35 ha 20.000 kg/ha Solata pomladanska, na foliji, plastenjak 0,45 ha 25.000 kg/ha Solatne kumare, plastenjak 0,20 ha 75.000 kg/ha Zelje 0,90 ha 75.000 kg/ha Paradižnik, plastenjak 0,30 ha 75.000 kg/ha Fižol, stročji, nizek 0,50 ha 8.000 kg/ha Čebula, pridelava iz semena, strojno 0,75 ha 30.000 kg/ha Česen, jesenski 0,55 ha 10.000 kg/ha Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 322 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 270 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 1.700 (EUR) OMD 0 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 2.930 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 141.346 (EUR) 22.436 (EUR/ha) Tržni prihodki 136.395 (EUR) 21.650 (EUR/ha) Proračunski dodatki 4.951 (EUR) 786 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 69.804 (EUR) 11.080 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 71.541 (EUR) 11.356 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 34,34 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 122.122 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 61.812 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Poraba goriva na ha KZU 613 l/ha Poraba skupnega N na ha KZU 128 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 65 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 174 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 836 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 442 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 442 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 28 % Kmetija (ne leži na OMD) prideluje na skupno 6 ha najetih in lastnih njiv ter plastenjakov zelenjadnice in strno žito. Zelenjadnice pridelujejo na približno 4 ha njiv in pol hektara zaščitenega prostora. Med zelenjadnicami na prostem je pomembna predvsem pridelava solatnic, čebulnic in kapusnic, v zaščitenem prostoru pa pridelava plodovk in solate. Pridelava pšenice poteka na približno 30 % njiv. Delo na kmetiji obsega približno 1,2 PDM, poleg tega v delovnih konicah najemajo sezonsko delovno silo za spravilo zelenjadnic. V danih pridelovalnih in cenovno-stroškovnih razmerah ustvarijo na kmetiji letno približno 141 tisoč € prihodkov, od tega je proračunskih dodatkov (plačilne pravice, vračilo trošarine, PVP strno žito, PVP zelenjadnice) približno 4 %. Spremenljivi stroški obsegajo približno polovico prihodkov, pokritje (BDV) je med 70 in 72 tisoč €, kar pomeni približno 11 tisoč €/ha, 34 €/h vloženega efektivnega dela in približno 62 tisoč €/PDM. Povprečni ekonomski rezultati na kmetiji so zelo dobri, moramo pa pri njihovi interpretaciji upoštevati pomembno višje stroške amortizacije pri pridelavi v plastenjakih, v primerjavi s pridelavo na prostem, tako da je ostanek dohodka na uro vloženega dela lahko tudi za 40 % nižji. -ZEL_0002_Pr_0080_ZG_ra Zelenjadarska kmetija na severnem Primorskem s pridelavo zunaj in v zaščitenih prostorih. V kolobarju na njivah pridelujejo tudi pšenico in zgodnji krompir. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Rastlinska proizvodnja -njive Pšenica 0,52 ha 5.500 kg/ha Krompir zgodnji 0,28 ha 15.000 kg/ha Zelenjadarstvo -njive (pridelovalne površine) Cvetača 0,04 ha 15.000 kg/ha Radič 0,90 ha 12.000 kg/ha Solata pomladanska, na foliji 1,20 ha 20.000 kg/ha Solatne kumare, plastenjak 0,10 ha 75.000 kg/ha Zelje 0,90 ha 55.000 kg/ha Paprika, pridelava zunaj 0,40 ha 25.000 kg/ha Paprika, plastenjak 0,10 ha 50.000 kg/ha Paradižnik, plastenjak 0,20 ha 80.000 kg/ha Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 241 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 270 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 1.079 (EUR) OMD 0 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 1.986 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 84.319 (EUR) 21.080 (EUR/ha) Tržni prihodki 81.013 (EUR) 20.253 (EUR/ha) Proračunski dodatki 3.306 (EUR) 826 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 54.576 (EUR) 13.644 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 29.743 (EUR) 7.436 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 17,90 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 91.364 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 32.228 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Poraba goriva na ha KZU 787 l/ha Poraba skupnega N na ha KZU 154 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 49 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 192 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 828 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 499 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 499 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 36 % Kmetija (leži izven OMD) prideluje na skupno 4 ha najetih in lastnih površin zelenjadnice, zgodnji krompir in strno žito. Zelenjadnice pridelujejo na približno treh ha njiv in zaščitenega prostora, med zelenjadnicami je pomembna predvsem pridelava plodovk in solatnic (radič). Le petino njiv zaseda zgodnji krompir in pšenica. Delo na kmetiji obsega približno 0,9 PDM, poleg tega v delovnih konicah najemajo sezonsko delovno silo za spravilo zelenjadnic. V danih pridelovalnih in cenovno-stroškovnih razmerah na kmetiji letno ustvarijo približno 84 tisoč € prihodkov, od tega je proračunskih dodatkov (plačilne pravice, vračilo trošarine, PVP strno žito, PVP zelenjadnice) le 4 %. Spremenljivi stroški obsegajo približno dve tretjini prihodkov, pokritje (BDV) je približno 30 tisoč €, kar pomeni 7–8 tisoč €/ha in 18 €/h vloženega efektivnega dela in okoli 32 tisoč €/PDM. Kmetija dosega zelo podpovprečne ekonomske rezultate, ki so posledica slabe ekonomičnosti pridelave radiča pa tudi nekaterih plodovk (solatne kumare in paprika). -ZEL_0002_Rm_0012_ZG_bp Zelenjadarska kmetija na severnem Primorskem s pridelavo na prostem. V kolobarju na njivah pridelujejo tudi pšenico in zgodnji krompir. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Rastlinska proizvodnja -njive Pšenica 0,39 ha 5.500 kg/ha Krompir zgodnji 0,21 ha 15.000 kg/ha Zelenjadarstvo -njive (pridelovalne površine) Cvetača 0,54 ha 15.000 kg/ha Radič 1,14 ha 12.000 kg/ha Solata pomladanska, na foliji 1,20 ha 20.000 kg/ha Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 181 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 270 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 809 (EUR) OMD 460 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 1.489 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 43.454 (EUR) 14.485 (EUR/ha) Tržni prihodki 40.515 (EUR) 13.505 (EUR/ha) Proračunski dodatki 2.939 (EUR) 980 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 34.377 (EUR) 11.459 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 9.077 (EUR) 3.026 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 7,89 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 68.002 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 14.206 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Poraba goriva na ha KZU 756 l/ha Poraba skupnega N na ha KZU 116 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 42 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 149 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 738 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 314 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 314 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 51 % Kmetija (leži na OMD) prideluje na skupno 3 ha najetih in lastnih površin zelenjadnice, zgodnji krompir in strno žito. Zelenjadnice pridelujejo na približno treh ha njiv, med zelenjadnicami je pomembna predvsem pridelava solatnic (zelo pomembna je pridelava radiča). Le petino njiv zasedata zgodnji krompir in pšenica. Delo na kmetiji obsega približno 0,6 PDM, poleg tega v delovnih konicah najemajo sezonske delavce za spravilo zelenjadnic. V danih pridelovalnih in cenovno-stroškovnih razmerah na kmetiji letno ustvarijo približno 43 tisoč € prihodkov, od tega je proračunskih dodatkov (plačilne pravice, vračilo trošarine, PVP strno žito, PVP zelenjadnice) približno 7 %. Spremenljivi stroški obsegajo približno 80 % prihodkov, pokritje (BDV) je le 9 tisoč €, kar pomeni približno 3 tisoč €/ha in le 8 €/h vloženega efektivnega dela in približno 14 tisoč €/PDM. Kmetija dosega zelo slabe ekonomske rezultate, ki so zelo verjetno posledica slabe ekonomičnosti pridelave radiča. -ZEL_0002_Pm_0080_ZO_ra Manjša zelenjadarska kmetija na Primorskem s pridelavo na prostem in v zaščitenih prostorih. V kolobarju na njivah pridelujejo tudi pšenico in zgodnji krompir. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Rastlinska proizvodnja -njive Pšenica 0,32 ha 5.500 kg/ha Krompir zgodnji 0,11 ha 15.000 kg/ha Zelenjadarstvo -njive (pridelovalne površine) Radič 0,90 ha 12.000 kg/ha Solatne kumare, plastenjak 0,05 ha 80.000 kg/ha Paprika, pridelava zunaj 0,50 ha 25.000 kg/ha Paprika, plastenjak 0,10 ha 50.000 kg/ha Paradižnik, plastenjak 0,15 ha 80.000 kg/ha Čebula, pridelava iz semena, strojno 0,22 ha 35.000 kg/ha Česen, jesenski 0,10 ha 10.000 kg/ha Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 0 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 0 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 0 (EUR) OMD 358 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 1.048 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 49.607 (EUR) 23.622 (EUR/ha) Tržni prihodki 48.201 (EUR) 22.953 (EUR/ha) Proračunski dodatki 1.406 (EUR) 669 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 32.743 (EUR) 15.592 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 16.864 (EUR) 8.030 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 15,33 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 81.180 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 27.597 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Poraba goriva na ha KZU 835 l/ha Poraba skupnega N na ha KZU 155 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 55 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 180 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 985 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 456 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 456 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 58 % Kmetija (leži izven OMD) prideluje na skupno 2 ha najetih in lastnih površin zelenjadnice, zgodnji krompir in strno žito. Zelenjadnice pridelujejo na približno hektarju in pol njiv in plastenjaka, med zelenjadnicami je pomembna predvsem pridelava plodovk, radiča in čebulnic. Petino njiv zasedata zgodnji krompir in pšenica. Delo na kmetiji obsega približno 0,6 PDM lastne delovne sile, poleg tega v delovnih konicah najemajo nekaj sezonskih delavcev kot pomoč pri spravilu. V danih pridelovalnih in cenovno-stroškovnih razmerah na kmetiji letno ustvarijo približno 50 tisoč € prihodkov, od tega je proračunskih dodatkov (plačilne pravice, vračilo trošarine, PVP strno žito, PVP zelenjadnice) približno 3 %. Spremenljivi stroški obsegajo približno 65 % prihodkov, pokritje (BDV) znaša 17 tisoč €, kar pomeni približno 8 tisoč €/ha in dobrih 15 €/h vloženega efektivnega dela in dobrih 27 tisoč €/PDM. Kmetija dosega podpovprečne ekonomske rezultate, ki so zelo verjetno posledica slabe ekonomičnosti pridelave radiča. -ZEL_0001_Pm_0080_ZO_br Majhna zelenjadarska kmetija na Primorskem s pridelavo na prostem in v zaščitenih prostorih, ne pridelujejo radiča. V kolobarju na njivah imajo tudi nekaj pšenice in zgodnjega krompirja. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Rastlinska proizvodnja -njive Pšenica 0,24 ha 5.500 kg/ha Krompir zgodnji 0,16 ha 15.000 kg/ha Zelenjadarstvo -njive (pridelovalne površine) Solata pomladanska, na foliji 0,15 ha 20.000 kg/ha Solatne kumare, plastenjak 0,05 ha 80.000 kg/ha Paprika, pridelava zunaj 0,50 ha 25.000 kg/ha Paprika, plastenjak 0,10 ha 50.000 kg/ha Paradižnik, plastenjak 0,15 ha 80.000 kg/ha Fižol, stročji, nizek 0,10 ha 8.000 kg/ha Čebula, pridelava iz semena, strojno 0,10 ha 35.000 kg/ha Česen, jesenski 0,10 ha 10.000 kg/ha Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 0 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 0 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 0 (EUR) OMD 242 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 744 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 44.153 (EUR) 27.817 (EUR/ha) Tržni prihodki 43.167 (EUR) 27.195 (EUR/ha) Proračunski dodatki 986 (EUR) 621 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 24.528 (EUR) 15.453 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 19.626 (EUR) 12.364 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 19,56 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 79.204 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 35.205 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Poraba goriva na ha KZU 736 l/ha Poraba skupnega N na ha KZU 125 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 49 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 164 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 806 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 506 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 506 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 15 % Majhna zelenjadarska kmetija (OMD) prideluje na dobrem hektarju in pol pretežno lastnih njiv zelenjadnice in zgodnji krompir ter, zaradi zagotavljanja kolobarja, tudi strno žito. Zelenjadnice pridelujejo na dobrem hektarju njiv in plastenjaka, med zelenjadnicami je pomembna predvsem pridelava plodovk, pridelujejo pa tudi mnogo drugih vrst, v strukturi pridelave ni radiča. Delo na kmetiji obsega 0,6 PDM lastne delovne sile, poleg tega v delovnih konicah po potrebi najemajo pomoč pri spravilu zelenjadnic. V danih pridelovalnih in cenovno-stroškovnih razmerah na kmetiji letno ustvarijo 44 tisoč € prihodkov, od tega je proračunskih dodatkov (plačilne pravice, vračilo trošarine, PVP strno žito, PVP zelenjadnice) približno 2 %. Spremenljivi stroški obsegajo približno 55 % prihodkov, pokritje (BDV) je okoli 20 tisoč €, kar pomeni približno 12 tisoč €/ha, med 19 in 20 €/h vloženega efektivnega dela ter 35 tisoč €/PDM. Kmetija dosega boljše ekonomske rezultate kot druge opredeljene tipične kmetije na Primorskem, doseženi ekonomski rezultati pa so zaradi v povprečju višjih odkupnih cen boljši kot v letih 2016–2018 in 2017–2019. TIPIČNA KMETIJSKA GOSPODARSTVA -MEŠANE KMETIJE Tipično kmetijsko gospodarstvo -DPM_0005_LS_1000_00_T0 Razmeroma majhna govedorejska kmetija na travniškem območju, z lisasto ali včasih tudi rjavo pasmo. Imajo tudi manjšo jato kokoši. V preteklosti prireja mleka, sedaj mesna reja s kravami dojiljami ali rejnicami in dopitanjem domačega podmladka ter vzrejo telic za obnovo. Občasno dokup dodatnih telet po odstavitvi domačih. Praviloma na OMD območju, lahko tudi drugje. Nakup močne krme 9t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 209 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 278 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 1.670 (EUR) OMD 776 (EUR) PVP -živinoreja 135 (EUR) PVP -rastlinska 0 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 10.110 (EUR) 1.685 (EUR/ha) Tržni prihodki 7.320 (EUR) 1.220 (EUR/ha) Proračunski dodatki 2.789 (EUR) 465 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 11.422 (EUR) 1.904 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost -1.313 (EUR) -219 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro -1,17 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 16.153 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM -2.098 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 34.739 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 4,75 kg ekv CO2/EUR Intenzivnost emisij pri prireji govejega mesa 6,830 kg ekv CO2/kg prirasta telesne mase Poraba goriva na ha KZU 113 l/ha Obtežba z živino 1,29 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 123 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 62 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 133 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 177 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 8 EUR/ha Delež trajnega travinja v KZU 100 % Na kmetiji redijo 5 krav kombinirane pasme (lahko tudi križanke z mesno pasmo) in njihov podmladek, včasih tudi dodatna teleta. Kmetija obdeluje le travniške površine, njiv nima. Obdeluje pretežno svoja zemljišča. Živali so vse leto v hlevu. Travnike kosijo trikrat. Pretežni del konzervirane krme predstavljata travna silaža in seno v obliki valjastih bal, nekatere kmetije spravljajo mrvo tudi v razsutem stanju (samonakladalna prikolica). Kmetija pridela izključno travniško voluminozno krmo, ki je večinoma dobre kakovosti. Močno krmo dokupijo. Prirasti podmladka so za slovenske razmere povprečni (1000 g/dan). Za vsa potrebna opravila zadošča vložek dela okoli 0,6 PDM. Večino tega opravi že upokojena oseba ali pa gospodar to dela ob redni zaposlitvi, občasno mu pomagajo tudi družinski člani. Letno doseže 10–11 tisoč € prihodkov, od katerih dobro četrtino predstavljajo proračunska plačila. Precej teh kmetij je vključenih v ukrep ekološko kmetovanje. Spremenljivi stroški so celo višji od prihodkov. Pokritje je zato negativno. Nekoliko višje je v primeru, če je kmetija vključena v ukrep ekološkega kmetovanja. Kmetija pri obstoječem načinu gospodarjenja nima nobene perspektive. Tipično kmetijsko gospodarstvo -DPM_0008_LS_1000_00_Tn Še vedno razmeroma majhna govedorejska kmetija na pretežno travniškem območju, z lisasto ali včasih tudi rjavo pasmo. Imajo tudi manjšo jato kokoši in nekaj prašičev ter hektar vinograda. Grozdje sami predelajo v vino. Praviloma na OMD območju. Poleg živinoreje ima tudi nekaj vinograda. Prodaja Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Živinoreja Reja krav dojilj 8,0 št. 173 kg Vzreja plemenskih telic za dojilje 1,0 št. 550 kg Mlado pitano govedo 3,5 št. 700 kg Prireja konzumnih jajc 20 št. 260 št. jajc Pitani prašiči (kombinirano krmljenje) 10 št. 150 kg Rastlinska proizvodnja -njive Ječmen krmni 0,45 ha 5.000 kg/ha Ječmen tržni 1,75 ha 5.000 kg/ha Koruza za zrnje 1,48 ha 9.000 kg/ha Silirano koruzno zrnje 0,32 ha 11.500 kg/ha Naknadni posevki 1,87 ha Ozelenitve 0,90 ha Rastlinska proizvodnja -trajno travinje Trikosni travnik, silaža-bale 3,90 ha 17.000 kg/ha Trikosni travnik, seno-bale 2,10 ha 6.919 kg/ha Vinogradništvo Vinograd, vertikala 1,00 ha 8.500 kg/ha Travniški nasad jablan 0,50 ha 7.000 kg/ha Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 546 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 294 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 3.238 (EUR) OMD 1.429 (EUR) PVP -živinoreja 135 (EUR) PVP -rastlinska 278 (EUR) Nakup močne krme 1t Koruza 13,31 t Prodaja – vinogradništvo Odprto vino 5.950 l Ekonomski kazalniki Prihodki 30.228 (EUR) 2.748 (EUR/ha) Tržni prihodki 24.601 (EUR) 2.236 (EUR/ha) Proračunski dodatki 5.626 (EUR) 511 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 20.924 (EUR) 1.902 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 9.304 (EUR) 846 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 4,16 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 24.321 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 7.486 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 48.955 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 1,99 kg ekv CO2/EUR Intenzivnost emisij pri prireji govejega mesa 6,830 kg ekv CO2/kg prirasta telesne mase Poraba goriva na ha KZU 173 l/ha Obtežba z živino 1,01 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 166 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 82 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 148 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 260 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 112 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 247 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 55 % Delež trajnega travinja v KZU 55 % Na kmetiji redijo 8 krav kombinirane pasme (lahko tudi križanke z mesno pasmo) in večji del njihovega podmladka. Kmetija obdeluje večinoma travniške površine, dobro tretjino je njiv, 1 ha pa je zasajen z vinsko trto. Obdeluje pretežno svoja zemljišča. Živali so vse leto v hlevu. Travnike kosijo trikrat. Pretežni del konzervirane krme predstavljata travna silaž, manjši del seno, oboje v obliki valjastih bal. Poleg travniške voluminozne krme, ki je večinoma dobre kakovosti, pridela tudi precej ječmena in koruze. Zato dokupi le zelo majhno količino močne krme. Prirasti podmladka so za slovenske razmere povprečni (1000 g/dan). Za vsa potrebna opravila zadošča vložek dela nekaj nad 1,2 PDM. Večino tega opravi gospodar, občasno mu pomagajo tudi družinski člani. Letno doseže okoli 30 tisoč € prihodkov, od katerih slabo petino predstavljajo proračunska plačila. Spremenljivi stroški so na ravni 70 % prihodkov. Pokritje je zato razmeroma skromno, na mesec okoli 750 €, preračunano na uro vloženega dela pa preseže 4 €. Kmetija pri obstoječem načinu gospodarjenja nima prave perspektive. Rezultate bi verjetno lahko precej izboljšala z neposredno prodajo, saj ima precej pester nabor domačih proizvodov, ki bi jih z dopolnilnimi dejavnostmi lahko ustrezno nadgradila. Tipično kmetijsko gospodarstvo -DOM_0015_Ll_0000_00_T0 Srednje velika pretežno govedorejska kmetija na travniškem območju, z lisasto pasmo krav dojilj po opustitvi prireje mleka v preteklosti, na OMD območju. Manjši trop ovac. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Živinoreja Reja krav dojilj 15,0 št. 173 kg Vzreja plemenskih telic za dojilje 3,0 št. 550 kg Reja ovc 30 št. 39 kg Rastlinska proizvodnja -trajno travinje Paša 12,00 ha 24.444 kg/ha Dvokosni travnik, silaža-bale 4,19 ha 13.357 kg/ha Dvokosni travnik, seno-bale 3,81 ha 5.436 kg/ha Nakup močne krme 2t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 200 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 226 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 4.516 (EUR) OMD 2.359 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 0 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 21.870 (EUR) 1.094 (EUR/ha) Tržni prihodki 14.796 (EUR) 740 (EUR/ha) Proračunski dodatki 7.075 (EUR) 354 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 10.000 (EUR) 500 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 11.871 (EUR) 594 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 7,90 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 26.202 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 14.222 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 77.533 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 5,24 kg ekv CO2/EUR Poraba goriva na ha KZU 30 l/ha Obtežba z živino 1,07 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 105 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 50 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 104 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 121 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 0 EUR/ha Delež trajnega travinja v KZU 100 % Na kmetiji redijo 15 krav lisaste pasme in povprečno na leto vzredijo 3 telice za obnovo črede. Ostala teleta prodajo pri starosti dobrega pol leta, kar največkrat sovpada s koncem pašne sezone. Precej teh kmetij ima v čredi plemenjaka limuzin pasme, da lažje in bolje prodajo odstavljena teleta. Kmetija obdeluje le travniške površine (okoli 20 ha), njiv nima. Obdeluje le svoja zemljišča. Živali so poleti na paši, čreda plemenskih živali brez telet je pozimi v hlevu. Nekaj najbolj strmih površin prepasejo z manjšim tropom ovac. Najmanj strme površine kosijo dvakrat. Pretežni del konzervirane krme predstavljata travna silaža in seno v obliki valjastih bal. Čeprav pridela izključno travniško voluminozno krmo, ki je večinoma razmeroma slabe kakovosti, kmetija dokupuje malo močne krme. Prodana teleta, ki gredo v pitanje na druge kmetije, zato niso najbolje pripravljena na prehod na intenzivnejši obrok. Tudi prirasti jagnjet so skromni, a drobnica predvsem olajša oskrbo najbolj strmih površin Na kmetiji je razmeroma malo dela. Tega največkrat opravi že upokojena oseba ali pa gre za ohranjanje kmetije ob redni zaposlitvi, v sezonskih konicah priskočijo na pomoč družinski člani. Za vsa potrebna opravila zadošča vložek dela okoli 0,8 PDM. Kmetija letno prinese okoli 22 tisoč € prihodkov, od katerih dobrih 30 % predstavljajo proračunska plačila (v primeru vključitve v dodatne ukrepe, za katere ni potrebno posebno prilagajanje, pa je ta delež lahko še precej višji). Spremenljivi stroški predstavljajo okoli 45 % prihodkov. Pokritje je zato dokaj ugodno, preračunano na mesec okoli tisoč €. Pokritje na uro efektivno vloženega dela se približa 8 €. Ker takšen način gospodarjenja ne zahteva večjih investicij, ga je navkljub ne najbolj privlačnim ekonomskim rezultatom mogoče vzdrževati še precej dolgo. Tipično kmetijsko gospodarstvo -MLM_0025_LS_5800_Vz_Nt V prirejo mleka usmerjena srednje velika govedorejska kmetija na območju, na katerem med kmetijskimi zemljišči močno prevladujejo njive. Kmetija redi lisasto pasmo goveda. Prireja mleka je podpovprečno intenzivna (mlečnost 5800 litrov). Kmetijske površine ležijo izven OMD območja v severovzhodnem delu Slovenije (Podravje, verjetneje Pomurje). Poleg govedoreje ima tudi manjši vinograd. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Živinoreja Krave molznice 25,0 št. 5.800 kg Vzreja plemenskih telic 6,0 št. 550 kg Mlado pitano govedo 10,0 št. 650 kg Rastlinska proizvodnja -njive Ječmen krmni 1,12 ha 5.500 kg/ha Koruza za zrnje 3,53 ha 10.000 kg/ha Pšenica 4,50 ha 6.000 kg/ha Silažna koruza 5,92 ha 50.000 kg/ha Oljna ogrščica 1,80 ha 3.000 kg/ha Njiva, DTM, štiri košnje, silaža-silos 5,62 ha 21.250 kg/ha Naknadni posevki 4,82 ha Ozelenitve 4,11 ha Rastlinska proizvodnja -trajno travinje Trikosni travnik, silaža-bale 2,56 ha 17.000 kg/ha Trikosni travnik, seno-bale 2,04 ha 6.919 kg/ha Vinogradništvo Vinograd, vertikala 0,30 ha 8.500 kg/ha Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 1.448 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 338 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 9.247 (EUR) OMD 0 (EUR) PVP -živinoreja 386 (EUR) PVP -rastlinska 711 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 87.601 (EUR) 3.198 (EUR/ha) Tržni prihodki 75.809 (EUR) 2.768 (EUR/ha) Proračunski dodatki 11.791 (EUR) 431 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 51.047 (EUR) 1.864 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 36.553 (EUR) 1.335 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 9,79 (EUR/h) Nakup močne krme 28 t Odprto vino 1.785 l Kazalci na PDM Prihodki na PDM 42.238 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 17.625 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 170.751 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 2,25 kg ekv CO2/EUR Intenzivnost emisij pri prireji mleka 0,846 kg ekv CO2/l mleka Intenzivnost emisij pri prireji govejega mesa 4,928 kg ekv CO2/kg prirasta telesne mase Poraba goriva na ha KZU 203 l/ha Obtežba z živino 1,26 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 222 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 110 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 210 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 495 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 67 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 80 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 58 % Delež trajnega travinja v KZU 17 % Na kmetiji redijo 25 krav lisaste pasme in potrebno število telic za obnovo črede, spitajo tudi večino svojih telet moškega spola, ostala teleta prodajo po odstavitvi. Obdelujejo svoja in najeta zemljišča v približno polovičnem deležu. Živali so celo leto v hlevu. Travnike kosijo trikrat, DTM na njivskih površinah štirikrat. Na njivah pridelujejo predvsem koruzo (za silažo in zrnje), krušna in krmna žita, oljno ogrščico in DTM. Največ DTM silirajo v koritastem silosu, preostalo travno silažo pospravijo v obliki valjastih bal, precejšen del tudi posušijo. Dokupijo le beljakovinsko močno krmo, energijsko pridelajo sami. Doma pridelana krma je večinoma dobre kakovosti. Na tej kmetiji je delovna obremenitev na ravni 2,1 PDM. Gospodar se ukvarja le s kmetijsko dejavnostjo, pri delu mu pomagajo ostali družinski člani. Večina kmetij tega tipa je čistih kmetij. Kmetija letno dosega 88 tisoč € prihodkov, od katerih slabo šestino predstavljajo proračunska plačila. Za vključitev v KOPOP kmetija izpolnjuje pogoje brez večjih prilagoditev kolobarja, glede na površino njiv je zelo verjetno vključena v KOPOP operacije na področju poljedelstva. Spremenljivi stroški so na ravni 60 % prihodkov. Ekonomski kazalniki (brez KOPOP) so razmeroma ugodni, pokritje na mesec dosega dobrih 3000 €, zaradi precejšnjega vložka dela pa to na uro efektivno vloženega dela pomeni slabih 10 €. Kmetija je sposobna izvesti potrebne naložbe v posodabljanje. Kmetija ima še nekaj možnosti za nadaljnje tehnološke izboljšave, na področju poljedelstva pa je raven doseženih pridelkov že zelo visoka. Kaže se odločiti med bolj okoljsko naravnano pridelavo (vključitev v KOPOP) ali pa dvigniti intenzivnost prireje mleka in pitanja goveda. Tipično kmetijsko gospodarstvo -MLM_0035_ČL_7000_Go_TN V prirejo mleka usmerjena precej velika govedorejska kmetija na območju, na katerem med kmetijskimi zemljišči prevladuje travinje. Kmetija redi lisasto in črno-belo pasmo goveda. Prireja mleka je srednje intenzivna (mlečnost 7000 litrov). Kmetijske površine ležijo na OMD območju v severozahodnem delu Slovenije (Gorenjska). Ob govedoreji ima tudi srednje veliko jato kokoši nesnic. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Živinoreja Krave molznice -prosta reja 35,0 št. 7.000 kg Vzreja plemenskih telic 12,0 št. 550 kg Mlado pitano govedo 8,0 št. 650 kg Prireja konzumnih jajc 350 št. 279 št. jajc Rastlinska proizvodnja -njive Koruza za zrnje 2,73 ha 11.000 kg/ha Silažna koruza 2,52 ha 55.000 kg/ha Njiva, DTM, pet košenj, silaža-silos 1,75 ha 22.768 kg/ha Ozelenitve 1,05 ha Rastlinska proizvodnja -trajno travinje Paša 4,73 ha 40.809 kg/ha Štirikosni travnik, silaža-silos 8,04 ha 18.214 kg/ha Štirikosni travnik, silaža-bale 4,76 ha 18.214 kg/ha Štirikosni travnik, seno-bale 2,48 ha 7.413 kg/ha Nakup močne krme 91 t Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 1.222 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 348 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 9.409 (EUR) OMD 3.348 (EUR) PVP -živinoreja 4.886 (EUR) PVP -rastlinska 0 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 138.606 (EUR) 5.134 (EUR/ha) Tržni prihodki 119.741 (EUR) 4.435 (EUR/ha) Proračunski dodatki 18.865 (EUR) 699 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 67.209 (EUR) 2.489 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 71.397 (EUR) 2.644 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 19,23 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 67.204 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 34.617 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 236.304 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 1,97 kg ekv CO2/EUR Intenzivnost emisij pri prireji mleka 0,676 kg ekv CO2/l mleka Intenzivnost emisij pri prireji govejega mesa 5,400 kg ekv CO2/kg prirasta telesne mase Poraba goriva na ha KZU 140 l/ha Obtežba z živino 1,79 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 166 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 81 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 155 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 273 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 14 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 53 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 25 % Delež trajnega travinja v KZU 74 % Na kmetiji redijo 35 krav lisaste in črno-bele pasme in potrebno število telic za obnovo črede, spitajo pa tudi približno polovico svojih telet moškega spola. Ostala teleta prodajo v prvih tednih po telitvi. Obdelujejo svoja in najeta zemljišča v približno enaki zastopanosti. Živali so v poletnem obdobju na paši. Travnike kosijo štirikrat, DTM na njivskih površinah petkrat. Na njivah pridelujejo predvsem koruzo (za silažo in za zrnje) in DTM. Največ DTM in ostalega travinja silirajo v koritastem silosu, preostalo travno silažo pospravijo večinoma v obliki valjastih bal. Del travniške krme posušijo zaradi zagotavljanja strukture obroka za živali. Poleg govedi redijo tudi kokoši nesnice. Jajca prodajajo na lokalnem trgu. Dokupijo vso beljakovinsko močno krmo in dobršen del energijske močne krme. Doma pridelana krma je večinoma zelo dobre kakovosti. Na tej kmetiji je delovna obremenitev na ravni 2,1 PDM. Gospodar se ukvarja le s kmetijsko dejavnostjo, pri delu mu pomagajo ostali družinski člani. Večina kmetij tega tipa je mešanih kmetij. Kmetija letno dosega okoli 140 tisoč € prihodkov, od katerih manj kot 15 % predstavljajo proračunska plačila. Za vključitev v KOPOP kmetija nima realnih pogojev. Spremenljivi stroški so na ravni malo pod 50 % prihodkov. Ekonomski kazalniki so ugodni, pokritje na mesec dosega dobrih 5900 €, pokritje na uro efektivno vloženega dela pa dobrih 19 €. Kmetija je sposobna izvesti potrebne naložbe v posodabljanje. Kmetija ima še precej možnosti za nadaljnje tehnološke izboljšave predvsem na področju živinoreje, manj na področju rastlinske pridelave. Kaže razmisliti predvsem o povečanju intenzivnosti prireje mleka. Reja kokoši nesnic se izkazuje za dejavnost, ki precej izboljša ekonomske kazalnike kmetije. Tipično kmetijsko gospodarstvo -MŽM_0015_LS_6500_Os_Tn Srednje velika mešana živinorejska kmetija na kateri je glavna kmetijska panoga govedoreja. Redijo govedo lisaste pasme. Intenzivnost prireje mleka je srednje velika (mlečnost 6000 kg). Druga pomembna panoga je prireja govejega mesa. Poleg govedi redijo tudi kokoši, prašiče in koze. Celotna kmetija spada v OMD območje, med kmetijskimi zemljišči pa prevladujejo travniki. Kazalci na PDM Prihodki na PDM 37.524 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 19.327 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 129.021 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 2,37 kg ekv CO2/EUR Intenzivnost emisij pri prireji mleka 0,825 kg ekv CO2/l mleka Intenzivnost emisij pri prireji govejega mesa 5,062 kg ekv CO2/kg prirasta telesne mase Poraba goriva na ha KZU 217 l/ha Obtežba z živino 1,64 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 203 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 100 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 200 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 379 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 38 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 92 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 45 % Delež trajnega travinja v KZU 59 % Na kmetiji redijo 18 krav molznic lisaste pasme, 5 plemenskih telic za obnovo lastne črede. Nekaj telic in večino moških živali pitajo za zakol. Bike izločijo pri starosti med 20. in 24. meseci oziroma ko dosežejo težo okoli 700 kg. Nekaj telet pa prodajo pri starosti do 14. dni. Krave molznice so v hlevu z vezano rejo, ostale kategorije živali pa so v prosti reji. Travnike kosijo štirikrat. Na njivah pridelujejo žita, koruzo, TDM in majhen delež krompirja. Pretežni del travniške krme predstavlja travna silaža v obliki valjastih bal, precejšen del je tudi posušijo. Krmo iz sejanih njivskih površin konzervirajo v obliki silažnih bal. Poleg govedi na kmetiji redijo še 3 prašiče, 2 kozi ter 30 kokoši nesnice. Prašiči in koze so za lastne potrebe, medtem ko je del jajc namenjen za prodajo na kmetiji. Na kmetiji pridelajo dovolj kakovostne voluminozne krme, dokupiti pa morajo nekaj močne krme. Doma pridelana krma je večinoma dobre kakovosti. Delovna obremenitev na kmetiji je 1,7 PDM. Nosilec poleg osnovne dejavnosti opravlja še dve dopolnilni dejavnosti na kmetiji. Na kmetiji v času intenzivnih del pomagajo tudi ostali družinski člani. Prihodki na kmetiji znašajo slabih 65 tisoč Proračunski dodatki na tem gospodarstvu predstavljajo približno 15 % prihodkov. Kmetija poleg osnovnega plačila prejema še proizvodno-vezana plačila in OMD plačila, ni pa vključena KOPOP plačila. Spremenljivi stroški so na ravni polovice prihodkov. Ekonomski kazalniki za to velikost reje so dokaj ugodni, pokritje na mesec znaša okoli 2800 €, na uro efektivno vloženega dela pa okoli 11 €. Tipično kmetijsko gospodarstvo -VPM_0005_GV_8500_Sv_Ve V proizvodnjo vina usmerjena vinogradniška kmetija, 5 ha vinograda v vertikalni proizvodnji, severovzhodna Slovenija. Poleg vinogradništva tudi večja reja piščancev za meso. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Živinoreja Zreja piščancev 101.600 št. 2 kg Vinogradništvo Vinograd, vertikala 3,75 ha 8.500 kg/ha Vinograd, vertikala -vrhunska kakovost 1,25 ha 8.500 kg/ha Prodaja -vinogradništvo Kakovostno vino 22.313 l Vrhunsko vino 7.438 l Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 575 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 208 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 1.041 (EUR) OMD 531 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 0 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 341.994 (EUR) 68.399 (EUR/ha) Tržni prihodki 339.847 (EUR) 67.969 (EUR/ha) Proračunski dodatki 2.147 (EUR) 429 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 237.888 (EUR) 47.578 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 104.106 (EUR) 20.821 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 26,80 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 158.449 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 48.233 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Emisije TGP iz živinoreje 107.292 kg ekv CO2/letno Emisije TGP na enoto prihodka 0,32 kg ekv CO2/EUR Poraba goriva na ha KZU 347 l/ha Obtežba z živino 40,64 GVŽ/ha Poraba skupnega N na ha KZU 71 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 19 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 71 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 356 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 831 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 831 EUR/ha Vinogradniška kmetija s 5 ha vinograda v vertikalni proizvodnji, ki se nahaja v severovzhodnem delu Slovenije. Povprečni pridelek grozdja je 8500 kg/ha, ki ga sami predelajo v vino. Letna proizvodnja vina je 30 tisoč l. Od tega 75 % prodajo kot kakovostno vino in 25 % kot vrhunsko vino. Vse vino stekleničijo. 4 ha vinograda je v lasti kmetije, 1 ha pa v najemu. Del opravil v vinogradu (zelena dela, trgatev) opravlja najeta delovna sila. Poleg vinogradništva izvajajo tudi večjo kooperacijsko rejo piščancev za meso. Vsa dela na kmetiji zahtevajo vložek domačega dela v obsegu 2,2 PDM. Letno ustvarijo kar 340 tisoč € prihodka, od katerih je manj kot 1 % proračunskih plačil. Spremenljivi stroški predstavljajo 70 % prihodka, pokritje (BDV) se v običajnih letih giblje na ravni okoli 100 tisoč €. Pokritje na uro efektivno vloženega dela znaša med 25 in 30 €/uro. Pokritje na PDM dosega raven slabih 50 tisoč €. Kmetija je specializirana v vinogradniško proizvodnjo. Usmerjena je v proizvodnjo vrhunskih vin, s katerimi doseže pomemben del prihodka. Zato se aktivno ukvarja s promocijo lastnih vin in celotne kmetije. Finančni rezultat kmetije je dober, vendar je zelo odvisen od uspešnosti prodaje vin. Zaradi velikih tveganj je proizvodnjo diverzificirala s kooperacijsko rejo piščancev za meso, pri kateri skoraj celoten riziko pade na organizatorja reje. Tipično kmetijsko gospodarstvo -PVM_0025_ZK_6000_Vz_N0 Srednje velika poljedelska kmetija na njivskem območju. Kmetija prideluje poljščine in vse pridelke proda. Kmetijske površine ležijo izven OMD območja v vzhodnem delu Slovenije. Poleg poljedelstva ima tudi 1 ha vinograda. Proizvodne aktivnosti Obseg Intenzivnost Rastlinska proizvodnja -njive Ječmen tržni 5,00 ha 5.500 kg/ha Koruza za zrnje 12,50 ha 10.500 kg/ha Praha 1,25 ha 0 kg/ha Pšenica 6,25 ha 6.000 kg/ha Ajda 2,50 ha 1.000 kg/ha Naknadni posevki 4,81 ha Ozelenitve 6,88 ha Vinogradništvo Vinograd, vertikala 1,00 ha 8.500 kg/ha Koruza 131,25 t Prodaja -vinogradništvo Prodaja grozdja 6,80 t Kakovostno vino 1.190 l Proračunska plačila razčlenjeno Vračilo trošarine 868 (EUR) Proizvodno nevezana plačila na ha KZU 268 (EUR/ha) Skupaj proizvodno nevezana plačila 6.961 (EUR) OMD 0 (EUR) PVP -živinoreja 0 (EUR) PVP -rastlinska 1.422 (EUR) Ekonomski kazalniki Prihodki 44.123 (EUR) 1.697 (EUR/ha) Tržni prihodki 34.872 (EUR) 1.341 (EUR/ha) Proračunski dodatki 9.252 (EUR) 356 (EUR/ha) Spremenljivi stroški 37.866 (EUR) 1.456 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost 6.257 (EUR) 241 (EUR/ha) Bruto dodana vrednost na uro 6,72 (EUR/h) Kazalci na PDM Prihodki na PDM 85.262 (EUR/PDM) Bruto dodana vrednost na PDM 12.091 (EUR/PDM) Okoljski kazalniki Poraba goriva na ha KZU 150 l/ha Poraba skupnega N na ha KZU 192 kg/ha Poraba skupnega P2O5 na ha KZU 96 kg/ha Poraba skupnega K2O na ha KZU 105 kg/ha Poraba mineralnih gnojil na ha KZU (v ekv NPK 15:15:15) 380 kg/ha Poraba FFS na ha KZU 122 EUR/ha Poraba FFS na ha KZU brez trajnih travnikov 122 EUR/ha Delež prezimnih posevkov na njivah 45 % Na kmetiji obdelujejo 25 ha njiv. Na njih pridelujejo koruzo, pšenico in ječmen ter kot naknadni posevek ajdo. Ob tem imajo 1 ha vinograda, večino pridelka prodajo, manjši del predelajo sami v kakovostno vino. Delovna obremenitev znaša 0,5 PDM. Kmetija letno ustvari okoli 44 tisoč € prihodkov, od katerih dobrih 20 % predstavljajo proračunska plačila. Spremenljivi stroški so zelo visoki in dosegajo 85 % prihodkov. Ekonomski kazalniki so razmeroma skromni, doseženo pokritje na mesec znaša dobrih 500 €. Na uro efektivno vloženega dela pa je rezultat dober, saj preseže 6 €. Pokritje na enoto vloženega dela je zelo ugodno, z vključitvijo v KOPOP operacije na področju poljedelstva pa ga lahko še občutno izboljšamo. Zato ne preseneča, da velik del kmetij tega velikostnega razreda vztraja pri gospodarjenju na kmetijah in izkoristijo ponujeno možnost za najem dodatnih površin. Večina teh kmetij pa ne išče priložnosti v delovno bistveno bolj intenzivnih panogah, s čimer bi se jim odprle dodatne možnosti razvoja. Zdi se, da za to ne vidijo potrebe, posebno če imajo drug vir zaposlitve, saj bi to pomenilo spremembo načina življenja, nagrada za vloženo delo pa bi se v večini drugih panog precej zmanjšala. PRILOGE Katalog tipičnih kmetijskih gospodarstev TKMG usmerjena v prirejo mleka (od 1 do 15 krav molznic) MLK_0001_LS_4000_00_Tn MLK_0003_LS_4500_00_Tn MLK_0005_LS_5000_00_Tn MLK_0006_RJ_6000_00_TN MLK_0008_LČ_7000_00_NT MLK_0009_ČB_8000_00_TN MLK_0010_LS_6500_00_TN MLK_0010_RJ_7000_00_Tn MLK_0012_ČB_8000_00_NT MLK_0012_RJ_7500_00_TN MLK_0014_LS_7000_00_NT MLK_0015_LS_6500_00_TN Stran 34 36 38 40 42 44 46 48 50 52 54 56 Proizvodne aktivnosti Živinoreja Krave molznice Vzreja plemenskih telic Mlado pitano govedo št. št. št. 1 0,20 1 3 1 2 5 1 3 6 1,50 3 8 2 9 3 1 3 5 1 3 4 12 4 12 3 5 14 4 6 15 5 6 Rastlinska proizvodnja -njive Ječmen krmni Koruza za zrnje Pšenica Silažna koruza Krompir DTM ha ha ha ha ha ha 0,12 0,16 0,02 0,20 0,07 0,49 0,01 0,38 0,80 0,05 0,57 0,72 1,17 0,06 1,05 1,10 1,70 0,20 2,00 0,11 1,72 0,03 1,14 0,40 2,92 0,18 1,05 1,95 0,65 1,28 2,92 1,80 0,16 2,57 1,23 1,51 3,93 0,16 2,40 0,62 2,88 1,50 Obdelovalne površine KZU Lastne njive Lastni trajni travniki Njive najem ha ha ha ha 3,20 0,50 2,70 5,55 0,95 4,60 8,78 1,00 7,36 0,42 12,20 3,00 9,20 6,84 4,00 1,84 1,00 7,60 2,00 4,60 1,00 12,36 4,00 7,36 1,00 12,10 1,00 9,50 1,60 10,60 5,00 4,60 1,00 14,99 3,00 11,04 0,95 12,60 7,00 4,60 1,00 16,04 4,00 11,04 1,00 Delovna sila Lastna delovna sila h 662 1.292 1.500 1.854 1.536 1.688 2.198 2.229 2.035 2.480 2.668 2.679 TKMG usmerjena v prirejo mleka (od 16 do 35 krav molznic) MLK_0016_LČ_7500_00_NT MLH_0016_LČ_7500_00_NT MLK_0018_RJ_7000_To_T0 MLK_0019_ČB_9000_00_Nt MLK_0025_RJ_6500_No_Tn MLK_0025_ČB_7000_Do_TN MLK_0025_LS_5800_Go_TN MLK_0025_LS_5800_Vz_Nt MLK_0025_ČL_6500_Os_NT MLK_0035_LS_6200_Vz_NT MLK_0035_RJ_7000_Os_Tn Stran 58 60 62 64 66 68 70 72 74 76 78 Proizvodne aktivnosti Živinoreja Krave molznice -prosta reja Krave molznice Vzreja plemenskih telic Mlado pitano govedo št. št. št. št. 16 5 2 16 5 2 18 5 5 19 6 25 6 8 25 8 25 6 10 25 6 10 25 8 6 35 9 12 35 10 10 Rastlinska proizvodnja -njive Ječmen krmni Ječmen tržni Koruza za zrnje Pšenica Silažna koruza Oljna ogrščica Ajda Hmelj DTM ha ha ha ha ha ha ha ha ha 1,89 4,41 2,70 1,89 4,41 4,00 2,70 6,38 4,82 4,80 2,32 0,58 0,90 1,54 3,86 0,18 2,70 0,50 3,42 3,58 0,10 2,50 0,77 0,52 2,30 5,92 1,23 4,60 1,68 1,81 0,42 6,59 0,34 3,5 2,70 1,14 0,90 7,86 0,54 5,40 0,73 2,87 0,90 Obdelovalne površine KZU Lastne njive Lastni trajni travniki Hmeljišče Njive najem Travniki najem ha ha ha ha ha ha 12,68 8,00 3,68 1,00 16,68 8,00 3,68 4,00 1,00 19,00 15,00 4,00 18,76 15,00 2,76 1,00 23,56 2,90 2,00 0,66 18,20 8,00 9,20 1,00 18,96 5,00 6,00 5,00 2,96 19,93 12,00 4,60 3,33 16,76 6,00 2,76 8,00 22,60 1,00 4,60 8,00 32,29 3,50 1,00 1,00 17,79 Delovna sila Lastna delovna sila h 2.665 3.430 2.873 2.955 3.274 3.090 3.101 3.323 3.300 3.326 3.366 Katalog tipičnih kmetijskih gospodarstev TKMG usmerjena v prirejo mleka (od 35 do 180 krav molznic) MLK_0035_ČL_7000_Go_TN MLK_0035_ČB_9000_00_TN MLK_0048_ČB_7500_00_NT MLK_0055_ČB_8000_Go_NT MLK_0065_LS_7000_Vz_Nt MLK_0065_ČB_7500_Go_TN MLK_0080_ČB_7200_Do_TN MLF_0180_ČB_8500_Go_Nt MLK_0180_ČB_8500_Go_Nt MLF_0180_ČB_7500_Ju_TN MLK_0180_ČB_7500_Ju_TN Stran 80 82 84 86 88 90 92 94 96 98 100 Proizvodne aktivnosti Živinoreja Krave molznice -prosta reja Vzreja plemenskih telic Mlado pitano govedo št. št. št. 35 12 8 35 13 48 16 55 18 65 20 25 65 20 80 30 180 60 180 60 180 65 180 65 Rastlinska proizvodnja -njive Ječmen krmni Ječmen tržni Koruza za zrnje Pšenica Pšenica krmna Silažna koruza Ajda DTM ha ha ha ha ha ha ha ha 2,03 2,52 2,45 0,45 6,70 3,85 4,55 9,75 7,70 1,35 7,81 11,09 0,27 6,75 3,60 8,16 15,24 0,72 9,00 0,87 0,21 11,90 0,17 4,33 2,10 0,94 13,76 0,42 4,20 17,40 5,79 36,20 3,48 13,01 14,49 1,30 6,00 36,20 2,90 17,01 5,00 6,46 2,50 31,04 1,00 5,00 5,00 6,46 2,50 31,04 1,00 5,00 Obdelovalne površine KZU Lastne njive Lastni trajni travniki Njive najem Travniki najem ha ha ha ha ha 26,85 6,00 10,00 1,00 9,85 20,69 5,00 5,00 6,00 4,69 35,44 6,00 5,00 16,00 8,44 30,68 10,00 3,68 17,00 40,60 10,00 4,60 26,00 32,65 7,00 1,00 10,30 5,35 39,69 10,00 15,00 11,00 3,69 112,41 72,41 40,00 111,00 75,00 36,00 186,01 50,00 136,01 186,01 50,00 136,01 Delovna sila Lastna delovna sila h 3.127 3.304 4.053 4.454 5.508 4.861 5.766 4.860 12.921 4.860 13.245 Dodatno najeta delovna sila h 7.792 8.089 TKMG usmerjena v rejo krav dojilj in TKMG usmerjena v rejo dojilj in pitanje DOJ_0003_LS_0000_00_T0 DOJ_0005_RJ_1000_Os_T0 DOJ_0007_Rl_0000_Os_T0 DOJ_0040_Ll_0000_00_T0 DOJ_0030_Ll_0000_00_T0 DOP_0001_RJ_0850_Os_T0 DOP_0002_LS_0950_00_T0 DOP_0005_LS_1000_00_T0 DOP_do05_LS_1000_00_T0 DOP_0009_LS_1100_Os_Tn DOP_0014_lc_1200_Os_Tn Stran 106 108 110 112 114 116 118 120 122 124 126 Proizvodne aktivnosti Živinoreja Reja krav dojilj št. 3,00 5,00 7,00 4,00 3,00 1,00 2,00 5,00 5,00 9,00 14,00 Vzreja plemenskih telic za dojilje št. 0,50 2,00 1,50 8,00 5,00 0,20 0,40 1,00 1,00 2,00 6,00 Mlado pitano govedo št. 0,70 1,50 3,50 3,50 7,00 1,00 Rastlinska proizvodnja -njive Ječmen krmni ha 0,90 Pšenica ha 0,90 Silažna koruza ha 1,20 1,31 DTM ha 2,39 Sadjarstvo Travniški nasad jablan ha 0,20 0,10 0,10 Obdelovalne površine KZU ha 4,75 8,28 9,20 75,00 120,00 2,00 3,42 6,00 6,00 8,00 12,45 Lastne njive ha 3,00 3,71 Lastni trajni travniki ha 4,75 8,28 9,20 75,00 20,00 2,00 3,00 5,00 5,00 5,00 8,74 Travniki najem ha 100,00 0,42 1,00 1,00 Delovna sila Lastna delovna sila h 523 867 672 2.071 2.593 712 816 1.061 1.061 1.499 1.887 Katalog tipičnih kmetijskih gospodarstev TKMG usmerjena v pitanje govedi MPG_0002_LS_0950_00_T0 MPG_0003_LS_1000_00_T0 MPG_0006_RJ_0900_Os_TN MPG_0008_LS_1000_00_NT MPG_0012_LR_1100_00_NT MPG_0017_LS_1200_00_Nt MPG_0025_Ll_1250_00_Nt MPG_0060_lc_1300_Os_Tn MPG_0075_lc_1400_00_Nt MPG_0150_lc_1400_00_Nt MPH_0150_lc_1400_00_Nt OVC_0040_JS_0000_00_T0 Stran 132 134 136 138 140 142 144 146 148 150 152 154 Proizvodne aktivnosti Živinoreja Mlado pitano govedo Mlado pitano govedo št. št. 1 2 3 6 8 12 17 25 60 75 150 150 Rastlinska proizvodnja -njive Ječmen krmni Koruza za zrnje Silažna koruza Ajda Hmelj DTM ha ha ha ha ha ha 0,25 0,29 0,47 0,25 0,48 1,42 0,48 0,87 1,92 0,70 1,62 2,61 1,06 1,86 3,66 1,38 2,45 3,68 4,88 3,78 6,96 0,98 3,91 6,57 9,18 17,85 1,31 8,40 6,57 9,18 17,85 1,31 5,00 8,40 Obdelovalne površine KZU Lastne njive Lastni trajni travniki Hmeljišče Njive najem Travniki najem ha ha ha ha ha ha 1,00 1,00 1,54 1,50 0,04 2,02 2,00 0,02 3,11 1,00 1,84 0,27 3,30 2,00 0,92 0,38 4,41 3,00 0,92 0,49 6,21 5,00 0,92 0,29 8,29 6,00 1,38 0,91 16,03 0,27 8,00 5,86 1,90 23,22 10,00 3,68 9,54 47,52 17,00 5,52 25,00 52,52 17,00 5,52 5,00 25,00 Delovna sila Lastna delovna sila h 239 274 300 359 389 433 577 731 975 1.475 2.388 3.326 OVC_0015_JS_0000_00_T0 OVC_0075_JS_0000_00_T0 OVC_0235_JS_0000_00_T0 KOZ_0007_BU_0000_00_T03 KOZ_0040_SR_0000_00_T0 KOZ_0075_SR_0000_00_T0 KSI_0060_SR_0000_00_T0 Stran 160 162 164 166 168 170 172 174 Proizvodne aktivnosti Živinoreja Reja ovc št. 40 15 75 235 Reja koz -mleko št. 40 75 Vzreja kozličev -Burske koze št. 7 Pridelava kozjega sira št. 60 Obdelovalne površine KZU ha 9,00 3,30 26,00 221,00 1,27 9,35 12,00 20,00 Lastni trajni travniki ha 8,00 3,30 25,00 71,00 1,27 9,35 12,00 20,00 Travniki najem ha 1,00 1,00 150,00 Delovna sila Lastna delovna sila h 567 352 875 2.959 75 901 3.156 1.667 Katalog tipičnih kmetijskih gospodarstev TKMG usmerjena v prašičerejo PLS_0007_ms_0550_Vz_Nt PLS_0040_14_0900_Vz_N0 PLS_0120_14_0900_Vz_N0 PRP_0007_ms_0550_Vz_TN PRP_0100_14_0900_Vz_N0 PRP_0300_14_0900_Vz_N0 PRP_0500_14_0900_Vz_N0 Stran 180 182 184 186 188 190 192 Proizvodne aktivnosti Živinoreja Reja tekačev Pitani prašiči (kombinirano krmljenje) št. št. 7 63 40 440 120 1.320 11 300 900 1.500 Rastlinska proizvodnja -njive Ječmen krmni Ječmen tržni Koruza za zrnje Praha Pšenica Silirano koruzno zrnje Soja Oljna ogrščica Ajda ha ha ha ha ha ha ha ha ha 2,21 0,24 0,56 1,40 2,59 0,49 6,69 0,81 5,49 1,50 6,30 8,01 1,20 1,50 15,00 4,69 3,00 15,00 22,31 3,00 0,30 0,35 2,97 4,07 0,96 0,59 5,77 1,25 6,25 11,73 1,15 9,84 2,00 10,00 18,16 1,97 Obdelovalne površine KZU Lastne njive Lastni trajni travniki Njive najem ha ha ha ha 7,50 6,00 0,50 1,00 30,00 20,00 10,00 60,00 40,00 20,00 0,95 0,20 0,30 0,45 8,00 8,00 0,00 25,00 17,00 8,00 40,00 26,00 14,00 Delovna sila Lastna delovna sila h 567 2.044 5.597 72 544 954 1.504 PIŠ_015T_00_0000_Zh_00 PIŠ_060T_00_0000_Zh_00 PIŠ_020T_00_0000_Vz_N0 PIŠ_060T_00_0000_Vz_00 NES_4200_DD_0000_00_Tn NES_200T_ZC_0000_00_N0 NES_0020_SS_0000_00_00 Stran 198 199 200 202 204 206 208 Proizvodne aktivnosti Živinoreja Krave molznice Vzreja plemenskih telic Mlado pitano govedo Zreja piščancev Prireja konzumnih jajc št. št. št. št. št. 76.200 304.800 101.600 304.800 5 1 3 4.200 200.000 20 Rastlinska proizvodnja -njive Ječmen krmni Ječmen tržni Koruza za zrnje Praha Pšenica Silažna koruza Krompir Ajda ha ha ha ha ha ha ha ha 4,00 8,00 1,00 7,00 0,80 5,00 7,80 1,20 6,00 1,00 0,95 0,92 0,03 2,50 4,00 3,50 0,50 Obdelovalne površine KZU Lastne njive Lastni trajni travniki ha ha ha 20,00 20,00 20,00 20,00 9,26 1,90 7,36 20,00 20,00 Delovna sila Lastna delovna sila h 968 3.869 1.568 4.204 2.798 2.430 51 Dodatno najeta delovna sila h 18.300 Katalog tipičnih kmetijskih gospodarstev TKMG usmerjena v poljedelstvo POL_0008_ZK_5000_Vz_Nt POL_0015_ZK_6000_Vz_Nt POL_0015_ZK_5500_Go_N0 POL_0015_Kr_5500_Go_N0 POL_0015_ZK_6000_Vz_N0 POL_0025_ZK_6000_Vz_N0 POL_0040_ZK_6200_Vz_N0 POL_0070_ZK_6500_Vz_N0 POL_0150_ZK_6500_Vz_N0 POL_1000_ZK_6500_Vz_N0 POF_1000_ZK_6500_Vz_N0 Stran 214 216 218 220 222 224 226 228 230 232 234 236 Proizvodne aktivnosti Rastlinska proizvodnja -njive Ječmen tržni Koruza za zrnje Praha Pšenica Soja Oljna ogrščica Pridelava buč Krompir Ajda ha ha ha ha ha ha ha ha ha 1,00 0,98 1,60 0,40 0,02 0,20 1,89 3,15 3,60 0,36 0,38 3,00 5,25 0,75 3,75 2,25 0,60 4,50 3,68 0,75 5,25 0,75 0,08 0,90 4,50 1,28 0,75 5,25 0,75 2,48 0,90 3,00 3,75 0,75 4,50 0,75 2,25 0,60 5,00 10,00 1,25 7,50 1,25 5,00 1,00 8,00 14,00 2,00 10,00 2,00 4,00 8,00 1,60 14,00 24,50 3,50 17,50 3,50 7,00 14,00 2,80 34,50 52,50 7,50 40,50 7,50 7,50 34,50 6,90 230,00 350,00 50,00 280,00 40,00 50,00 230,00 46,00 230,00 350,00 50,00 280,00 40,00 50,00 230,00 46,00 Obdelovalne površine KZU Lastne njive Lastni trajni travniki Njive najem ha ha ha ha 5 4 1 10 8 1 1 16 12 1 3 15 12 3 15 12 3 15 12 3 25 17 8 40 26 14 70 42 28 150 75 75 1.000 100 900 1.000 100 900 Delovna sila Lastna delovna sila h 118 215 335 268 584 255 329 542 934 1.827 7.290 10.409 Dodatno najeta delovna sila h 2.994 TKMG usmerjena v hmeljarstvo in TKMG usmerjena v oljkarstvo HME_0008_ZK_6000_Vz_N0 HME_0018_ZK_6000_Vz_N0 OLJ_0140_OL_0800_Pr_Ol OLJ_0350_OL_0800_Pr_Ol OLV_0140_OV_0600_Pr_Og OLV_0070_OV_0600_Pr_Og Stran 246 248 286 288 290 292 Proizvodne aktivnosti Rastlinska proizvodnja -njive Koruza za zrnje Pšenica Krompir zgodnji Hmelj ha ha ha ha 0,50 0,50 7,00 1,00 1,00 16,00 0,29 0,20 Zelenjadartsvo -njive 0,40 Vinogradništvo ha 4,00 3,50 Sadjarstvo Oljke za olje ha 1,40 3,50 1,40 0,70 Obdelovalne površine KZU Lastne njive Lastni trajni travniki Intenzivni sadovnjak Vinograd Hmeljišče Najem sadovnjaka Najem vinograda ha ha ha ha ha ha ha ha 8,00 1,00 7,00 18,00 2,00 16,00 1,40 1,10 0,30 3,50 1,40 2,10 6,00 0,60 0,40 1,00 1,00 3,00 5,00 0,80 0,70 3,00 0,50 Prodaja -vinogradništvo Prodaja grozdja Odprto vino Kakovostno vino t L L 7.350 17.150 9,19 4.501 10.504 Delovna sila Lastna delovna sila h 1.351 3.029 775 1.768 2.243 1.939 Katalog tipičnih kmetijskih gospodarstev TKMG usmerjena v sadjarstvo SAD_0014_JA_0055_SV_Pe SAD_0008_JO_0055_SV_Pe SAD_0003_JV_0040_SV_Pm SAD_0003_BJ_0020_Pr_Km SAD_0003_BČ_0025_GV_Ko SAD_0003_BK_0020_Pr_Ks SAD_0001_BJ_0020_Pr_Kp SAD_0001_BD_0020_GV_Ko SAD_0001_BK_0015_ZO_Ks SAD_0001_JO_0030_SV_Pm SAD_0001_SJ_0011_SV_Ja SAV_0008_JO_0055_SV_Pe SAV_0003_BK_0020_Zo_Ks SAV_0003_BK_0025_GV_Ks Stran 254 256 258 260 262 264 266 268 270 272 274 276 278 280 Proizvodne aktivnosti Rastlinska proizvodnja -njive Koruza za zrnje Pšenica Krompir ha ha ha 1,00 1,00 0,35 0,60 0,05 1,04 0,21 0,52 0,10 0,46 0,05 0,15 0,10 0,20 0,30 0,50 0,50 0,50 0,50 0,50 1,25 1,25 Zelenjadartsvo -njive ha 1,00 1,55 0,50 0,30 0,50 1,50 1,50 Sadjarstvo Jabolka Breskve namizne Češnje Kaki Orehi Jagodičje ha ha ha ha ha ha 14,00 6,50 1,50 1,20 0,50 1,00 0,30 1,00 2,20 0,30 2,30 0,70 0,50 1,70 0,20 1,60 0,70 0,50 0,20 0,10 0,90 0,45 0,15 0,80 0,10 0,60 0,50 0,10 0,90 0,15 0,15 1,20 6,50 1,50 1,80 0,20 1,50 1,80 0,20 1,50 Obdelovalne površine KZU Lastne njive Lastni trajni travniki Intenzivni sadovnjak Vinograd Njive najem Najem sadovnjaka Najem vinograda ha ha ha ha ha ha ha ha 14,00 9,00 5,00 10,00 2,00 6,00 2,00 5,00 2,50 2,00 0,50 8,00 1,00 1,50 3,50 2,00 7,58 2,08 2,10 2,00 1,40 7,08 1,00 1,60 0,80 1,08 1,90 0,70 4,18 0,70 1,00 1,20 0,75 0,23 0,30 3,50 0,50 0,50 1,50 0,50 0,50 3,50 0,50 1,10 0,50 0,50 0,40 0,50 4,00 1,00 1,50 1,50 3,50 1,00 1,00 1,50 10,00 1,00 6,00 1,00 2,00 9,00 1,50 1,50 1,00 1,50 1,00 2,50 9,00 1,50 1,50 2,00 1,50 1,00 1,50 Prodaja -vinogradništvo Prodaja grozdja Odprto vino Kakovostno vino t L L 11.760 9.800 2.450 14 1.960 4900 11 1.890 4.594 6 1.838 5 2.835 5.950 8.820 Delovna sila Lastna delovna sila h 4.860 4.007 3.163 3.055 3.867 4.860 1.888 1.847 2.608 918 1.863 4.455 4.860 4.860 Dodatno najeta delovna sila h 2.065 297 435 216 TKMG usmerjena v vinogradništvo (I. del) VIN_0000_GV_8500_00_Ve VIN_0001_GR_8500_Sv_Ve VIN_0001_GV_8500_Sv_Ve VIN_0005_GV_8500_Sv_Ve VIN_0012_GV_8500_Sv_Ve VIN_0001_GV_8500_Pr_TV VIN_0001_GR_9500_Pr_Ve VIN_0002_GR_7500_Pr_Te Stran 298 300 302 304 306 308 310 312 Proizvodne aktivnosti Vinogradništvo Vinograd, terasa ha 0,39 2,00 Vinograd, terasa -vrhunska kakovost ha 0,11 Vinograd, vertikala ha 0,30 1,00 0,90 3,75 9,60 0,50 1,00 Vinograd, vertikala -vrhunska kakovost ha 0,10 1,25 2,40 Obdelovalne površine KZU ha 0,30 1,00 1,00 5,00 12,00 1,00 1,00 2,00 Vinograd ha 0,30 0,90 0,90 4,00 7,20 1,00 0,80 4,60 Najem vinograda ha 0,10 0,10 1,00 4,80 0,20 0,40 Prodaja -vinogradništvo Prodaja grozdja t 6 Odprto vino L 1.785 4.297 Kakovostno vino L 1.190 5.355 22.312 57.120 1.074 Vrhunsko vino L 595 7.437 14.280 578 Delovna sila Lastna delovna sila h 175 430 643 2.598 4.860 461 423 429 Dodatno najeta delovna sila h 882 Katalog tipičnih kmetijskih gospodarstev TKMG usmerjena v vinogradništvo (II. del) VIN_0005_GV_9500_Pr_Ve VIN_0005_GV_7500_Pr_Te VIN_0005_GR_9500_Pr_Ve VIN_0005_GR_7500_Pr_Te VIN_0012_GV_9500_Pr_Ve VIN_0012_GV_7500_Pr_Te VIN_0012_GR_9500_Pr_Ve VIN_0012_GR_7500_Pr_Te Stran 314 316 318 320 322 324 326 328 Proizvodne aktivnosti Vinogradništvo Vinograd, terasa ha 3,50 5,00 8,50 12,00 Vinograd, terasa -vrhunska kakovost ha 1,50 3,00 Vinograd, vertikala ha 3,80 5,00 9,00 12,00 Vinograd, vertikala -vrhunska kakovost ha 1,20 3,00 Obdelovalne površine KZU ha 5,00 5,00 5,00 5,00 12,00 11,50 12,00 12,00 Vinograd ha 3,00 3,00 3,00 3,00 4,80 4,80 4,80 4,80 Najem vinograda ha 2,00 2,00 2,00 2,00 7,20 6,70 7,20 7,20 Prodaja -vinogradništvo Odprto vino L 15.920 12.863 28.728 21.421 Kakovostno vino L 9.350 5.513 31.122 23.207 Vrhunsko vino L 6.720 7.875 16.800 15.750 Delovna sila Lastna delovna sila h 2.332 1.696 1.484 915 4.860 3.799 3.147 1.930 Dodatno najeta delovna sila h 554 TKMG usmerjena v zelenjadarstvo ZEO_0005_ZO_0600_Pr_Pl ZEL_0004_ZS_0075_GO_kr ZEL_0003_ZS_0075_GO_bk ZEL_0003_CS_0035_VZ_bp ZEL_0003_SZ_0025_VZ_zp ZEL_0003_SK_0020_OS_tr ZEL_0005_Me_0025_00_zp ZEL_0002_Pr_0080_ZG_ra ZEL_0002_Rm_0012_ZG_bp ZEL_0002_Pm_0080_ZO_ra ZEL_0001_Pm_0080_ZO_br Stran 334 336 338 340 342 344 346 348 350 352 354 Proizvodne aktivnosti Rastlinska proizvodnja -njive Pšenica Krompir Krompir zgodnji ha ha ha 1,50 0,42 1,08 0,81 1,33 1,47 1,25 0,53 0,48 1,80 0,52 0,28 0,39 0,21 0,32 0,11 0,24 0,16 Zelenjadartsvo -njive Cvetača Radič Solata pomladanska, na foliji Solata pomladanska, na foliji, plastenjak Solatne kumare, plastenjak Zelje Paprika, pridelava zunaj Paprika, plastenjak Paradižnik, plastenjak Korenček Fižol, stročji, nizek Čebula, pridelava iz semena, strojno Česen, jesenski ha ha ha ha ha ha ha ha ha ha ha ha ha 0,50 0,50 0,50 1,20 0,30 1,00 1,80 2,00 2,00 1,80 0,90 0,70 0,50 0,90 1,00 1,20 0,15 0,10 0,90 0,50 0,10 0,50 0,60 0,40 0,75 0,60 0,30 0,30 0,50 0,30 1,35 0,45 0,20 0,90 0,30 0,50 0,75 0,55 0,04 0,90 1,20 0,10 0,90 0,40 0,10 0,20 0,54 1,14 1,20 0,90 0,05 0,50 0,10 0,15 0,22 0,10 0,15 0,05 0,50 0,10 0,15 0,10 0,10 0,10 Obdelovalne površine KZU Lastne njive Intenzivni sadovnjak Vinograd Njive najem ha ha ha ha ha 5,80 1,00 0,50 0,30 4,00 5,41 3,00 2,41 4,45 2,50 1,95 4,88 3,00 1,88 5,30 3,30 2,00 3,50 2,00 1,50 6,30 3,30 3,00 4,00 2,00 2,00 3,00 2,00 1,00 2,10 0,60 1,50 1,59 0,60 0,99 Prodaja -vinogradništvo Odprto vino L 1.837 Delovna sila Lastna delovna sila h 2.663 1.297 1.139 1.112 1.985 1.224 2.083 1.661 1.150 1.100 1.003 Katalog tipičnih kmetijskih gospodarstev TKMG – mešane kmetije DPM_0005_LS_1000_00_T0 DPM_0008_LS_1000_00_Tn DOM_0015_Ll_0000_00_T0 MLM_0025_LS_5800_Vz_Nt MLM_0035_ČL_7000_Go_TN MŽM_0015_LS_6500_Os_Tn VPM_0005_GV_8500_Sv_Ve PVM_0025_ZK_6000_Vz_N0 Stran 358 360 362 364 366 366 370 372 Proizvodne aktivnosti Živinoreja Krave molznice Reja krav dojilj Vzreja plemenskih telic za dojilje Vzreja plemenskih telic Mlado pitano govedo Reja ovc Vzreja kozličev -Burske koze Zreja piščancev Prireja konzumnih jajc št. št. št. št. št. št. št. št. št. 5 1 3,50 15 8 1 3,50 10 20 15 3 30 25 6 10 35 12 8 350 18 5 7 2 30 3 101.600 Rastlinska proizvodnja -njive Ječmen krmni Ječmen tržni Koruza za zrnje Praha Pšenica Tritikala Silažna koruza Silirano koruzno zrnje Oljna ogrščica Krompir Ajda DTM ha ha ha ha ha ha ha ha ha ha ha ha 0,45 1,75 1,48 0,32 1,12 3,53 4,50 5,92 1,80 5,62 2,73 2,52 1,75 0,98 0,65 0,81 0,33 0,98 2,60 0,16 5,00 12,50 1,25 6,25 2,50 Se nadaljuje… … nadaljevanje Vinogradništvo Vinograd, vertikala Vinograd, vertikala -vrhunska kakovost ha ha 1,00 0,30 3,75 1,25 1,00 Sadjarstvo Travniški nasad jablan ha 0,50 0,50 0,50 Obdelovalne površine KZU Lastne njive Lastni trajni travniki Vinograd Njive najem Travniki najem Najem vinograda ha ha ha ha ha ha ha 6,00 5,00 1,00 11,00 3,00 5,00 1,00 1,00 1,00 20,00 20,00 27,39 12,00 4,60 0,30 10,49 27,00 6,00 10,00 1,00 10,00 15,70 2,50 9,20 4,00 5,00 4,00 1,00 26,00 17,00 0,90 8,00 0,10 Prodaja -vinogradništvo Prodaja grozdja Odprto vino Kakovostno vino Vrhunsko vino t L L L 5.950 1.785 22.312 7.437 6,80 1.190 Delovna sila Lastna delovna sila h 1.127 2.237 1.502 3.733 3.712 3.098 3.885 932