(JJISŽJOM
//f^P
s~yu6uce...
NO. 237
Mer i $K/i Domovi m

■'%
Al^iviRiCAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
i mi ii a
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, DECEMBER 10, 1973
LETO. LXXV. — VOL. LXXV
Mary Blatnik
V petek je umrla 79 let stara Mary Blatnik z 886 E. 76 St., roj. Robida v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA 1. 1914, žena Andrewa, mati Olge Kirschner, Anne Marie Rusick, Dorothy
Sena! odobril za 10 let raziskave goriv 26 bišijonov dolarjev
Zadnji petek je Senat po kratki razpravi odobril 20 -bilijonov dolarjev za prihodnjih 10 let za raziska-vo novih virov energije.
WASHINGTON, D.C. — Se-	.	.
■i ■ i •	TvHrvrn ! stva Pn fan sv. Vida. Pogreb
danja kriza energije je pripra-i ^	°,
vila Senat, da je brez oklevanja b° ^ torek »b 9-3° “ Zakrajsko-odobril zadnji petek 20 bilijo-'yS8 pogrebnega zavoda, •- -. .	.	. ,	, • kev sv. Vida ob 10., r
nov dolarjev za raziskave m j	„
• •	„ pokopališče Vernih dus.
razvoj novih virov energije v (r ^	^
prihodnjih 10 letih. Cilj je doseči zopet neodvisnost ZDA od tu
Novi grobovi | Mixon odložen osiali
zaradi povezave z ZSSR
Gerald Ford je po razgovoru s predsednikom dejal, da je ta odločen ostati na svojem mestu.
WASHINGTON, D.C. — Ko je bil potrjen Gerald R. Ford za
Ljubi, 9-krat stara mati, 2-krat j P o d p r edsednika in zaprisežen prastara mati. V Sloveniji je • zadnji četrtek zvečer, so nekate-
zapustila 3 sestre in brata. Pokojna je bila članica ADZ št. 4, KSKJ št- 162 in Oltarnega dru-
v cer-nato na
Frances Stefe
:	Po dolgi bolezni je umrla v
.	Medina Community bolnišnici
jih virov em^ije i nam prav ^ ^ s^ara prances stefe, preje
v zadnjih mesecih kaze svojo e- živeča na glg E 156 ^ zadnjih
zo.
5 let pa pri hčerki Marie Schwartz v Brunswicku, O. Rojena je bila v Stični na Dolenjskem, od koder je prišla v ZDA okoli
v.	leta 1907, Bila je vdova po 1.
bo pri tem ozračje onesna-;i963 umrlem možu JahnU) mati
ževano pr^ko sprejemljive me-jFrances Roth; Josephine Schrel_
Prvi cilj v novem raziskovalnem naporu je namenjen iskanju načina uporabe premoga, ki ga imamo v ZDA v izobilju, da ne
re. Prav zaradi onesnaževanja
nes, Marie Schwartz in Franka,
zraka z uporabo premoga je v	stara j^tj, 2-krat pra-
zadnjih letih toliko podjetij | stara mati; sestra pok. Johna
prešlo na uporabo olja.	j Garlic, Franka Nangar in Mary
Sen. Henry Jackson, ki je zakonski predlog stavil in ga vodil skozi Senat, je mnenja, da bo z njegovo pomočjo možno doseči neodvisnost ZDA od tujine v pogledu oskrbe z energijo- nekje do srede prihodnjega desetletja.
Vseh 20 bilijonov dolarjev bo uporabljenih za neatomske Vire energije. Atomska komisija bo posebej dobila letno v ta namen razvoja atomske energije po en bilijon dolarjev.
Pre-dsednik Nixon je predložil Kongresu 10 bilijonov dolarjev za raziskavo virov goriva v prihodnjih 5 letih, pa je večji del namenil atomski energiji.
Senat je ubral drugo pot in upa, da bo za njo tudi Predstavniški dom. Pri sedanjem razpoloženju javnosti in pri sedanjem stanju oskrbe z energijo ni pričakovati, da bi predsednik Nixon temu zakonskemu predlogu odpovedal podpis.
fcafei srea bila nmk Misije smrti
SANTA ROSA, Kalif. — Mest-hi sodnik Frank Passalacqua je razsodil, da je smrt 12 let starega dekleta Colende Ward povzročila presaditev srca in ne Poškodbe, ki jih je utrpela v Prometni nesreči 15. septembra letos. Nesrečo je zakrivil 23 let stari Jose Flores in je bil zaradi tega obtožen uboja.
Sodnik je J. Floresa oprostil deš, da je Colenda umrla zato, ker so j j vzeii srce jn ne zaradi uničenih možgan. Zdravniki so izjavili, da dekle ne bi ostalo živo več kot 3 ure po nesreči, d® jo ne bi ohranjali umetno pri življenju. Tudi s to pomočjo ne bl mogli ohraniti živega njenega telesa več kot en teden, ker
s° bili dekletovi možgani “mrtvi”.
‘Dekle je imelo zdravo telo, . i ie bilo v dobrem stanju z izjemo njegovih možgan. Neka o-Seba ni mrtva zakonito, dokler Ue preneha obstojati,” je odločil sodnik. Dodal je še, da je doži-v svojem življenju, da j udi označevali mrtve:
Yenc. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda v sredo ob 815, v cerkev Marije Vnebov-zete ob 9, nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes in jutri popoldne in zvečer.
Valentine Kosec Umrl je Valentine Kosec, vdovec po pok. Frances, oče Franka, Maxa, Valentina Jr. in Regime Perona, 7-krat stari oče, do leta 1965 zaposlen v železniških delavnicah N.Y. Central v Collinwoodu kot popravljalec voz. Bil je član Collinwood Lodge No. 1055 Brotherhood of Railroad Carmen. Pogreb je danes dopoldne ob 9.30 iz Mullally pogrebnega zavoda na 365 E. 156 St. v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. ob 9.30, nato na pokopališče Vernih duš.
Anthony E. Zalar
ri prišli do prepričanja, da se bo pritisk na predsednika Nixona zdaj povečal in da bi se ta le u-tegnil odločiti za prostovoljen odstop.
Po'prvem daljšem razgovoru s predsednikom je G. Ford izjavil, da Nixon ne bo odstopil in da on tudi ne vidi, zakaj naj bi to storil. Podpredsednik Ford je prepričan, da bo predsednik Nixon znova pridobil zaupanje javnosti in njeno podporo, ko bo enkrat vsa zadeva WTatergate razčiščena. Če mu bo pri tem u-spelo rešiti še težave na Srednjem vzhodu in s tem olajšati sedanjo krizo energije, bo Nixon dobil močno podporo.
Ford je rekel, da ga je slišal odkleniti vsako misel na odstop preje in sedaj ponovno, nato je pripomnil:	Jaz ne mislim, da
naj bi odstopil. Jaz ne vidim ničesar, kar bi govorilo za upravičeno glasovanje v Predstavniškem domu za odstavitev.
NEV/ DELHI, Ind. — Člani o-pozicije v parlamentu so vlado ostro prijemali zaradi tesnega povezovanja s Sovjetsko zvezo. Ker nova pogodba o gospodar-1 skem sodelovanju za prihodnjih , 15 let ni bila objavljena, sumijo! da bi utegnila imeti kaka dolo-1 čila, ki bi Indijo tudi vojaško vezala na Moskve,
NIXON R Ul RIL SVOJE PREMOŽENJSKO STANJE
V soboto je predsednik R. Nixon razkril javnosti svoje premoženjsko stanje vključno z davčnimi prijavami za zadnja štiri 1'eta. To naj bi pokazalo, da ni “noben goljuf7, kot je sam dejal 17. novembra, ampak da je do svojega imetja prišel zakonitim potom.
WASHINGTON, D.C.
objavljenega gradiva je razvid-Širile so se govorice, da je In- no-- ^a je imel Nixon, ko je pie-dija dovolila ZSSR pomorska o- vze^ predsedstvo ZDA, skupaj porišča, kar pa je vlada odločno $307,141 premoženja, da Pa je to zanikala. Opozicija smatra eno- cc^ tedaj do letos pomnožil na stransko indijsko naslonitev na en milijon. Glavni dohodek je Sovjetsko zvezo za škodljivo in
imel od
nevarno. Zahteva boljše odnose dodatka z ZDA in s Kitajsko.
Saibe m peirjen po mm sodeč fa teden
predsedniške plače in r stroške, skupno letno $250,000. S spretno upora-. bo davčnega zakona je v treh j letih od te vsote plačal vsega I skupaj le $5,969 davka. K temu j je sam dejal: “Jaz sem postopal ; v obliki, za katero sem mislil.
naj večjo
je ustanovil 1. 1950 Zaluric Mffg. Corp- na Lakeland Blvd. v Wickliffu in bil njem predsednik, dokler ni podjetja pred nedavnim prodal. Pogreb bo iz Zelotovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v sreda ob 3.15, v cerkev Marije Pomočnice na Neff Road ob 10., nato na pokopališče Vernih duš. Pokojnik je bil, ustanovni član Keystone Cluba in njegov bivši predsednik.
Martin Pokelsek V soboto je umrl v Castle Nursing Home 84 let stari Martin Pokelsek s 7118 Lockyear, mož Mary, roj. Kastelic, preje poročene Kaučič, rojen na Jese-v
V soboto je umrl na svojem j nicah v Sloveniji, od koder je domu na 18802 Kildeer Avenue j prišel v ZDA 1. 1913. Bil je oče 62 let stari Anthony E. Zalar,! Stanley ja in Johna, stari in pra-rojen v Onnalindi, Penna., mož stari oče, brat Minke (Slov.),
da je previdna in korist moje družine.”
Uporaba raznih davčnih predpisov in način njene izvedbe sta pravno negotova in predsednik Nixon je dejal, da bo sprejel o tem odločbo skupnega kongresnega odbora za davke. To je obljubil vso reč pregledati in o greš je po več kot enomeseč- njej odločiti. Bela hiša priznava, nem premišljevanju in razprav- da je možno, da bo moral pred-Ijanju izglasoval poseben zakon, sednik naknadno plačati okoli ki znižuje letno plačo pravosod- $267,000 davka, nega tajnika ZDA od $60,000 na Predsednik Nixon je predal $35,000, in s tem odprl vrata k zveznemu arhivu razne listine potrditvi sen. W. B. Saxbeja na in zapiske, ki so bili ocenjeni na to mesto. Po ustavnih predpisih $576,000 in je te odpisal od svo-
Predsednik Nixon bo poslal Senatu v potrditev imenovanje Saxbeja danes in pričakujejo, da bo še ta teden tudi potrjeno.
WASHINGTON, D.C. - Kon-
forniji, kjer ima svoj dom v San Clemente. Kalifornijski zakon pravi, da ni treba plačati davka v Kaliforniji tistemu, ki ga je plačal že v kaki drugi državi. Nixon se je postavil na stališče, da je njegovo uradno bivališče Washington, D.C., kjer mu po zakonu ni treba plačati davka na nepremičnine. V Kaliforniji pravijo, da bi moral zato plačati davek za svoj dom v San Clemente, in so napovedali, da bodo slučaj podrobnejše preiskali s pravnega gledišča.
Sen- Mike Mansfield, vodnik demokratske večine v Senatu, je dejal, da je po vsem sodeč predsednik postopal v skladu z zakoni pri svojih davčnih prijavah, da mu torej v tem pogledu ni mogoče očitati. Zadnjo besedo o tem bo izrekel skupni kongresni davčni odbor, ki ga je Nixon sam za to naprosil.
Kaj seveda misli o Nixonovem postopanju javnost, je drugo vprašanje. Objava njegovega imovinskega stanja in davčnih prijav bo nemara pokazala, da je postopal predsednik v skladu 7- zakonom, njegovega ugleda in
namreč ne more * biti nihče po- jjfc davkov v letih 1962,. 1270,,
stavljen na službeno mesto, za 1971 in 1972. Pričakujejo, da bo ■ spoštovanja v javnosti pa mu ne katerega povišanje plače je sam ’ ostanek odpisal v davčni pri- 00 pomnožila v določeni poslovni dobi glaso-jjavi za leto 1973. Predsednik je val.	[dejal, da je prišel na to idejo v
Sen. Saxbe je glasoval-za p0-’ razŠ0VOTU s pokojnim predsed-, višanje plač-članov zvezne vla-imkom L- B; Johnsonom, ki naj | Ce N. Harlow
ta član v davčnem
Da so Kongres Je la cian v
zakonu leta 1970 črtal in pred-
na nobeno mesto v njej se temu predpisu ■izognili, so po-. višanje' plače za pravosodnega ' sednik Nixon ga ^ porabil tik, tajnika ukinili, oziroma jo vrni- PreQno -ie Zgubil veljavnost, li na nekdanjo.	Naimadno so ugotovili in je
I bela hi-sa priznala, da je Nixon Predsednik Nixon bo danes; odpisal od svojega dohodka zakon podpisal, nato pa poslal $80,000 v letu 1968 na sličen na-imenovanje Saxbeja za pravo- čin, ko je predal zveznemu ar-
Tudi Harlow pojde
WASHINGTON, D.C. — Bry-
________ ______ posebni svetova-
de in po ustavi zato ni mogel bik uporabil isti davčni zakon. | jec predsednika Nixona v Beli
hiši, je dejal, da bo skoro zapustil svoje mesto in se vrnil na svoje staro službeno mesto kot podpredsednik Proctor & Gamble Co.
B. N. Harlow, ki je služil v Beli hiši predsedniku Eisenhower ju 8 let, je dejal, da ne bo odšel iz Nixonove Bele hiše iz nezadovoljstva, ampak zato, ker je njegov dogovorjeni čas za to potekel.
Mary, roj. Krupa, oče Anthony- po poklicu mizar in član Carpen- I sodnega tajnika v Senat, kjer hivtt del svojih listin in zapiskov ja Jr., Arline Doming, Eugena, ter’s Local No. 182- Pogreb bo I bodo že jutri začeli zasliševanja, iz svoje dobe javnega dela kot Daniela in Kennetha, 4-krai sta- iz Želetovega pogrebnega zavo-1 Pričakujejo, da bodo ta naglo kongresnik in senator. Ti naj ri oče, sin pok. Anthonyja in da na St. Clair Avenue v sredo končana in da bo Saxbe že v bi bili izročeni arhivu 30. de-Frances Leskovec, brat Ann Pe- popoldne ob enih na pokopališče četrtek ali vsaj v petek potrjen cembra 1968. vec, William Leskovec, pok. Jo- Vernih duš. Na mrtvaški oder in zaprisežen na novem službe- Predsednik Nixon ni plačal sepha in pok. Franka, Pokojnik bo položen nocoj ob sedmih. nem mestu. ‘	nobenega davka v državi Kali-
mmm tovornjakov v nmm zapirajo avtomobilske ceste
so
za “možgansko pa so še zdaj živi.
* ramenski prerok
Oblačno, hladno z naletava-^iem snega. Naj višja tempera-! ’Vra okoli 26 C (-3 C).
Tovorni avtomobilski promet je postal v naši deželi izredno važen, ko raste iz leta v leto in se širi na vedno nova področja, ki so nekdaj pripadala železnici. Avtoprevoz-ništvo je seglo daleko preko resnične potrebe in postalo močen tekmec železnic. Te so v tekmi z njim izgubljale iz leta v leto, četudi so iskale nove možnosti in nove rešitve, da bi se v tekmi obdržale. Med drugim so železnice u-vedle vozove, na katere je mogoče zapeljati težke tovorne avtomobile ali le njihove prikolice in jih nato po železnici poslati do določenega cilja.
Ko se naglo uveljavlja v vsem prometu kontejner, zaboj, v katerega spravljajo razno blago in izdelke, da je te mogoče lažje in naglejše nakladati in prekladati z železniških voz ali s tovornjakov na ladje in obratno, izginjajo nekatere prednosti av-toprevozništva v tekmi z že-
leznicami ali se vsaj močno manjšajo.
V tem položaju avtoprevoz-ništva je nepričakovano nastopila kriza v oskrbi z oljem, gasolinom in drugimi motornimi pogonskimi sredstvi. Goriva je težje dobiti, porastle so njihove cene in zvezna vlada se zavzema za omejitev brzine vseh motornih vozil na naših cestah. Vse to je začelo močno mučiti voznike tovornjakov, ker jih je pritisnilo v prvi vrsti na žep. V nejevolji in rastoči jezi, pa tudi v skrbi za svoje življenje in blagostanje, so iskali možnosti, opozoriti javnost in oblasti na svoj položaj in tega ser veda kolikor je le možno popraviti.
Tako smo zadnji teden doživeli posebno v državi Ohio vrsto zapor na avtocestah. Večje število voznikov tovornih avtomobilov je ceste zaprlo na več milj daleč in zahtevalo razgovore z državnimi guvernerji in seveda tudi z zvezno vlado, kajti ta ima
končno besedo v vprašanjih, ki jih resnično tišče.
Nekateri od vodnikov neodvisnih avtoprevoznikov so postali pri tem skrajno brezobzirni in pokazali sebičnost, ki jo v naši javnosti vsaj v tako odprti obliki nismo bili doslej vajeni. Zahtevajo gorivo za svoja vozila, zahtevajo, da je to poceni, zahtevajo, da lahko vozijo po cestah vsaj 60 milj na uro, če ne že 70, zahtevajo pravico svoja vozila naložiti do skrajne meje neoziraje se na trdnost cest in na škodo, ki jo s tem pretežko naložena vozila povzročajo. Skratka ni jim mar splošna korist, ne briga jih splošna stiska, poznajo samo svojo in zahtevajo, da se njihovim zahtevam ustreže,, če ne — grozijo — bodo zapeljali svoja vozila na avtoceste, jih zaklenili, pustili tam in odšli domov. Na ta način upajo ustaviti ves avtomobilski promet in deželo prisiliti na kolena. Tako je vsaj govoril C. W. Bassett iz Youngstowna, kot
so poročali zadnjo soboto.
Hvala Bogu, da so prevladali treznejši, umirjenejši in manj samosvoji avtoprevozniki in izgleda, da bodo sprejeli rešitve, ki jih pripravlja zvezno prometno tajništvo. Avtoprevozniki bodo morali tudi prevzeti del žrtve kot vsi ostali prebivalci dežele. To je pravično in razumljivo in je prav, da se za to čim preje odločijo, ker sicer se jim kljub njihovi moči in številu lahko dogodi, da se bo javnost obrnila proti njim in pritisnila na oblasti, da jim bodo pristrigle peroti.
V času, ko se trudimo za zmanjšanje in postopno odpravo odvisnosti od tujega o-Ija in njegovih produktov, bo treba kot eno glavnih sredstev pri tem uporabiti železnice in tovorni, pa morda tudi osebni promet preusmeriti s cest na nje. Avtoprevozniki utegnejo v tej zvezi postati spet le pomožna veja v ameriškem prometu, kot so nekdaj bili!
Iz Clevelanda in okolice
Letna seja—
Društvo sv. Ane št. 4 ADZ jima v sredo, 12. decembra, ob 7.
I zvečer letno sejo v običajnih prostorih. Vse članice vabljene. Po seji bo zabava.
Hofbrauhaus bodo razširili—
S. Benčič, ki je prišel po drugi svetovni vojni preko Zahodne Nemčije v ZDA in se naselil v Clevelandu, kjer je po nekaj letih prevzel nekdanji Sa-chsenheim na E. 55 St na robu slovenske naselbine, je tega preuredil in preimenoval v Hofbrauhaus. Dvignil ga je na visoko in ugledno raven ter mu pridobil toliko gostov, da se je sedaj odločil svoje prostore ponovno povečati in urediti tudi primerno veliko parkališče. Podjetnemu rojaku vse priznanje, čestitke in obilo uspeha pri njegovih naporih!
E. J. Turk na nadzor nad oljnimi družbami—
Naš rojak Edmund J. načelnik Public Utilities mission of Ohio, je na stališču, da je potrebno vzpostaviti primeren državni nadzor nad oljnimi in plinskimi družbami v Ohiu, če naj bo res možno učinkovito nadziranje njihovega dela. Svoje poglede je pretekli petek razložil odboru državne poslanske zbornice.
K molitvi—
ČLuvce Društva sv.
Magdalene št. 162 so vabljene danes popoldne ob dveh v Za- . krajškov pogrebni zavod k molitvi za pok. Mary Blatnik, jutri ob 10. dopoldne pa k pogrebni sv. maši v cerkev sv. Vida.
Jože Grdina v bolnici—
Pretekli četrtek je bil odpeljan v Mt. Sinai bolnico, 1800 E. 105 St. poznani pionir, pisatelj in sotrudnik našega lista g. Jože Grdina. Obiski so dovoljeni. Želimo mu hitrega okrevanja!
K molitvi—
Članice Oltarnega društva fare sv. Vida so vabljene jutri, v torek, ob 9. dopoldne v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za pokojno Mary Blatnik.
Turk,
Com-
Zadnje vesti
KUVAJT. — Ministri arabskih držav, ki izvažajo olje, so tu včeraj sklenili, da bodo z januarjem produkcijo zmanjšali za 5%, če ne bodo evropske države in Japonska ukrenile kaj novega v podporo arabskim zahtevam do Izraela. ZDA in Nizozemska bosta še dalje odrezani od arabskega olja.
BRUXELLES, Beig. — Koncem tedna so tu zborovali obrambni ministri NATO, danes pa so začeli s svojimi posveti in razpravami zunanji ministri. ZDA zastopa dr. H. Kissinger, pri obrambnih razgovorih pa jih je J. Schlesinger.
WASHINGTON, D.C. — Podpredsednik ZDA G. R. Ford je dejal, da mora Nixonova objava njegovega imovinskega stanja “zadovoljiti vsakega pametnega člana Kongresa”.
LONDON, Vel. Brit. — Velika Britanija, Irska republika in Severna Irska so včeraj dosegle sporazum, ki naj bi v bodoče urejel medsebojne odnose in služil za temelj pomiritvi v Severni Irski.
NEW YORK, N.Y. — Bahamsko sodišče je odločilo, da ne bo izročilo ZDA R. Vesco, ki je tu obtožen poneverbe.
Brezposelnost rasle
število brezposelnih v novembru se je dvignilo od 4.5% na 4.7%, kjer se je držalo večji del od zadnje pomladi.
WASHINGTON, D.C. — Delavsko tajništvo je objavilo zadnji petek, da je število brezposelnih v novembru porastlo na 4.7%, na povprečje, kjer je bilo od pomladi z izjemo oktobra, ko je padlo na 4.5%. Povečanje brezposelnosti v novembru še nima nobene zveze s pomanjkanjem olja, trdijo v uradnih krogih. To tedaj še ni bilo občutno.
Dve vrsti meritve o skupni zaposlitvi ne kažeta za november nobene bistvene spremembe napram p r e j š n j im mesecem. Število zaposlenih je v novembru porastlo za 200,000, porastlo pa je kljub temu tudi število brezposelnih. To je po uradnih podatkih znašalo 4.3 milijona, 200,000 več kot v oktobru.
Zanimivo je, da je porastlo zlasti število odraslih zaposlenih žensk. Teh je bilo v oktobru brez posla 4.7%, v novembru pa le 4.4%! Podatki kažejo, da je število zaposlenih odraslih žensk rastlo v skoraj enakem razmerju skozi večino leta, edina izjema je bil mesec oktober.
AmeriSk/i Domovimi
g.3 »J I cj‘: Tit	} f »'if) vn-g
6117 St. Clair Ave. — 431-US28 Cleveland, Ohio 441C3
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevce
NAROČNINA:
S« Združene države:
(18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 measc« Sa Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 meseca Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION FATES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 monte; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 monels; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 fc? one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAV ' AT CLEVELAND, OHIO
No- 237 Monday, Dec. 10, 1973
Svobodna Evropa išče pota za izboljšanje svoje obrambe
ZDA, dal na razpolago Parizu.
Evropski vodniki preudarjajo, kako bi povečali svojo varnost, kako bi se v pogledu obrambe bolj osamosvojili, pa se zavedajo, da vsaj za enkrat ne morejo na noben način shajati brez trdne ameriške podpore. Kako to zagotoviti, ko v ZDA raste zahteva po vsaj delnem umiku njihovih oboroženih sil iz Evrope, je vprašanje, s katerim so se zadnje tedne ukvarjali evropski politični in vojaški vodniki. Včeraj so se zbrali, da se o tem in vseh drugih s tem zvezanih vprašanjih pogovore z državnim tajnikom ZDA dr. H. Kissingerjem v okviru zasedanja zunanjih ministrov držav članic NATO.
I BESEDA IZ NARODA

Pater Bertrand Kotnik - šestdesetleinik
i.
nizacijsko zadevo škofa Baraga.
MANITOWOC, Wis. — Med; Rojen je bil leta 1913 “na Sent Tretjo in Prvo avenijo newyor- Lucijino”, to je 12. decembra ali škega Manhattana se Osma ce- na predvečer praznika te svet-cesta spremeni v St. Mark’s nice, pri Prosenu v Spodnjih Go-Place, Trg sv. Marka. Sicer se-: ričah, v župniji Rožek (ali po ga trg še eno cesto bolj proti j domače: Fari) na Koroškem, vzhodu do Tompkins Square-a, Torej je po rojstvu Rožan. Tega ampak to v zvezi z našim član- ] ne skriva. Pri krstu so mu dali kom ni važno. Ime je ta sekcija ime Hanzej po stricu, ki je bil
šolske sestre in la¥od sv. Družine v Berici
Francoski in angleški vojaški strokovnjaki ne verjamejo, da bodo ZDA imele čas in priložnost poslati v Evropo svoje oborožene sile, ki bi jo pomagale braniti pred napadom z vzhoda. Ameriški obrambni tajnik James Schle-singer je svojima tovarišema v Parizu in Londonu zagotavljal, da bodo zavezniške sile v Evropi tudi z morebitnim zmanjšanjem sedanjega ameriškega števila dovolj močne za zadrževanje nasprotnika tako dolgo, da bo prišla pomoč iz ZDA.
Varšavske sile imajo v vzhodni Evropi veliko močnejše oborožene sile kot NATO, te so tudi modernejše oborožene in z veliko večjim številom težkega orožja in letalstva.
Ni torej nič čudnega, če se evropski vojaški strokovnjaki boje, da bodo v slučaju vojne v nekaj dneh prebile evropsko obrambo NATO v pohodu proti Atlantiku, če jih ne bodo ZDA ustavile s taktičnim atomskim orožjem in s svarilom o uporabi tudi strateškega.
James R. Schlesinger je britanskemu obrambnemu ministru Carringtonu zadnjič razlagal, da bodo ZDA umak- ______________
niie del svojih 310,000 vojakov iz Evrope, pa da jih bo tam'postala samostojna kongregaci-še vedno osialo dovolj za uspešno obrambo Evrope. Po- ja, neodvisna od Eggenberga. udaril je, da je to mnenje vojaških strokovnjakov v Penta^ gonu.
CLEVELAND, O. — Ko smo 19. sept t.l. objavili seznam darovalcev enajste nabirke za Zavod sv. Družine v Gorici, smo obljubili, da bomo skušali dati nekaj zgodovine starega in vsaj površen opis novega zavoda. Naj navedemo najpreje kratek opis prihoda šolskih sester v Slovenij o.
Pobudo za prihod šolskih sester v Slovenijo je dal tedanji mariborski škof Slomšek, ki je želel, da bi v Maribor prišle redovnice, ki bi se zavzele za vzgojo slovenske ženske mladine. Žal je prezgodaj umrl, toda njegovo zamisel je izvršil njegov naslednik dr. Maksimilijan Stepišnik. Poklical je šolske sestre iz Eggenberga pri Gradcu. Prišle so 15. oktobra 1864. Čez pet let je z dovoljenjem škofijskega ordinariata v Mariboru
Ker gradbene oblasti na prostoru, kjer novi zavod stoji, ne pustijo graditi višjih stavb, je zavod zgrajen v pritličnem stilu. Ima veliko, lepo kapelo, prostorno dvorano, sobe za sestre in otroke, zelo bogato knjižnico, pisarno, konferenčne sobe, je-
Osme ceste dobila čisto gotovo od italijanskih naseljencev, ki imajo velik delež na celem tem okraju, kajti vse hiše in stavbe tam okoli kažejo izrazit vpliv italij anske mestne arhitekture, kot smo jo poznali iz Rima, Neaplja, Bologne pa tudi iz Benetk. Hiše so mnogonadstropne, če ima katera samo tri, se izgubi med drugimi, ki jih imajo po štiri, pet ali šest. Zraven tega so hiše silno ozke, stopnice v njih strme in naporne in le v neka-
Lepo bi bilo, da bi to skrb s se-Hiša v Mariboru je postala ma- strami delili tudi ameriški Slo-terna hiša nove kongregacije in venci
Francozi se odločno upirajo vsakemu umiku ameriških ije ostala do 1. 1941, ko so Nem- ' oboroženih sil, tudi delnemu, pa naj bi bil to enostranski; ci nasilno izgnali sestre, pod pritiskom Kongresa ZDA ali v skladu z dogovorom z Varšavsko zvezo, ki ga pripravljajo na konferenci na Du-
Božični čas je čas ljubezni in t dobrih del. Napravimo za letoš-Smoter kongregacije šolskih nji Botži5 jezuščku v betlehem-sester je predvsem vzgoja in po- sM ,štalici Ilekaj veselja s tem;
uk mladine. V pokoncilski dobi da. darujemo za Zavod sv. Dru-sprejemajo sestre tudi delo najame v Gorici, ki
ker drugi smoter kongregacije je tudi strežba bolnikov.
Danes delujejo sestre v osmih
naju, pri kateri pa Pariz ni zastopan.
Velika Britanija se udeležuje razgovorov na Dunaju, pa ni nič manj proti vsakemu ameriškemu umiku iz Evro-'farah, strežbo bolnikov v bol-]vod pe^kot Francija. VsaK, tudi delni umik ZDA bi pomenil po-,nicah in v zasebnih hišah. To Večano sovjetsko premoč.	j delo so opravljale tudi že preje,
‘Mi imamo občutek novega Muenchena,” je dejal visok predstavnik Francije in nadaljeval: “Amerikanci se bodo umaknili in v petih letih bomo mi imeli findlandizacijo, ______„	v
Evrope pod sovjetskim političnim in diplomatskim priti-provincah na štirih kontinentih;
& v0rn-	j le v Avstraliji jih še ni. Poleg
V Parizu so bolj vznemirjeni kot drugod v svobodni - tega so hiše okrog Rima, ki spa-Evropi zaradi sprememb v sedanjem odnosu sil med Zaho-;dajo direktno pod upravo gene-dom in Vzhodom v Evropi, četudi ne verjamejo dosti v res-, ralne hiše v Rimu — Via della nično pomiritev Moskve in Washingtona. Enako sodi o ^ Fornesina, 140. tem tudi E. Heath, tudi on ne vidi nobene sledi sovjetske- i ga popuščanja v vprašanju varnosti v času, ko se javna i podpora močni skupni obrambi svobodne Evrope ruši pod vplivom upanja na popuščanje napetosti v Evropi in svetu.
Večji optimist v tem pogledu je W. Brandt, on je mnenja, da bo v teku prihodnjih 10 letih napetost v Evropi prešla in bo nastopila doba mirnejšega razvoja in sožitja.
Nemci vidijo v sedanjem sovjetskem oboroževanju pritisk na Zahodno Evropo, ki pa bo popustil, če se bo Zahod povezal z njo v vrsti pogodb in sporazumov, kot to predvideva ameriški državni tajnik Kissinger. Tudi v Bonnu so odločno proti vsakemu umiku ameriškega vojaštva iz Evrope vsaj tako dolgo, dokler ne pride s Sovjetsko zvezo do sporazuma o vzajemnem umiku.
Ker so britanski in francoski vojaški strokovnjaki prepričani, da sedanje redne oborožene sile NATO v Srednji Evropi niso sposobne zadrževati s svojim običajnim orožjem napad z vzhoda dalj kot 3 do 7 dni, je francoski obrambni minister Rusom povedal kar naravnost, da bo Francija takoj uporabila proti sovjetskim silam, ki bi dosegle francosko mejo, svoje taktično atomsko orožje. Francija^je o tem svojem sklepu obvestila tudi Veliko Britanijo.
Francoski predsednik republike Pompidou je baje 25. oktobra dejal kakim 200 francoskim častnikom v Camp de Mailly, da bo v slučaju pojave sovjetskih čet na francoski,
meji takoj ukazal uporabo taktičnega atomskega orožja jne'00 dovoIh ker je bil dotok o-
V Severni Ameriki je provincialno vodstvo v Lemontu. Poleg tega delujejo sestre v Ameriki še na 20 drugih postojankah. Predvsem so nastavljene na farnih šolah. Toliko o šolskih sestrah, katerim pripada Zavod sv. Družine v Gorici.
Zavod sv. Družine (tedaj Si-
je Njegov za-
Darove naj se pošlje na naslov:
Liga Kat. Slov. Amerikancev 6616 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio 44103
J. Žakelj
Lelna seja Društva Blejsko jezero šl 21ADZ
CLEVELAND, O. — Odbor Društva Blejsko jezero št. 27 ADZ vabi vse članstvo društva na letno sejo 13. decembra 1973 ob 2. uri popoldne v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd.
Letna seja je važna; na njenem dnevnem redu je volitev
je pa njihovo število zelo majhno in če bi šlo po golobih, potem bi ta naslov nosila bolj u-pravičeno newyorška Peta avenija pred New York Public Library in za njo, kajti tam je teh ptičev na tisoče.
V bloku med Prvo in Drugo
dilnico, veliko kuhinjo, sprejem-;	30 vgradili v hiše tudi dvi-
no sobo, sobo za posvete, pralni-1 gala- Že samo ime sv. Marka bi co in velike kletne prostore. Na j kazalo, da mora biti tam precej razpolago bo tudi nekaj sob za j golobov, kot jih je na Piazza di starejše ljudi, ki ibi se eventu- San Marco v Benetkah. Vendar leno zatekli v zavod na oskrbo.
Novi zavod, ki nosi ime sv.
Družine, leži ob ulici Don Bos-ca, čisto blizu Soče. Je lepa, moderna stavba, ki dela čast Gorici in še bolj požrtvovalnim sestram, ki so pripravile ta kraj vzgoje in pouka za slovensko mladino.
Na eni strani je ta zavod v veselje in zadovoljstvo nam vsem, ki še nismo pozabili, da so na oni strani morja še ljudje naše krvi, ki stalno potrebujejo naše pomoči in moralne opore. Na drugi strani pa je zavod tudi skrb, ki jo povzročajo dolgovi, obresti in vzdrževanje zavoda.
župnik v Kotljah in je bil očetov brat, navrh tega pa še po Suharjevem Hanziju, ki je bil materin brat in otrokov krstni boter. Pri hiši je bilo dovolj zemlje, da je preredila eno družino, da je pa oče lahko plačal davke, je vsako zimo vozil les iz grajskih gozdov ali na žago ali na železnico v Fužinah, to je v Podrožico. Oče je bil dober gospodar, priden delavec, za knjige pa ni imel časa. To je nadoknadila mati, ki je čitala vse, kar ji je prišlo pod roko, bila naročena na Mohorjeve knjige, toda zelo rada brqla tudi nemške reči. Zaradi njene hude kratkovidnosti je za otroke skrbela teta. Po obeh svetovnih vojnah je mati izgubila vse prihranke in je obakrat začela od kraja.
Ljudsko šolo je Hanzej obiskoval v Rožeku, kjer je imel za učitelja nekega Tschinkelna iz Kočevja. Šola bi bila morala
avenijo-, na številki 62, se
rotišče, je nastal proti koncu
preteklega stoletja ko je pokoj-ij te za kon^e„cijo naše A m profesor dr. Pavhca kupil ve- riške Dobrodelne Jz ^
i os zem lisca z ve iko hišo, bo vrgda maja meseca 1974
katero je nekoliko preuredil in	,
... v	1	Zato vse članstvo prav leno
povabil solske sestre v Gorico.	, t v 1
m j . j ,	.	j vabimo, da se seje udeleže v ve-
Tedanje vodstvo se je povabilu Iikem šteTllu
pok. dr. Pavlice odzvalo in po-! hk	-i v ^ t
siaio eolske sestre v Gorico, ka-	“dS ^
tere so takoj začele z zbiranjem, I le božične praznike in
vzgojo in poukom slovenske mladine.
Kljub za tedanje čase zelo velikemu in prostornemu zavodu se je hitro pokazalo, da prostora
vese-
srečno
trok v zavod vedno večji. Zato so nekaj let po ustanovitvi zavoda tega za eno nadstropje dvignili. Ker je bil zavod namenjen predvsem revnim otrokom, mu je ustanovitelj, pok. profesor dr. Pavlica dal ime Siroti-
novo leto. Pozdravljeni!
Mary Marn, tajnica
ja slovenska cerkev sv. Cirila, kjer župnikuje p. Richard Ro-gan OFM, pomaga mu pa pasti verne ovčice naš jubilant, tudi iz reda Manjših bratov. Iz ceste vodijo betonske stopnice do podesta ali mezzanina, v veži je na levo vhod v cerkev, naravnost naprej vodijo stopnice navzgor do- tretjega nadstropja, ker je telefonska soba, poleg nje pa vhod na kor. Potem je treba sopihati spet po stopnicah v četrto nadstopje, kjer so župni urad,, župnikovo stanovanje in kuhinja. S tem pa še nismo pri kraju, kajti od tu vodi spet več kot en ducat strmih stopnic v peto nadstropje (vse to šteto seveda po ameriško), kjer je stanovanje p. Bertranda in razen tega sta tu tudi dve sobi za goste, ena od njih rezervirana za duhovnike. Hiša ima tudi basement, ki je v tem primeru dvorana, kjer se vrše tiste slavne prireditve, ki so običajne po ameriških farah.
Stanovanjska soba p. Bertranda je take vrste, da je to pravzaprav bolj studio, v katerem ima najvažnejšo vlogo omara s knjigami, se reče: ne ena omara, temveč dve. Je to- neke vrste institut v malem, v katerem živi in deluje jubilant, kadar ga ne kličejo duhovne dolžnosti v cerkev. Pater je prišel v New York pred več leti iz frančiškanskega samostana v Lemontu, 111., tja pa po drugi svetovni vojni iz Evrope, širši slovenski javnosti ni znan, poznajo ga v glavnem samo izseljenci, ki so naročeni na mesečnik Ave Marija, v katerem je priobčeval svoja dognanja o škofu Baragi. Koroški rojaki ga najbrž sploh ne poznajo ali pa le malo, in v matični Sloveniji je neznan. Dobro je seveda znan v Rimu pri komisiji, ki ima v rokah kano-
naha- biti utrakvistična, toda je to bila le na papirju, ki je visel u-okvirjen na steni. Ko je Hanzej prišel v Ljubljano, skoro ni znal slovensko govoriti. Naučil se je šele, ko je prišel v Sent Jakob. Gimnazijo je začel obiskovati v čigar I <-'e^ovcu Fot gojenec Marijani-šča, končal pa je gimnazijske študije kot frančiškan na notranji gimnaziji v Boznu na Južnem Tirolskem. Frančiškanski habit je dobil 17. septembra leta 1930 v Kaltemu pri Boznu. Pred slovesnimi obljubami je prestopil v slovensko provinco leta 1934. V duhovnika ga je posvetil 19. decembra 1936 njegov koroški rojak, pokojni škof Gregorij Rožman, v svoji privatni kapeli škofijske palače v Ljubljani.
Njegovo prvo mesto v dušnem pastirstvu je bilo v Mariboru in tam se je začelo tudi njegovo zanimanje za župnijske arhive in knjige kot vire za študij osebnih imen. Iz te dobe navaja zanimivo epizodo.
glavnem v tem da ugotovi obli* ko, v kateri so imena, ki so tedaj obstajala, pa se še danes u-porabljajo kot hišna imena, pravilno zapisana, to se pravi, da u-gotovi njihovo pravo avtentično obliko.
Imena je raziskoval zlasti na področju Roža, pri čemer ga je zanimal posebno zgodovinsko revni Gornji Rož ali Pravi Rož. Na tem področju je našel kot naj starejšo knjigo urbar rože-ške cerkve iz leta 1504. Temu se potem pridružujejo preprosti ^protokoli v unbarskih zadevah graščine Rožek od leta 1621 dalje, katerim sledijo sodnij ski protokoli iste graščine. Prvi urbar te graščine je šele iz 1. 1697. Naloga, ki mora biti še izvršena, je študij urbarjev sosednih graščin kot so Hodiše, Wern-berg, Humberk:, predvsem Pa Vetrinjski Samostan.
Ni se pa omejeval samo na Rož. Segel je tudi na Ziljo, dalje do Kostanj in v celovški kotlini do Podkrnosa, v Podjuni Pa v glavnem samo v okolico Kamna in Smarjete ob Telenbergu. Glede Zilje misli, da se tam P°" zna bovški vpliv, oziroma vpliv Kanalske doline, kjer so bile fužine.
Upobjegid na Holmes Imajo lefii© sejo
proti njim. To je za enkrat še sorazmerno skromno, vendar pa je tolikšno, da lahko sprožj atomsko vojno, kot je to svoj čas sodil že De Gaulle.
Francija smatra, da je okoli 5 let za ZDA v razvoju a-tomskega orožja, v pogledu števila pa se ne more z njimi niti primerjati. Trenutno razpolaga s tremi atomskimi podmornicami, oboroženimi z raketami z atomskimi glavami.,
Do leta 1976 bodo zgradili in vključili v aktivno službo še sče'
tri. Letos so preskušali na Pacifiku vžigalnike za vodikove Tek°m približno tričetrt sto-bombe, ki jih pripravljajo za svoje rakete. Francozi gradi- let:ia se je Sirotišče postaralo in jo novo raketo Pluton za prenos vodikovih bomb, med tem ni več odgovarjalo varnostnim ko imajo sedaj še samo atomske in Mirage letala za njihovo predPisom- Oblasti so zahtevale,
Uporabo.	| da se ga mora podreti.
Britanci imajo štiri atomske podmornice oborožene z V°dstvu zavoda ni preostalo ameriškimi Polaris raketami, pa z lastnimi atomskimi gla- drugega, kakor misliti na zgra- večerjo." Zato upam, da bodo vsi
vamb ;	_	ditev nove§a- Kljub nedopoved-J člani in članice prišli in se ve-
Pariz je nekaj časa mislil na skupno atomsko orožje z Ijlvim težavam, skrbem in pro- selili življenja med veselimi Londonom, pa do tega ni prišlo, ker je Washington proti biem°m je novi zavod v tem le-! ljudmi. Akcravno smo stari temu, da bi London atomske skrivnosti, ki jih je dobil od tu P03^ dejstvo.	ismo še vedno veseli življenja.’
CLEVELAND, O. — Klub slovenskih upokojencev na Holmes Ave. ima glavno letno sejo v sredo, 12. decembra, v Slov. domu. Pričetek ob 1. uri popoldne. Seja je jako važna: Volitev odbora za 1. 1974, letna veselica, večerja in ples, ki bo 3. februarja 1974. Vstopnice po $3.50 gredo dobro v prodajo.
Po seji bo božičnica s kokošjo
Smo krepke korenine. Se ne podamo tako hitro!
Moja žena in jaz bova imela zlato poroko 30. decembra 1.1.
Na prihodnjo sejo vabimo veliko novih članov, tudi tukaj rojene, ki so že dovolj stari za v pokoj.
Umrl nam je: podpredsednik John Habat. Večna luč naj mu sveti in naj počiva v miru! — Letos so umrli: Ana Rebolj, Gertrude Kovšek, Mary Svetina, Louis Elo var, John Sluga, John Habat in Rose Kovačič. Naj počivajo v miru!
Na svidenje na seji 12. decembra vsi, ki smo še živi in se veselimo življenja!
Vabi
John Trqpk, tajnik
Neka družina je iskala v smislu hitlerj anskih predpisov o a-rijskem poreklu svoje arijske prednike, njeno ime je bilo Quandest; treba je bilo najti krstni list prastarega očeta Blaža Quandesta. Sledeč razlagi nekega profesorja, da je Quandest enako Kleindienst, je pater zložil skupaj vse Blaže, ki jih je ugotovil v prvih 50 knjigah ta-mošnjega župnega arhiva in res našel Blaža Kleindiensta, ki se je v Maribor priselil iz Kranja, da se je tu poročil. Za to pa je moral predložiti krstni list.
Po razsulu leta 1945 je pater prišel nazaj na Koroško. Tam je pomagal na raznih krajih župnikom v dušnem pastirstvu, obenem pa se koncentriral na izpi-savanje imen iz župnijskih knjig in arhivov. V Št. Jakobu v Rožu je z dovoljenjem tamošnjega dekana g. Šenka napravil seznam vseh domačih imen za prvih 50 let obstoja župnijskih knjig, to je za leta 1963 - 1670. Ugotovil je, da mu je bilo v veliko pomoč, da so nekdanji zapisovalci vpisavali po domače, na pr. 1661 so zapisali nekega Janeza Jernej ca iz Kranjskega: Hanse Fistar seed”, kar ni nič drugega kot “Hanzej, Fistar jev zet . Po njegovem mnenju so imena hiš ali gruntov v tej dobi 17. stoletja že vsa obstajala in bi bilo treba iti za tolmačenje bolj nenavadnih imen še dalje nazaj. Nastajala pa so ta čas samo imena kajž, ki pa so precej nestalna. Pri kmetiji je po njegovem mnenju glavna stvar ime kmetije, pri kajži pa ime gospo-darja. Svojo nalogo vidi pater v
Raziskavanje imen je pater o-mejil le do časa, ko so bile u-vedene hišne številke. Skupno se danes nahaja v njegovem katalogu okoli 5000 hišnih imen, ker pa imajo mnoge hiše ista in enaka imena, je različnih imen nekoliko manj. Viri, ki so takemu raziskovalcu na razpolago1; so različne vrednosti. Dekan Singer na pr. je v svojih opisih župnij navajal samo število
hišnih številk (Hausnummern), ni pa navajal imen. Krivda v tem seveda ne leži izključno na njegovi strani, temveč na tem, da važnosti hišnih imen ni nihče poudarjal in da je imel slabe poročevalce (podobno kot Pleteršnik pri svojem slovarju)-Pater Bertrand zelo ostro razlikuje med hišo (gruntom) k1 kajžo. Hiše imajo stara imena, s slovenskimi koreni in končnicami, drugače je pa to pri kaj-žah. Mogoče je to vzrok, da je tako delo kot Scheiniggov “31°' venji Plajberk” pri patru Ber-trandu kot vir bolj v ozadju n1 ne posebno cenjeno.
To razlikovanje med hišo k1 kajžo v imenoslovnem ožini bo treba razširiti tudi na raziskovanje hišnih kultur samih. F-notni ali stegnjeni dom, kakor ga je prvič sistematično opisa in skoraj definiral pokojni Stan' ko Vurnik in ga označil za L pični dom Slovencev ob južno vzhodnem podnožju Vzhodni Alp, je bil doslej v glavnem
p r e dmet hišno-konstrukcijsk^
in a r h i tektonsko-dekorativnih
študij, skoraj nič pa se ni up0'
števala njegova posestniško-sta-
tistična in pravna vloga v okviru naših hišnih kultur. Na Zilj1 sem ugotovil, da se smatra steg' njeni ali enotni dom skoraj P°' vsod za kajžo1 in lastniki so “kajšlarji”, nasprotno je pa P° sodbi domačinov dom, kjer sto ji gospodarsko poslopje, ločen0 od stanovanjskega, domačij0 kmeta, to je:	pravi kmetsk1
dom. Na žalost je bil moj mate rial iz Roža zelo skromen, ker deloma ni bilo gospodarjev d° ma in deloma ni bilo več časa 23 bolj izčrpne raziskave. Ko sem pokazal ta material p. Bertran du, ga je odpravil z zamahom roke, češ: “kajže”. Seveda stvar tudi po njegovih ugotovitvah ne bo preprosta, že zato ne, ker vodijo hišnoanalitične študije drn gačni principi, kot pa so doma pri imenoslovnih študijah. JaZ si popolnoma lahko predstav Ijam pravega kmeta tudi tam, kjer je vodilna oblika doma e notni dom, iz tega pa sledi, a čaka slovensko etnografij0 36 dosti dela na doslej znanem gra divu.
Glavna patrova želja je, da hi spravil svoje gradivo v tako 0 bliko, da bo uporabno in razum (Dalje na 3. strani)
Josip Jurčič:
CVET IN SAD
Izviren roman
TRIINDVAJSETO
POGLAVJE
Komtesa na Podbrezju je bila čedalje bolj bolna. Govorila je Leonu vedno o svoji smrti, naročala mu to in ono oporočbo, ali trdovratno se je branila pustiti zdravnika k sebi.
“Jaz nisem bolna, moje ure dotekajo, gospod Bog me kliče k sebi,” rekla je pobožna žena in sklonila se, tako da bi bil človek res veroval, da ni bolna, temuč da jo samo starost moti.
Tisto noč po dogodkih, katere smo v zadnjih dveh poglavjih pripovedovali, bilo je gospe tako slabo, da je stara Barba že svečo držala ji, in celo Matij ec ni spal, dekle so pa v strahu in trepetu gledale v veži jedna drugo in Jezusa na pomaganje klicale, ker groza jih je bilo pred smrtjo, če pride ponoči v hišo.
Proti jutru ji je odleglo, in čeravno se je bila že večkrat izpovedala, in je bila že previdena 2 zakramenti za umirajoče, menda se je še kaj tacega domislila, da je bilo povedati vredno. Zato Pošlje Leona po župnika, če u-legne, naj pride k njej.
Župnika Leon doma ne dobi. Šel je bil po svojih duševno pastirskih potih nekam dalje in Pričakovali so ga črez dobro uro ali poldrugo. Čakati tu tako dolgo ni hotel, pustil je voz in hlapca tam, a sam je šel peš nazaj. Ni menda čuda, da je naredil °vinek na pošto- Hotel je gredoč slišati gospod Gorčev svet.
Prišedši do tja, je Gorca našel kaš odhajajočega po poslih, ali Svet mu je dah “Za stare kosti hi nobenih zdravil. Kadar pride, Pa pride. Testament je v redu, za dušo je zmerom skrbela, pride Pa pride, denes ona, pojutranjem jaz, potlej pa še vi, mladina.” Nekel tako gospod Goreč pa o ^epem vremenu nadaljeval.
Leon izve, da sta deklici na Vftu. Pusti starega in gre ju Nkat. Najde Pavlino samo, v kolibi na vrtu sedečo. Zdi se mu kaš prav, ker zdaj je imel priliko Pritožiti se in jo pokarati, da se včeraj niti posloviti ni mogel od hje, ko je odhajal, in da je nje-ha nenavzočnost rodila sitno hespor azuml j en j e pri profesorju Pri tem čudnežu. Pa kakovo je hašel! Bledo v lice in na očeh Se ji je poznala prečuta in pre-Plakana noč.
‘Kaj vam je, gospodična?” ^Praša Leon in v tem hipu je bda bolna teta pozabljena.
Ona ga s trudnimi očmi poseda, hoče se ohrabriti in pravi ® Prisiljenim nasmehom: “Kaj bi mi bilo?”
“Da ste popolnem zdravi?”
‘Vi bi me radi zopet bolno Uredili?”
Vi se izogibljete naravnost Ogovoriti, zato mi toliko kakor
Pritrjujete.”
Nisem bolna,” reče ona res-ho.
‘Potem imate nekaj druzega srcu, kar vas teži. Gospodičih) ali ne veruj ejete, da ... sem vaš najboljši prijatelj, pri-ki bi vse, pa vse storil za
Vas? Zakaj mi torej ne zaupate?”
Verujem, da ste moj prija-
ek)> druzega prijatelja nemam;
razen gospoda strica, to se ve, ki
3e pravi oče,” reče ona meh-ko.
Ne le prijatelj,” govori on °§hjeno, “to mi je premalo za Vas> jaz ...”
Dna je bila pokonci skočila, ihia rdečica ji je lepo lice po-arvala in oči so zopet vzplamenele.
Stojte, denes tega ne govo-if’ meni ne!”
Z	denes ne? Vsako uro!
ihj mi prepovedujete denes?”
sil • na Sec^e m^rna> morda po-Kno mirna, reče:
otrpite nekoliko trenotkov, em boste videli, da vam vse
zaupam.”
In pripovedovala mu je potem naravnost povest svoje prve ljubezni, in da ga je včeraj črez več let zopet videla, ko prej ni niti znala, kje je, da pa je njegov spomin vedno čisto seboj nosila, dokler se včeraj ni skalil popolnem, ko ga je srečala v tej hiši, kjer ni mogla prebiti ž njim v družbi, a ko je odhajal, ni mogla drugače, nego da ga je počakala, da bi bila morda zvedela vzroke njegovega vedenja. Zvedela jih ni; vendar so jasni, on je ves drug človek postal; oni, ki ga je ona ljubila, je za njo umrl in ga sploh ni več.
Strmeč je slišal Leon to razkritje. Kako bi si bil mogel misliti, da sta si bila dva človeka, ki ju je on tu našel blizu vkupe in ju oba spoštoval in ljubil, v razmerju, ki sega v vse njegove misli in upe? Kako naenkrat se je izpremenila vsa podoba onega moža pred njegovo dušo! Ni ga mogel spoštovati z onim srčnim prijateljstvom, katero se mu je bilo tako naglo vzbudilo do njega. Vendar mu skoro ni mogel zameriti, da je tako ravnal, kakor je, kajti Pavlina je bila zdaj prosta. In da si je v mladi njegovi duši hitro stvarila se nekoliko neprijetna egoistično mladeniška misel, da ni on prvi, katerega bode ali je ona ljubila, imel je vendar z mladostno hitrostjo svoj sklep sklenen, da je zadovoljen odpustiti in pozabiti vse preteklo, samo, da je v zda-njosti in prihodnosti njegova.
Velika zaupnost srčnih stvari mej dobrimi ljudmi prijateljstvo in ljubezen vzbuja ali utrjuje. Tudi njega je veselilo in mu je bil dokaz, da ga deklica rada ima, ker mu je povedala, kar tako po vsem še nikomur ni, svoje notranje življenje in razkrila mu celo svoje veliko, blago, zvesto srce, zvesto, to se ve, dozdaj druzemu.
Ali denes ji tega ni hotel govoriti. Čutil je zdaj, da ni pravi čas. Vprašal jo je le po nekolikem molku:
“In poj dete li drevi po pisma?”
“Pojdem,” odgovori ona.
“Jaz bi vas prosil: ne hodite. Pustite mu jih, pišite mu, naj jih požge, ali naj jih ima; kar hoče. On ni zaslužil, da še jedno stopinjo storite.”
Tako je rekel; ali morda je tudi mislih bolje je in rajši vidim, če se ne snide več z njim pred njegovim odhodom. Izbrisala si ga bode tem lažje iz spomina.
“A jaz pojdem! On je včeraj v sobi — vi ste bili zraven, jaz ne več — naročil Matildi, naj mi pove, da se mi ga ni treba ogibati. Naj vidi, da se mi ga res ni treba, kakor se mi ni treba in se nehčem nobenega človeka.”
Ta njen ponos je bil Leonu zopet skoro da po volji.
Morda je bilo prav, da je bas v tem hipu prišel hlapec Leona klicat. Prišel je bil njegov voz z župnikom in mladi mož je, živo deklici roko stisnivši, domislil se — bolne tete ter odšel, to se ve, da ne pozabivši pred izhodom iz vrta še enkrat nazaj pogledati.
(Dalje prihodnjič)
-------o------


KOLEDAR
društvenih prireditev

DECEMBER
16.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ ima popoldne ob 3. božičnice v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
16. — Glasbena Matica priredi v SND na St. Clair Avenue koncert,
31. — KOROTAN PRIREDI
SILVESTROVANJE v dvorani SND na St. Clair ju; za ples igra SONET.
31 — SDD na Recher Avenue priredi SILVESTROVANJE v svojih prostorih.
JANUAR 1974
19. — “Pristavska noč” v Slov. narodnem domu na St. Clair avenue.
26. — Društvo Kristusa Kralja
Št. 226 KSKJ bo praznovalo 45-letnico obstoja z večerjo.
FEBRUAR
16. — Federacija Ameriških Slovencev priredi banket in ples v SND na E. 80 St. Začetek ob 5. uri-
16. — Federacija Klubov slovenskih ameriških upokojencev priredi banket v SND na E. 80 St. Začetek ob 5. uri.
APRIL
20.—DSPB TABOR priredi svoj
spomladanski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. Začetek ob 7-30 zvečer.
27. — KONCERT PEVSKEGA
ZBORA KOROTAN ob 7.30 zvečer v SND na St. Clairju; po koncertu zabava s plesom.
JUNII
13., 14., 15. in 16. — Farni karneval pri Sv. Vidu.
Pater Bertrand Kotnik — šestdesetletnik
(Nadaljevanje s 2. strani)
Ijivo, k čemur pa moramo dodati kot svoje mnenje to, da bi bil čas, da se za te njegove študije prično zanimati tudi ljudje iz patrove ožje domovine in tisti, ki danes vedrijo in oblačijo v Ljubljani. Kajti pomen njegovih raziskav presega stene njegove sobe na Osmi cesti v New Yorku.
3.
Po prihodu v Združene države je patrovo imenoslovno delo počivalo in čakalo na trenutek, ko bo on spet prost za te študije. Kajti na prošnjo raznih delavcev v akciji za kanonizacijo škofa Barage je pater Bertrand kmalu prevzel nalogo, da je za Mr. Gregoriča prepisal vse gradivo v Baragovem arhivu v Marquette-u, ker je bilo ali pisano ali tiskano v gotici. Te prepise je potem Mr. Gregorič pre-
vedel v angleščino in je predhodno vsak prevod poslal patru v popravilo. Kot logičen rezultat tega projekta je pater začel delati kazalo k temu gradivu, dalje k Baragovemu dnevniku in k njegovemu spisku poslanih in prejetih pisem. V zvezi s'tem je bil naprošen za prispevke v mesečnik Ave Maria, kjer je potem v teku let objavil večino svojih člankov in študij o Baragi ter o njegovih sodobnikih. Potom teh spisov, ki jih je urednik p. Fortunat zelo redno objavljal, je pater postal znan širom Amerike in si utrdil sloves strokovnjaka na tem področju.
Kakor se je pri imenih naslonil na prve vire (primary sources) s tem, da je šel k najstarejšim zapisom v knjigah, tako je tudi pri svojem proučevanju Baragovega misijonskega dela šel k virom in se ni zadovoljeval z obstoječimi deli. Bil je na tem področju prvi, ki je čutil potrebo, da se seznani z jezikom
Sa¥@	|
mi time this	||
Ohrisimas!	§
Call 361-4088
NOW!
Insert a personal Season’s Greetings Ad in the super Christmas issue of American Home on Friday, Dec. 14. Personal ads are only $3 each, 2 columns by 1 inch.
Ad will include words: Merry Christmas and Happy New Šg Year” plus your name and address.
® Call 361-4088 weekdays between 8 a.m. and 4 p.m., and |m Saturdays 9 a.m. to 12 no«n for quick service-	Sp
OR, mail your Ad requests to Frank Zupančič, Ad Dept., || H American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103. 11
Baragovih Indijancev, jezikom plemena Ocipve. On sicer trdi, da njihovega jezika ne obvlada, kar je mogoče res, toda nobenega dvoma ni, da obvlada njihovo leksikografijo in da pozna zelo dobro pomene besed in razlike med narečji. Temu študiju je posvetil mnogo ur in njegovo mišljenje je, da bi se moral nanovo izdati Baragov slovar O-čipve jezika, in sicer celotni, ker je skrajšana izdaja, ki je izšla leta 1966 v Minneapolisu, zelo nezadovoljiva. V svojih sodbah in kritikah o slovenskih delih na polju baragoslovja je pater jako rezerviran, gotovo je samo to, da bi marsikatero izmed njih potrebovalo strokovno revizijo. Žalostno je, da se izmed mladih slovenskih študentov v Združenih državah ni niti eden lotil študija indijanskih kultur in da je vse, kar je v zvezi z Baragovim delom, prepuščeno Ameri-kancem.
V svojem arhivu vzdržuje pater velik red in ako želite od njega informacijo o določnem predmetu, jo dobite v teku nekaj minut. Za primer navajam naslednje. Okoli leta 1847 je potoval po ZD in tudi na ozemlju Gornjega jezera nemški geograf in potopisec Johann Georg Kohl. Svoja doživetja je popisal v knjigi pod naslovom “Kitschi Gami” (indijansko ime za Lake Superior), ki je izšla leta 1859. Že naslednje leto je izšla angleška izdaja tega dela. Pater pa mi je ob neki priliki dal graški ponatis tega dela iz leta 1970, ki ga je priredila Eva Lips. V tem delu opisuje Kohl dva zelo dramatična dogodka iz življenja misijonarja Barage, toda ga ne omenja z, imenom. Prvi dogodek je njegova pot v hudem snežnem viharju čez zaledenelo jezero, kjer ibi bil kmalu zmrznil in se je samo na čudežen način rešil. Drugi dogodek je pa tista naravnost neverjetna vožnja v kanuju čez Gornje Jezero, ki jo je naredil decembra leta 1847 zato, da bi prinesel zadnjo pomoč nekemu Indijancu. Njegov spremljevalec je bil Gaudin, angleško Gordon Louis, v indijanski izreki Vizon, ki je popolnoma obupal nad tem, da bi srečno prišla čez jezero. Ko sta se bližala severni obali jezera, se je pa nenadoma v viharnih o-blakih pokazala svetla mirna lisa, ki se je kasneje izkazala kot mesto, kjer je tekla v jezero reka Cross River. Dr. Jaklič omenja ta dogodek, toda tako, da veličina in tveganje, kateremu je Baraga izpostavil sebe in Gaudina, ne prideta do izraza.
Na mojo prošnjo je pater takoj prinesel vse omembe tega Kohlovega popisa v buletinih Baragove družbe. Še več, povedal je, da je že leta 1960 pisal v Bremen, kjer je Kohl kasneje služboval na tamošnji knjižnici, za natančne podatke O1 tej vožnji. Tam so res hranili pismo, ki ga je Kohl pisal grofici

GRADNJA NOVE VOJNE MORNARICE — V avtomatizirani ladjedelnici Litton Industries v Pascagoula, Miss., ki jo vidimo na sliki, gradijo dve vrsti novih ameriških vojnih ladij. Pri gradnji so se pojavile težave, ki so zakrivile podaljšanje časa gradnje in i seveda tudi povečale stroške, kar je dvignilo hudo kritiko v Kongresu.
to vožnjo, v njem pa imenuje misijonarja s pravim imenom. Ta detajl dokazuje, da se pater ne zadovoljuje s tem, kar vidi in bere, temveč da zasleduje vir do začetka, do najstarejšega dosegljivega stadija. Takih primerov bi pa lahko navedel še več, toda ta naj zadostuje.
Isto metodično natančnost pa kaže pater drugod. Bežna opomba, ki jo kdo izreče in ki bi jo marsikdo preslišal ali prezrl, pade pri njem na plodna tla. The New York Public Library, ki spada med najboljše institucije te vrste v ZD, hrani sezname potnikov, ki so emigrirali v ZD v 19. stoletju in ti seznami se imenujejo manifesti. To so bile listine, ki so jih imeli kapitani ladij. Na moje vprašanje, če je dr. Jaklič ugotovil ime ladje, s katero je Baraga prišel v Ameriko, je pater odgovoril, da nima o tem nič v svoji knjigi. Ko sem samo bežno nakazal možnost, da bi seznam te ladje mogel biti v knjižnici med drugimi, je pater odhitel isto popoldne v knjižnico in zvečer — prinesel Xerox-kopijo manifesta. Iz njega je bilo razvidno, da je bilo na ladji 28 potnikov, med njimi neki jezuit, o katerem pa pater kljub vsemu poizvedovanju na vzhodu ni mogel najti nobenih nadaljnjih podatkov. Kmalu za tem je našel manifest ladje, s katero je Baraga drugič prišel v Ameriko, kar je bilo 10. julija 1837, na njej je bilo 197 potnikov.
Pred takim delom mora človek dobiti velik rešpekt in to je tisto, kar smo mu dolžni. V svoji skromnosti o svojem delu ne govori. Na mojo vprašalno polo je sicer poslal odgovor, toda ta je tak, da je bolj podoben bohinjskemu — ali for that matter — wisconsinskemu siru, to se pravi: v njem je polno lukenj ali vrzeli, ki jih bo njegov biograf še moral zapolniti. Zato je ta spis zelo nepopoln. Ob 60-let-nici bi bila dolžnost slovenske javnosti brez ozira na take specifikacije kot so matična, zdomske in zamejska, da se spomni dela tega moža in da temu delu omogoči dostojno publikacijo v knjižnih oblikah. Potrebna je celotna izdaja vsega, kar je napisal o Baragi, opremljena z registri in angleškimi prevodi, da bodo delo lahko uporabljali tudi Amerikanci. Ravno tako je potrebna izdaja njegovih imenoslovnih študij, kajti zlepa nimamo strokovnjaka, ki bi bil zgodovinsko za tolmačenje koroških imen njemu kos.
Jaz upam in želim, da bi mladenič pater Bertrand to dočakal. Ta spominski članek ne bi bil popoln, če ne bi za konec o-menil tudi drobca iz patrovega zasebnega življenja. Od Osme ceste v Manhattanu do slavnega Metropolitan Museum of Art je naravnost 74 hišnih blokov in počez 6 blokov. Ko sva šla neko popoldne v muzej, sem ga z naj-večjo težavo spravil na bus. Na povratku pa se to ni več posrečilo. Pri 76. cesti v Central parku je rekel “na svidenje”; jaz, starček, sem šel na bus, on pa jo je mahnil peš do Sv. Cirila. Prišel je samo pol ure kasneje kot jaz v farovž. Za take izredne napore se pater Bertrand trenira vsak večer, ko hodi kot za šport od farovža na glavno pošto, kar znese 24 blokov v vsako smer. Če bi bila Public Library tudi zvečer odprta, bi večinoma šel tja, kar bi zneslo še 10 blokov več v vsako smer.
Pater Bertrand, še na mnoga leta, Vam, pater Richard, pa če-
stitam, da imate takega moža pod streho Vašega farovža. Nanj bodo lahko ponosni tudi njegovi ožji rojaki, koroški Slovenci.
Rajko Ložar
Prijafel’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St Clair At« to E. 68 St. 36)-4218
MALI OGLASI^
FOR SALE
Gas range, good condition, chrome kitchen set, large table, 6 chairs, blond somer table, round cocktail table.
531-7273
(10,12 dec)
V	najem
4 sobe in kopalnico se odda zgoraj. Na novo dekorirano. Na 5902 Bonna Ave.
—	(237)
V	najem
4	sobe spodaj spredaj, plinski furnez, garaža, na 7004 Hec-ker Ave. Kličite 481-4659.
—(237)
For rent
5	nice rooms and bath up, clean quiet home, $65, E. 45 St.
Call 361-6089
(238)
V	najem
Oddamo opremljeno sobo in kuhinjo, poseben vhod, starejšemu moškemu ali ženski. Kličite 391-4595
(237)
For rent
Five rooms down, with garage. Redecorated. Adults only. Phone 881-6954
—(237)
HIŠA V NAJEM
osem sob v E. 185 St. okolici, tri spalnice zgoraj, popolno prenovljen, polna klet, blizu šol in trgovin, neplačilo, 1. leto zakupna doba. — 486-2769.
—(238)
Help Wanted Male
PUNCH PRESS OPERATORS and GRINDERS SHEET METAL MECHANICS
to work on sheet metal fabrications and electrical cabinets Steady work. Company paid benefits. Interviewing 8 AM to 11 AM.
FORMWELD PRODUCTS CO. 1530 Coit Ave.
go south on E. 152 St. to end of St.
(x)
JANITOR WANTED
Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available.	(x)
Wanted
Experienced sheet metal layout man; punch press operator; turret press operator. Must be able to read blueprints.
PROTO METAL CO.
1473 E. 361 St. Eastlake, Ohio Vprašajte za Mr. White
_____	(245)
Help Wanted — Female Female Help
Wanted, woman to either live in or stay several evenings a week with elderly shut in.
Call 641-7926
—	(238)
Srednje starosti
Slovenka dobi delo v gostilni. Za informacije kličite po 2. uri pop. 486-4062.
(238)
General Office Work
Typing, knowledge of Slovenian. Short hours. Call 431-0628
(x)
Johan Bojer:
IZSELJENCI
........■AttMtiMP
Nista pa izrecno določila, ali morata drug drugemu pomagati pri kidanju snega od koče do hleva. “Pojdi k vragu, če ne moreš tega sam opraviti,” je rekel učitelj Jo. Anton pa ga je obdolžil, da krave slabo pomolze, da se ne potrudi dobro izprazniti vime. Zato je mleka manj in manj in razen tega ga popije sam polovico, kakor bi bil mlado prase- Jo Berg se je fantu smejal in rekel: “če nisi zadovoljen, greš lahko, kamor hočeš. Saj palačo imaš menda že dogo-tovljeno na svojem posestvu.”— “Da, ampak ta palača tukaj in krave in voli in vse, kar je, je prav tako moje kakor tvoje.” — “Ne, koča je moja — in krave in voli so moji. Ti stanuješ pri meni. Zdaj pa te bom kar prijel za vrat in vrgel skozi vrata.” To je presegalo vse meje in mladi Anton bi se bil kmalu za-kladil vanj. Ali stisnil je pesti in mu povedal resnico: “Ti nas vse skupaj varaš, mene, ki sem ti dal denar, da si kupil vse, kar je tukaj, in pa poroka, ki sta ti
gom. Anton je hotel v mesto in vložiti proti tovarišu tožbo, takoj ko se bodo pota zboljšala. Saj morata biti tudi v tej deželi zakon in pravica. Erik je zabijal žebelj v škorenj in mirno poslušal vse to in še marsikaj drugega.
Ko pa ga je fant prosil, da bi ostal pri njem, je mož z rjavimi brki nagubal čelo. Ne, niti en dan. Niti eno uro. živež za zimo je bil razdeljen, delež Antona Norenga je bil pri Joju Ber-gu, in trgovca tudi ni bilo kar na drugi strani ceste.
“Če hočeš jesti, moraš deliti z Jojem.”
“Pa saj sem vendar rekel, da se nič več ne vrnem k temu teši u."
“Potem umri od gladu,” pravi Erik in krpa dalje.
Anton čaka. To je menda samo šala. Ali Erik precej časa dela mirno dalje, končno pogleda kvišku, začuden, da fant še stoji pred njim.
“Ali se ti toži po materi? Da, da. Ampak, če si bil tako nespa-
preskrbela posojilo, da si lahko j meten, da si se družil s tem člo-šel na učiteljišče! Ti si in osta-1 vekom, se moraš tudi sam po-
koriti za to.”
“Ampak, kaj vendar .. . kaj vendar naj storim?”
“Če hočeš, si lahko izposodiš vrv pri meni, pa se obesi!”
Tedaj se je fant opotekel iz koče. Nobenega drugega izhoda ni bilo. Spet se je moral odpraviti na isto pot skczi snežno morje. Kaj, če pride zdaj snežni vihar? Ah, še hujše stvari so, kakor vrniti se k Joju.
Ali v tem trenotku zasliši za seboj neki glas, Erik je prišel iz koče. “Halo! če greš h komu drugemu in si tam izprosjačiš zavetje, pridem in te vržem ven. Tvoj živež je tam, kjer si si ga sam izbral.”
In spet si Anton utira pot
neš lopov!” —■ “Kaj si mi rekel?” — “Lopov, če hočeš, ti celo napišem. Lopov sem rekel-”
Jo Berg se je temu spet smejal, ampak pograbil je fanta, ga vrgel iz koče v sneg in zaprl za seboj vrata. Prav, Anton No-reng je imel dovolj. Nikoli več v svojem življenju se ne bo vrnil k temu prekletemu teslu.
Hitro, hitro k Eriku Fossu, da se pritoži.
Pričel je gaziti skozi snežno morje in si utirati pot. Zrak je bil kolikor toliko čist, da je našel vsaj smer. Sicer so bile tudi tam koče zasnežene, ampak dim mu bo že pokazal pot. Kmalu je prišel tako daleč, da ni videl ničesar več. Samo težko sivo zimsko nebo in sneg, sneg, ka- j mor se je ozrl. Večkrat je gazil! skozi snežne zamete. Zdaj bi si v njem do ramen. Tako zelo se ra<^ rešil življenje, da bi se maje utrudil, da je zdaj pa zdaj ^eva^ nad vso naselbino in po-obstal in pomislil: “Tukaj boš: sebei nad Joiem Bergom in Eri-poginil, spomladi te bodo našli.” ! k°m Fossom-Ampak, da bi se vrnil k Joju | Tega dneva ni nikoli pozabil. Bergu? Nikoli v svojem življe- ■ V mraku sliši Jo Berg, kako se nju.	I nekdo bliža koči. In ko vtakne
Če bo nastal snežni vihar, ne Mnt glavo skozi vrata, ves osra-bo mogel več najti ljudi. Zbo- močen in ponižan, mu prihrani gom, mati in oče! V grlu se mu prošnjo.
je nabiralo ihtenje, dosti več; “Pridi noter in se ogrej,” pra-
kakor dvajset let ni imel. On, ki;______________________________
se nikoli ni hotel ničesar poštenega lotiti, dokler je bil v domovini! Samo mlečno kašo je jedel doma pri materi in bil materin ljubljenček. Šel je v Ameriko, da bi se bil ognil dela in šole, saj tam so ljudje brez tega obogateli, preden so našteli do tri. Zdaj je bil tukaj. O, ko ne bi bil nikoli odpotoval.
Končno je zagledal majhen dim, ki se je ločil od belosivega neba. Opotekel se je v kočo.
Erik je sedel in krpal škornje.
“He, Anton, kaj greš po babico? Otresi si sneg, fant! Tukaj je že tako dovolj hladno.”
Potem ga je poslušal, kako se je pritoževal nad Jojem Ber-
NI LAHKO — Nositi težko breme na rami je dostikrat prav težavno. Kitajski akrobat v Šanghaju sicer tako breme na tejle sliki le drži, toda to ni enostavno, ker ne gre le za težo, ampak tudi za ravnovesje umetnice na prečnem drogu in vrveh.
vi.. ..	.	. Pfll
Tedaj pa se izkaže, da je Antonu ena noga ozebla in Jo mora po sneg in mu jo drgniti.
Potem je učitelj Jo nekega dne spoznal, da se prav tako lahko dolgočasi na kak drug način kakor doslej. Kaj, ko bi vsak dan nekaj ur učil otroke v Ska-retu?
Napravil si je par majhnih smuči, vzel nekaj knjig in šel na pot. Da, da, torej zdaj je bil svoboden človek. Zdaj je lahko učil prav tisto, kar je sam hotel.
čutil tako vezanega in zapostavljenega. Da, kaj je že bilo?
Svoboda? Ali naj bi jih učil svobode? Seveda, svobode, da lahko veruješ to, kar hočeš. Prav, ampak kaj naj bi njegovi učenci verovali? Ali ni prav ničesar vedel povedati o teh stvareh? Nekaj čudnega je, ko hodiš preko te neskončne snežne ravnine in imaš nad seboj samo nebo- Tukaj ni nikogar, ki bi
kaj veruješ? V svobodo? čenče. Posadi lačne otroke za prazno mizo in jim reci, naj jedo, kar hočejo. Svoboda — ha, ha, ha!
Učitelj Berg je vstopil čisto skromno. Ne, da je hotel kaj takega! Ampak prostor? Da, da, saj je videl, kako je bilo tukaj. Karen je poskušala to in ono odmakniti. Pa kaj je pomagalo! Učitelj se je moral kljub temu usesti na posteljo in otroci na
ga lahko ozmerjal. Nikogar, ki,drugo njemu nasproti. Kal se je bi te vezal. Nastane vprašanje: ! usedel k mali mizi, kjer je zme-kaj si ti sam? Te misli so tako ! raj stala posoda, in si natlačil To je bilo nekaj novega. Ampak vsiljive, da učitelj Jo obstane in ipipo. zdaj je moral tudi pokazati, kaj bi se najrajši vrnil. Kaj si? V i je prav za prav tičalo v njem takrat, ko se je v stari domovini
(Dalje prihodnjič)
^
PO STAREM — Zadnjič so potomci starega vojaškega rodu Samurai v starodavnih oblekah in opremi kazali staro vojno spretnost pred Meiji svetiščem v Tokiu.
NA VOZIČKU ZA OBČUTEK — Guv. Patrick J. Lucey v Wisconsinu sedi v invalidskem vozičku za svojo pisalno mizo. Rabil ga je ves dan, da bi dobil boljši občutek in razumevanje za pohabljence in invalide,' v podporo kampanje za najemanje pohabljenih.
DOBRA BESEDA ZA “MAMO” — Televizij ski direktor Norman Powell je na sliki z naj-novejšo svojo zvezdo “mamo” — Joan Blondell. Svoj sedanji poklic je začel pred 10 leti, ko je vodil nastop svojega očeta pokojnega Dicka Powella v filmih z “Divjega zahoda”.
Lepo božično darilo!
Ali imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki ne dobiva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič in mu naročite Ameriško Domovino. Boste videli, da mu boste zelo ustregli.
Ako to storite, bomo novemu naročniku poslali lepo božično karto obenem z božično številko ter ga obvestili, da mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite naročnino obenem z natančnim naslovom novega naročnika.
1 To Wish Year Friends
CHRISTMAS GREETINGS
CALL
3614088 NOW!
•a Put your personal Season’s Greetings Ad in the super | S Christmas issue of American Home which will he issued 011 s i Friday, Dec. 14-
| Personal ads are only $3, so call 381-4088 any day except | sA Sunday, from 8 a.m. to 4 p.m. daily.	|
P Ads are 2 columns by 1 inch and will include your name> ^ | address, and Merry Christmas and Happy New Year.	|
| OR MAIL your Ad requests to Frank Zupančič, Ad ^ "d Dept., American Home, 6117 St. Clair Avenue, Cleveland, a I Ohio 44103.
HOLMES AVE. MARKET
15638 HOLMES AVE.
LI 1-8139
opozarja, da so vsi njegovi mesni izdelki
VRHUNSKE KVALITETE!	||
Zato že sedaj naročite ali nabavite za BOŽIČ: ^ naše odlične domače mesene klobase, šunke, želodce, salame, riževe in krvave klobase, vsakovrstno sveže Sj| meso. — Imamo tudi vse, kar je potrebno za potice ^ in druge božične posebnosti. — Dobite lahko tudi vse ^ vrste grocerije, zelenjavo in sadje.	^
BOŽIČNA I NOVOLETNA VOŠČILI
|	DRAGI ROJAKI IN ROJAKINJE!
Ce ne boste razpošiljali voščilnih božičnih kart, voščite božič i w	.	v	tj!
> m novo leto v našem slovenskem dnevniku Ameriški Dom0' it
T.
vini. S tem boste podprli dobro stvar, si olajšali delo i® ijj stroške. Naročite	čestitke	pismeno,	telefonično ali osebno- |
K	Ji
Storite to čimpreje, bo boljše za Vas in za nas. Božična ste* vilka bo izšla 14. decembra.
Se priporočamo in hvala v naprej!
Z
■	AMERIŠKA	DOMOVINA	l|
Z
KUPON
Naznanilo društvenim tajnikom
Veliko posameznih društev ima v našem listu sezna01 svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčuje010 po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $15.
Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, °b" // javljamo brezplačno tudi vabila za seje. pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $15.00 dost’ koristnega.
Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah od°bre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvi' nih vesti in novic.
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje božično darilo na sledeči naslov:
Ime ..

cesta
mesto in država .............
Za to darilo pošiljam znasek $
Moja ime je .................
Moj naslov je ...............
mesto in država .............

ŽENIN! IN NEVESTE!
NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
§117 St Clair Avenue
431-0628