I
POOPERATIVNA ZDRAVSTVENA NEGA BOLI\ICE
Z LEP OTNO OPERACIJO DOJKE
Miľoslava Straunik
UVOD
Lepotna kiruľgija pomeni po Gillesu (1957) poizkus ustvariti nekaj, kar je lepše kot normalno.
Področje lepotne kirurgije se vpleta tudi v skupino telesnfü odklonov in okvaľ, pri katerihje
delovanje telesa brezhibno, vendaľ povzroča v človeku duševno nelagodnost in čusfuene
pľobleme, ki izvirajo iz telesnih posebnosti. Predstava o sebi teľ čustveni odnos človeka do nje
se oblikujeta močno pod vtisom dľužinskih razmer 
'ln 
razmer v širšem druŽbenem okolju.
Nezadovoljstvo z določenim delom telesa se lahko prenese na celotno predstavo o svojem
telesu. Mnogokat že razmeroma majhen odklon od idealne podobe povzroča spremembe v
notranjem duševnem življenju človeka ali pa v njegovem vedenju v družbeni skupnosti.
Po estetski operaciji različnih telesnih posebnosti moramo pri zdravstveni negi upoštevati tudi
te dejavnike teĺ:
1. Lastnosti človeka
Pri tem pojmu je pomembna osebnostna struktura, slog oz' stil Življenja, človekova zunanja
in notranja nasprotja.
2. Motena samopodoba' kjer je moteno doživljanje in videnje samega sebe'
ZDRAVSTVENA NEGA PO LEPOTNI OPERACIJI DOJKE JE
USMERJENA V:
1. UGOTAVLJANJE POTREB 
pO 
ZDRAVSTVEM NEcr (ZN)
2. SPREMLJANJE ZDRAVSTVENEGA STANJA PO OPERATIVI{EM POSEGU
3. NADZOROVANJE ZDRAVSTVENEGA STANJA PO OPERACIJI
4. OCENJEVANJE ZDRAVSTVENEGA STANJA PO OPERACIJI
1. UGOTAVLJANJE POTREB PO ZDRAVSTVENI NEGI
Z ustĺezno komunikacijo pred operativnim posegom pľepoznamo in ugotovimo potrebe po
zdravstveni negi (ZN) pri bolnicah z lepotno operacijo dojke:
- prepomamo stľah zaradi operativnega posega' zakatercga se 
je 
bolnicď vaľovanka sama
odločila brez telesnih bolezenskih znakov;
Miłoslava Straanik, prof zdľav. vzgoje, Kliniěni oďdelek za plastiěno kirurgijo in opekline,
KlÍni čni c enteł Lj ub lj an a
43
l
l
Ť

zaskrbłenost in bolničin nemir zaradi operacije oz. nevamosti, ki lahko spremlja operativni
poseg,
strah in zaskrbljenost zaradi razmIšljanja o uspešnosti opeĺativnega posega in
pooperativnega stanj a.
2. SPREMLJANJE ZDRAVSTVENEGA STANJA PO
OPERACIil - OPAZOVANJE
A) NADZoRoVANJE ŽIwĺBNĺsrIH ZNAKoV: kĺvnega pritiska, pu|za, dihaĄja,
nadzorovanje operiranih mest, pĺekrvitev, morebitne krvavitve, pojav hematoma itd.
B) oCENJEVANJE SToPNJE BoLEČINE
_ 
medicinska sestra, ki nenehno spremlja bolnikovo stanje, pozna doŽivljanje bolečine pri
bolnicah po estetski operaciji in zato lahko deĘe tudi preventivno;
- pooperativna bolečina 
je 
akuha in 
jo lahko še povečata stĺah in zaskľbljenost, ki sta
navzoča pred operativnim posegom in po njem;
- reakcija na boleěinski dražljaj 
je individualna in se od bolnice do bolnice razlikuje.
3. NAčRToVANJE ZDRAVSTVENE NEGE
NAČRTUJEMo: občasno opazovanje, nadzorovarýeživljenjskih nakov, ocenjevanje stopnje
bolečine, urejanje položaja telesa.
Zdravstveno nego pri preventivi bolečine izvajamo zb|ažeĺjem oz. preprečevanjem bolečine
ter opogumljanjem in vzpodbująjem bolnice ter z:
_ 
aplikacijo ustľeznih predpisanih zdravil,
- spremljanjem njihovega učinka in stranskih učinkov,
- dokumentiľanjem in poročanjem o ugotovljeni boleěini'
Izvaj anj e ZN v zv ezi z urej anj em poloŽaj a teles a
Medicinska sestra skbi za
- namestitev bolnice v ustrezen in udoben poloŽaj po operaciji;
- za razbremenJevanje operiranih dojk;
_ 
nadzorovanje imobilizacije operiĺanih dojk s povoji ali nedrčki;
- pokrivanje oz. preprečevanje hipotermije po opeĺativnem posegu, ki se izraža s hladno kožo
in bledico ter počasnim polnjenjem kapilar. Lahko se pojavijo tahikardiją povišan krvni
pritisk in kurja polt;
- namestitev in nadzorovanje delovanja drenaž (sukcij).
9
I
I
44

Izvajanje ZN po opeľaciji obsega še:
- nadzorovanje tekočin ( per os, parenteralno),
- preprečevanje občutka žeje z dajanjem majhnih količin nesladkanegačaja,
_ 
preprečevanje slabosti, ki jih povzľoča anestetik v organizmu,
- inajanje osebne higiene pri bolnici.
4. CTLJ ZDRAVSTVENE NEGE
cił ZN po operativnem posegu je 
v zadovoljsfvu in udobju bolnice bľez bolečin, slabosti,
zaskrbljenosti in shahu.
POVZETEK
Lepotna kirurgija rešuje čustvene obremenifue, ki lahko postanejo za ĺekatere osebe tako
neznosne' da se počutijo osamljene in izolirane v družbenem svetu in dľužbenem dogajanju ter
tako pomaga človeku doseči notranjo stabilnost' Želja po kiľurškem posegu se porodi po
daljšem obdobju čusfuenih stisk, končna odločitev pa dozori zlasti takÍat, ko manjši ali večji
duševni stres poľuši ľavnovesje samozaščitnih mehanizmov, ki so dotlej obvladovali stanje.
t
45