106 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 TEHNIKA GRADNJE BENEČANSKE CESTE V DOLINI RIŽANE ELICA BOLTIN-TOME V eni izmed spomeniškovarstvenih akcij, ki jih je opravil v zadnjih letih Pomorski muzej v Piranu, je bilo raziskano staro cestišče, ki so ga odkrili delavci pri poglabljanju terena za novo križišče Koper—Škofije—Ankaran— Dekani. O najdbi je bil obveščen muzej, ki je sporazumno z Medobčinskim zavodom za spomeniško varstvo Piran januarja in deloma februarja 1975 opravil potrebna zaščitna de- la. Vso pomoč pri teh delih je dajala Repub- liška skupnost za ceste SR Slovenije, ki je poskrbela za prezentacijo daljšega fragmenta starega cestišča po navodilih Medobčinskega zavoda za spomeniško varstvo Piran. Zaščitna dela so bila omejena zgolj na ob- močje gradbišča, kjer je bilo staro cestišče odkrito na več mestih. V samem križišču so 240—280 cm globoko ležali trije 2—16 m dolgi fragmenti Ci, C2 in Cs. Ležali so na nivoju trase današnje ceste Koper—Škofije in hkra- ti ob njeni desni strani. Izven križišča je bil odkrit še fragment C4, v profilih jarkov pa smo ga zasledili tudi izven samega križišča na jugovzhodni in jugozahodni strani. Daljša fragmenta Ci in Cs v križišču sta razmeroma dobro ohranjena. Na obeh straneh vozne površine je ohranjen kamniti rob-ban- kin, samo cestišče pa na več mestih prekriva drobir vezan z malto, ki tvori zgornjo povr- šino cestišča. Omenjena fragmenta sta dala tudi lep in dokaj jasen profil, iz katerega lahko razberemo konstrukcijo ceste, ki je bila speljana po mnogokrat poplavljenem terenu Rižanske doline. Znano je namreč, da jeRi- žana še pred regulacijo svoje struge po drugi svetovni vojni zlasti v jesenskih mesecih do- stikrat prestopala svoja bregova. V plast ilovice sta bila 150—170 cm globo- ko vkopana bankina, to je 50—60 cm široka zidova, ki sta bila 6,25 m oddaljena drug od drugega. Tvorila sta rob cestišča. Prostor med obema bankinoma pa so 1—1,2 m globoko iz- polnjevale štiri do 50 cm visoke plasti debe- lejšega ali drobnejšega kamenja, grušča in zemlje. Najnižjo plast je sestavljala do 40 cm debela plast večjega kamenja, položenega na trdno ilovnato podlago. S tem je cestišče do- bilo trdno osnovo. Sledila je prav tako de- bela plast drobnejšega kamenja, mešanega z zemljo, ki je napolnjevala tudi praznino, na- stalo med večjim kamenjem v najnižji plasti. Tretjo plast-plast drobirja, ki je bila debela 20 cm, je prekrivala plast drobirja, vezanega z živim apnom in je bila do 20 cm debela. Ta zgornja plast pa je tvorila tudi hodno oziroma vozno površino. Ob robu cestišča so bili obcestni jarki, ki jih lahko imamo za sestavne dele ceste. Po- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 107 i Fragment benečanske ceste sebne konstrukcije obcestnih jarkov nismo zasledili. 2 metra širok jarek, ki je segal do dna bankinov, je bil vkopan v ilovico. Prila- gojen močvirnemu terenu in konstrukciji ce- stišča je bil kanal, ki je bil speljan pod ce- stiščem pravokotno na njegovo glavno smer. Odkrit je bil pri fragmentu Ca oziroma pri daljšem delu starega cestišča, odkritem v križišču. Do 1,5 m dolgi in do 60 cm široki kamniti bloki so bili položeni preko kam- nitega zidu, vezanega z malto. Po en blok se je ohranil na vsakem bankinu, ostali pa so bili pod cestiščem prekriti s 15—20 cm debelo plastjo drobirja, mešanega z mivko. Ni dvoma, da je bil ta kanal uporabljen tudi kasneje, saj so bile v podaljšku najdene be- tonske cevi, ki so bile položene v eni kasnej- ših gradbenih faz na tem terenu. Na ostanke prav tako grajenega cestišča so naleteli delavci tudi izven samega križišča. 30 m dolg del ceste je ležal pod cesto, ki je do gradnje križišča palJE^la iz Dekanov v Škofije. (C4). Ta del leži danes v zelenici na desni strani ceste Koper—^Skofije. Ker je iz- kop sproti zalivala voda, profila ni bilo mo- goče posneti. Po zgornji površini cestišča in deloma vidnem profilu pa lahko sklepamo, da gre za cestišče, ki je bilo zgrajeno nekako v istem času. Tudi po celotnem načinu grad- nje ustreza gradnji omenjenih odsekov, od- kritih v križišču. Pri iskanju smeri cest, ki so bile nekdaj speljane skozi današnje ankaransko križišče, pa ne smemo zanemariti sledov, ki so jih našli v treh jarkih, izkopanih izven samega križišča in leže pod današnjim cestiščem. Na levem bregu Rižane sta bila odkrita frag- menta Cs in Ce, medtem ko smo fragment Ct zasledili na desnem bregu pred vstopom v križišče z dekanske strani. V prvem jarku, ki je bil od levega brega Rižane oddaljen 25 m, je ležalo staro cestišče 145 cm globoko pod Del profila benečanske ceste 108 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 Profil benečanske ceste in primerjava plasti s plastmi rimskih cest . današnjo površino ceste, v drugem jarku, od- daljenem od levega brega Rižane 110 cm, pa smo ga našli že 120 cm pod površjem. V obeh profilih so bile ugotovljene vse že opisane plasti, ki smo jih zasledili v profilih frag- mentov Ci, C2 in Ca. Na več mestih je manj- kalo le kamenje bankinov, ki ga je izruval stroj, s katerim so kopali jarke. Sodeč po profilu cestišča C?, ki je bil odkrit 80 cm pod površnjem današnje ceste pred vstopom v križišče z dekanske smeri, pa je bil ta odsek slabše grajen. Vsi navedeni fragmenti stare ceste so bili najdeni v samem križišču ali vsaj v nepo- sredni bližini na območju gradbenih del. S sondažnimi izkopi stari cesti izven gradbišča nismo mogli slediti. Vseeno pa so nam že ti fragmenti, povezani med seboj, dali približno 500 m dolg del trase, speljane lod jugoza- hoda proti severovzhodu, to je v smeri Ko- per—Škofije. Cesta s profilom C? pa je verje- tno vodila iz Dekanov v Škofije in se še pred odkritim fragmentom C4 povezala s cesto, ki je prihajala s koprske strani. Med dragoceno kulturnozgodovinsko dedi- ščino, ki je že od nekdaj pritegovala pozor- nost arheologov in zgodovinarjev, spadajo nedvomno tudi ostanki starih cest tako pra- zgodovinskih kot že načrtno grajenih antič- nih in zgodnjesrednjeveških. Mnoge so še ve- dno skrite v gozdovih in na poljih, prekrite z zemeljskimi plastmi, med poljskimi potmi ali pa so preko njih že speljane moderne široke ceste. Na trase starih cest dostikrat opozarjajo med ljudmi še ohranjena imena, kot so: stara cesta, rimska cesta, velika cesta, Napoleonova cesta in podobno. O pravi staro- sti teh cest pa nam navedena ljudska imena ne povedo veliko, so pa vseeno dragocen po- datek, ker nas nanje vsaj opozarjajo. Točne- je časovno jih je mogoče opredeliti le s po- močjo vztrajnega arheološkega dela, ki se ga sistematično lotevajo le redki arheologi ozi- roma raziskovalci. Kot druga področja naše najstarejše kul- turnozgodovinske preteklosti je v severnem slovenskem delu Istre tudi staro cestno omre- žje še skoraj povsem neraziskano. Na osnovi arheoloških in zgodovinskih virov, ki govore o ostankih starih naselij, pa lahko domne- vamo, da je bilo cestno omrežje dokaj gosto že v prazgodovini posebno pa v antiki in srednjem veku, ko so bila naselja v zaledju že povezana z obalo. Vedno hitreje se je raz- vijal tudi pomorski promet. Prek današnje severne Istre so bile speljane tudi poti in ceste, ki so povezovale srednjo in južno Istro s kraji sosednje Italije že od antike dalje. Najdba starega cestišča v ankaranskem kri- žišču je zato toliko bolj dobrodošla, saj gre za prvo tovrstno najdbo, opremljeno z vso potrebno tehnično dokumentacijo. Dobro ohranjen profil 6,2 m širokega cesti- šča z bankini in obcestnima jarkoma ter s pod cesto speljanim kanalom opozarja na trdno grajeno cesto, kar je razumljivo, saj je bil prav ta del trase speljan po dostikrat poplavljenem terenu Rižanske doline. Pod- lago cestišču so sestavljale tri dokaj trdne plasti kamenja in drobirja, to je plasti, ka- kršne srečamo tudi pri dobro grajenih rim- skih cestah, opremljenih z bankini in obcest- KKONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 109; Benečanska cesta v ankaranskem križišču Fragment trase benečanske ceste v današnjem ankaranskem križišču in sledovi te ceste v bližnji okolici 110 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 Napis na kamnitem stebru v Bertokih nimi jarki, ki so deloma napolnjeni z mivko, j O podobno grajenih cestah iz Galije nam po- j roča Grenierov Manuel.' Tako po širini ce-| stišča kot po zaporedju plasti najdemo ana-j logne primere med opisi rimskih cestišč, zato 1 ni čudno, da je prvotno prevladovalo mnenje, j da so bili v ankaranskem križišču najdeni j ostanki rimske ceste, posebno še zato, ker so ; bile ob notranjem robu bankinov na dveh mestih najdene kamnite plošče, položene na plast drobnega kamenja, mešanega z zemljo. ; Ta plast bi ustrezala rimski plasti, imeno-1 vani ruderatio. Plošče, ki se tudi v profilu 1 lepo vidijo, bi lahko pripisovali ostankom ; rimskega tlaka. S plastmi rimskega cestišča j lahko primerjamo tudi ostale plasti. Plast j drobirja z mivko in malto bi ustrezal rim- ski plasti, imenovani NUCLEUS, že omenje- na plast drobnega kamenja z zemljo plasti RUDERATIO, debelo kamenje z zemljo plasti STATUMEN, najnižja plast ilovice pa pod- lagi, imenovani SOLUM SOLIDUM. V jarku ob bankinu, imenovanem UMBO na obeh straneh cestišča, je naplavljena mivka SPE- CUM.- Odkriti fragmenti cestišča bi v naše veliko zadovoljstvo lahko predstavljali ostan- ke antične ceste, imenovane Via Flavia, ki je povezovala srednji del Istre s sosednjo Ak- vilejo.' Za zdaj še nimamo podatkov, ki bi govorili o trasi te ceste, speljani preko naših krajev oziroma preko današnjega severnega slovenskega dela Istre. Mnenja, da je bila odmaknjena od obale in speljana po osapski dolini, temelje na podatkih o slučajnih arhe- oloških najdbah. Po končanih zaščitnih delih smo še dalje zbirali podatke, ki bi nam omogočili čim točnejšo časovno opredelitev in s pomočjo katerih bi lahko začrtali njeno pot tudi izven današnjega križišča. Na staro cesto so nas opozorili v Spodnjih Škofijah. Nanjo so baje naleteli na polju ob jugoslovansko-italijanski državni meji blizu gostilne, imenovane »Pri Katrci« in pri nek- danji pralnici blizu stare šole v Škofijah. Na cestišče, kakršno je bilo najdeno v ankaran- skem križišču, nas je opozoril tudi Dino Pe- harc iz Bertokov. Našel ga je p>od pokopališ- kim zidom v Bertokih (Lazaret). Po njego- vem mnenju in po mnenju nekaterih kmetov iz Bertokov je bila stara cesta speljana iz Škofij preko današnjega ankaranskega kri- žišča, mimo Lazareta — pokopališča, posestva Cincin pri Sv. Mihaelu, kjer stoji danes ste- ber z napisom, dalje preko Olma pri Kopru na Gažon, Šmarje in dalje proti Dragonji. V Bertokih pravijo tej cesti tudi Napoleono- va cesta. Navedeno staro cesto oziroma njeno traso bi bUo treba vsekakor preveriti s son- dažnimi izkopi, saj na osnovi teh podatkov še ni mogoče trditi, ali gre za traso ene ali več tehnično različno grajenih cest, ki se morda ločijo tudi po starosti. Vsekakor je za naše preučevanje zanimiv podatek, ki ga izvemo iz napisa, ohranjenega na stebru pod reliefno predstavo beneškega leva, ki drži v spodnjih šapah grb družine Delphino. Napis se glasi: ANTONIO DELPHINO PRAET. ET PRAEF. AD INGENTIA NATO QVI VIAM M. P. X. VSQVE AD TERGESTI FINES PENITUS EVERSAM KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 111 SEDULO LABORE ET CONSTANTI CURA RESTITUIT ET MURIS PONTIBUSQVE CONSTRUCTIS APTAM LATE CURRIBUS REDDIDIT ALOYSIUS DE OCTATIO COMES II VIRI G. A. M. P. P. CID ID CCLXXVI Iz napisa izvemo, da je Antonio Delphine, pretor in prefekt, dal zopet v uporabo glo- boko izkopano cesto, ki meri 10 tisoč »Pa- suum« do meje Trsta potem, ko je sezidal zidove in mostove. Na napisu je označeno le- to 1776 kot čas, ko je bilo cestišče zopet dano v uporabo. Steber z napisom enake vsebine je menda stal pred osnovno šolo v Škofijah, kjer leži podrt ob cerkvi in bi ga bilo' treba postaviti na prvotno mesto. Tretji steber pa je stal nekje na italijanski strani. Čeprav napis govori o dolžini obnovljene ceste, ni mogoče trditi, da se odsek začenja prav pri stebru v Bertokih, kajti možno je da je tu že na sekundarnem kraju. Vsekakor bi bilo treba s sondažnimi izkopi cesti slediti posebno še zato, ker starejši ljudje omenjajo, da je bila od ankaranskega križišča ob levem bregu Rižane speljana do stebra tudi cesta mimo nekdanje graščine Nobile, katere ostanki so še ohranjeni na pobočju grebena severovzhodno nad Bertoki. Ce pa upošteva- mo podatke, ki govore o ostalih dveh stebrih z napisom enake vsebine in sledove podobno omejenega cestišča, ohranjenega v Spodnjih Škofijah, pa je skoraj verjetno, da je bil ta J^^ovljeni del cestišča speljan prav skozi da- našnje križišče in so mu pripadali fragmenti starega cestišča, odkriti med gradnjo novega ankaranskega križišča. Najdba je vsekakor zanimiva, ker smo dobili po vsej verjetnosti enega dokaj redkih profilov solidno grajene srednjeveške ceste. Napis na stebru pa terja vsekakor natančnejšo obdelavo, s čimer bodo nedvomno dopolnjeni tudi tu navedeni po- datki. Daljši in bolje ohranjen fragment cestišča je zaradi svoje zanimive tehnične izvedbe prezentiran v zelenici ankaranskega križišča po navodilih Medobčinskega zavoda za spo- meniško varstvo Piran. Da bi bila današnja izvedba čim bolj ločena od starega načina gradnje, so staro cestišče z obcestnimi jarki, napolnjenimi z mivko, obdali z ozkimi be- tonskimi robniki. Ob preseku starega cesti- šča, kjer je profil ceste lepo viden, pa je v.re- jen prostor za ogled, prav tako omejen z betonskimi robniki. Ti pa predstavljajo tudi mejo med prezentirano najdbo in urejeno cestno zelenico. Za odvod meteorne vode je uporabljen obstoječi kanal, ki se tudi sproti čisti. S prezentacijo starega cestišča je da- našnje moderno križišče kulturno in estetsko obogateno. OPOMBE 1. A. Grenier, Manuel d'... archéologie Gallo- Romaine, Paris 1934, 345. — 2. Zgodovina cest na Slovenskem, Ljubljana 1972, 17. — 3. A. De- grassi, II confine nord-orientale dell'Italia Ro- mana, 24, 49, Tav. VIII; L. Bosio, L'Istria nella descrizione della Tabula Peutingeriana, Atti e memiorie della societa'Istriana di archeologia e storia patria, Trieste 1974. 54.