St. 57.
V Trstu, v sredo 16. julija 1884.
Tečaj
Glasilo Slovenskega političnega društva za * rimorsko
-t*.
•V edinosti J« no8.«
»EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako ared« in sabtto o poludne. Cena za vse leto je C pld., za polu leta 3 gld., za četrt leta ft. pld. BO kr. — Posamezne Številke se dobivajo pri ooravništvu in v trafikah v Trst« po B kr., v Štrlel in v Ajdovščini po O kr. — Aaročnint, reklamacije in inserate prejema Oprtvilitv«, vla Torrente, »Nova tiskarna*.
Vsi doviii se pošiljajo Urednlitvi »vla Tsrrente« »Nuovtv Tipografia;« vsak mora biti
frankiran. Rokopisi u»ez posebne vrodnosti se no vručujo; — Jntertilt (razne vrste naznanila in poslanice) se zaračunijo po popodbi — prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr.
13. julij 1868.
13 t. m. je minolo 16 let, kar se je t Trstu krstilo s krvjo narodno gibanje tržaških Slovencev. Pred 16. leti, oaprav na nedeljo 12. julija se je slovesno odprla Čitalnica v Rojani in ko so okoličanski fantje se svojo zastavo prepevajoč Sli skoz mesto, napadla jih je drhal, plačana morda cel<5 z denarjem, ki je došel od onkraj velike luže, in unel se je boj, ki se je ta dan s tem končal, da je peščica napadenih okoličanov v beg zapodila veliko število Italijanov. Zdaj je šinol ogenj iz iredentarskega gnezda; pripravili so se na ozbiljen boj ter se oborožili z revolverji in bodali. Uže drugi dan dopoludne je šla po Trstu govorica, da se nekaj pripravlja, da pridejo na večer mandeijeri v mesto na boj itd. O poludne se je pravilo, da so vsi revolverji pokupljeni. Na večer okoli devetih pa so so začeli pred kavano «Chiozza» kar naglo zbirati ljudje, da je bilo v malo tre-notjih vse črno. Ta velika množica se iz začetka ni ganola, ampak tiho in mirno je stala na mestu. Po bližnjih ulicah pa so stale manjše trope in govorilo se je, da čakajo mandeijerjev, ki imajo priti v mesto na ponoČno stražo. Ali ti so uže za dno posamič prišli in tako jo vse mirno bilo do polunoči. V tem času je blizu kavane «Fabris» sfrčala raketa v zrak in pred «Chiozzo» stoječa množica se je začela valiti na to stran. Prednopaje dospela do velike vojašnice, zaprli so jej pot iz nje poslani vojaki. Blizu Fabrisa so namreč italijanisimi zalezli nekoliko manderjerjev, ki so iz ponočne službe mirno domu šli, napadli jih in z raketo
PODLISTEK.
Solza materina reši ralfliasii.
(Dalje.)
Bilo je jesenskega večera, hud viharje tulil na morju in razbilo se je več ladij, kr so to noč po morju plavale, razkačeni valovi so jih metali, kakor orehove lupine. Jaz in tvoj oče, draga žena, sedela sva sama v hiši, ti in mati ste šle uže spat. Tudi mi dva svaF6 uže pripravljala, da bi pospala, kar zasllšim jaz pok z morja, znamenje, da je ladija v nevarnosti. Ker je bil pa prehud vihar, nisva ei upala na vodo, čakala sva težko prihodnjega jutra. Ko se je začelo daniti, bila sva uže oba bo koncu. Ideva gledat, kako je z ladijo katero je vihar na ostre Škrbine h kraju zanesel. Dolgo gledava po uže pomirjenem morju, pa ni česa ne moreva zapaziti. IČo pa više stopiva, zagledam jaz, dobro uro od kraja, ladijo na morji. Urno se pripra-viva in vesljava do nje. Tja dospevši zač neva klicati, pa nič odgovora nama ni bilo. Splezava na njo in gledava, pa žive duše ni bilo na njej. Oče gre gledat, kako visoko je voda narasla, vrnovši se, pravi, zelo se nama mudi, če hočeva kaj rešili. Pospešiva se in mnoso, mnogo dragocenosti nabereva in v čoln spraviva. Veliko zlatnine in srebrnine je bilo uže v čolnu, oče še enkrat pogleda^ po vodi v ladiji in ker je naraslu, pravi: Če hočeva še enkrat priti po blaga, morava se požuriti, ker ladij a se k malu potopi. Z vso močjo ve-
dali znamenje pred Chiozzo stoječej množici. Ko so priSli zraven tudi policijski in manderjerski stražniki, začel se je Se hujši boj. Množica je začela streljati z revolverji; manderjerji niso streljali, tudi vojaki ne, ti so množico le razganjali.
Napadeni okoličani so se le branili; a tistikrat je po mestu stražil So okoličanski milični bataljon, ki je le to izvrševal, kar mu je bilo od gosposke in policije ukazano. Da bi se bilo pustilo bataljonu, da čini mirno svojo dolžnost in pomete plačano drhal z javnih ulic, da bi se jim bila dala cel6 podpora rednih vojakov, rabuka bi bila precej zaduSena. Ali temu je bilo drugače. — Okoličanski bataljon je bil zapuSčen; niso mu dali ne oblasti, ne varstva; ampak dopuščali so, da je drhal posamezne pa-trolje milice insultirala, da se je po blatu gazila c. k. opravo, c. k. porte ćpće; dopuSčalo se je, da se jo c. k. zastava, katerej je bila botra sama cesarica, po skritih potih nesla Nabre-žino, kder je okoličanski bataljon pri-priČakoval cesarja, general Mtfring je mirno gledal, ko je drhal lučala s kameni, v morje metala pred njegovimi očmi vojake okoličanskega bataljona. Tako so znali tistikrat varovati državno avktoriteto v Trstu.
Prav tisto leto v jeseni pa se je vršil tudi imeniten tabor v Šempasu; tudi tega so hoteli Lahoni prekrižati, in videlo se je, da vlada mej goriškimi in italijanskimi Lahoni eden in isti duh in ozka zveza. Lahonska intriga je v Gorici tistikrat le toliko premagala, da so se taboritom strogo odmerile ceste, po katerih imajo hoditi okolo mesta na vipavsko cesto
sljava in nabrane reči na bregu pod grmovje skrijeva. Tudi v drugo sva naložila poln čoln blaga vsake vrste, a ko se vrneva v tretje, potopila se je bila uže in morje je vse bogastvo požrlo. Z očetom se zdaj posvetujeva, kaj s pridobljenim bogastvom začneva. Po dolgem govorjenju se zediniva, da nobenemu o tem nič ne razodeneva, bogastvo zakopljeva in da jaz tebe v zakon vzamem. Ce pa pravi lastnik po denarjih vpraSa, vrneva mu jih.
Zakopala sva jih pri jablaui na vrtu proti morju za sežen od deblu. Po mojej smrti jih izkopljita in kupita si kako naselile kod drugod, to pa prvemu nesrečnemu mornarju, kateri k vama pride, da-rujta. Če pa Urha najdeta, delita z njim premoženje in ljubita ga kakor mene. To je moja zadnja volja. Hud kašelj mu besedo zapre, da ne more dalje govoriti. Mati in sin sta pazljivo poslušala očetovo povest, na zadnje pa oba solze polilejo. Oba se tako ihtita, da očeta ne vidita, kako vedno bolj bledi in roke sklepa. Še le, ko globoko vzdahne, opazi mati, da umira. Jezus, Marija, pomagaj I oče umira! S temi besedami skoči po koncu, začne ga s blagoslovljeno vodo kropiti in moliti. Po kratkem boji z smrtjo izdahne ribič svojo dušo.
Z neizrekljivo žalostjo sta mati in sin pokopala ljubljenega očeta. Ko se od pogreba vrneta, domisli si Mihec očetovega sporočila in popraša mater, kdaj bogastvo izpod jablane izkopljeta, mati nič ne reče. Zvečer pa mu veli, naj vzame matiko ter ide ž njo na vrt.
Pod jablan došedši popraša mati, kde je oče velel kopati. Seženj od |ablane proti morju, pravi Mih«c. Poglejva, kaj je1
in v Šempas; a da ni bilo baron Pino-ta v Gorici, kateri je pod svojo odgovornostjo odločno zahteval, da se dovoli tabor, bil bi namestnik Miiring, katerega so imeli Lahoni na svojej strani, prepovedal cel<5 tabor; torej bi se jim bila kmalo posrečila intriga popolnoma.
Ali tistikrat je bilo ministerstvo ustavovercev na krmilu in se taki brezobzirnosti niti no bi bilo čuditi; temveč se moremo v očigled denaš-njim razmeram skoraj čuditi, da so se v tistej dobi mogli vršiti toliki tabori po vseh slovenskih pokrajinah. Vendar pa Primorski Slovenci nikoli ne pozabijo in ne smejo pozabiti 13. julija in 18. oktobra 1868.; to so bili za nas pomenljivi dnevi, ki so nas podučili, kaj imamo v vseh slučajih pričakovati, posebno od mero-dajnih, torej pri vladi dobro zapisanih Italijanov, kateri se v narodnih pra-Sanjih in v pravičnosti proti Slovencem prav malo ali nič ne razločujejo od Iredentov, kakor smo mi to dostikrat trdili in dokazovali.
V spominu mora biti Se vsem, kako smo mi ocenili Coroninijevo pravicoljubnost Se ob času, ko so še nanjo vsaj nekoliko verjeli nekateri drugi naši listi; prav tako smo pisali o znanem Burgstalleiju in o še nekaterih drugih, ki so so od nekdaj Slovencem na lice kazali dobri. — Ali pustimo to in preiskujmo, kak razloček ali pa kaka podobnost je v tem obziru mej letom 1868, in 1884.
Slovenci so se pred 16 leti začeli še le nekoliko bolj zavedati; saj so jih zbudili Se le tabori, ki so bili karakteristično znamenje one dobe. Tržaška rabuka leta 1868. jih je našla
nama oče zapustil; odmeri seženj od morja in kopiji, ukaže mati. Mihec koplje in koplje, pa ničesa ne dobi, oba mislita, da se je oče meŠ;»l in uže sta hotela kopanje popustiti. Se enkrat Mihec matiko v zemljo vsadi in na nekaj trdega zadene. Zdaj dalje koplje in 1c malu stojita mati in sin zraven dva čevlja dolge in čevelj široke skrinjice, strme se vanjo oziraje.
Sin prvi zapazi v skrinjici majhen kluček, hoče ga zasukati, pa ga ne more, in mati mora klešče prir.esti. Po dolgem napenjanju se ključ zasuče, pokrov odpre in glej čudo! mati in sin ostrmita, kaka svitloha jima oči bliščil Komaj se zavesta, primeta kovčeg vsak na enej strani ter ga odnesota v hišo. Vse se blišči in sveti, ena reč je lepša od druge, sin gleda in rije do dna, kaj je tamkej, prinese polno pest rumenih denarjev iz nje, pa jih ne pozna in ne ve, so li Še veljavni. Začneta po vrsti vse na mizo razkladati in čudo pregledavati.
Pozno sta legla, pa nobeden očesa ne zatisne. Zjutraj zgodaj Mihec vzame en denar in ga nese v mesto, da bi poizvedel, če so dobri ali ne in koliko veljajo.
Mati pa doma premišljuje, kam s toliko bogastvom. Doma mi ni ostati, misel na očeta in sina, ki se morebiti po širokem svetu klati, ne dajala bi mi miru in pokoja. moram ga iskat.
Mihec ves vesel domu priskače in pripoveduje materi, česa je v meslu izvedel. Nesel sem denar, tako pripoveduje, k zlatarju in ga prašal,koliko da zanj. Zlatar ga pogleda in pravi: trideset goldinarjev, in jaz sem ga mu dal, zlatar pa mi je v roko segel in rekei, Če jih še kaj imatp, pa mi jih še prinesite. Glejte, tukaj je trideset
Še popolnoma neorganizovane in zato so tudi prebili najhujše ponižanje. — Ali prašanje je, ali bi so taka nevihta smela nekaznovano denes nad njihovimi glavami raztresti. Mislimo, da teško.
Naša narodna zavest jo vendar toliko napredovala, da bi nam tako ravnanje prešinolo srca z največo srditostjo in da no bi mirovali, dokler nam ne bi bilo zadoščenja, in naj bi ta boj za pravo trajal tudi leta in leta in nas stal najdraže nam sile. Avstrija ne bi mogla, ne smela več gluha ostati na našo silne tožbe. 16 let je šlo v večnost, a sovraštvo naših sodeležanov ital. jezika se v tej dobi ni poleglo prav nič, temuč rastlo je v tistej in še večjej meri, v katerej je rastla naša zavedenost in naše narodno gibanje, in denes vidimo pred sabo stranko italijansko, od katero skoraj ni pričakovati, da bi nam postala pravična in katera ne dopušča, da bi se na Primorskem izvedla naloga dana po cesarju sedanjemu mi-nisterstvu z besedami: jaz hočem mir mej mojimi mrodi.
Naši Italijani so v političnem obziru pravi bratje Velikonemcev; prvim in zadnjim je politični ideal: hegemonija ali nadvlada nad Slovanom. To mora biti po dosedanjih skušnjah znano v vseh, tudi viših krogih avstrijskih. — Časi so se spremenili; nastopila je druga vlada, Slovanom bolj pravična in ta vlada je Velikonemco dosedaj še precej dosledno pobijala ter jim izvila iz rok oblast, katero so si prisvojili nad vsa avstrijska ljudstva. Na Poljskem, Češkem, zadnje dni na Moravskem in tudi na Kranjskem je denes spreme-
goldinarjev, sedaj sva bogata. Z veseljem ogleduje mati toliko denarjev, Če le četrt del onih prodam, misli si, pol sveta lahko obhodim. Počasi tudi Mihca na svojo misel pripravi in oba skleneta, iti po svetu Urha iskat. Teden dni je hodil Mihec vsak dan v mesto in k zlatarju nosil denarjev, iznosil jih je polovico in prinašal domu veliko, veliko denarjev. V mesecu dni sta bila za odhod pripravljena, in nista se tako težko ločila od doma, kakor poprej Urh, ker sta bila na samoti sama in misel na očeta jima bi bila vsako vesel j e grenila. Poslovita se od znancev in odrineta od doma.
III.
Večer je, solnce se k zapadu nagiblje, majhen otok sredi šumečega morja se sveti v solnčnih žarkih. Ne daleč od otoka se gibljeti dve velikanski ladiji, vse živo je na njih. Na kraju otoka pa so razpeti šatori, da zadržujejo vroče solnčne žarke, nihče se ne gane v okolici razpetja. Ko pa solnce zatone v morjp, prične senovo gibanje. Izpod šatorov lazijo ljudje in tekajo sem ter tja, skoraj vsi so'bili bradati, zagoreli od solnčnih žarkov. Vsak gre v največji in najlepši šator, iz katerega grmi močan, oster glas, pozna se mu, da je vajen zapovedovati. Ko so vsi iz šatora odšli, prikaže se pri vhodu mož korenjaške postave. Pokliče Jona, svojega najzvestej-Še<:a služabnika: Jona odvezi čoln, veslaj k ladijama in vprašaj, ali so uže zapazili plen. Jona, črn kakor saje. spolni povelje kapltanovo, o polu ure se vrne z novico, da plava ladija, daleč, daleč, od tod.
(Dalje prih.)
njeno stališč?, in vidi se, da naga vlada tam izvršuje vsaj kolikor toliko program enakopravnosti, k ljubu temu, da ima tain opraviti z vse drugim elementom, elementom, ki jo v Avstriji od nekdaj nosil zvonec in je o svojem gasu protivil se tudi Italijan-stvu na Primorskem. Videli smo, daje vlada tudi v Dalmaciji še celd v ustavovernej dobi kolikor toliko podpirala Hrvatstvo in uspeh te politike v Dalmaciji je, da denes niti Italijani no dvomijo več o tem, da jo dežela slovanska dežela.
Lo v Primorskih treh pokrajinah Čutimo drug veter; le tukaj je ostalo Se vso pri starem, skoraj prav tako, kakor da bi tukaj ustavoverstvo imelo So svojo zadnjo trdnjavo. V tem mišljenju nas potrjujejo posebno nekateri simptomi v Istri, potem zanemarjanje Slovenccv v Trstu in okolici, najbolj pa zadnja afera sč slavnostjo goriškega bralnega in podpornega društva. Kakor nevesela jo ta prikazen sama ob sebi, vendar so pa nje naravni na-stopki za nas tolažilni. Pred 16. leti ni bilo skoraj nobenega odpora; letos po IG letih je pa stvar vso drugačna.
17. poročil z vsega Goriškega je le en glas o srditosti naroda in o odporu na sezivanjo goriških Lahonov. Ideja svoji k svojim je postala kri in meso. Tudi tržaška okolica je pokazala v zadnjem času, da se hoče postaviti popolnoma na svoje noge in da nočo več moleč služiti namenu nekatero italijansko gospode v Trstu.
V največo zadoščenje pa nam je gibanje istrskih Slovanov, ki so baš pri zadnjej volitvi pokazali, da narodna zavest intensivno prodira v njihove kroge. — Italijani čuteči, da so se začeli majati stebri njihove hegemonije, kričati so začeli na vso vetrove, akoprem jim Slovan nikder ne krati njihovih pravic, snujejo politična društva v Istri in v Gorici, in sploh mislijo na to, kako ne bi Slovana izpustili iz jarma. Nasvetovali so v to svrho cel6 zodinjenje vseh treh dež. zborov primorskih v enega samega; a po par tednih so so uže zopet premislili in zdaj pišejo o tej stvari skoraj prav tako, kakor smo mi pisali pred 14 dnevi, da je namreč nevarnost, da bi nas Slovane v skupnem zboru no mogli za vse čase majori-zovati, zato da je boljše, da se le po političnih društvih edinijo itd.
Treba jo pa znati, da je Goriškim in Istrskim Lahonom to oporekanje samih sebe bilo dekretirano od tukaj, iz Trsta, in morda pride še Jas, ko bodo prav Lahoni z vso silo delali proti takemu potrebnemu združenju, za katero se pa morda začnemo potezati zdaj mi Slovani. Tako daleč so torej prišli v svojoj bojazni, za trinoštvo na Primorskem, da uže sami ne ved<5, katera sredstva bi vpo-trebili v njega ohranitev. In ker se ne čutijo zadosti močne, še manj pa pogumne, zato prete, ne le nam Slovanom, temuč tudi dež. vladi, policiji, katera se zopet ozira na taka pretenja in s tem dokazuje, da na Primorskem Se nismo prebili MčJringovih časov. In tukaj molčimo, ker si lehko vsakdo misli svoje.
Ali naj si uže bode, kakor koli hoče, in ako se tudi ni v tuk. vladnih krogih nič spremenilo, pri vsem tem konstatujemo, da so je po lGletnem gibanju ipak v narodu mnogo na boljšo obrnolo, da se Slovani na Primorskem po lCletnej dobi veliko bolj zavedajo, da so v občo napredovali.
Prav zato smo uže v začetku jekli, da denes no bi smela več tržaška drhal nekaznovano proganjati
okoličanov po mestu, da bi bilo kaj tacega najbolj nevarno Italijanom samim; posebno pa neodreštnim; kakor je uže prineslo in prinese še rogovi-Ijenje goriških lahončičev le njim zasluženo kazen. Po 16 letnih manjših in veČih bojih, moremo torej denes konstatirati, da jo naš narod v zavesti napredoval. Italijani se pripravljajo za še veče borbe; pa zato bode odpor Slovencev So veči in ako bode stal v primeri z dosedanjim, bode naš narod v 8 letih več napredoval, nego je dosedaj v 16 letih.
Iz tega uzroka torej moremo lGletnico imenovati dokaz, da ne propadamo, ampak da so vodno bolj približujemo konečnej zmagi. Tako so mi spominjamo 13. julija 1868.
Politični pregled.
Notranje dežele.
CesarjetiČ Rudolf je 11. t. m. z t isoko svojo soprogo odpotoval iz Celovca naravnost v Monakovo.
C. kr.eskadra je 13. t. m. zopet zapustila puljsko luko ter odplula na vežbanje, proti večeru je dospela pred Reko, kder ostane nekoliko dnj. Pričakovala jo je ogromna množica ljudstva in v pozno noč so se vozili čolni okoli s železom oklopljenih velikanov, s katerih zijajo smrtnonosna žrela, pa varujejo tudi bregove prežečega sovražnika in hite na pomoč, kder je pomoči treba. To zadnje se je na Reki pripetilo uže prvo jutro po dohodu c. k. eskadre, o čemer poročamo na drugem mestu.
Cesar je podelil viceadmiralu baronu Sterneku dostojanstvo tajnega svetovaistva, kanonskim načelnikom, ki so se 9. juliju vdeležili streljanja v tarčo, pa je vsakemu 1 cekin podaril.
Zoper nov volilni red, kateri je izdalo trgovinsko mlnisterstvo za praško trgovinsko zbornico, vložila je ta priziv, katei i je pa upravno sodišče odbilo.
Vojni minister je ukazal, da se k letošnjim orožnjim vajam ne smejo po-poklicati tisti reservniki, ki so na Francoskem, da se kolera ne zatrosi v naše dežele.
Poljedelski minister grof Falkenhayn pride jutri v Trat ter se odpelje na ladijl Pelagosi v Pulj.
Moravski deželni tbor se je odprl konci minolega tedna. Takoj v začetku se je opazilo, da ima vso drugo podobo od poprešnjegn. Tudi deželni glavar ga je vse drugače nagovoril, nego poprejSnji; nagl.išal je namreč vzajemno, mirno, za deželo blagonosno delovanj« vseh strank brez razločka.
Hrvatski deželni \lor je v ponedelek zaključil svoje zasedanje; meseca avgusta se zopet snide, da izvoli regnikolarno deputacijo; če pa ta poravna navkrižnosti mej Hrvatsko in Ogersko, to je pač zelo dvomljvo.
V Bosni roparstva ne morejo popolnem zatreti. Posebno preglavico dela prebivalstvu in redarstvu zloglasni ropar Milan Nikolič, ki uže več let počenja najdržniša razbojstva, i če tudi je na njegovo glavo postavljeno 700 cekinov, vendar ga ne morejo ujeti. 6. julija t. 1. se je v Bjelini naznanilo žandarmeriji, da se Nikolič nahaja četrt ore od Bjeline. Vsled tega se je vzdignola vsa žandarmerija na dotično mesto ter je re3 našla njega z dvema tovarišema.. Vodja žen-darmtrije je ustrelil za roparji, ali v tistem hipu ga je zadela krogla, da je na mestu mrtev obležal, roparji pa so ube-iali. Drugo jutro je vojaško poveljstvo poslalo močne patrole v dotično okolico ali vse iskanje je bilo zabadava.
Vnanje dežele.
Francoska poslanska zbornica je 12. t. m. dovolila dva milijona frankov za podporo mest, katere zadene kolera. — Zavrgla pa je prošnjo, naj se pomiloste anarhisti, ki so bili v ječo obsojeni, potem ko je minister notranjih zadev izjavil, da
hode vlada p; kanesljiva t h ti m, ki so bili zapeljani, ne pa voijem anarhistov.
V	Parizu so i4. t. m. kakor vsako leto, obhajuli veliko narodno veselico, katere se je vdeležilo sila veliko ljudstva. Predloge i nasvete vseh zdravnikom, naj se veselica zarad kolere ne obhaja, zavrgel je pariški mestni svet; celo iz okuženega mesta Maisilije so prišli v Pariz posebni vlaki, ki so pripeljali mnogo ljudi na veselico. Z Čisto neskaljeno radostjo pa se ta veselica ni izvrfila. Pred gostilno Continental so namreč opoludne zapazili študentje nemško zastavo ter začeli kričati, naj se odstrani; nekateri so na to priskočili, raztrgali zastavo, pobiti okna in polomili vrata gostilnice. Policija je na to razgnala razsajalce.
Na Anglelkem je ljudstvo silno razburjeno zarad tega, ker je zgornja zbornica od spodnje zbornice uže sprejeto pre-drugačbo volilnega reda za državni zbor zavrgla. Ta razburjenost je tolika ter ima tako moč, da v kratkem ča3U lahko gosposko zbornico in ž njo angleško konservativce v prah telebi. ('Pri tej priliki moramo pristaviti, da so angleški konservativci skoraj prav taki, kakor naši liberalci, liberalci pa imajo našim konservativcem zelo enaka načela, na Angleškem se tedaj imenujejo politične stra nke s pravim imenom, pri nas pa je narobe svet, ker naši liberalci so veliko manj liberalni, nego naši konservativci, to priča neovržljivo mnogo v zadnjih letih v državnem zboru skleneuih zakonov, vzlasti predrugačba volilnega reda za državni zbor.) Vrnimo se zopet k stvari: Vsa liberalna društva na Angleškem, in teh je tam veliko, zarotila so se zoper zbornico lordov; na prvi klic londonskega liberalnega društva sešlo se je v Hydeparku 200.000 vdeležnikov in vsi ti brez izjeme so protestirali zoper sklep zgornje zbornice. — Gladstonov predlog, ki je bil, kakor uže rečeno, v spodnjej zbornici spr«jet, ima ta namen, da se tudi nižji in ubožneji stanovi pokličejo k političnemu delovanju; po njegovem predlogu bi se število volilcev pomnožilo za dva milijona, in ko bi to potrdili-obe zbornici, potem hi predložil drug predlog, po katerem bi se pravično uredile volitve v posameznih volilnih okrajih. A angleški konservativci delajo prav tako, kakor naši liberalci, oni nečejo te predrugačbe dovoliti, če tudi so uverjeni, da je pravična in potreba, le zato ne, ker sovražijo Glad-stona, kakor tudi naši liberalci nočejo glasovati za najpotrebnišo stvar le iz tega vzroka, ker jo priporoča vlada, katero sovražijo. Prav nič ne dvomimo, da Glad-stone ne bi zmogel, ker dela za pravično stvar in ker ima ljudstvo nasvojej strani; pri tem pa je lahko mogoče, da se vsa zgornja angleJka zbornica razruši, ker jo ljudska volja in oblast iz državnih ustanov izbriše. Kar pa velja o angleškej vi-šjej zbornici, to ne velja o našej gosposkej zbornici, ker je nje sestava drugačna, pač pa velja o liberalnih poslancih poslanske naše zbornice, ker do teh sega tudi pri nas ljudska volja in oblast.
V	anghikej poslanske} sbornici je Glad-stone 11. t. m. naznanil, da upa, da finančna komisija uže v začetku prihodnjega tedna izvrši dela o egiptovskem prašanji in da se konferenca potem v enem ali dveh dneh zopet snide. Komisija je svoja dela tako skrbno pripravila, da se sme pričakovati, da bodo dela v konferenci v malo dneh dokončana.
O egiptovskej konferenci se poroča iz Londona, da so se francoski finančni pri-družniki izrekli zoper znižanje obresti egiptovskega dolga; dalje se poroča, da Rusija o vredbi finančnega stanja ne vidi še poroštva, da bi s tem bilo Egiptu uže pomagano, ampak želi uredbo vsega egiptovskega organizma, katero vredbo naj bi velevlasti krepko v roke vzele. Vidi se iz tega, da bo Egipt delal Evropi še mnogo preglavice.
V	Črnem morji na anatolskem obrežji so se prikazali morski roparji. Izropali so uže dve ladiji, ki ste bili na poti z Ba-tuma v Carigrad, ter bili naloženi z drago svilo. Branite se niste mogli, ker imajo roparji nagle ladije in so dobro oboroženi.
Ti/lita se poroča, da je več perzi-ških bataljonov prestopilo turško mejo, pridrlo v deželo Giovar in turške gosposke prognalo. Turška vlada si prizadeva, da bi od kristjanov dobila pomoči in Perze čez mejo vrgla, ali kiUtljani begajo, da se odtegno turškim zahtevani.
It Suakina se poroča, da Angleži delajo v Suakinu veliko orožnico ter se pripravljajo, da pošljejo veliko rnoČ, najmanj 20.000 mož, da vzamejo Berber krivemu proroku. — Muddir v Dongoli pa je izdal razgla=, v katerem poroča, da gaje Mahdi imenoval za emirja in da hoče napasti Vadihalfo.
DOPISI.
Ise Rojana, 13. julija. — Denes smo imeli tukaj običajno procesijo ali opasilo. — Ves Rojan in sploh vsa cesta, po ka-terej se je pomikala procesija, bila je odi-čena se zelenjem, cveticami in neštevilnimi zastavami, mej katerimi skornj večina narodnih. Procesija sama ob sebi je bila kaj krasnega: na stotine zalih okoličank v narodnej obleki s pečo na glavi, skoraj kakor da bi bile hotele demonstrirati proti dopisniku v zadnjej «Edinosti», ki je toži), da naša vrla dekieta opuščajo prekrasno okoličansko nošo*), potem je bil en oddelek veteranov z godbo, več tisoč okoličanov in meščanov, s kratka: procesija je bila veličastna.
Pri tej priliki moram pohvaliti vrle rojanske pevce, ki so pri procesiji in pri maši izborno prepevali, prav na začudenje vseh navzočih. Ali pozabiti ne smemo tudi cerkvenega starešinstva, katero je preskrbelo za krasno odičenje cerkve iu za najlepši red procesije. Napravilo je bilo tudi, da se bo streljalo; ali oni «šoštar», ki je vrgel od sebe kopita, da zdaj ljudi nadleguje s6 svojimi hudomušnostmi in budalostmi, znal je v zadnjem hipu, kakor se je to zgodilo z goriško slavnostjo, preskrbeti prepoved precartanega našega magistrata, da se ni smelo streljati.
Popoludne so pa naši vrli pevci ini-roviziruli prav lep koncert pri Boletu, aterega se je vdeležilo staro in mlado v največo zadovoljnost.
Gorica, 14. julija. — (Domača klofuta). Vročina huda, soparno, blizo 36 stopinj in brez veterčka, a vendar se je danep, vtorek okoli 11'J, dopoldne povsem ohladilo. Dohitela je nas uboge »nevitežke« Slovence goriške z jasnega neba grozna loha. Došia je namreč klofuta iz doma-ega tabora in klofuta domača boli, žge, peče ter ob enem neizrekljivo skeli in treba zdravila, treba veščega zdravnika. Vtorek, 8. je slovenski klub deželnega zbora prebral v svojej skupščini poprej izdelano interpelacijo, ki le dogodke,, temno osodo namerjavanega blagoslov-Ijenja zastave slovenskega bralnega in podpornega društva, protislovja različnih znamenitih osob opisuje ter je nekako zahtevala pojasnila in primernega zadoščenja. Poslanci naši so bili tega mnenja, da se mora inierpelirati, samo jeden, ki pa včasih brez hude namere rud svojo pot hodi in bi se bil kakor poštenjak morda vendar le uda), mislil je, naj se stvar Še nekoliko premisli. Nekateri naših
Eoalancev so celo trdili, da moramo vdo-iti ugoden ougovor in če ne, da izstopijo Slovenci iz deželnega zbora. Oblika pa ni bila prav po godu —- odložila se je na to interpelacija na prihodnjo sejo, dne 14. t. m. in se je pooblastila dvojica poslancev, dva, rodna brata, da vso stvar se jeden-krat preštudirata in konečno utilizirata.. Bila je prvotna interpelacija odnesena v Ghetto in uže vtorek zvečer so posamezni črnogledci in tudi nekoji poslanci trdili, da je sveta naša zadeva pokopana, da ne pride nikdar več iz Ghetta. Poparjenost se je uže kazala. Verovali pa nismo, kajti bilo bi prežalostno. Mej tem so vsi slovenski listi v daljših uvodnih člankih in v raznih dopisih o našej zadevi in o pre-brikej oso i naše svečanosti pisali in to z iskreno besedo, z svetim ognjem in pravim prepričanjem. Kdor temu ne veruje, naj čita liste od najstarejših »Novic« do naj mlajšega »Ljubljanskega lista«. Imenovala se je zadeva občeslovenska, dogodek velike važnosti. Tu pa se je italijanska stran bala interpelacije, ki je, kakor Damoklov meč visela nad marsikom — a človek obrača, bogovi obrnejo!
V denašnjej skupščini sta poročevalca izjavila, da z interpelacijo nI nič, kajti narod se ni ra\ialil. Čeprav j« ves slovenski svet nasprotnega mnenja, čeprav je razburjenost po Goriškem velikanska, čeprav so vsi slovenski listi od 6. t. m. do denes in to brezizjemno javno izrazili svojo nevoljo, nezadovoljstvo, vendar le je modro voditeljstvo po petdnevnem premišljevanju sklenolo; »da se narod ni razžalil, da ci treba interpelacijei. Inter-
•) V tem obziru je morda res malo pre-črno risal.	Urcd.
pelacja danes zvečer toraj ne stavi in »mirna Bosna«, kajti tako se ti ukazuje!
To je za naše srce, za naše ponosno čutenje hujše nego vsi dosedanji udarci. Lehko odpustimo vsem, saj so nam uže po rojstvu nasprotni — a tu je drugače. Kaki bodo nastopki temu udarcu, kaj pride za domačo klofuto'! Bog sam ve! Ali zadnja Instanca, to je nepokvarjeni, zavedni, razžaljeni narod napram svojim ljudem, napram lastnej krvi kaj črhne? Bodimo odkritosrčni, kajti vsakdanje ži-venje nam kaže, da ni dobro, če se odveč bahamo, če preveč lastni »jaz« hvalimo. Mi trdimo, ker so nas zadnji dnevi po hudej borbi v pesimiste spremenili, mi trdimo, da ho molčal in mesto daljnega vspešnega delovanja, mesto požitovalnosti, navdušenosti nastopi po vsej progi grozni »meni je vse jedno*.*)Velikokrat smo vredni, da nas tepe osoda, kajti večkrat smo sami krivi; kdor reče prvo, prikimati mu je drugemu.
Nekateri poslancij hočejo precej po končanej sesiji svoj mandat odložiti, ker se ne ujemajo s tem činom.
Morda pa, da se tudi kaj druzega zgodi — da se narod kot mandatar oglasi, da se ohrabri in pokaže po postavnej poti svoje mnenje onim, ki bi ga radi zastopali in morda krivo sodili. Prorokovati nočemo nič — a to pravimo brez jeze, brez ognja, ker nam je zadnjega vesolna ploha denašnjega dne pogasila, da je rfo-mača klofuta silno huda in da skeli.
Vam pa tržiškim Slovencem, koji ste z nami čutili in ste se hoteli z nami pošteno veseliti kot pošteni Avstrijci, pošteni državljani in olikanci, vam n;«j bo za danes dovelj, da interpelacije v deželnem zboru goriškem ne bo, kajti »Slovenci se niso razžalili!
Italijani, koji so zagovarjali svoje naj si bodi opravičene ali pa ne opravičene pravice, pa so se sedaj zjedinili okoli svojih mož in so osnovali te dni novo »politično društvo za interese Goriške in Gradiščanske grofije*. Društvo bode delalo, bode zdatno delalo. Društvo misli celo osnovati slovensk list, da bi 2njim naše ljudi v svojo mrežo lovilo. Nam pa je le slušati,spoštovati,čestiti, vbožavati,klečeplaziti, kajti, kaj bi delali, skrbeli ? saj naši bogovi dovelj skrbe, oni bogovi, ki so odsvetovali, da se Slovenci poprimejo dela pri zadnjej volitvi v trgovinsko zbornico, oni bogovi, kojih »Sloga« složno, presložn® spi in molči, da se zopet prebudi, ko pride leta 488o, volitev v državni zbor.
Italijani se danes radujejo, a radujejo se tudi denes Nemci v Gorici, kajti dobili so za nemško šolo po »Schulvereinu« 2000 goldinarjev na leto — mi pa smo prejeli »domaČo klofuto«. Vsakemu svoje, vsak ne more pečenke jesti In za nas je tudi ne-zabeljena polenta na živino — gojnej ulici dobra. Pa kaj jed, kaj pijača, k3j veselje — »domača klofuta« boli 1
Iz Kanala, 12. julija. — Tudi v našem slovenskem trgu je provzročilo veliko razburjenost nesramno postopanje pest zagrizlih goriških »farčamezarjev«, vsled česar se je morala lepa in zaželena slavnost blagoslovljenja zastave bralnega in podpornega društva za neodločen čas odložiti, kar mi daje povod, da podam tukaj čestitim bralcem par vrstic, kako je eden Izmej tistih poštenjakov minoli teden ▼ našem trgu nekaj uric prebil.
Minoli teden jo bil dr. Josip Batlč (ali kakor se sedaj popačeno piše: Battiggi) v Kanalu, kder je imel opravilo z slovenskimi strankami pri tukajšnjem c. k. okr. sodišči z strankami, ki mu žepe polnijo, za kar jim je on iz hvaležnosti pospeševal podpise protesta, da se Slovencem o pre-iiki blagoslovljenja zastave bralnega in podpornega društva z razvitimi prapori vhod v mesto zabrani, ter ono pot za korenjem, katera se je nalašč naredila, da se živina na živinski somenj tira, In drugi nepoznani koli odkažejo.
To je oni BatiČ, ki viha brke kakor kralj Humbert, menda zato, ker meni, da postane l'ambasciatore d'Italia in da ga codo denes ali jutri slavili kot ustanovitelja »Italije kompiut««. Le počaki, pobec, se en malo, pravi benečanec, vedi, da ti in tvoji pajdaši, katere imamo na prstih, zdramili ste s takimi Čini narod, ne pa mu škodovali, malo premeten advokat si. da nisi premislil, da razdraženega medveda ni varno od blizu gledati, to pokaže gotovo narod slovenski tebi in tvojim pajdašem z dejanjem.
Naj toroj povem, kako je bil Batič v Kanalu sprejet.
Na trgu ga sreča znani narodnjak g. Kari K., kuteri je bii nekda z Batič-em dobro znan, B. ga pozdravi ter mu hoče roko podati, aH g. K. se mu nasproti postavi, osorno ga pogleda ter mu reče: »Možem take baže, kakor ste vi, če sem tudi le preprost kovač, sramujem se roko podati, sramujte se svojega početja, plačilo za tako nesramno postopanje vam prej ali slej ne izostane«.Pristopili so mej tem Še gg. M. Z., V. K. in A. K. in vsak mu je par gorkih zasolil tako, da je reva kar prebledel i trepetal, hlačke so se mu tresle In piščeta, ki so se mej tem v go-
*) Preveč pesimistična sodba. Ur.
stilni pri »Levu« cvrla, gotovo mu niso tako dobro dišala, kakor se je bil nadejal.
Zdaj pa krepka beseda Bricem, Ipav-cem, Kraševcem, Kanalcem, Tolmincem, pri sv. Lucji, Kobaridcem, BolČanom in sploh vsem Primorcem: Kamor koli Go-ričanje svojo rol o na vsak še tako majben somenj vozijo, in vam težko zaslužene goldinarje pulijo, nič več ne kupujte od njih, posnemajte vrlega trgovca Jonkota; posebno pa županom, duhovnikom, učiteljem gorko na srce polagam, naj ljudsto oi) ugodnih prilikah o tem poduče, da se ki narod, od katerega živijo, tako nes
ramno Žalijo, tudi po zasluženju kaznuje.
_ .... g.
Iz lillicnlicrka 12. julija. — Pri nas je vse razburjeno, in to po pravici, ker kar živi naš slovenski narod na ze-meljskej obli, ni še trpel tacega ponižanja in to ne le od strani nepremišljene, fanatične lahonske svojati, katero bi drugiče ne imenoval kakor izmeček, temuč tudi od druge strani, od katere bi se bila smela pričakovati zmernost in trezna sodbn.
Čast je ponos vsacemu narodu, ker svetovna zgodovina nam dovelj jasno kaže, da narodi, ki so zgubili čustvo Česti v sebi, poginejo v najkrajšem času.
Naše ljudstvo tukaj je silno razburjeno in skoraj se mi zdi, da ne more prenašali take sramote, kakoršno mu za* daje lahonska svojat, a to so paraziti tisti, ki žive na truplu našega naroda. Njegova vzburjenost dovelj jasno kaže, da je naš narod dosti zaveden, čil na duši in telesu, da ne bode več mogoče, pritiskati ga na steno našim nasprotnikom na ljubo, posebno takim subjektom, kakorŠni so naši italijanisimi, ki delajo vse brez vsacega programa in cilja in prouzroču-jejo svojim sosedom, največ pa sami sebi s amote in škode.
Da je omika in inteligenca pri naših »valoroei« lahončičih doma, to nam ka-žojo premnogi dokazi dejanski in moralni, ki so se proti nam goriškim Slovencem v najzadnejšem času demonstrovali, da pa te omike mej našimi lahončiči ne zmanjka, za to skrbi že »II deposjto del nostro cel«bre Corriere«, na tak način, da se mora količkaj razumnemu človeku gnjusiti.
Dragi sorojakil Sedaj imate Čas pokazati, da imate čustvo do svojega naroda in materinega jezika, — ne puščajte, da blatijo našo čast na tako perfidni in nesramni način naši nasprotniki, da se kasneje ne bodo sramovali vas vaši na-stopniki.
Vas, slovenske kupce pa, in slovensko občinstvo, zaprisegam, da kupujete blago le od odločnih narodnjakov, ki se ne boje postaviti slovenskega napisa na čelo svojih prodajalnic in prav tako ravnajte z odvetniki, katerih vam je naštela tudi »Soča« lepo greŠto in dobivajo od Vas skoraj izključljivo zaslužek.
Med temi, sram me je v srcu, nahajam tudi svojega domačina, poturico, ki nosi lično slovensko ime, kojega pa žalibože ne more gramatično pretvarili v italijanski pomen.
Sicer pa ga ne smem na tem mestu slavnemu občinstvu imenovati na tak teutonski način, kakor umeje to »illustris-simo Corriere«.
Iz Logatskega okraja, 8 julija (konec). Nasveti, kateri naj se deželnej uČ. konferenci v daljno uradno vporabo izroče, stalili in vzprijeli so se tako-le: 1 g. 33. deželne postave od 29, aprila 1873. i. naj se prenaredi in v prihodnje tako-le glasi: »Vsak šolski vodja ima pravico do stanovanja obstoječega iz najmanj dveh druga poleg druge, ležečih sob, v velikosti 28ms iu 24m\ vsaka z visokostjo nad 3 metre, in druzih prostorov, kakor: kuhinje, jedilne shrambe,*kleti in drvarnice. Poleg tu naštetih prostorov naj ima pa šolski vodja tuli uradno pisarno, brez katere ne sme biti nobena šola. 2. Tudig. 34. omenjene postave naj se tako prenaredi, da bodo imeli vsi učitelji in vse učiteljice pravico do stanarine, katera naj bi se jim s plačo vred v mesečnih obrokih naprej plačevala 3. Pri vsakej šoli naj se napravi natančen popis voditeijevega stanovanja; original naj hrani c. kr. okrajni šolski svet, prepis pa vodja dotične šole. 4. V vseh šolah, kder Še prebivajo do zdaj razen učiteljskega osobja tudi drugi ljudje, naj se ti, če je mogoče, denejo iz šole; če pa to nikakor ne gre, naj pa imajo od učiteljevega stanovanja popolnoma ločene prostore, in napravi naj se jim tudi poseben vhod«.
G. učitelj J. Bartelj je stavil nasvet radi prenaredi) šolskih počitnic, kateri naj bi se o pi ili k i deželnej učiteljskej konferenci predložil, glasi se nekako tako-le: Velike počitnice na deželi in v onih krajih, kder ni srednjih šol, naj trajajo 2 meseca. Pustni ponedeljek naj bode šola, zato pa pepelnica prosta. Veliko sredo naj bi bila Šola, a v sredo po Velikej noči prost dan; prav tako naj se zamenja Binkožtna sobota z sredo po Binkoštih. Sv. Alojzij naj bode prost dan.
Prosti dnevi naj bi tudi bili, i to samo dopoludne, kedar so očitni cerkveni obhodi ali procesije.
Kadar se praznuje rojstveni in imenini dan Nj. Veličanstev, presvetlega cesarja in cesarice, isto naj velja, ali prav tako naj se tudi praznuje po vseh šolah rojst-veni in imenini dan Nju^cfs, kr Visokosti cesarjeviča Rudolfa in Štefanije.
Nasvet te sprejme jednoglasno.
Visokorodni gospod grof Pace poprime nato besedo in reče, da on ne nasprotuje tem nasvetom, ker se opirajo na pedago-gična načela, a on nasvetuje in posebno priporoča red vsem in povsod.
Gospod predsednik se zahvali Še gospodom referentom za njihov trud ter zaključi zbor s trikratnim »slava—klicem presvetlemu cesarju, Učiteijstvo zapoje cesarsko pesen.
Obedovalo se je potem skupno v gosp. Arkovejev gostilni. Mej obedom je došel brzojavni pozdrav bratov kolegov Novomeških in Postojinskib, kateri so tudi prav isti dan zborovali; — odzdravilo se je takoj.
Mej zborovanjem je pa Logaški župan blagorodni gospod A. Mullej zboru čestital iz Ljubljane. Slava 1
Tudi je nas počastil z svojim pohodom pri obedu velecenjeni gospod Papler nad učitelj Barovniški, kateri je jako priljubljen ,mej učiteljstvom, in velečestiti gospod Čuk duhovni pomočnik Logaški. Zabavljali smo se prav kolegijalno, a le prehitro nam je prišel Čas ločenja. Na zdravjel	p.
Domače in razne vesti.
čestitka Izbornikom kopar* Kkoffa kolara. Iz Puljšćinc, sela Pro-menture stigla je sledeča čestitka:
U doba, gdje su naši dušmani napeli sve svoje sile, da pokažu Istru kakovom nije; u deba, gdje bi nam se htjelo oteti našunajmaliju svetinju, naš hrvatski jezik; u deba, gdje smo u borbi sa lukavim i mečnim neprijateljem prepušteni sami sebi, godi našem srcu vidjeti, da se narodni borioci množe i da jih niti prijetne plaše, niti obećaji mame. Živili 1 {Sliede podpisi).
Mostni zbor je imel zopet sejo včeraj zvečer. — Volile ro se pred vsem razne komisije za leto l884t85, in kar se je čuditi, tudi naNabergoja, Nadliška, De-jaka so se ozirali pii teh volitvah. Skle-nolo se je potem, da se mesto pritoži na najviše upravno sodišče proti ministerstvu, ker ne dopušča, da bi mesto osnovalo svojo pripravnico za učiteljice. — Zbor je tudi dovolil f. 3G7082, za nakup potrebnega zemljišča pri Greti in za materijal v namen, da se razširi cesta v Miramar. Zanimiv je bil tudi predlog društva vode «Auiisine», da bi se namreč mestni zbor ne oziral več ne na Reko, ne na druge vode, ampak držal se studencev Aurisine ki zadoščujejo. Zbor je o tem predlogu prešel na dnevni red, češ, da vodna komisija zdaj Študira Reko-Bistrico, in da bi kak sklep v zadevi vode te študije le motil. Dakle gospodje Še vedno misle na Bistrico, boljše rečeno na Studiie. V tajnej seji je zbor imenoval okrajnim komisarjem pii sv. Jakopu Josipa SevDiga, a zdravnikom na Opčinah Natala dr. Piccoli. — Zadnji skorai gotovo ne zna slovensko, saj tega ni treba, ker Opicina je v Toškani.
Odlikovanje. Nj. veličanstvo cesar je blagovolil podeliti vodji kaznilnice v Kopru Rudolfu Mahoriču v priznanje za njegovo mnogoletno Izborno službovanje vitežld križ Frun Josipovega reda.
Polnilo ščenje. Cesar je 151 ka-znencev pomitostil in jim odpustil še na-daljno kasen; mej temi v Ljubljani 10, v Kopru 16, v Grauiškl 7 in 6 ženskim v Begunjah.
©j magistrat! Mi smo te dni imeli priliko prepričati se po vsej okolici tržuškej in po vseh bolj zunanjih ulicah mesta, da je skoraj povsod mnogo nesnage, in kaj koristi, ako znotranje mesto še tako Sistijo, ako pa je Trst ves obdan z mlakami, nečistimi kanali, kder se kopiči smrad, in drugimi smrdečemi odpadki. — Opozorujemo torej magistrat pred vsem na kopersko cesto, kder je od suhega mlina pa skoro do Žavelj v postranskih cestnih žlebih vse polno stoječe smrdljive vode, gnojnice, prav tako na nekatere kanale pri S. Luigi, na stoječe mlake pri S. Ivanu, v Rojanu itd. Pred kolero se je treba varovati tudi od zunaj, ne le od znotraj. Kajti alco se na periferiji začne bolezen, tuoi mesto seje ne obvaruje:
—	Avviso a chi tocca. Ce pa magistratu ni na okolici, bilo bi to podobno prialovici: «Si taglia il naso per far dlspetto.»
Par besed našemu magistratu. V nedeljo je imela biti v Bazovici beseda ondotne čitalnice. — Ali sto-prv v nedeljo, ko ni bilo mogoče več naznanili povabljencem, prepovedal je si. magistrat veselico in to prepoved motiviral z obziri na občno zdravstveno stanje.
—	Ker pa je imel Sokol dovoljenje, zato je to društvo vse jedno napravilo svoj izlet v Bazovico. — Ali tam je Sokola uže čakal okrajni komisar in žandarji. —
Sok oli eo vmarširali v Bazovico z godbo,
ljudstvo jih je navdušeno pozdravljalo. Sokoli so peli in godba je godla. — Kar naglo komisar prepove godbo. — Sokoli so potem Se dalje peli in vršile so se na dvorišču pri mizah, kder so sedeli Sokoli, razne napitnice. Prideta 2 žandarja in hočete prepovedati napotnice, Sokol g. St. pa se ni dal motiti, on je govoril dalje, a ko je končal, šel je pred žandarja in jima rekel: »zdaj pa, ako hočete, uklonite in odpeljite me, kamor hočete«. — Žandarja sta šla. — To vse se je godilo v gostilni g. Urbančiča. — Kesneje pa so Šli mnogi Sokoli v bližnjo gostilno g. Smerdu-a; tam so zopet peli in napivali si. — A magistratov komisar, ki je bil v bližnjej krčm\ prikaže se zopet in zopet prepove govore. Sokol, g. St., ki je prav zdaj govoril, odgovarja, da ni nič po postavi prepovedanega govoril in nadaljuje. Ko se pa komisar še vedno ustavlja, vstanejo nekateri navzoči in komisarja tako spovedo, da ni vedel, kaj bi odgovoril; očitajo mu, da ne pozna nobene postave, da ravna kakor se ravna na Turškem, ter da mu vse društvo izreka ne le obžalovanje, temuč tudi zaničevanje. Osramočen komisar prosi odpuščanja in odide, ljudstvo pred gostilno pa je kričalo: »Bravo bravo, prav tako«, kaj smo na Turškem, strani z njim iti. Kesneje so nekateri fantje peli po Bazovici, a žandarji sta tekla za njimi in jih pretepala, enega celo nekoliko ranih, tako nam pravi nek Sokol, ki se je za fin te potegnol in žandarjem zapretil, da jih bo tožil, ker nemata pravice ljudstva pretepati. Ljudstvo je bilo vsled teh reči močno razžaljeno, in lehko bi se bila unela rabuka, da niso skrbeli Sokoli za red. — Mi pa prašamo, kaka oblastnija je to, katero moia občinstvo stražiti, da ne prestopi postav in ne učini nereda in nesreče? — Ali zdaj ponižno prašanje na naš precartani magistrat: Zakaj je v Bazovici prepovedal veselico, čitalnično veselico, mej tem, ko je dovolil v Trebčah, vasi od Bazovice le pol ure oddaljene;, javni pit s (šagro) pod milim nebom? Ali so v Trebčah ljudje zavarovani pred boleznijo? Ali gre ta stvar po komparetih? — Zakaj pa je policija dovolila, da je v soboto v »Mondo nuovo« plesalo kakih 1000 ljudi do 3 ali i ure zjutraj? Zakaj pa so odprta gledišča v mestu, kder je vendar bolj nevarno, nego pa v zračnej Bazovici ? Kako postopanje je to? Ali se ne pravi s tem ljudstvo ščuvati?
Naposled praŠamo slavno vlaio, ali bo še dolgo dopuščala, da bodo gospodje od magistrata okolico tako provocirali, ali se jej ne zdi potrebno, kaj ukrenoti v namen, da se okoličanom ne krati tista svoboda, katero uživa vsak avstrijski državljan ?
Tržaško novosti:
Amerikanska korveta «Kearsage» je došla v našo luko, a opustila je pozdrav s kanoni; pravijo da se Amerikanci izgovarjajo s tem, da ima korveta le 7 ka-nonov, in da take korvete pri njih ne sa-lutirajo se strelom kanonov. Nam pa se zdi, da praktični Amerikanci štedijo na prahu, in v tem obziru jim ni zameriti.
V Kormn je v nedeljo odšlo mnogo naših Italijanov, ker tam so slavili našega podesta Bazzonija, došlo je tja mnogo društev in zaBtopov iz Furlamje, Trsta, Gorice. — Akoprem je Kormin na meji, tam se vendar niso bali kolere ali pa ru-bada; le v Bazovici je bila nevarnost U ko strašna! Kolika skrb za Slovence, potem pa naj še reče kedo, da nas gospodje od magistrata nemajo radi.
DomaČi drama se je izvršil v soboto v hiši št. 3 ulice Croeefi^so; tam je na stanu nek kovač Postor, ki se je raa prepiral se svojo ženo. — V soboto mu je kri posebno zavrela, ko mu je žena načela očitati slabo gospodarstvo, ves razjarjen vzame bližnji železni bat in jo ž njim trikrat česne po glavi; ubožica se zgrudi na pol mrtva, a se vendar še uleče v bližnje stanovanje neke prijateljice. Pcstor pa skoči po nabiti revolver ter se ustreli v glavo in v noge. Smrtno ranjenega so odpeljali v bolnico, kder se nahaja tudi uboga žena.
Srednje Me tržaike državne in mestne so se včeraj sklenole. Na nemŠkej gimnaziji je letos študiralo 130 Nemcev, 123 Italijanov in 119 Slovencev. — Maturo so napravili ti je Slovenci: Peter Deftanceschi, Ivan Guzelj, Josip Knaus, Alelcs. Kovačev ič Josip Modic, Štefan Pahor, Anton Preveč, Alfred Bobiček. Anton Slokar, Henrik Stepančič, Fridrih Valušnik.
Samomor. 55. letni trgovec Štefan de Nicolo 3fi je ustrelil z revolverjem v svojem stanovanji v noči od sobote do nedelje. — Ker nobeden v hiši ni slišal strela, so mrtvega našli Še le v nedeljo popo-ludne v lastnej postelji.
Nesreča. 18 letni trgovski pomočnik, Peter Cigoj pri trgovcu jestvin P. Hro-vatu je šel v nedeljo popoludnev vojaške kopelji, da se koplje. Plavati je znal kakor cvek; pri vsem tem pa se je spustil v veliki Lasin, kateri je le za dobre plavalce. Skoči, ako vidi da gre na dno, prime za lase druzega bližnjega plavalca in bi bil tudi tega potegnol v dno, da ni prišla
pomoč. Zadnjega so rešili, a ubogi Cigoj je moral plačati se zrenjem svojo nepre vidnost. — Čudno je le to, da niso mogli rešiti tudi tega, ko je vendar basin bil skoro poln plavalcev.
Oi smrti rstal. Trije italijanski listi so piinesli zadnio soboto vest, da je glasoviti predsednik fakinskega društva, Matej Sahbaz, oni, o katerem smo poročali, da je bil obsojen v zapor, ker je uboge fakine sleparil, v bolnici umrl. —Nek naš sotrudnik je uprav člt il to vest v kavarni »Prjgresso«, kar stopi obče poznani Sabbaz ali S ibec (pa tega uže radi pustimo, da je Sabbaz) v kavarno. — V kavarni na-zoči so vsled te prikazni kar osopnoli in nekateri so celo stopili možu bliz-?, da se prepričajo, je li to res oni Sabbaz, ali je to le njegov duh. Ker pa je kavo pil, overili so se vsi, da sta starcu »L'lndipendente« in »Cittadino« podaljšala živenje.
Goriški Slovenci! ne hodite več kupovat k tistim trgovcem, ne dajajte več dela tistim odvetnikom, ki so podpisali protest zopet slavnost podpornega društva. Zadnja številka «Soče» je prinesla uže imena nekaterih takih trgovcev in odvetnikov; te si dobro zapomnite, kakor si tudi dobro zapomnite imena onih trgovcev, ki so vam Slovencem prij izni in pravični. — Dobro bi bilo, da bi se celo izdal in mej narod razdelil indeks, na katerem bodo stala vsa imena onih goriških rene-gatov, ki se ne sramujejo živeti ob žuljih tistih, katere tako zaničujejo. — Naj nam verujejo goriški Slovenci, da s tem, da zapuščajo one kukavice, delujo sebi naj-večo čast pred svojimi brati Slovenci, pred vsemi Slovani in pred vsem pametnim svetom. Svoji k Bvojim! Vsem tistim, ki so dosedaj uže storili ta pametni, korak, kličemo v imenu tržaških Slovencev: Živeli lil
Mokra cunja zadodčuje. Slovenski fantje iz goriške okolice so v G. dan t. m., ko seje tombola končala, od Travnika do Katarina in nazaj po mestu slovensko peli in nobeden lahonskih spak ni pristopil in rekel, da po italijanskem mestu se ne sme slovensko peti? Bali so se 11 slovenskih pesti? Tega se lahonom ni bati, kajti slovenski fantje niso in tudi nebcdo rogovilež', kakor italijančiči; nikdar se šo ni slišalo, da ti petarde metali. To se pa lahko dokaže, da so zvesti narodu, domovini in svitlemu cesarju. Gotovo se nikdo ne bo pretepal z lahonom, saj vsak Slovenec dobro ve, da za deset lahonov zadoščuje ena mokra cunja, pa ne slovenska pest.
Toraj slovenski fantje, nikar se črnih krokarjev ne bojte; nič žalega se vam nema Tgoniti dokler ste pošteni narodnjaki; le zapojte brez skrbi: Ne udajte sel ne udajrao se t
Blizo tako piše nekdo iz Tolmina v ■Sočo« in ima popolnoma prav. — Kaj mislite, da bi bil kedo črhnol, ako bi bili mi Tržačani marširali z godbo v Gorico!
Podporno društvo v Gorici dobiva dan na dan več društvenikov j iz mesta in z dežele se oglašajo možje ter plačujejo vstopnino in mesečino uze naprej z željo, da bi bili sprejeti v društvo. Ravnanje, ki se je zdelo društvji v kvar, prinese mu največjo korist. Še parkrat naj nemimeži učinijo kaj zoper društvo in štelo bo še enkrat toliko udov nego do zdaj. Tega naši nasprotniki gotovo niso ni namerjavali in pričakovali. Tako piše »Soča«, in mi temu dostavljamo, da bi se moralo podporno društvo prav zdaj* pri ugodnej p-iliki razširiti po vsej go-riškej deželi.
Nesreče. V ponedelek zjutraj ob osmin se je na Reki v tomunu za petrc-Jje užgal nemški parnik »Oktavia«, naložen z 2850 sodov hencina. K sreči je bila vrla naša eskadra ta dan pred Reko. Ona je izvlekla iz tomuna gorečo ladijo ter jo peljala na breg proti Voloski in tako obvarovala, da se ni zgodila večja nesreča. Pri tem pogumnem in nevarnem poslu sta se posebno odlikovala c. k. častnika linejne ladije Gyujto Szepsl - Martonos i naS rojak Dejak. Na gašenje gorečega bencina se ve da se ni moglo misliti, ker to je nemogoče, streljalo se v ladijo zato ni, da se ni ogenj po morji razširil; uže ob 11. uii pa se je ladija razstrusnola, ko so sodi v njej pokali, da se je Čulo grmenje, kakor v morskej bitki. Štirji mornarji so bili hudo poškodovani; kako je ogenj vstal, to še ni znano.
Nevihte Z Kranjskega še vedno dohajajo prav žalostna poročila o nevihtah, katere so tudi po drugih avstrijskih deželah napravile prav veliko škode.
Praška •Politik* je prinesla v prevodu naš članek «Ne udajmo se», ki govori o goriskej slavnosti.
Anarhiste \ Ljubljani. Želez-nllcar Jn Turna še vedno sedita; te dni pa je dež. so Jnija potegnola v zapor zarad anarhizma še te le rokodelce: Dekvalo, Kriegl-a, Brezkvarja in Honigmanna in kakor se sliši, Še okolo 25 takih zmotenih se pojde hladit na Žibjek. V Ljubljani anarhist1, to je pač nezaslišano I --
Kolera dela velik strah na južnem Francoskem, ker zahteva vsak dan več žrtev in se tudi Širi če prav ne še naglo. Iz Tulona In Marsilje beil, kdor le more, in prav to je slabo, ker se s tem bolezen še bolj raznaŠa; iz Tulona, ki ima okoli 700130 prebivalcev, zbežala je tretjina prebivalstva, iz Marsilje pa, ki ima 320.000 prebivalcev, okoli 50.000. Poročila o koleri so taka le: V Tulonu je umrlo 11. t. m. 20 osob, 12. pa 30 in 13.11. V tem mestu je v 22. dneh umrlo 135 osob za kolero, v letu 1835, ko je tam prvič razsajala ta bolezen, in je takrat imelo mesto le 369U0 prebivalcev, pobrala je 1785 osob.
V Marsilji je umrlo 11. t. m. 76 12. t. m. 83. 13. pa 48 osob. Tudi v mestu Nimes j« 10. t. m. umrla za kolera ena, iz Marsilje došla osoba. 12. t. m. pa v Lionu. Dr. Koch, ki je 11. t. m. zapustil Marziljo, izrekel je, da je tam prava azijatska kolera najhujše vrste; dr. Koch sploh veliko hudega prorokuje, a tudi on vsega ne ve, i nam se zdi, da ima ta učeni mož še več besedi, nego učenosti, ter imamo vero, da vidi prečrno.
Tržno porodilo.
Kava — v boljšej tendenci, cene nespremenjene, a trdnejše.
Sladkor — tudi v boljŠej tendenci in utegnejo cene nekoliko poskočiti.
Sadje — zanemarjeno, cene prav slabe.
Olje — fino obrajtano, navadno zanemarjeno in se kupuje po nižih cenah.
Petrolje — nespremenjeno na gl. 9'L.
DomaČi pridelki — slabo obrajtani, cene več nego mlahove.
Žito — malo kupčije, cene nespremenjene.
Let še precej obrajtan, cene dobre.
Seno — dobro konjsko po gl. 1.50 do gldi 1.90.
Borsno porodilo.
Borsni promet miruje uŽe nekaj časa, strah pred kolero, vročina, vse to neugodno upliva na spekulativni duh naSih borsijan-cev, katerih nekateri ro tudi odšli na boljši zrak. — Kurzi drž. papirjev pri vsem tem trdni in stalni.
Dunajska Rorsa dne 15. julija Enotni drž. dold v bankovcih 80 gld 55 kr. Enotni drž. dolg v srebru 81 » 55 »
Zlata renta......103 » 10 »
5°/, avst. renta .... 95 » 75 • Delnice narodne banke. . 854 » — » Kreditne delnice ... . 301 • 30 • London 10 lir sterlin . . 121 » 75 »
Napoleon....... 9 » 67 »
C. kr. cekini...... 5 » 76 »
100 državnih mark ... 59 ■ 55 .
Poslano.4}
V	«Edinosti» od 14. junija t. 1. se nahaja dopis od tukaj, v katerem mene gosp, dopisnik onega dopisa naravnost s prstom svetu kaže in me dolži, češ da sem jaz 11. junija t. 1. o tukajšni občinski volitvi pisal ter da sem vse na novo Izvoljene občinske zastopnike prav grdo obrekoval in njega, g. dopisnika, pa za agenta na križpotu proglasil itd.
Pročitavši oni dopis v »Edinosti« od 14. junija 1.1. sem koj na prvi hip zapazil, da g. dopisnik onega dopisa kar naravnost name meri. Gotovo da me je tako neopravičeno obrekovanje precej hudo užalilo, posebno pa zato, ker me je dotični g. dopisnik že večkrat, kakor tudi zdaj prehitro obsodil.
Ker je pa meni vedno ljubi in dragi mir pri srcu in ker je g. dopisnik precej odlična oseba, Sel sem osobno k njemu in mu dokazal, da jaz nisem nikdar onega članka o tukajšnjih volitvah pisal in tudi z dotičnim dopisnikom ne v najmanjši zvezi bil; pač pa sem mu na obraz povedal, da je on zoper mene pisal ter sem zahteval od njega, ako mu je pri srcu ljubi mir, naj vse ono obrekovanje zoper mojo osebo v onem članku prav po tem potu prekliče, kar mi je tudi gosp. dopisnik zagotovil. Minolo je uže precej časa, ali Vaše zagotovilo, (r. dopisnik, ni se še spolnilo, če tudi ste Vi, gosp. dopisnik, v prvi vrsti postavljeni, da mir pospešujete, vendar ste mojo Vam ponuđeno prijateljsko roko s tem odbili.
Vedite, g. dopisnik, kakor vsaka stva-rlca, tako ima tudi potrpežljivost svoje meje in mogoče je, da se bode moral pozneje Š3 tretji veliki zvon oglaeiti; naprej Vam pa povem, da gotovo ne bode nič kaj prijetnega glasa imel.
Potem takem sem prisiljen slavno uredništvo najuljudneje prositi, naj ono svojo moško in pravično besedo izreče, da jaz nisem nikdar do danes nobene črke, Se manje pa oni članek od 20. maja t. 1. v «Edinost« pifial.**)
Na Colu, 5. julija 1881.
Andrej Rovan.
V	Z a takove članke je uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon veleva.
Uredn.
**) Pisatelj teh vrstic nam do danes nikdar še nič ni piBal.	Uredništvo.
Izjava.
Podpisani naznanuje vsem svojim prijateljem, znancem, kupcem in sploh celemu p. n. slovenskemu občinstvu, da on ni podpisal vkljub vsemu pritisku od nasprotne strani protesta zoper svečanost blagoslov]jenja zastave »bralnega in podpornega društva v Gorici«, ter se sploh nikdar in v nobeni zadevi vedel kot nasprotnik Slovencev. V dokaz navedenega zastavlja svojo Čustno besedo. V Gorici, dne 8. julija 1884.
•Jurij Može, trgovec z laketnim blagom v 3—3	Raštelu v Gorici.
Praktikanta
iz dobro hiše, kije dovršil vsaj spodnjo srednje šole, ter je slovenščine i nemščine zmožen, iščo slovenska tvrdka v Trstu.
Ponudbe pod P S 5 poste ro-stante v Trstu.	3—3
Spričevalo.
Podpisani potrjujo 8 tim, da so po natančnej preiskavi našli, da je cigaretni papir „LE H0UBL0N" iz francoske tovarne za cigaretni papir gospodov Cawiey & llenry v Parizu izvrstne kakovosti, popolnem brez t ijih sestavin, zlasti pa zdravju škodljivih snovij.
Dunaj, v dan 24. maja 1884. Dr. I. J. Pohl, red. jav. prof. kem. tehnologije na c. kr. tehničnej visokej šoli-Dr. E. Ludvvifl, c. kr. red. prof. medic.
kemije na Dunajskem vseučilišči. Dr. E. Lipmann, izred. prof. kemije
na Dunajskem vseučilišči. (Pristnost teh podpisov potrdil je dr.
Ilomann c. kr. notar na Du-naji. Zgornje spričevalo je potrjeno in podpisano od c. kr. ministarstva vnanjih zadev in francoskega poslaništva na Dunaji v 28. dan maja 1884.)
Glasoviti želodčni likftr MA TC0VICH.
Eliksir nedosežen in od vseh enake vrste navspešneji v mnogovrstnih slučajih, napravljen je iz zelišč dinarskih Alp po gosp. G. A. Matcovlchu v Kninu (Dalmacija). Zalose v TRSTU v lekarnah Jeroiriti in Serravallo, v ZADRU pri Antonu Zariću, u ŠIBENIKU pri Ivanu Mediću. v SPLITU pri Rafaelu Campos, v KNINU pri Simeonu Vojvodiču, kder se prodaja in odpošilja
po 70 kr. sklenica
Zavitek in porto na račun naročnika.	17—24
Popolno Ozdravljenje
1	IN U HITRO
vseh bolezni na žlvslb, eplleptlčnlh
IN SKRIVNIH
po mojej edini metodi. Plačati ni treba poprej dokler ni dotični popolnoma ozdravil.	10—25
Dr. prof. A. MALASPINA
ud mnogih učenih društev
iOG, FAUBOURG S. ANTOINE 106,
PARIŠ.
Posvetuje in zdravi se pismenim potem.
Za poletje
oddaje se v najem
v SENOŽEČAH poleg Divače
lepa hiša, pripravna za dve ali tri družine, z 10 sobami, kuhinjo, kletjo itd., s pohištvom ali prazna.
Več ee poizve od gosp. <■• B. Angeli J«, mirodijniča, os lesnem trgu v Trsi u	3—3
Tira
Singer Manufacturing & C.
New-York.
Ako se plati vsak teden samo eden goldinar dobi se Originalni
Singer-jev šivalni stroj,
in to brez povišanja cene. Poroštvo »e daje asa pet let9 poduk na domu brezplačno
G. NEIDLINGER,
generalni agent 13—11
V Trstu, Corso, palača Modello
Šivanke ta Singerjeve šivalne stroje komad 3 kr. in tucat 30 Ar.
LA FILIALE
deli a
BANCA UNION
TRIESTE occupa di tutte le operazlonl di Banoa e dl Cambio valite.
a) Accetta versamenti in con (o corrente: Abbuonando 1' interes.se annuo per Banconote 3'/* °/i con preavviso di 5 giornl 4 » » n » 12 » 47« » a sel mesi fisso per Napoleoni % con preavviso di 20 giornl 3'/, » • » « 40 » 3>]j » » » »3 mesi 4 » » n » 6 »
Godranno deli'Interesa« aumentato 1« lettero in circolaaiona con 5 giorni di preavt iso dal 0 novembre a. c. quelle con 13 giorni dal 13 giorni it queUe con 94 giorni dal 85 novembra a. c.
IIV BANCO 6IRO
abbuonando II 3°/0 interense annuo sino
Žualunoue somma; prelevazioni sino a orini 20.000 a vis ta verso chdaue; importi magglori preavviso avanti la Borsa. — Conferma del versamenti in apposlto libretto.
Contc^gla pertuttli versamenti fatti a qualsiasi ora d' uflieio la valuta del medesimo giorno.
AnNumo pel proprl oor-1'OiitiMti l' tnrasso di Cambiali ver Trieste, FM»)ia e Budapest, rilascia toro assegniper tjueste ultime piazze ed accorda loro le/acolta di doinlcilinro ejfetti presso la sua cassa Iranoo d* ogni *»peam pop omnI. b; S't'acflrtca dell'acgutsto e della vendita di effotti pubblici, valute e divise, nonehć deli' Incasso d' asseqnit cambiali e coupons, verso 7»0/o ^ provig-gione.
accorda ai suoi commiltenti la facolta di depositare ejfetti di qualsiasi tpecie e ne cura gratis V incasso di coupnns

ali a seadenza.
52
La Filiale della Banca Union
(Sezione Merci) s'incarica deli' acejuisto e della vendita di merci in commissione, accorda sovvenzioni ed apre crediti sopra mercanzie ad essa consegnate, oppure polizze di carico o Warrants.
iooooo
VELIKA PARTIJA
ostankov sukna
(3—4 metre), v vseh barvah za cele možke obleke, pošilja proti povzetju po 5 gld. ostanek.
L. STORCH v Brnu
tvari na (sukno), koja se nebi dopadala, more se zamenjati
Lastnik, drufttvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: AVGUST BREMIC
UUIU, uiviu no i,auieiij(tii,	■
VELIKA PARTIJA
ostankov preprog
(10—12 metrov) pošilja proti povzetju komad po for. 3 80.
L. STORCH v Brnu
tvari na koja se ne bi dopadala, more 12—G se zamenitl.
Nova tiskarna V. DOLENC v Trstu.