TEORIJA V ZADRUŽNI PRAKSI
Sadjarji - zadružniki se bodo pripravili na borbo proti sadnim škodljivcem
DiT>l. in<j. ZOREC EGON
Znano je, da so škodljivci na raz-nih kmetijskih rastlinah v preteklem letu pavzročili ogromno škodo. Zara-di te škodc je prizadeto naše celo-kupno gospodarstvo. V tem je treba ugotoviti, da so bOe vremenske pri-like v preteklem letu za razvoj rast-liiiskih zajedavcev dokaj, nakkmjene, priznati pa je treba, da leži precej-šna krtivda tudi na nas. Če bd, bdli za borbo proti rastlinsikin^ zajedav-cem bolj pripravljeni, bolj poučeni in bolj vneti, bi bila Skoda gotovo manjša.
Tem več moramo v tero pogledu storiti v letošnjem letu. Še nekaj ted-nov, kakor nam bo pač vrome naklo-njeno, in najvažnejša dela v pogledu satiranja škodljivcev bodo pred nami.
Obramba rastlin pred škodljivci je najuspešnejša na rastlinah ODPOR-NIH VRST. Sele v daigi vrsti pri-haja v poštev čuvanje rastiin pred skodljivci z raznimi obrambnimi »red-stvi. Le v prav neznatni meri se lahko poslužujemo direktnega zataranja ali utiicevanja škodljivcev samih. TO JE MOGOČE LE V NAJZGODNEJ.ŠI POMLADI. Mah in lišaj, ki tako bo-hotno rasteta na našem sadnem drev-ju, številne zalege jajčec (gobavca, prsteničarja, listne uši), v skocrji in v razpokah sskrite Skodljavce (zavijač, cvetožerr itd.) moremo le v tein 5a-su resnično in « gotovostjo imičiti.
Isto velja za neStete zimske trose tar za podgobje najraznovrstnejših glivi-častih bolezni (škrlup, gniloba itd.). Ce jih uničim-o, obvarujemo listje, to tovarno vseh organskih snovi, rast-linam, pred napadoin rn poginom. Rastlinam smo tako ohranili bujni razvoj in sposobnost presnavljanja nežive snovi v živo orgai^siko snov,, kar je pogoj za večji m. kakovostno boljži pridelek.
Zelo važna, toda vedno premaJo poudarjena prednost zgodnjega po-mladanskega zatiranja škodljivcev na kmetijskih rastlinah je v tem, da se lahko le v tem časti uporabljajo moč-nejža in učinkovitejša keTnična sred-stva. Ko so rastline v zlmskem spa-nju, se ni treba bati, da bi rastlini z zatiranjem škodljiveev bolj škodo vali kakor koristili, kar se često, ko je rastlina zopet oživela, dogaja. Na-pačno je tudi mišljenje, da je upo-raba sredstev m tovrstno delo pre-prosta in enostavna stvar. Strokovno je do<kazano m številni poskusi so to dokazali, da že zelo raaredčene ke-mične raztopine škodljivo dehijejo na rastline, posebno na mlade in nežne dele. Tako je ngc*t>vlieno, da že 2% limonska kislina škodljivo deluje, kljub temii, da jg ta oa-ganska kislina, ki j€ v priTneri z mineralnimi kisli-nami (Svopleno kfelino, ki se tvori ofc nepravilno prirejeni  bakreno   »pneni
brozgi) velifco slabša in ki tako n« razjeda. Kemična ^nedstva, ki jJh uporabljamo pri zatiranju raaptlinskih Škodljivcev, so v veliki večini rast(v pine, odnosno zmesi izredno močnih kemičnilh sipojin, ki že pri majhni koncentraciji razjedajo stani^evje iu velikokfat povzročajo smrt rastline, medtem ko njenega zajedalca pogo sto niti ne uničijo. Treba je te izkai-Šnje v bodoce bolj upočtevati ter vpražanje zatiranja Skodljivc^v s ke-mičnimi sredstvi postaviti v ospredje zanimanja vseh. Poeebno temeljito bodo morala upožtevati vsa ta navo-dila vodstva kmečkih delovnih za-drug.
Razumljivo je, da je treba poznati tudi življenje škodljivcev samih. To bo omogočilo uspežnejže zatiranje. V pravera časn, to je z oziroim na razvojno dobo škodljivca, je treba iz-vršiti zatiranje, keT sredstvo, ki izpol-njuje vse pogoje za odrejeno razvojno obdobje zajedavca, v drugera razvoj-nem razdobju nič ne zaleže. če ta sredstva uporabljamo ob nepravean času, bomo z uspehom nezadovaljni m razočarani.
Uspeh dobre obrambne službe pa leži tudi v dobri preiskavi samega škodljivca. Presojati bolezen zgolj po zimanjih znakih je težko in odrejanje sredstev ter naein zatiranja večkra* brezuspešno. Zgodilo se je,, da so ljudje uni^evali namišljene §kodl.iiv-ce. od katerih rastline sploh niso %ile napadene. V dvomljivih slučajih je treba zato na vsak način vprašati strofkovnjaka za nasvet ter se rar-nt& po njfrgovih naTodHih.
Za uspešno zatiranje zajedavcev 30 dalje velike važnosti še razne pri-prave (raznovrstno orcwije, lestve, strgala, škropilnice itd.). Škropiva je treba večkrat preglsdovati, zlasti 6e jih imamo v večjah količinah.
Čiščenje in škropljenje sadnega drevja po naših sadjarskih in vino-gradniskih delovnih zadrugah ni na zadovoljivi vižini Prva napaka, ki je nekako ukoreninciena navada naših sadjarjev, je v tem, da začnejo s či-ščenjem sadnega drevja šele spo-mladi. kar je seveda nepravilno. Je-senski čas je za to primeren čas, ker je talcrat že odpadlo listje. Drugo. kar opuščajo, je to, da ne preredčijo dovolj vrhov in krošenj ter tako cme-mogočajo dostop sonca in zraka.
Podatki, ki z njimi razpolaga kme-tijsko poverjeništvo o čiščenju in škropljenju sadnega drevja v soc sektorju, kažejo, da se temu vpraša-nju posveča premalo pozornosti. V gotx)vih primerih se je celo opazilo zanemarjanje te akcije, čeprav je bilo v pretekli sezoni prav sadje tisto, ki je marsiikateiri zadrugi pomagalo iz zadrege.
Potrebno je, da ves soc. sektor, predvsem delovne zadruge čim prej popravijo, kar je zajnujenega, da se to ne bo mažčevalo v sadjarstvu ta-ko, kot s« je lansko l«to v vkiograd-ništvu, kjer je, kot je »nano, pero-noepora — listna plesen — unioila mnogo grozdja že v juniju in juliju.
Socialističm sektor naj bo vtgled in pobuda vs«to oetAlijn sadjaTjem. To bo lahko dosegel 1« z temeljitkn, sp-lcAnim ki pravočasnim delom.