raziskovalna dejavnost 75 THE MOTIVES FOR VISITING WELLNESS CENTERS Abstract The main purpose was to analyze the motives for visiting wellness centers. The study was based on a survey of 55 visitors of well- ness center in Hotel Palace Portorož. On a scale from 1 to 5 (1 standing for ‘completely unimportant motive’ and 5 for ‘very impor- tant motive’) the respondents in the term of importance ranked 20 motives which includes the physical, emotional, intellectual, social, occupational and spiritual aspects of health. The most important reasons were relaxation massages, relaxation baths, sauna, pleasure and physical activity. Key words: wellness center, motives, health. Nina Oberstar, Maja Pori zAKAj OBISKU j EMO WELLNESS CENTER? Izvleček Glavni cilj raziskave je bil ugotoviti motive za obiskovanje wellness cen- tra. Vzorec merjencev je zajemal 55 slovensko govorečih obiskovalcev Wellness centra hotela Palace v Por- torožu. Z ocenami od 1 do 5 (pri če- mer 1 pomeni popolnoma ne velja zame, 5 pa popolnoma velja zame) so anketiranci označili vsakega od 20 motivov, ki so opisovali telesne, ču- stvene, intelektualne, socialne, zapo- slitvene (poklicne) in duhovne vidike zdravja. Najpomembnejši motivi so bili sprostitvene masaže, sprostitve- ne kopeli, savne, užitek in potreba po telesni aktivnosti in gibanju. Ključne besede: wellness center, motivi, zdravje. Arhiv slik SUNNY STUDIO D.O.O. Regentova cesta 37, Ljubljana 76 Uvod „ Wellness je sodobno gibanje, v okviru katerega se celostno obravnava človeka ter razvija in ohranja njegovo celovito zdravje (Berčič, 2006). Pojem wellness se je sicer v Sloveniji 'prijel'; izhaja pa iz kombinacije angleških besed well-being (dobro počutje) in fitness ('telesna kon- dicija'). V slovenščini vsebino wellness gi- banja še najbolje opisujeta izraza 'zdrav življenjski slog' ali 'zdravje in dobro poču- tje'. Wellness zajema gibalne aktivnosti, zdravo prehranjevanje, sproščanje, mi- selne aktivnosti, osebno rast … Skratka aktivnosti, ki človeka vodijo do optimal- nega telesnega, intelektualnega, duhov- nega, čustvenega, socialnega zdravja in zdravja na delovnem mestu. Danes Sve- tovna zdravstvena organizacija WHO na- mreč pojem zdravje opredeljuje širše in natančneje kot v preteklosti. Zdravje ni samo stanje brez motenj v telesu, tem- več stanje, v katerem je vsak posameznik in ki zajema vsa prej našteta področja človekovega življenja in delovanja. Telesno zdravje je najbolj vidno zdravje, saj se kaže na delovanju naših organskih sistemov in podsistemov (Berčič, Sila, Tušak in Semolič, 2007). Telesno zdravje zajema ustrezno gibalno in funkcional- no učinkovitost ter primerne morfološke značilnosti. Intelektualno zdravje je na najvišji ravni, če smo zadovoljni s svojim življenjem, zato mora posameznik najti dejavnosti, ki ga intelektualno obogatijo in izpopolnijo. Intelektualno zdravje je tesno povezano z zadovoljevanjem naših potreb. Bolj kot jih lahko zadovoljujemo, bolj smo zadovoljni in posledično tudi duševno bolj zdravi. Nekateri poznajo dejavnike, ki negativno vplivajo na zdrav- je, vendar kljub temu tega ne upošteva- jo in si škodujejo (Anspaugh, Hamrick in Rosato, 2006). Ne glede na to, ali si to želimo, so čustva del našega življenja, zato je tudi čustve- no zdravje pomembna komponenta ce- lostnega zdravja. Če se neprijetna čustva pogosto pojavljajo, zastrupljajo našo duševnost in medsebojne odnose. Posa- mezniki, ki so bolj nagnjeni k čustvu jeze, so npr. trikrat bolj izpostavljeni srčnemu napadu kot drugi (Anspaugh idr., 2006). Različne študije so pokazale, da imajo prednost pri zdravljenju pacienti, ki so obkroženi z družino in prijatelji (socialno zdravje), pred tistimi, ki tega imajo (An- spaugh idr., 2006; Berčič in sod., 2007). Duhovno smo zdravi takrat, ko imamo pozitivno samopodobo. Samopodoba se začne razvijati že zelo zgodaj in nas vodi pri oblikovanju vrednot, stališč in norm. Ker sta samopodoba in samo- zavest tesno povezana pojma, lahko z dobro samopodobo vplivamo na višjo stopnjo samozavesti, s tem na notranje zadovoljstvo in notranji mir. Z zadovolj- stvom na delovnem mestu lahko pripo- moremo k delovni uspešnosti in torej k zdravju na delovnem mestu. Spremem- be v karieri in v službi so dobrodošle, vendar so povezane s psihosocialnimi stresi, kar tudi vpliva na zdravje. Še hujši stres so nestabilna zaposlitev in službe za kratek čas. Ljudje v takih primerih večkrat posegajo po kajenju, alkoholnem vdaja- nju in zlorabi drugih drog. Če je zdravje torej stanje, v katerem smo v nekem trenutku, je wellness proces, kako doseči optimalno zdravje na vseh vidikih. Wellness torej vključuje telesno aktivnost, zdravo prehranjevanje, proti- stresno aktivnost, vzpostavljanje in ohra- njanje primernih medsebojnih odnosov, ravnovesje med delom in počitkom … (Tierweiler in Butler, 2001). V pričujoči raz- iskavi smo se opirali na model wellnessa, ki ga je postavil Auspaugh s sodelavci (2006). Predvideva obstoj sedmih kom- ponent: telesno, intelektualno, čustveno, socialno, duhovno, zaposlitveno in di- menzijo okolja. Med temi komponenta- mi obstaja močna soodvisnost in vsako neravnovesje v eni dimenziji vpliva na ravnovesje drugih (Anspaugh idr., 2006). Na prvem mestu je najbolj vidna telesna komponenta wellnessa, ki pomeni spo- sobnost prenašati vsakodnevne obre- menitve, biti športno aktiven, vzdrževati primerno telesno težo in se izogibati al- koholu, tobaku in drugim drogam (Het- tler, 2007). Telesni wellness pomeni skr- beti za svoje telo. Intelektualna komponenta wellnessa vključuje sposobnost učenja in uporabe informacij. Vključuje torej neprestano rast in učenje, kar lahko dosežemo z bra- njem strokovne in leposlovne literature, z učenjem tujih jezikov, z dodatnimi iz- obraževanji in z drugimi intelektualnimi aktivnostmi, ki pripomorejo k boljšemu spoprijemanju z življenjskimi izzivi. Čustvena komponenta je sposobnost nadziranja stresa in ohranjanja pristnih osebnih odnosov. Optimistični ljudje ži- vijo dlje. Čustveno sprejemanje pomeni, da razumemo človeška čustva in si jih razlagamo po svojih realnih zmožnostih in mejah (Pilzer, 2006). Pritiski, pričakova- nja in zahteve, da se spopademo z vsak- danjimi problemi, lahko povzročijo velik stres. Čustvena reakcija je tista, ki razlikuje med izkoriščanjem stresa v pozitivno energijo in čustvenim zlomom zaradi izgube nad- zora nad pritiski. Socialna dimenzija osebnega wellnessa je sposobnost posameznika, da je od- krit, da lahko vzdržuje tesne odnose z drugimi, da kaže spoštovanje in strpnost do različnih mnenj in verovanj. Ker posa- meznik ne živi sam, temveč v skupinah, imajo socialno zdravi ljudje prijatelje, se z njimi družijo in imajo pristne družinske odnose. Osebek ob rojstvu je samo bio- loško bitje, s socializacijo pa postane tudi družbeno (Musek in Pečjak, 1996). Duhovni wellness pa za večino ljudi pomeni identifikacijo z vero, bogom, s stvarstvom … Vendar ta razsežnost ni vedno sinonim za vero. Vključuje kultur- na prepričanja, norme, vrednote, etiko, moralo, ki predstavljajo smernice in daje- jo ljudem moč za življenje. Nesebičnost, sočutje, odkritost, veselje do življenja, odpuščanje, razumeti pravično in nepra- vično. Za dosego visoke ravni v duhovni kom- ponenti so potrebna leta rasti in pozor- nosti (Pilzer, 2006). Duhovni wellness predstavlja osebno rast (Hettler, 2007). Zaposlitvena razsežnost predstavlja za- dovoljstvo zaposlenega na delovnem mestu. Pomembna je izbira poklica, za katerega mislimo, da ga bomo z veseljem opravljali (Pilzer, 2006). Zelo pomembno je najti pravo ravnotežje med delom in počitkom, kajti le tako smo lahko pro- duktivni. Kako pa dejavniki iz okolice vplivajo na wellness, prikazujejo npr. razlike v smr- tnosti (nesreče s smrtnim izidom) in odstotek obolelih včasih in danes. Ob začetku 20. stoletja je bila povprečna ži- vljenjska doba v Ameriki 47 , danes je 77 ,4 leta (Anspaugh in sod., 2006). Takrat je bilo veliko infekcij in nalezljivih bolezni, ki so bile glavni vzrok smrti. Življenjske raz- mere so bile slabe, saj voda ni bila čista in tudi živilska industrija ni bila tako razvita, da bi bila hrana ustrezno nadzorovana. V slovenski literaturi se pojavlja tudi izraz duševni wellness (Bokan, 2005). Osnovna ideja, ki jo duševni wellness predstavlja, je spodbujanje posameznikovega do- brega psihičnega počutja in sreče (Bo- raziskovalna dejavnost 77 kan, 2005). Pri tem je zelo pomemben smeh kot oblika izražanja veselja in sreče na obrazu. Smeh je posledica pozitivne naravnanosti in čustev, ki preplavljajo človeka. Pospešuje prekrvitev možganov in izločanje endorfinov, kar vpliva na do- bro počutje in blaženje bolečin. Duševni wellness, ugotavlja Bokan (2005), spod- buja učenje veščin in metod, ki omogo- čajo prepoznavanje neustreznih misel- nih, čustvenih in vedenjskih vzorcev ter oblikovanje bolj izpolnjujočega odnosa do sebe. Zajema razvoj čustvene inteli- gentnosti, še zlasti ustreznejše ravnanje z lastnimi čustvi in odzivanje na čustva drugih. Pomemben dejavnik so tudi ustvarjanje izpolnjujočih medsebojnih odnosov, pravilna komunikacija, sposob- nost motiviranja in učenja iz življenja ter tudi skrben odnos do narave in socialne- ga okolja. Tako gledano duševni wellness vključuje čustveni, socialni, intelektualni in deloma tudi duhovni wellness in s tem podpira delitev wellness gibanja na le te- lesni in duševni wellness. V Sloveniji se wellness gibanje s svojimi programi uveljavlja zlasti v okviru turistič- ne ponudbe in povpraševanj, predvsem pa v zdraviliškem turizmu (Berčič, 2006). Turistični objekti (zdravilišča, hoteli, ter- me …) so z namenom privabljanja go- stov začeli besedo wellness tržiti na raz- lične načine. Wellness gibanje pomeni doseganje optimalnega zdravja, zdravje pa je vrlina, za katero je vsak pripravljen zapraviti ogromno denarja (tako za pre- ventivne kot kurativne postopke zdra- vljenja). Wellness turizem je torej tudi pomembna ekonomska kategorija, zato so ponudniki wellness storitev postavili v ospredje le nekatere komponente well- nessa (Gojčič, 2003). Ljudje ob tej besedi večinoma pomislijo na sprostitev in tele- sno vadbo. Bokanova (2005) pravi, da se jim v mislih porodijo podobe različnih kopeli in savn ter eksotičnih masaž. Na podlagi empirične raziskave, ki je bila med slovenskimi zdravilišči in hoteli nare- jena leta 2001, so predlagali tele okvirne standarde za značilnega ponudnika well- nessa, ki mora ob temeljni kategorizaciji turističnih nastanitvenih objektov (hotel z najmanj štirimi zvezdicami, zdravilišče) vsebovati še ponudbo na naslednjih po- dročjih (Gojčič, 2005): telesne aktivnosti (bazenska ponudba z bazeni, savnami in kopelmi ter fitnes studio z drugimi špor- tnimi aktivnostmi v hotelu ali okolici), zdrava prehrana (ponudba zdrave hrane, vegetarijanske prehrane in navzočnost strokovnjaka za prehrano), intelektualne aktivnosti (tečaji, izobraževanja, večerne animacije, šola čustvene inteligence) in osebna sprostitev (vodena aktivna spro- stitev, sprostitvene terapije). Poleg našte- tega so pomembni tudi nekateri drugi dejavniki, ki dajejo wellness centru večjo kakovost (prisotnost wellness svetovalca, program lepotne nege, izbira zaposle- nih, ki živijo po načelih wellness gibanja, spremljanje kakovosti z anketami, pri- merna lokacija idr.). Wellness turizem daje večji poudarek le nekaterim komponentam osebne- ga wellnessa (Gojčič, 2005), zato ljudje wellness največkrat enačijo z obiskom sprostitvenih masaž, masažnih bazenov, savn ali fitnes studia. Namen raziskave je bil torej ugotoviti, zakaj se ljudje odloča- jo za odhod v wellness center. Zanimalo nas je, ali predstavlja katera komponenta wellnessa bolj odločujoči motiv za obisk wellness centra kot druge. Metode dela „ Vzorec merjencev je zajemal 55 slovensko govorečih odraslih obiskovalcev Wellness centra hotela Palace v Portorožu, od tega je bilo 51 % moških in 49 % žensk. Največ jih je bilo starih do 25 let (31 %), večina je bila zaposlenih (62 %). Vzorec spremen- ljivk je sestavljala preglednica z 20 moti- vi, ki označujejo telesno (trditve od 1 do 3), čustveno (4−9), intelektualno (10−1 1), duhovno (12−14), socialno (15−16), zapo- slitveno (17−18) in okoljsko komponento wellnessa (19−20) (preglednica 2). Od- govarjali so na vprašanje, kako pomem- ben je posamezni motiv za njihov obisk wellnessa. Na petstopenjski lestvici so označili, koliko se strinjajo s posameznim motivom (1 je pomenilo popolnoma ne velja zame, 2 ne velja, 3 delno velja, 4 velja in 5 popolnoma velja zame). Podatke smo obdelali s statičnim pro- gramom SPSS. Izračunali smo deleže odgovorov po posameznih vrednostih (od 1 do 5) ter povprečno oceno posa- meznega motiva. Izdelali smo rang vseh motivov po pomembnosti. Rezultati in razprava „ V preglednici 1 so predstavljeni motivi za obiskovanje wellness centra po po- membnosti. Prvih pet najpomembnejših motivov za obiskovanje wellness centra je: koriščenje Preglednica 1: Prikaz povprečnih vrednosti in ranga motivov za obiskovanje wellness centra Motivi M SD 1. sprostitvene masaže 4,1 1,3 2. sprostitvene kopeli 4,0 1,3 2. savne 4,0 1,3 2. potreba po telesni aktivnosti in gibanju 4,0 1,2 2. užitek 4,0 1,0 6. notranji mir 3,9 1,1 6. notranje zadovoljstvo 3,9 1,3 6. obnavljanje energije 3,9 1,2 9. skrb za telesno težo 3,7 1,1 10. odpravljanje stresa 3,6 1,3 1 1. boljša samopodoba 3,4 1,3 12. zdrava prehrana 3,2 1,5 13. lažje prenašanje stresa v službi 3,2 1,3 14. osebna rast 3,1 1,3 15. boljša delovna sposobnost 3,1 1,4 16. socialni stiki 2,9 1,3 16. druženje 2,9 1,4 17. ker si po finančni plati to lahko privoščim 2,8 1,4 18. ker je modno 2,3 1,3 19. pridobivanje novih znanj 2,3 1,4 20. branje knjig 2,0 1,4 78 sprostitvenih masaž, sprostitvenih kopeli, obiskovanje savn ter fitnes studia zaradi potrebe po telesni aktivnosti in gibanju in zaradi želje po uživanju (preglednica 1). V preglednici 2 so podani deleži odgo- vorov po posameznih vrednostih. Dve tretjini anketiranih se odločata za obisk wellnessa predvsem zaradi programa sprostitve (sprostitvene masaže, sprostitve- ne kopeli in savne), saj so te motive ocenili z najvišjo oceno (5). Najpogostejši motiv pri obiskovanju well- ness centra so torej sprostitvene masaže, s povprečjem 4,1. Ta motiv velja oz. popol- noma velja za 78 % obiskovalcev. Znano je, da masaža sprošča napetost telesa, ugodno deluje na mišice, presnovo ter na pretok krvi in limfe. Masaža je najstarejša in povsem naravna oblika zdravljenja (Flis Smaka, 2008). Že v preteklosti so jo doje- mali kot sredstvo za odpravljanje in lajša- nje bolečin. Masaž je veliko vrst, vsem pa je skupno dejstvo, da se z dotikom lajšajo bolečine ali tesnoba. Masaža lahko torej spodbuja ali pomirja, odpravlja napetost ali blaži bolečine (Gojčič, 2005). Navadna masaža z enakomernimi, tekočimi gibi v smeri krvnega obtoka izboljša prekrvitev mišic in kože. Pri »psihomasažah« so čvr- sti prijemi usmerjeni naravnost na vezno tkivo in sproščajo telesno napetost pa tudi blokirana čustva in trdno zasidrane vedenjske vzorce. Zaradi sodobnega na- čina življenja, za katerega so značilni hiter tempo in velike delovne obremenitve, se v ljudeh kopiči napetost, ki je posledica vsakdanjega stresa. Premagovanje stresa pa je v sodobnem času tista sposobnost, ki loči ljudi na bolj ali manj vzdržljive (po- sledično lahko bolj ali manj uspešne v življenju). Menimo, da želijo ljudje stres premagovati predvsem z raznimi spro- stitvenimi programi, ki so ne nazadnje ključni del wellness centrov, kar se je po- kazalo tudi v našem primeru. Z enakimi visokimi povprečnimi vre- dnostmi (4,0) sledijo sprostitvene kopeli, savne, užitek ter potrebe po telesni aktivno- sti in gibanju. Sprostitvene kopeli so del bazenske ponudbe, ki je danes del vsa- kega wellness centra. Gojčič (2009) ugo- tavlja, da so že stari Rimljani poznali pozi- tivne vplive kopeli na človeško telo. Tam so imeli javna kopališča, ki so bila pravi centri druženja. Tudi danes so kopeli se- stavni del življenja sodobnega človeka. Poznamo ionske, oljne in zeliščne kopeli. Obloge in kopeli v medicini sodijo k ter- moterapiji, ki predstavlja področje fizikal- ne terapije in rehabilitacije in se ukvarja s terapevtskimi postopki, ki grejejo (do- vajajo toploto) ali hladijo (odvzemajo to- ploto). Kopeli imajo večinoma sproščujoč učinek na telo, zato obiskovalci posegajo po njih predvsem zaradi že omenjene želje po odpravljanju napetosti. Verjetno se obiskovalci wellness centra odločajo za obisk savn iz podobnih razlogov. Po- stopek savnanja obsega več faz: čiščenje (prhanje), vročo fazo (8 do 15 minut) z ležanjem, sedenjem na različnih višinah klopi v savni, ohlajevalno fazo na svežem zraku ali s polivanjem s hladno vodo in počitkom na koncu. Savnanje izboljšuje delovanje limfnega sistema, razstruplja organizem, izboljšuje prekrvljenost kože, umirja srčno frekvenco in pozitivno delu- je na spanec. Za polovico obiskovalcev (51 %) je mo- tiv potreba po telesni aktivnosti in gibanju zelo pomemben. Ljudje se verjetno za- vedajo, da je športna vadba nujna sesta- vina zdravega življenja in da omogoča doseganje boljšega telesnega zdravja. Pri vsakem delovanju gibal, torej pri vsakem gibu sodelujejo mnogi organi in organ- ski sistemi, ki so v medsebojni povezavi Preglednica 2: Prikaz odgovorov na šesto vprašanje: motivi za obiskovanje wellness centra Popolnoma ne velja Ne velja Delno velja Velja Popolnoma velja 1 (%) 2 (%) 3 (%) 4 (%) 5 (%) 1. Zdrava prehrana 18 16 20 14 31 2. Skrb za telesno težo 5 11 18 31 34 3. Potrebe po telesni aktivnosti in gibanju 5 7 14 22 51 4. Sprostitvene masaže 11 4 7 13 65 5. Sprostitvene kopeli 13 2 7 20 58 6. Savne 13 2 9 18 58 7. Odpravljanje stresa 14 4 14 33 34 8. Obnavljanje energije 11 2 14 31 42 9. Užitek (spodb. pozitivnih čustev) 4 0 27 24 45 10. Branje knjig 56 13 7 13 11 1 1. Pridobivanje novih znanj 45 13 18 11 13 12. Boljša samopodoba 18 2 22 33 24 13. Notranje zadovoljstvo 11 4 13 29 44 14. Notranji mir 7 2 14 44 33 15. Socialni stiki 24 7 34 22 13 16. Druženje 25 13 20 27 14 17. Boljše delovne sposobnosti 22 11 16 29 22 18. Lažje prenašanje stresa v službi 20 4 31 27 18 19. Ker je to modno 34 29 18 4 14 20. Ker si po finančni plati to lahko privoščim 25 14 29 13 18 raziskovalna dejavnost 79 odgovorni za posamezne motorične in funkcionalne sposobnosti. Ko govorimo o funkcionalnih sposobnostih, mislimo predvsem na srčno-žilni in dihalni sistem, ki sta najbolj odgovorna za splošno vzdr- žljivost, v zvezi z motoričnimi sposob- nostmi pa imamo v mislih moč, giblji- vost, hitrost, ravnotežje, koordinacijo in preciznost (Berčič idr., 2007). Vadba v fi- tnes studiu je namreč skrbno načrtovana in vodena športnorekreativna dejavnost. V odvisnosti od želja, namena, motivov in ciljev se lahko razvija in ohranja različne gibalne (motorične) in funkcionalne spo- sobnosti ter ustrezne morfološke zna- čilnosti (skrb za telesno težo, primeren odstotek telesnega maščevja). V dana- šnjem času se ljudje vedno bolj zavedajo pomena gibalne aktivnosti za zdravje. Zadnji podatki o športnorekreativni de- javnosti odraslih Slovencev kažejo, da je delež neaktivnih v letu 2008 najnižji doslej (37 %, Pori in Sila, 2009). Očitno se večina zaveda, da živimo v zelo indu- strializirani družbi, kjer zaradi uporabe vrhunskih tehnologij telesna dejavnost izginja. Delež aktivnega prebivalstva, ki svoje delo opravljajo sede, še nikoli ni bil tako velik, svoje pa doda tudi sedeče preživljanje prostega časa, predvsem za televizijskimi sprejemniki ali računalniški- mi ekrani (Mišigoj - Duraković, Heimer in Matković, 2003). Dandanes praktično nihče več ne dvo- mi, da sodi redna športna vadba med osnovne sestavine zdravega življenj- skega sloga. Nezadostna telesna dejav- nost oziroma sedeč življenjski slog je vedenjski dejavnik tveganja, ki ga tesno povezujemo z različnimi motnjami in predvsem kroničnimi boleznimi (Fras, 2002). Zadostna telesna dejavnost ima po drugi strani zelo pozitivne učinke na človekovo zdravje, kar so pokazale tudi raziskave (Powell, Thompson, Casperse in Kendrick, 1987; Berlin in Colditz, 1990). Aktivni življenjski slog pa ne pomeni le na primer za približno 50 % manjše mo- žnosti za obolevnost in umrljivost za bo- leznimi srca in žilja, pač pa pomembno pripomore k splošni kakovosti življenja. Glede na to, da je razlika v povprečjih z najpomembnejšimi motivi minimalna, sta zelo pomembna tudi tale motiva s povprečjem 3,9: notranji mir in notranje zadovoljstvo. Duhovna razsežnost (ka- mor spadata omenjena motiva) je razse- žnost, ki zajema iskanje smisla in pravih smernic v življenju. Rezultati kažejo, da predstavlja wellness center obiskoval- cem prostor, kjer se lahko poglobijo vase, meditirajo … Menimo, da so obiskovalci bolj kot 'iskanje nekega globljega po- mena življenja' te motive povezali z do- seganjem zadovoljstva ob odpravljanju napetosti v telesu (sprostitveni program); da iščejo predvsem mir in tišino, kar na neki način kažejo tudi nižje vrednoteni motivi socialnega wellnessa (motiva 15 in 16 v preglednici 2). Pomembna sestavina sodobnega well- nessa je seveda tudi zdrava prehrana oziroma uravnoteženo in zdravo prehra- njevanje (Berčič idr., 2007; Tuuri, Zanovec, Silverman, Geaghan, Solmon, Holston, Guarino, Roy in Murphy, 2009). Človek potrebuje življenjsko potrebne hranljive snovi, ki so v različnih živilih zato, da bi se na osnovi številnih presnovnih procesov oskrbel s potrebno energijo. S pravilno prehrano lahko ohranjamo ali krepimo zdravje, preprečujemo obolenja in iz- boljšamo ali celo pozdravimo bolezen ali bolezensko stanje (Berčič, 2006). Sko- raj polovici obiskovalcem (45 %) so po- membne informacije o zdravi prehrani in se torej tudi zaradi ustrezne prehranske ponudbe odločajo za obisk wellness centra. Manj pomembni so motivi, ki predstavlja- jo zaposlitveno komponento wellnessa, najmanj pogosto pa obiskujejo wellness center zaradi: branja knjig (2,0), pridobiva- nja novih znanj (2,3), ker je modno (2,3), ker si po finančni plati to lahko privoščim (2,8), ter zaradi druženja in socialnih stikov (2,9). Na dnu lestvice po pomembnosti sta to- rej socialna in intelektualna komponenta. Predvidevamo, da intelektualne kompo- nente ljudje ne prištevajo k wellnessu, ker jo pogojujejo s šolanjem. Vendar pa ta komponenta pomeni neprestano rast na intelektualnem področju in zmožnost uporabe informacij v različnih življenj- skih okoliščinah. Obiskovalci v wellness centru očitno ne iščejo niti družbe niti večje miselne aktivnosti. Mogoče jim te trditve predstavljajo neko obremenitev, delo oziroma asociacijo na službene ob- veznosti, zato zanje niso pomembnejši razlog za obisk. Sklep „ Po ugotovitvah večina ljudi zahaja v wellness center zato, da sproščajo svoje napetosti in tako odpravljajo stres. Well- ness center jih torej najbolj privlači zaradi nudenja številnih možnosti sprostitve ter kompenzacije vsakodnevnih obreme- nitev in skrbi. Zaradi zahtev današnjega časa se pri večini ljudi poruši čustveno ravnovesje v telesu. To povzroči, da se v posameznikih kopičijo negativna čustva in nezmožnost nadziranja stresa. Zaradi neravnovesja med čustvi, mislimi in tele- som pogosto prihaja do psihosomatskih težav, kot so glavoboli, visok krvni pritisk, kronična utrujenost, pomanjkanje ener- gije, zmanjšana odpornost, nespečnost in podobno (Bokan, 2005). V ozadju sla- bega počutja in bolezni se nemalokrat skrivajo takšna prepričanja, vrednote in čustveno-miselni vzorci, ki ustvarjajo v duševnosti močno napetost ali razdvo- jenost. Zaradi tega ljudje obiskujejo raz- lične terapije in poskušajo omiliti vplive današnjega časa na naša čustva in misli in s tem na naše čustveno zdravstveno stanje. Literatura „ Anspaugh, D., Hamrick, M., Rosato, F. (2006). 1. Wellness: Conteps and applications. New York: McGraw-Hill Companies. Berčič, H. (2006). Wellness gibanje − sodob- 2. na celostna obravnava človekovega zdravja in njegovega celovitega ravnovesja. Šport, 54, priloga (3), 20−29. Berčič, H., Sila, B., Tušak, M., Semolič, A. (2007). 3. Šport v obdobju zrelosti. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Berlin, J. A., Colditz, G. A. (1990) A meta- 4. analysis of physical activity in the prevention of coronary heart disease. Am J Epidemiol, 132, 612−28. Bokan, R. (2006). Duševni wellness. 5. Soutripa- nje: revija časa, ki prihaja, 44, 6−10. Flis Smaka, I. (2008). Blagodejne ročne masa- 6. že. Revija za dobro počutje, nego telesa, duše in duha: Wellness, 4, 62−64. Gojčič, S. (2003). Tržna potrditev koncepta 7. wellness storitev na slovenskem turističnem trgu. Naše gospodarstvo, 49 (1/2), 157−171. Gojčič, S. (2005). 8. Welness: zdrav način življenja: nova zvrst turizma. Ljubljana: GV Založba. Gojčič, S. (2007). Kaj je wellness; kako ohraniti 9. zdravje ter vitalnost? Revija za dobro počutje, nego telesa, duše in duha: Wellness, 1, 6−8. Gojčič, S. (2009). Kopeli. 10. Revija za dobro po- čutje, nego telesa, duše in duha: Wellness, 6, 16 −17. Hettler, B. (2007). World of wellness and the 11. wellness of the world. http://hettler.com/Hi- story/physical.htm. Musek, J., Pečjak, V. (1996). 12. Psihologija. Lju- bljana: Educy. 80 Pilzer, P. (2006). 13. Revolucija wellnessa. Varaždin: Biblioteka 21. stoletje. Pori, M., Sila, B. (2009). Kaj nam je najbolj všeč? 14. Polet, Pridobljeno 10. 8. 2009 s http://www. klubpolet.si/index.php?option=com_conte nt&task=view&id=1341&Itemid=35. Powell, K. E., Thompson, P. D., Casperse, C. J., 15. Kendrick, J. S. (1987). Physical activity and the incidence of coronary heart disease. Ann Rev Public Health, 8, 253−87. Fras, Z. (2002). Predpisovanje telesne aktiv- 16. nosti za preprečevanje bolezni srca in ožilja. Zdrav Vars, 41, 27−34. Mišigoj - Duraković, M., Heimer, S., Matko- 17. vić, B. (2003). Ugotavljanje ravni telesne de- javnosti v zdravstvenih študijah. V: Mišigoj - Duraković, M. in sodelavci. Telesna vadba in zdravje. Ljubljana: Zveza društev športnih pedagogov Slovenije, Fakulteta za šport Uni- verze v Ljubljani, Kineziološka fakulteta Uni- verze v Zagrebu in Zavod za šport Slovenije (pp. 22−28). Tierwiler, J., Butler, L. L. (2001). Canadian 18. contributions to wellness. Missouri Journal of Health, Physical Education, Recreation and Dance, 11, 22−26. Tuuri, G., Zanovec, M., Silverman, L., Geaghan, 19. J., Solmon, M., Holston, D., Guarino, A., Roy, H., Murphy, E. (2009). ''Smart Bodies” school wellness program increased children's kno- wledge of healthy nutrition practices and self-efficacy to consume fruit and vegeta- bles. Apetite, 52(2), 445−451. izr. prof. dr. Maja Pori, prof. šp. vzg. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, – Katedra za športno rekreacijo in zdravje e-naslov: maja.pori@fsp.uni-lj.si