265. številka. Ljubljana, v soboto 17. novembra 1900. XXXÜ1. leto.
izhaja vsak dan zvečer, laimSi nedelje in praznike, ter velja po poitl prejema« a« avslro-ogrske dežele m vee leto » K, za pol leta 13 K, za fletrt leta 6 K 80 h, za joden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano
brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 80 h. Za poairjanje na dom radona se za vsa leto 2 K. - Za tuje dežele toliko ved, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpo&iljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od itiriatopne peti t-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 b 69 se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvoli trankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprsvnlštvo je na Kongresnem trgu &t. 12. Uprsvnlstvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice fit. 2, vhod v apravnistvo pa a Kongresnega trga Bt. 12.
»Slovenski Narod" telefon št 34. — »Narodna Tiskarna" telefon št. 85.
Somišljeniki!
Napredni državnozborski volilci!
Državni zbor je razpuščen, in zopet Vas kličejo na volišče, da se poslužite važne, po ustavi Vam zajamčene pravice: izbrati si može, ki naj so v državnem zboru domovini in Vam uspešni in srečni zastopniki. Sedanja volitev je pomenljiva, lahko postane pa tudi najusodnejša, kar jih je doživela po notranjih prepirih razjedena in razglodana naša država. Zategadelj obrača se vodstvo narodne stranke do Vas, somišljeniki, da mogočnega pomena sedanje volitve niti za trenutek ne puščate v nemar, in da si pred vsem vestno in tehtno ogledate može, ki se potezajo za čast Vašega mandata.
Kako Vam bo torej voliti?
Izbrati Vam bo pred vsem prave slovenske može, ki vsikdar in nasproti vsakemu prisegajo na svetli ščit slovenske narodnosti, ter se z neizprosno odločnostjo upro blaznim poskusom, mereČim na to, da bi se v državi, ki je tudi še po dveh tretjinah slovanska, v protislovji s temeljnimi določili proglasila nemščina državnim jezikom, in tako zagotovila nadvlada nemškemu narodu, nadvlada, ki naj potisne slovanska plemena na mesto helotov in ki se ne da opravičiti niti v preteklosti, še manj pa v sedanjosti.
Z isto odločnostjo, kakor na ta odpor, in prešinjeni od prepričanja, da sedaj razkosanemu slov. narodu zašije lepa bodočnost samo po zjedinjenju, morajo biti možje Vašega zaupanja pripravljeni, da zastavijo vse sile za to, da se dá slovenskemu jeziku v čl. 19. zajamčena mu ravnopravnost z drugimi jeziki, da se slovenskemu narodu ustanove vsakovrstne šole, od najnižje do najvišje vrste, za vsestransko izobrazbo na narodni podlagi in tako ustvarijo pogoji, da si slovenski narod ohrani svojo narodno individualnost.
Tzbrati Vam pa bo tudi napredne može, ki čutijo, da je brezobzirna prevlada duhovščine, s kojo hoče ta stan, pozabivši svetih svojih tradicij in zamenjavši božje altarje s posvetnimi spekulativnimi napravami, podjarmiti si vse, skrajno pogubna, tlačeč bistro naše ljudstvo v revščino, nevednost in temo. Izvoliti Vam bo zategadelj može, ki kot svetinjo branijo novodobno šolo in ž njo pridobljene uspehe, ter so prijatelji vsakemu svobodomiselnemu razvitju in napredku; može torej, ki o vsaki priliki delujejo na to, da se veljava duhovščine, ne krateč cerkvi   božjega poklica, potisne v pristojne ji meje.
Da se vse to doseže, zdramiti se mora kmetski naš stan, glavni steber slovenskega naroda, ki je do sedaj prepohlevno in preponižno stopinje pobiral za gospodstvaželjno duhovščino. Naš kmet — pred petdesetimi leti po pravem liberalizmu tlake oproščen — se mora osvoboditi tudi duševne tlake in pozvati ga je, da se udeleži političnega življenja, tako da na mestih, kjer se odločuje njegova usoda, sam pove, kaj mu izpodjcda mozeg, in kaj ga ubija. Tak poziv je izdala narodna stranka, in oglasili so se vrli kmetovalci, ki hočejo prevzeti težavni posel državnega poslanca, kar je veselo znamenje, kar pa,, se ve, ni všeč tistim, ki so dosedaj v veri živeli, da je slovenski kmet le v to vátvarjen, da robuje duhovniku.
Večjega pomena nego s slovenskega stališča, je sedanja državnozborska volitev z občedržavnega stališča. V zraku visi absolutizem, ta veliki gojitelj klerikalizma in germanizacije!
Poklicavši si v spomin, kako so že Vaši očetje pod absolutizmom krvaveli, izbrati Vam bo dalje može, ki se ne igrajo z besedami: Nam, Slovencem, je vsejedno, smo li absolustično ali ustavno vladani! Prihodnost, kojo hočemo, in kojo moramo priboriti svojemu narodu, mogoče je priboriti le v državi, vladani po svobodoljubnih načelih! Ali oglejmo si absolutizem še od druge, še bolj senčnate strani! Ze sedaj tlači Ogrska na gospodarskem polju tostransko državno polovico kot mora, in v pravem suženjstvu nas ima. To razmerje med obema državnima polovicama ni zdravo in vzdržavalo se je do sedaj več ali manj na umeten način. Pod absolutizmom pa se bode čisto gotovo vzdržavalo, in vzdržavalo se bode toliko časa, dokler se na Dunaju ne snide resna, delavna in na svoj ugled ponosna zbornica, katera ne bo samo tostranskim narodom delila pravice, nego si bode pravice priborila tudi nasproti Ogrski, katera sedaj tako brezobzirno izkorišča naš slabotni položaj.
Vse razmere — in tudi slovenske — silijo z elementarno močjo na to, da bodi poklic bodočemu parlamentu gospodarski poklic. Rešiti bode vprašanja velikega narodno-gospodarskega pomena, zajamčiti bode gospodarsko shajanje kmetu trpinu, varovati gospodarske koristi trgovskega in obrtnega Stanu in pripomoči tudi delavcu do tega, da mu bo vsaj Človeško živeti mogoče.
Z zastopniki druzih slovanskih narodov naj vežejo naše poslance najtesnejše vezi, pred vsem z zastopniki češkega naroda. Upamo pa, da bodo tudi poslanci tega naroda postopali v zavesti, da moči malega slovenskega rodu ne bi prenesle vsega, kar brez nevarnosti prenese orjaška moč čeških bratov, in da bi te moči brez popolnega oslabljenja nikakor ne mogle prenesti neplodne parlamentarne obstrukcije.
Vi pa, somišljeniki, udeležite se volitve do zadnjega moža, a svoj glas oddajte svobodno, samostojno in ne na povelje duhovnikov, ki iščejo svoje kraljestvo na zemlji, ki pa ne iščejo, kakor veli zapoved Odrešenikova, kraljestva božjega.
Volite napredne kandidate narodne stranke!
V Ljubljani, dne 14. novembra 1900.
V imenu vodstva narodne stranke:
Dr. Karol vitez Bleiweis-Trsteniski
Državnozborske volitve.
Volilni shod na Črnem Vrhu nad Idrijo.
Pretekli Četrtek vrSil se je na črnem Vrhu nad Idrijo shod volilcev, ki je podal jasno sliko napredovanja narodne stvari v naSi probujajoči se Notranjski. Padla je takorekoč zadnja zanesljiva klerikalna trdnjava v idrijskem okraja, ki je dosledno volila klerikalno.
V zadnjih letih se je tu stvar, in sicer največ po zaslugi gospoda Ivana Lam peta, odločnega pristaša napredne stranke, bistveno spremenila. Na črnem Vrhu, kamor bi se še v polpretekli dobi narodni poslanec niti pokazati ne osmelil, posrečil se je shod, ki dela čast i sklicatelju i udeležencem
Shod, ki se je vršil v dvorani „ Gasilnega doma", je otvoril gospod Ivan Lampe, posestnik na Črnem Vrhu. Vzlic delavniku in slabemu vremenu udeležilo se je shoda nad 80 volilcev iz raztresene črnovrške občine. Predsednik g. Lampe pozdravil je gospoda kandidata Ivana Božiča, sedanjega deželnega poslanca in volilce, ter slednje pozval, naj si volijo predsednika. Istim je bil na predlog gospoda nadučitelja Čuka soglasno in z vzklikom izvoljen velezaslužni in od klerikalcev hudo črteni gospod Ivan Lampe, ki je prevzel predsedstvo in dal besedo gosp. kandidatu Božiču. Gospod Božič, pozdravljen z živahnimi „živio"-klici, omenil je najprej nagibe, ki so ga dovedli, da je sprejel dr-žavnozborsko kandidaturo in opozarjal, da pomeni to zanj kot posestnika veliko materialno žrtev, in da je torej nikakor ni sprejel iz sebičnosti ali častihlepnosti. Nadalje se je dotaknil treh točk svojega pro grama, namreč: narodnostnega boja, kmet-skega vprašanja in lokalnih zadev, pojasnil to in ono, in v lepi poljudni besedi med splošnim odobravanjem in dobro klici poročal tudi o svojem delovanju v deželnem zboru.
Po tem, nad jedno uro trajajočem govoru pozval je gospod predsednik volilce, naj izrazijo svoje morebitne želje in ugovore, češ, da jim bode gospod kandidat radovoljno na vse odgovarjal. Oglasilo se je več mož, ki so vprašali o lokalnih, pa tudi o splošno-političnih stvareh, kar priča o razsodnosti zbranih volilcev. Na vse je gospod kandidat v kratkih, jedrnatih besedah, jasno in um-Ijivo odgovarjal. Shod se je vršil skozi in skozi v najlepšem redu, ob splošnem zanimanju in živahnosti. Prišlo je tudi do več primernih mejklicev, katerim se je gospod govornik takoj med govorom odzval, le nekdo je poskušal nekoliko zgage delati, in je ne kaj rentačil doli pri vratih; pa pri rastoči nevolji navzočih je skoro utihnil, in ko ga je gospod predsednik pozval, naj stopi naprej in pove, kar ima povedati, zlezlo je možu srce v blače, in izgubil se je v globino.
Na shod smo povabili tudi klerikalce, zlasti domače gospode duhovnike, ki se pa vabilu niso odzvali. Klerikalci pa so razen dveh izostali, dasi so jih z gasilnega doma vihrajoče slovenske in cesarske zastave vabile, dasi so videli nastopiti gasilno društvo korporativno in v paradi, in dasi jih je gasilni trobentač dovolj glasno pozival. „Slovenec* torej ne bo mogel upiti, da smo se
LISTKK
Diversa.
Minolo, Slovenci, let skoro bo st6 kar se je Prešeren porodil . . . Na veke cvetel njegov dušni bo cvet, ki ga je med nami zaplodil.
Zato pa Slovenija širna se vsa na slavlje prelepo pripravlja . . . Ej, takega pač doživeli nikdar v Sloveniji nismo še slavlja!
Kaj Čeh in Poljak, kaj mogočni nam Rus? Nobene primere ni z nami! Mi umemo svoje častiti može", med vsemi Slovani mi sami.
Pripravljati zadnja pogorska se vas na praznik preredki začenja. Prepovedovalo celo se bo z lec, kaj za nas Prešeren pomenja.
Dele kapelanje v svetiščih sami izdaje njegove poljudne, katere stotisoč se tiskalo je, — gode" se reči zares čudne.
S podobo Prešernovo hiše povsod okrašene so po deželi; po mestnih salonih, po trgih jih vseh, imajo v najzadnjem jih seli.
bali. in da smo shod skrivaj priredili. Izključno krajevnih shodov pač ne bomo na veliki zvon obešali.
Ob zaključku shoda bil je na pred log gospoda predsednika Lampeta gospod Božič med glasnimi „živio'-klici soglasno postavljen državno-zborski m kandidate m Po shodu zbrali smo se v gostilni g. Ivane Lampe in se na dalje pri kozarcu vina razgovarjali.
Klerikalna trdnjava je torej padla. Ko bi videl bivši gospod Jože te, od navdušenja žareče obraze trdnih kmetskih mož, in navdušene klice .živio Božič", pel bi gotovo nalik preroku Jeremiji svoje žalostne pesmi nad razvalinami nekdanje klerikalne trdnjave. Kaj se če — Tempora mutantur et nos mutamur in illis!
*
Iz Idrije, 16. novembra. Dobrih 400 let je že minulo, odkar so našli naš bogati rudnik. Veliko milijonov kron dal je ta skoraj od vsega sveta ločeni kraj dobička, toda če stopiš po raz-drapani cesti v naše malo mesto, mislil bodeš, da leži tukaj zapuščena vas, kateri je že pritisnjen pečat pogina. Lahko je to-raj mogoče, da se je našel neki Deutsch-German, kateri je opisal naše mesto in njega ljudi, kakor da bi zašel v kako razbojniško naselbino. 400 leti To je doba, v kateri se da marsikaj storiti, posebno bi pa pričakovali od podjetnika, kateremu je naš rudnik donašal tako ogromnih dohodkov, to je od države. Toda zastonj se ozira tvoje oko po državnih napravah, zastonj iščeš dobrodelnih zavodov, zastonj koristnih naprav, ves dobiček je šel v tisto veliko malho, iz katere ne bo prišel nikdar več nazaj. Ako bi ležalo naše mesto v kaki nemški provinciji, bi bilo danes vse kaj druzega, s slovenskim delavcem pa storiš, kar hočeš, da mu daš le nekoliko polente, da si napolni svoj lačni želodec, potem ti je popolnoma udan. Potisneš ga v nezdravo stanovanje, v kakoršnem bi niti žival ka kega bogatina ne mogla obstati, on pa, slovenski rudar, zadovoljen je z vsem, samo, da ima revno življenje, po smrti pa večno zveličanje. In v tej katoliški pohlev-nosti pustil se je tlačiti stoletja, saj kleri-kalizem je skrbel vedno za to, da ostane neveden, zabit, da bode delal in molil in pomagal zbirati zaklade toliko časa, da bo, onemogel, na svoje stare dni živel od miloščine, kakor kak kmečki blapec, katerega vržejo v hlev, kedar ne more več delati. Nihče ni mislil, da se bode naš delavec kedaj zavedel, nikomur ni prišlo na uro, da bo mislil, da se bodo razmere kedaj pre drugačile. Delaj in moli, to je bilo staro geslo, za druga pa pusti skrbeti Boga in njegove namestnike. Ako bi bila država storila le v zadnjem stoletju svojo dolž nost, ako bi bila le mali odlomek svojih velikih d hodkov porabila za dobrodelne naprave, ne bilo bi danes prišlo naše delavstvo v tako žalosten položaj, v kakorš -nem se ravno ta trenutek nahaja. Sedaj je vse zb-gano, drog drugemu predbaciva krivdo, nihče neče biti kriv katastrofe, ka
Navdušilo se za Prešerna tako" to dobro slovensko je ljudstvo, da vsako dekle ga na pamet pozna; res mehko imamo mi čutstvo.
S „Prešernovim milom" se vsakter poslej Slovenec bo pridno umival. In damam se našim bo vljudno odslej S »cilindrom Prešerna* odkrival.
V Ljubljani ..Katoliški dom* priredi mu slavnostno akademijo, posetnike zbrane sam milostni škof svečano tam nagovorijo.
V besedah navdušenih lepi pomen popišejo slavnega dneva;
kaj v pesnih njegovih nam dušo, srce" se silo neznansko ogreva.
Prišlo telegramov iz vsega sveta katoliškega bo na stote, šepeče celo se — strmite ljudje" — od papeške nekakšne note.
„Ker bil je Prešeren naš*, škof govori, a naj blažji duhovnik prosvete, določam, da v druzega grudna se dan povsod bero" maše zanj svete*.
In ko ta pomembni bo govor končan pa bučne začojemo glase: „O, ljubljenec naroda našega naj živi na vse večne nam čase I"
tera je morala enkrat priti. Ako vzamemo v roke statistiko, tedaj vidimo, da je imela država od našega rudnika od leta 1814— 1881 čistega dobička ogromno svoto 47,493.510 kron, torej okroglih 730.000 kron na leto. V preteklem stoletju torej okroglih 73,000.000 kron čistega dobička. Ako prištejemo še dobiček, kar ga je dala Idrija v prejšnjih stoletjih, lahko trdimo, da je dal naš rudnik, ako računamo dobiček prejšnjih stoletij le polovično, okroglih 15,000.000 kron ! Sedaj pa poglejmo, kaj je storila država za Idrijo? Ako prideš v mesto, tedaj vidiš po naših hribih nekoliko od zunaj še precej čednih hišic, toda če stopiš v te stanovanja, smiliti se ti mora človek, ki stanuje v takih prostorih. Namesto da bi bila država zidala svojim delavcem potrebna zdrava stanovanja, gledala je, kako si je ubogi rudar od svojega malega zaslužka od grla odtrgal, samo da si je za-mogel postaviti revno bajto, da mu ni bilo treba, v gozdu prenočevati. Sama napravila je komaj toliiio hiš, da le z vso silo sprejme tiste delavce v stanovanje, kateri zbok mnogoštevilne rodbine ne dobijo drugod stanovanja. Ako imenujem še ljudsko šolo kot državno napravo, katera je pa sedaj veliko slabša kakor marsikatera na deželi, imenoval sem vse, kar je napravila država v teku 400 let. Vse drugo ostalo je, kakor je bilo, in ubogi rudar je delal in se trudil kakor žival, ne da bi imel od tega le količkaj koristi Klerikalna stranka znala je na delavce tako vplivati, da si niti misliti niso upali, da bi lahko tudi njihova usoda postala boljša, kakor je bila. Toda luč prosvete napravila si jo pot tudi v našo dolino, in oni delavec, o katerem se je mislilo, da ni pristopen višji kulturi, je pokazal, da ni žival, da je tudi on človek, da ima tudi on pravice v človeški družbi kakor vsak drug izobraženec. Narodna napredna stranka bila je tista, ki mu je pokazala pot do boljše bodočnosti, narodna stranka odprla mu je oči, da je jel gledati okrog sebe, da je videl, da je tudi on podoben Človeku. Da se ni narodna stranka lotila tega dela, bili bi naši delavci danes še morebiti tam, kjer so bili pred 50. leti in ne vem, ali bi si bil upal danes kdo nastopiti in reči: zboljšajte nam žalostno stanje.
Zato se je pa rudniško vodstvo ska-zalo klerikalnemu delovanju proti omiki delavstva hvaležno s tem, da je vse lepše službe podelilo strastnim klerikalcem, kar je vse delavstvo vedno razburjalo. Kamor se danes ozreš. povsod vidiš na boljšem mestu klerikalca. Pazniki, pisarji, risarji, sploh vse, kjer se ni treba posebno truditi, tam je nastavljen klerikalec. To je moralo roditi med delavstvom upor, in čas bi že bil, da se rudniško vodstvo vendar enkrat prepriča, da Idrija ni klerikalna, in da nikdar ne bode, če tudi vse boljše službe dobivajo klerikalci.
Velika napaka od strani države je tudi ta, da ni skrbela, da bi delavci dobivali potrebne omike. Ustanovilo se je bilo pred leti politično društvo „Jednako-pravnost", katero bi bilo vodilo delavstvo
Takrat pa nabirati za spomenik pričenjajo razni veljaki, sam škof ženerozno pokloni stotak kanoniki po desetaki.
Kaj Čeh in Poljak, kaj mogočni nam Rus? Nobene primere ni z nami! Mi umemo svoje častiti može, med vsemi Slovani mi sami.
Mohorjeva družba pomnico takrat izdade Prešernu v proslavo, in Mahnič, največji častitelj njegov, mu pel v spomenici bo slavo.
In zaplamenela Ljubljana tačas bo v Iučih čarobnih, neštetih; pri naših vrtnarjih pa mesec že dnij sprašujejo samo po cvetih.
O, res, to bo slavnosten, prazničen dan, ki duša ga naša pozdravlja; Ej, takega pač doživeli nikdar v Sloveniji nismo še slavlja.
A vreden si tega, naš pesnik-prvak, da vsi Te Slovenci častijo . . . Največji slovenski Ti naš svečenik se svojo sveto" poezijo!
In tudi pomnika iz kamnih skladov potreba bi Tebi ne bilo . .. Pomnik najkrasnejši pač Tvoje srce" je v pesni nesmrtne izlilo.
po narodno naprednem programu naprej do svojih pravic, in danes bi ne bilo treba konsignirati vojaštva, ne bilo bi treba nobenemu bati se, da bi zapeljani delavci storili komu kaj zalega. Toda klerikalnim denuncijacijam se imamo zahvaliti, da je rudniško vodstvo prepovedalo nekaterim oglednim delavcem sodelovati pri tem društvu, in sad te prepovedi imate danes pred očmi. Socijalni demokratje polastili so se zapuščenega delavstva, in danes ne morete več od skrbij spati, ker se bojite, kaj bode prinesla najbližja bodočnost. Toda še je čas pomagati, ako imate sploh voljo pomagati. Ne stroge naredbe, ne vojaštvo, ne kazni, vse to ne bode pomagalo udu-siti upora, kateri je sedaj nastal; za jeden-krat morate kapitulirati. Razmere pri našem rudniku so take, da potrebujejo zbol-šanja od nog do glave, plača se mora pri današnjih razmerah na vsak način zboljšati. Ako pa hočete, da bodete razmere tudi za bodočnost ublažili, tedaj skrbite, da odprete delavstvu pot do večje omike. Tu je glavna napaka in tukaj morate pomagati.
Vsled slabega gmotnega stanja bil je naš rudar primoran, da je obdržal svoje otroke doma, da je postal sin to, kar oče. Tako je prešlo to našim ljudem v meso in kri in mislili so, da mora biti rudarski sin tudi rudar. Le posamezni, katerim je bilo vsled boljših gmotnih razmer mogoče, poslati sina v Ljubljano, so to storili. Ubož-nejši so poslali svoje otroke v ljudsko šolo. in še tukaj niso gledali na to, se li otrok kaj uči ali ne. Za Bkroco" že dosti zna, to je bil navadni odgovor. In tako je prišlo., da je bil neomikani delavec pristopen vsakemu agitatorju, ter mu vrjel vse, kar mu je kdo navidezno lepega povedal. Toda prebivalstvo se je množilo, otrok, ki so zapustili šolo, bilo je čimdalje več, in rudnik je moral več delavcev sprejemati, kakor jih je potreboval. Moral je naravno tudi pri plači pritiskati, in nastale so razmere, katere so privedle delavca do današnjega stanja, Rudnik ima preveč delavcev, kater-mora vsled tega slabo plačati, delavci imajo preveč otrok, katerih ne morejo vsled slabe plače dalje šolati pustiti. In tako se množi beda od dne do dne, a država vam še danes ne da potrebna šole, da bi nadar jeni dečki se izobrazili in b' T; kruha tudi drugod brez „kroce".
Začel je sicer v tem oziru delovati občinski zastop na to, da bi se čim preje dosegla nižja realka, toda tudi v to delovanje spustil je že neki strupeni klerikalec svojo pušico, da bi bila pot do omike našemu delavstvu še dalje časa zaprta. Upamo pa, da se občinski zastop ne bode menil za take puhlice, temveč nadaljeval o začetem delu, da sedanji bedi čim preje cdpomore. Kar je nas, narodno naprednih delavcev, stali bomo vedno (zdaj, ker smo prepričani, da nas bede le narodna stranka privedla di one zmage, katera edina nam more pomagati. Zatorej kličemo danes vsem slovenskim delavcem, kateri se bojite za svoj obstanek:   stojmo   trdno,   ne udajmo se,
ftjffT* Dalje v orilogi. "isVll
V teh pesnih živiš . . . kar iz duše vskipi nesmrtno kot sama je duša . . . Zatorej pa Tvoje odmeve srca naš narod tako rad posluša.
In vendar, ko doli z nebeških višav pogled Tvoj na zemljo Ti vsplava, od britke bolesti srce Ti drhti in solza v očeh poigrava.
Oj, koliko gledaš nesrečnih ljudij! Trpljenje njih dušo Ti seže . . . Med njimi pa zreš, da i ona trpi, ki krvna vez nanjo Te veže.
Pozabljena sama na svetu živi kot roža samotna v dobravi . . . S Teboj preživelih spominja se dnij, očetovske Tvoje spominja ljubavi . . .
Sam sebi si z lovorjem čelo ovil, ki veke vse bode Te dičil, Ti v srca globini boš naroda žil, spomin Tvoj ne bo se uničil.
Kot glasi proroški iz lepših svetov, — znanec nam prosveto svobodo — mogočna nam slova v ušesa zvene": BVremena zjasnila Slovencem se bodo!"
In vstal nam res zor je .. . a novega dno, Ti bil si ponosni buditelj .. . Zato ob stoletnici rojstva živi, naj narodni naš preroditelj.
Bogomil čop-
Priloga »Slovenskemu Narodu" št 275, dn6 16. novembra 1900.
zmaga mora biti naša. Ako pa hočemo dovojevati svoj pričeti boj, se oklenimo trdno narodne stranke, katera nas bo pripeljala gotovo do zaželjenega cilja. Ne dajmo se pri bodočih volivah preslepiti, kajti nihče dragi nam ne bode pomagal po pravi poti doseči naših želj, kakor za stopiiik narodno napredne stranke, in ta je Luka Jelenec, katerega hočemo v kar naj večjem števila voliti.
Narodno napredni delavoi. * *
Iz Mokronoga, 13. novembra.
V nedeljo smo imeli pri nas slovesno cerkveno žegnanje. Naš kaplan je vse slovesno odpravil, samo pozabil je ljudem povedati za prihodnji teden maše. Ni pa pozabil naznaniti kmetovalcu Jožetu Žitniku, da priredi 12. t. m. zvečer ob 6 uri shod. In res se je ta večer napolnila hiša z vaškimi gospodarji in fanti. Govorilo se je o volitvi. Kaplan je silno hvalil penzi-jonista Povšeta in zabavljal na kmetskega kandidata Zupančiča, češ, da ni zmožen za drž. zbor. No, možje so bili vsi teh-le misli: Če bi bil Po v še za kaj zmožen, bi ga ne bili v najboljših letih poslali v penzijon. Povše še za delo na kmetijski šoli ni bil, zato mu morajo goriški kmetje plačevati lep penzijon. Kako bo tak človek v držav nem zboru nas kmete dobro zastopal, ko je bil tako slab kmetijski učitelj, da so ga rajši poslali v penzijon samo, da so se ga odkrižali. Zupančič je pa mož na svojem mestu. Izvrsten kmetovalec je, vesten mož in je tudi že veliko storil kot načelnik cestnega odbora. Kar je Povše doslej storil, nam priča, da je slab poslanec, kar pa je Znpančič doslej delal, to kaže, da bo on zvrsten poslanec, in zato poj demo vsi pošteni neodvisni kmetje za njega v boj in zoper penzijoniranega Povšeta.
Kaplanu pa svetujemo, naj ne hodi po noči po shodih, ampak naj rajši vzame v roko krščanski nauk in se nauči tri božje čednosti moliti, ki jih je pred par tedni tako čudno molil, da ne bodo ljudje po treh farah govorili: Mokronoški pa ne zna treh božjih čednosti moliti.
•
iz Sfepšeka pri Mokronogu,
15. novembra. Mi se tudi pripravljamo za državno zborske volitve. Naš velečastiti gospod ka pelan, Jože Brajc, se je že potrudil, priti v našo malo vasico.   Gosp. župnik je dal namreč po cerkovniku Fricu od Sv. Križa razbobnati, da bo shod ob 6 uri zvečer, in da naj se udeležijo vsi volilci, namreč iz Loga, Ostrožnika, Slepšeka, Gorenje vasi, Pugleda in Ribjeka.   In res se je zbralo kacih 20 mož.   Ti možje so prav pošteno posvetili gospodu kapelanu, ko je začel govoriti kot predsednik.   G. kapelan je naj prej začel solze prelivati nad žalostnim kmetskim stanom in je potem predlagal, naj si osnujemo konsumno društvo. Potem je prestopil na volitve. Sedaj se je začela prava veselica za navzoče poslušalce, ker je namreč g kapelan povedal, kako svete so volitve, in kako je za vsacega volilca sveta dolžnost, da voli vernega katoliškega visokorodnega g Povšeta za poslanca. Mi, ovčice, smo pri tem postali nemirne ter smo začeli g. predsedniku kapelanu take praviti, da se je isti začel — če hote" ali nehote, tega ne uganemo — na glas jokati.  Pa se nam je zdelo, da so te solze hinavske. Tolažili smo g. kapelana in mu rekli, naj nam pove, kaj je g Povše za Dolenjce storil.   Ali, žali Bog, ničesar ni vedel povedati in uiti nam je hotel s tem, da je začel čez Zupančiča zabavljati.   Zabavljal je mnogo, a končno je povedal, daZupančičasplohnič ne pozna.  Na to smo pa bili hudi ter rekli, kako more krščanski mož čez človeka zabavljati, če ga nič ne pozna. Seveda je bil niladi kapelan tedaj v škripcih in ni mogel dalje.   Na to so nastopili drugi govorniki Sedaj se pa je kaplanu slaba godila. Zvedel je vse od , k me taki h butic* — tako imenujejo duhovniki nas kmete — kaj vse je Povše naredil, dalje kaj so volitve, kaj bo klerikalci in kaj  slovenski liberalci. Zvedel je tudi, da njega in njegovega župnika ne smatramo za Kristova namestnika, temveč za namestnika Juda Iškarjota, ker hlepita le po denarji.   Gosp. kapelan nas je vprašal, kako moremo to dokazati Precej sta se dva oglasila in mu doka zala, da sta on in župnik v več
slučajih za pogrebe čez tarif štolo zaračunila in denar vzela. Seveda revček ni vedel ne sem, ne tja, in je hitro zbor zaključil. Amen!
(Dostavek uredništva: To nam je pisal kmetovalec iz volilnega okraja, v katerem so kmetje postavili Franca Zupan Čiča za kandidata. Ponatisnili smo radi to pismo, ker nam kaže, kako naš kmetovalec zbujen in samovesten možato proti tem našim hujskačem v farovžu postopa, ki mu še te Časti ne privoščijo, da voli iz svojega kroga poslanca. V Slepšeku so prav mirno povedali kaplančku, kaj mislijo, in kaplan je dobro storil, da je svoja kopita pobral.)
* *
Iz Novega mesta, 16. nov. Že nekaj dni opazujemo prav živahno in gotovo tudi potrebno se shajanje duhovnov iz različnih krajev. Da tudi gospoda, od sv. Duha razsvetljenega, ne manjka, je samo ob sebi umevno. Ta teden počastil nas je g dr. Šusteršič že drugič
— seveda .incognito" — in vedno hodi nekako otožen po mestu. Spremlja ga naš občeznani in pubožni gosp. Pepe Šfcambur, kateri se je baje zavezal, da bode 800 glasov pridobil njegovemu, v njega kuhinji gospodujočemu Vilkotu. No, naš Štamburac, to je pravi značaj vrlega in uzornega klerikalnega agitatorja. Saj pa tudi nese. Podpirajo ga z vso unemo gospodje od klerikalne stranke, nič manj pa tudi titular-narodnonapredni. Pepe si misli, zakaj bi pa ne delal za klerikalce, ti mi dajo zaslužiti in bi me zopet takoj bojkotirali, ako v njih rog ne trobim; liberalcem je pa vse jedno, kako se vedem, samo da jim kako neumno povem, pa so zadovoljni. Samo da je „Hetz" !
Tudi „naš" dr. Prelesnik prav marljivo ruje in zgago dela, zakaj pa ne — saj Novomeščani so potrpežljivi in mu ne zavidajo niti njega krasne sorodnice, niti one »prijateljice", ki je sedaj nekje v »repa-raturi".
Neodvisni in razsodni klerikalni volilci a la Kušlan, Davorin Frančič in stari no sloveč (?) Pečnik imajo mnogo posla, kajti kot veleugledni meščanje ne morejo Bas tel j na do tega pripraviti, da bi kandidaturo prevzel. Ako se jim to ne po sreči, sklenili so baje — seveda na tihem
— da postavijo Kušlana, kajti on občuje mnogo z visokimi osebami, kakor n. pr. s hrvatskim banom, s katerim sta skoraj pobratima; torej je on kot olikana in vi soko čislana (?) oseba, vendar najsposob nejši za Basteljnom.
Tudi naš 8dentscher Francelj" je sicer za Basteljna, pa imajo vendar upanje, da ga pregovore za Kušlana, ko bi se pa le ne dal pregovoriti, mislijo pa neko tajnost ,o štifletih" razbobnati. Vedererao!
Basteljnove ljubljanske skrivnosti radi volitev na dan vlačiti, bilo bi pa netaktno, saj imamo dovolj skrivnostno sla 1 ko gi njeni gospodi dosti drugih povedati. Tudi go spodu, kateri daje izdelovati iz svojih s'arih hlač — škapulirje, bi svetovali njemu podrejenemu gospodu (ali kar je) več mirnosti in dostojnosti priporočiti.
Resnici na ljubo bi samo še dostavil, da so tudi doaedaj mirni in od vseh spo Štovani kapiteljski gospodje pričeli proti meščanstvu ruvati, kajti zadnjega skrivnostnega vtihotapljenega shoda so se tudi oni udeležili in je celo eden od njih predsedoval. Čudno to, ko so bili dosedaj vedno mirni in le za božjo čast nneti. Mogoče, da jim je gospod prost zapovedal ali pa »oberprošt" dr Prelesnik, če ne tisti mlečni gospodek, kateri je pred nekaj leti — na ljubljanski gimnaziji — svoje sošolce de nunciral, ter tako celo gospode profesorje v zadrego spravil. No, vse mogoče! Le tako naprej, drugo leto pridete pa spet za cerkev prosjačit, vam bomo zopet za te dobrote se hvaležne skazali.
Dolajte, kar hočete, a zapazite si številke, katere bodo 3. januvarja 1901 v Novem mestu vlečene: 125, 45.
Štambur, midva se bodeva pa prihodnji teden še kaj pogovorila, saj veš, dragi Pepe, da je dovolj gradiva za obdelovanje na razpolago. Da si mi zdrav! Na svidenje !
* *
Z Gorenjskega, 15 novembra. Klerikalci že agitirajo na vseh koncih in krajih.   Kaplanske suknje frče od hiše do hiše kakor rnjavi hrošč v .kebrovem"
letu. Naši somišljeniki delajo a premalo. Tudi od drugod se Čuje, da se premalo dela. Pomisli naj vsakdo, da je vsak glas vreden v resnici 2 glasu. Recimo da ima naša stran 615 glasov nasprotna tudi 615 če dobimo 1 glas od nasprotnih imamo mi 616, nasprotniki 614, tedaj diferenca za 3. Ysak glas, ki je le količkaj dosegljiv, pridobimo! Mnogi trdijo, čemu se bodemo trudili, saj bode državni zbor tako gotovo razpuščen. To ni pametno. Sedaj se gre, da zmagamo in pri tem si mislimo, da bode državni zbor funkcijoniral. Posebno razložimo kmetu volilcu, da se mu ni treba bati zamere župnika, ker bode na zaprtem listku volil. Nekateri mislijo, da bode mogel poleg kandidatovega imena tudi svoje ime podpisati v listku. Ta predsodek je treba odpratiti. Drugi je rekel, da bodo .gospod" ki bodo gotovo v volilni komisiji vzeli list in pogledali. Tega se ni treba bati.
„Gospod" nimajo nobene pravice, kakor tudi kdo drugi ne, da bi storili to. Listi se bodo odprli še le kadar bodo vsi oddani. Duhovniški aparal deluje že ves, zato tudi dragi stanovi na delo! Kmet naj se spomni da so klerikalci hoteli uničiti kmetijsko družbo, ki je kmetu že toliko dobrega storila. Uradniki naj imajo pred očmi, da klerikalci na svojih shodih bijejo po njih, kot lenuhih, pijancih in stanu ki ni prav nič potreben. Trgovci in obrtniki dobro vedo koliko vsakdanjega kruha so jim že pogoltnili in da rajši kupujejo pri Židu in naročajo delo tam, kakor pri do mačinib. In izmed vseh stanov, ki ga najbolj črte klerikalci, učiteljski, naj si zapiše na vratih svojega stanovanja: Spomni se svojih .toplih prijateljev", ki te hočejo obleči v mežnarsko kikljo s prižigalnikom v roki. Spomni se, da tvoj trud upoštevajo le omikanci, kateri po ogromni večini pripadajo k narodni stranki. Spomni se pa tudi ti delavec, ali si bil kdaj bolj okrajšan v svojem zaslužku kakor, če ti je klerikalec dal delo?
Tu in tam se še dobi kak župnik, ali kaplan ki je mogoče miren, ali saj zdi se ti da je in da ne deluje za volitve. Zato svetujem poglej zvečer v temi, ali ne lazi neka senca od hiše do hiše. Bodi političen, še ti se naredi za senco! Zato po gum, glavo na pravem konci in delajte za naše kandidate I
* *
S Štajerskega, 15. novembra. Jako zanimiva bode volitev za peto kurijo Maribor-Lipnica, kjer se poteguje za mandat ničmanje kakor pet kandidatov. Naš kandidat g. Fran Mlakar, veleposestnik v Laporji, nima sicer upanja na zmago, ker je večina volilnih okrajev nemška, pač pa je mogoče, da pride vsled cepljenja nemških glasov v ožjo volitev, kar bi bil za nas Slovence že tudi lep uspeh. Žalibog, da se naše »politično društvo* v Mariboru na to volitev, kakor tudi za ono v mestni skupini Maribor-Ptuj, kjer kan diduje gosp dr. Radoslav Pipuš proti nemškemu kandidatu, premalo zanima. Sramota bi pač bila, ako bi tukaj ne spravili skupaj vsaj toliko glasov, kakor pri zadnjih državnozborskih volitvah Mi ne smemo nazadovati nikjer, ampak moramo povsod na predovati. _
W IJtebljčsitl« 17. novembra Milan in Aleksander.
Vest .Neues W. Tagblatta", da sta se Milan in Aleksander spravila, in da dobi razkralj še višjo apanažo, se odločno prereka. Vse si je izmislil Milan sam, da bi zbudil v svetu mnenje, da je kralj Aleksander slab in omahljiv. Vse, kar je pisal „N. W. T.", je samo pobožna želja Milanova, zlasti, da bi mu skupščina zvišala apanažo na pol milijona. Nemški prestolni govor in stroški za kitajsko vojno.
VeČina nemških in celo polvladnih listov je s prestolnim govorom jako nezadovoljna. Viljem II. ni smatral potrebnim sklicati državni zbor radi vojne s Kitajsko in radi ogromnih stroškov, ki so in bodo še vzrastli iz te vojne. A Viljem IL tudi ni smatral potrebnim opravičiti svojo vlado radi takega neustavnega ravnanja, nego je s puhlimi frazami kratko zahteval še naknadni kredit v znesku 153 miljonov mark. Gotovo se bodo čnli v parlamentu jako rezki opozicionalni govori, zlasti socialni demokratje bodo govorili to pot prav od-
kritosrčno. Davki se bodo povišali iznova za troje mark na vsako glavo. Na Kitajskem je okoli 20000 mož na kopnem in 5000 mornarskih vojakov. Vsak mož velja okoli 6120 mark. Novi kredit velja do 31. marca 1901, a možno je, da bo treba še nekaj milijonov prideti. Treba bo tudi še nekaj čet poslati na Kitajsko, kajti še nevarnejše kakor kroglje boksarjev so Nemcem epidemične bolezni. Dvomiti pa ni, da se tudi novozahtevani kredit dovoli. Vojna na Kitajskem.
Iz Šanghaja poročajo, da javljajo zanesljivi kitajski viri: princ Tuan in ge neral Tungfuhsiang sta razvila v Kansu zastavo ustaje. Pred kratkim sta baje imenovana voditelja boksarjev kitajskemu dvoru zagrozila, da začneta sama z ustajo, ako bi ju vlada hotela izročiti zastopnikom velevlastij, da ju kaznujejo. To svojo grožnjo sta Tuan in Tungfuhsiang menda izpolnila. ..Times" poroča, da so dobili kitajski mi rovni posredovalci 10. t. m odposlane brzo javke cesarice vdove, ki jim očita, da so zanemarili svojo dolžnost, ker niso znali preprečiti ekspedicijo v notranje dele cesarstva. Cesarica-vdova izdaja še vedno dekrete, s katerimi imenuje nove uradnike. »Standardu" poročajo iz Šanghaja lit m.: Podkralj v Wutsangu hoče oborožiti še 10 000 mož. Predlagal je podkralju Lin-Kunyiju v Nankingu, da bi združila svoje čete in zgrabila skupno zaveznike, ako bi hoteli iz luk v okraju Yangtse operirati proti Šensiju. „Daily Telegraph" piše: Že več let ni bilo mednarodno obzorje tako jasno kakor danes. Do vseh vlad stojimo v prijaznem razmerju, dasi so nas še pred kratkim narodi sovražili. Rusija nikakor noče provzročiti napetosti z Anglijo in Franciji smo se zelo približali. » Daily Tel." se zelo moti, kajti slej ko prej je Anglija radi svoje roparske politike antipatična vsem kulturnim narodom, dasi so njih vlade napram angleški vladi lojalne.
Vojna v Južni Afriki.
Maršal Roberts in njegovi generali so imeli te dni vojno posvetovanje. In sklenili so, da bodo poslej „premagovali" Bure na drug, docela nov način. Angleži hočejo namreč sedaj Bure razkropiti na majhne oddelke in potem te pobiti. Ali ta sklep angleških generalov je docela nepotreben, kajti Buri so sami prostovoljno razcepljeni le v majhne oddelke in se sploh ne lotijo sovražnika v velikih četah. Buri dobro vedo, v kateri obliki morejo Angležem najbolj škoditi, zato pa jim ne nudijo niti prilike, ko bi mogli rabiti svojo ogromno številno premoč. Sklep angleških generalov ima pač samo namen pomiriti nekoliko angleški nezadovoljni narod, ki je že skrajno nezadovoljen, da vojne kar noče biti konec. In še eno veselo vest so raz-trobentah angleški listi. Poročajo namreč, da je Botha pripravljen, podati se, in da je Robertsu že sporočil svoje pogoje. Z Botho so Angleži že parkrat pogajali se radi predaje, a vselej še brezuspešno, kajti Botha jih je vodil vedno za nos. Nedavno je prišel tudi Dawet osebno v angleško taborišče ter z Angleži nepoznan prijateljsko šampaniziral, drugi dan pa jim je poslal pismo, v katerem se jim je zahvalil za gostoljubje. Zadnje dni se je vršila cela vrsta bojev in prask, ki so prizadele Angležem dosti škode. Iz Haaga poročajo, da dospe Kiuger v Marseille 21 t. m., kjer bo slovesno sprejet.
Slovensko gledališče.
»Trubadur" je repertoarna igra dvorne opere. Zakaj? Zaradi „bel canta". Ker so v tem sinoči nastopili v Ljubljani nekateri pevci prvikrat, naj nam bo dovoljeno, iz-pregovoriti o letošnji Trubadurjevi predstavi nekoliko več besed. Konec 19. stoletja, ko se kažejo spričo obilega zaužitka raznoterih, dejali bi »kriminalnih" glasb — znamenja neke zdrave reakcije, imamo nekako željo po stari, sladki, absolutnejši glasbi. Da so Ljubljančanje prijatelji lepega petja, to so ponovljeno dokazali; na najsi-jajnejši način pa s tem, da so si ustvarili tako opero, kot je ljubljanska opera, ki je, kadar hoče, lahko ponos mesta. Mislim pa, da smo v tem vsi složni, da nočemo, da bi opera ne hotela. Nočemo, da bi odločevala volja gledaliških sotrudnikov in pevcev, kdaj in kateri dan bo predstava dobra. Najmanj umestna je pa ta popustljivost tam, kjer ves užitek in vsa iluzija takorekoč temelji na dobrem pro-
izvajanju, ki je pri operi stare italijanske šole  »bel canta" — še posebni „conditio sine qua non". Gledalec ali poslušalec plača svoj denar in hoče imeti svoj užitek ; pravico ima do zahteve, da store vsi pri gle dališču vse, kar morejo; to je njih dolžnost, ker ima vsak človek kakšno. Gledališče pa ni samo zavod, kjer se denar preobračuje; ta zavod je posvečen muzam! Sodelujoči umetniki, če so pravi sinovi muz, so torej že zato dolžni, posvetiti se umetnosti s tisto unemo, ki je še le znamenje pravega umetnika.   Kdor obiskovalcev se v tem oziru zadovolji s polovičnim užitkom, slo bodno mu; ali pravi Ljubljančan, ki je rojen pevec, tisti ni. — Že kazalec  na uri sinoči ali  pa zadnjič je pokazal, katera predstava je bila dobra, katera slaba! Seveda tudi včerajšnja  prsdstava  ni bila ravno vzorna. Pokazala je pa njeno kvali teto sinočna kakovost posameznih pevcev. Prvo dejanje, postavim, ki je bilo predzad njič k večjemu »za ponoči dobro", je bilo včeraj, rekli bi, briljantno.   Odlikoval se je v njem, kakor v celi operi, g. Olsewski. Že, ko je za  odrom zapel, smo vedeli, koliko je pri njem ura bila.   Vedeli, ali bolje rečeno, slutili smo, kaj zna ta pevec; ali vedno smo   se   vprašali:  zakaj pa tega tudi vedno ne  pokaže ?!   Ali v Ljubljani morda nismo tega vredni, kaj li ? G. Olsewski naj  pomni, da je še le sinoči zmagal pri ljubljanskem občinstvu, ki je imelo dosedaj  proti izbornemu umetniku velik in zaslužen predsodek zaradi nekaterih specifičnih pevčevih lastnosti. Pevec bil je pa temu sam kriv, ker tiste lastnosti, ki jih ima več ali manj vsak individuelno ustvarjajoči umetnik, so bile vsiljive le zato, ker pevec ni hotel s svojim pravim znanjem na dan. — Upajmo, da se je naučil pevec sinoči občinstvo ravno tako spoštovati, kot se je lahko naučilo občinstvo   spoštovati   njega.   —   Kot prava, vedno  uneta  svečenica  Talijina,  bila je tudi sinoči gdč. Ca meri vzorna. Odlikovala se je v prvem dejanju po lepem erescendu,   mojsterskem vokaliziranju in dobri koloraturi.   Tudi ima  njeno petje vedno neki plemeniti odsev. Jako dobra je bila gdč. Carneri  tudi pred ječo. Njeno petje je bilo drugi večer še za nijanco na višji stopinji. G. Nollija, našega mojstra talijanskega ,bel canto", bi bili imenovali predzadnjič na prvem mestu ;  takrat je tako  prav od srca pokazal, kaj se pravi peti in kaj vse zahteva in vse naredi tali-janska šola iz glasu.   Odlikavala se je drugi večer še bolj   kot prvi, tudi gdč. Radkiewicz. Če dalje bolj nam imponira njen  mogočni  alt,  in želeli  bi si že res slišati jo v kaki špecijelno altovski partiji. Ali  v posebno   zaslugo   jej   štejejo lepi umetniški uspehi tudi v mezzcsoprasskih legah, ki so pri tej pridni pevki očividno morale nekdaj preveč trpeti (morda zaradi prevelike pevske uneme,  kakor se to pri mladih pevkah kaj rado dogaja). Pridna pevka, ki ima tudi odličnih dramatiških sposobnosti, se je   občinstvu  po svojem resnem stremljenju zasluženo priljubila. V torek je dobila v dar dva krasna šopka. — G. Vašiček se je glede plemenitega načina petja sinoči lično   pridružil prej imenovanim. Moški, sonorni njegov glas, ki ima tudi dovolj paste in kovine, je posebno lepo prišel do veljave v prvem de janju, kjer je pokazal, da je umel s šolo izkoristiti svoj glas. — G. Polaška lepa višina  nas je  posebno  v torek jako lepo dirnila.   Svetovali bi pevcu, naj obrne pozornost na krasni svoj materijah — G. ka pelniku smo delali, kakor smo se informirali, krivico, ker je bila za torkovo pred stavo odrejena samo jedna orkestralna skušnja. Reči moramo, da je iz nje veliko napra vil. — Gledališče je bilo jako dobro obiskano
Pozor!
Pazite na legitimacije, da vam jih
duhovniki in drugi klerikalni agitatorji ne pouzmajo.
Pazite na glasovnice, da vam jih nasprotniki ne popišejo.
Poučujte ljudstvo, naj klerikalcem ne da glasovnic in legitimacij v roke.
Dnevne vesti,
V Ljubljani, 16. novembra. — Osebne vesti. Stavbni svetnik g Ivan Switil v Ljubljani je imenovan višjim stavbnim svetnikom. — Gozdar v Ko-
stanjevici g. Jos. Pavlin je šel v pokoj in dobil tem povodom srebrni zaslužni križec s krono.
— Izvrševalni odbor narodne stranke
je v včerajšnji svoji seji proglasil siledeče kandidate: za notranjske kmetske občine gosp. Ivana Božiča, posestnika v Po-dragi, za kmetske občine ljubljanska okolica Litija, Vrhnika, Vel. Lašče, Ribnica, gosp. Josipa Lenarčiča, posestnika in tovarnarja na Vrhniki, za kmetske občine Radeče, Mokronog, Žužemberk, Trebnje, Kočevje g. Frana Zupančiča, posest nika v Rakovniku, in za kmetske občine Kostanjevica, Novo mesto, Metlika, Črno melj g. Ivana Globočnika, posestnika na Dobravi pri Kostanjevici. Za Gorenjske kmetske občine se bo kandidat pozneje proglasil, ker se dosedaj zaupniki še niso zjedinili.
— Shod v Krškem. V četrtek, dne 22. t m. popoludne bo v Krškem velik shod, na katerem se predstavijo volilcem kandidat za V. kurijo g Luka Jelene, kandidat za kmotske občine g. Ivan Glo bočni k in kandidat za dolenjska mesta g. Ivan Plaatan.
— ,,Toliko za danes". Na naš do kaz, z dokumenti podprti dokaz, da je »Gospodarska zveza* z umetnimi gno jili goljufala, smo dobili v ponedeljek prav klavrn odgovor v „SlovencuB. Šusteršič in Š'ška sta sama čutila, da je njiju odgo vorček prežalosten, in sta zategadelj rekla, da je ta odgovor le v naglici za tisti dan spisan »Toliko za danes" — beremo v dotični notici Od ponedeljka do danes je imel dr. Šusteršič časa dovolj, da bi bil spisal obširnejše opravičenje, in pričakovali smo, da se bo poskušal vsaj navidezno oprati, a čakali smo doslej zaman Šusteršič in Šiška molčita kakor grob, dasi smo jima vrgli sramotilno očitanje v obraz, da je .Gospodarska zveza* goljufala. Kdaj pa že pride tisti obljubljeni daljši odgovor?
— Proti umazani konkurenci. „S!o-venec" je te dni naznanil, da pripravljajo v ministrstvu načrt zakona, ki se obrača proti lažnjivim naznanilom (kakršne je na primer izdajala .Gospodarska zveza6) proti lastitvi ali zlorabi podjetniških znamenj, proti grdenju ptujih podjetij (s kakršnimi grdenji delujejo zlasti duhovniki-konsumarji) in proti zlo rabi obrtnih in obratnih tajnosti. „Slovenec" ima sicer navado, da vsak novi zakonski načrt »z veseljem" pozdravlja, o tem pa je zap;s3l samo lakonične besede: „Obrtni red se bode, če postane ta načrt zakon, v mnogih točkah bistveno spremenil". — 8Če postane ta načrt zakon" — v teh besedah se zrcali strah naših klerikalcev, da bi se umazana konkurenca zajezila. Ta strah je razumljiv, kajti klerikalci vzdržu jejo svoja podjetja samo z na ju m a-zanej šo k o nkuren co, ki si jo je možno predstavljat i, boje se zakona zoper umazano konkurenco, ker vedo, da bi po tem zakonu kar natuca - njihovih ljudij bilo kaznovanih.
— G. dr. Šušteršiču nekaj izza kulis novomeške proštije: Novomeščan vprašuje po miraopeškem rekontru v proštiji 8tanujočega kapelana, ki je tudi v Mirni peči razsajal, če ta udarec dobro sedi na klerikalnem hrbtišču. „Kaj še", odgovoril je kapelan, BŠušteršič jo je staknil, vse je šlo na Šušteršičev hrbet". Oj ti grda ne hvaležnost! Tepen general ste, gospod doktor, maziljeni klerikalci pa so Vas na pravili za BPrugeljurg-a", samo da skrijejo svoj razbiti hrbet in povejo svetu, da je dominus vobiscum še v veljavi. Kaj takega si pa vsaj ne boste dali staviti v račun za dobrote, podeljene Vam od fa-rovža? Ali vendar?! Ej kaj, da le raste žakelj. pa se vi lahko smejete, kaj ne? Toraj vse udarce, ki jih bodo letos klerikalci dobili, bodo odvalili na Šušterfiiča. Ubogi slovenski Benedek!
— Učitelja Gostinčarja obsodba pred kasacljskim dvorom. Včeraj se je pred najvišjim sodnim in kasacijskim dvorom na Dunaju vršila obravnava o ničnostni pritožbi, ki jo je učitelj v Grižah, g. Fran Gostinčar podal zoper sodbo celjskega porotnega sodišča, s katero sodbo je bil g. Gostinčar obsojen na zapor, ker se je povodom celjskih slavnosti v noči od 9. na 10. avgusta 1899 nemškim napadalcem branil z revolverjem ter takratnega trg. potnika sedanjega trgovca Jos. Polanca nekoliko poškodoval. Senatu je predsedoval dvorni svetnik Leitmaier,
generalno   prokuraturo    je   zastopal dr.
Okretic, pritožitelja pa g. dr. Hrašo vec iz Celja. Zastopnik ničnostne pritožbe g. dr. Ilrašovec je dokazoval, da je pritožba iz dveh razlogov utemeljena. Prvi je ta, da vzlic zagovornikovemu predlogu ni bilo zaslišanih več prič, katerih izpoved bi bila vplivala na obravnavo. Te priče bi bile potrdile, da je g. Gostinčar miroljuben človek, ki nikogar ne provocira. Z njimi bi se bilo dokazalo, da so Nemci v kri tični noči prežah oboroženi pred „Nar. domom" na Slovence, in da je zla.sti ranjeni Polanec vedno kazal prav posebno sovraštvo zoper Slovane. Izpoved priče Reicherja se je pač prečitala pri obravnavi, sodišče pa je odklonilo zagovornikov predlog, naj se R^ieher pod prisego zasliši češ, da se ne ve, kje je ta priča Reicher je tajnik žalske posojilnica in se le tisti dan ni vedelo, kje da se slučajno mudi Ako bi se bile zaslišale od zagovornika zahtevane priče, bi se ona sodba ne bila mogla izreči ali bi se bila vsaj diugače glasila. Drugi nagib pritožbe je, da porotnikom stavljena vprašanja niso bila zakonita. Porotnikom se je stavilo glavno vprašanje, ki se je glasilo na hudodelstvo težke telesne poškodba, poleg tega pa še nekaj dodatnih vprašanj, mej katerimi je bilo tudi vprašanje, ki jo bilo dodatno in eventuvaluo zajedno. To je nedo pustno in protizakonito, in zamore tako vprašanje zapeljati porotnike v zmoto. Dr. HraSovec je iz teh razlogov predlagal, naj se ničnostni pritožbi ugodi, in — ker je Gostinčar hudodelstva t^ške telesne poškodbe pravoveljavno oproščen — naj so Gostinča^a oprosti tudi prestopka, zaradi katerega je bil pri celjskem porotnem sodišču obsojen. Zastopnik generalne prokurature, dr- Okretic, je nasproti temu trdil, da bi zahtevane priče ne bile nič vplivale na razvoj obravnave, da je brez pomena, če so Nemci patrulirali pred „Narodnim domom", in če je Polanec kdaj kai:al posebno sovraštvo zeper Slovane. Priznal je, da vprašanja, ki so se stavila porotnikom, niso bila zakonito formulirana, a trdil, da porotnikov niso spravila v zmoto, kar kaže pravorek, s katerim so porotniki potrdili, da je Gostinčar samo neprevidno ravnal, da pa ni imel namena Polanca te lasno poškodovati. Kasacijski dvor je G o s t i n ča r j e v o ničnostno pritožbo odbil, češ, da zahtevane priče bi ne bile provzročile drugačne sodbe, in da nezako nito formuliranje vprašani porotnikov ni zapeljalo v zmoto.
— Iz pred sodišča. Ta teden vršila se je pred tukajšnjim okrajnim -sodiščem kazenska razprava zoper A. Gostinčarja in M Mojškrca, načelnika ali matadorja katoliškega delavskega društva v Ljubljani. Tožil ju je mestni magistrat ljub
I j a n s k i radi neke resolucije, katero je to društvo podalo c. kr. deželni vladi, in v kateri se trdi, da je mestni mag«strat kot nadzorovalna oblast delovršbenib bo Iniških blagajn v Ljubljani dobro vedel za nered-no3ti in nezakonitosti, ki so se g. dde v bolniški blagajni tukajšnje Černetove tovarne, pa vkljub temu ni ničesar vkrenil ali storil v te, zadevi, p ">stop*l tedaj očividno nezakonito. Koncem resolucje zahteva katoliško delavsko društvo, naj vlada magistratu od vzame nadzorstvo in je prevzame sama. Vsled t^hinsinuacijin podtikanj postavil je magistrat Gostinčarja in Mojškrca, — ki se smatrata m^n la za nekako „medinst \nco" mod magistratom in deželao vlado, — pred sodni j o, da ali vsebino denucijatorične resolucije dokaže t a, ali pa za taka podla očitanja in neopravičena kratenja magistra-tovega ugleda izročita vsi strogosti kazenskega zakona. No, obtoženca pri razpravi dokazov resnice niti ponu. dila nista in se je nasprotno po pričah dognalo, da je cela resolucija zgolj hudobno in neresnično črnenje mestnega magistrata pri višji instanci. Obtoženca sta bila tudi v istini obsojena na 24 ur zapora in se nista pritožila, pač pa je državnega pravdništva funkcijonar vzglasil vzklic glede prenizko izmerjene kazni.
— Mož-beseda je neki duhovnik na Vipavskem, kateri je dne 9. maja t. 1. pisal svojemu političnemu nasprotniku mej drugim tudi sledeče: »Odstopim pa z današnjim dnevom tudi s političnega polja v C . . . ne brigam se več za nobene volitve". Svojo častno besedo pa je držal bore malo časa, kajti Že dve nedelji zaporedoma agitiral je
raz lečo za državnozborske volitve, dasi-
ravno sam dobro ve, da 30 vsa njegova nrizadevanja, pri tamkajšnjh zavednih vo-lilcih bob ob steno, ter da bode ravno tako sramotno propal, kakor je bilo to slučajno pri zadnjih občinskih volitvah.
— Iz Vencajzove oštarije na Glin-cah. To je bil zopet dirindaj na Martinovo nedeljo v katoliški oštariji. Sv. Martina praznovali so s sijajnim plesom, kateri je drugim po Škofu prepovedan, tukaj pa, ker se vse „na katoliški podlagi" vrši, seveda duvoljen Sešli so se razni krščanski so cialisti in drugi rabulisti, pogrešali so se pa Evangelisti. Kot patronese pričakovale so na estradi : „Panganet Matilda", „Regi-rai-nts Strohiack", ,Španiš muha", „Purma-nov-čampelj" in »Štibalca", v veži pa. slavni basist „Na^ ur-buča1, častnega predsednika drja. Petijota. Toda njega ni bilo, »njega ni, od nikoder ga ni". Lazil je po litijskih hribih, zaupnice prosjačil in za glasove za se in za dr. Žlindro moledoval, potem se pa s težko glavo  in še s težjim srcem vrnil.
— Župnik mešetar za jedno kronco — kali ? Svetokrižki gospod Kozma služi menda kronce, ker mešetari po vinskih goricah Božjem itd. On vodi Gjrenjce in jim narekuje, da ne smejo črez 20—21 krajcarjev litra vina plačevati. V priznanje škode, katero s tem provzročuje našim vinogradnikom, hočejo ga le ti pri bedočih volitvah za svet vprašati, koga naj volijo v IV. in koga v V. kuriji.
— Shod v Šiški. Včeraj so imeli so-c;alni demokratje v Šiški pri Vodniku shod, na katerem je prišlo do ostrega konflikta s šišenskim podžupanom.
— Slovensko gledališče. Jutrišnja popoldanska ljudska predstava igre .četrta božja zapoved" se vrši, kakor običajno vse popoldanske predstave ob znižanih cenah in izvenabonnementa.Večerna operna predstava Nikola Š u b i c? - Z r i n j ski pa se vrši v abonnement in sicer kot predstava na ne par. — V torek 20. t. m. „Marija Š tua rt", v četrtek narodna igra »Rokovnjači".
— Gospa Irma Polakova bo gostovala jutri, v nedeljo v Zagrebu v ulogi .,Mimosa" v opereti „Geisha".
— ..Ljubljansko učiteljsko društvo" preloži z ozirom na čitalnično veselico svoj na danes napovedani zabavni večer na prihodnjo soboto, dne 24 t. m. ob 8. uri zvečer v BNarodsem domu" pc< isteai vsporedu.
— Elizabetna  otroška  bolnica. V
proslavo godu najvišje pokroviteljice nad-vojvodinje Elizabete Marije in v spomin na umrlo cesarico Elizabeto bo v ponedeljek 19. t. m. ob 10. uri dopoludne v Križev-niški cerkvi maša, na katero se vabijo usta novniki, poktoviteljice in dobrotniki tega zavoda.
— Izvanredni občni zbor moških udov pogrebnega društva ,.Marijine bratovščine" v Ljubljani, bode v nedeljo, dne 25. novembra t. I. dopoludne ob 10. uri v dvorani »Katoliškega doma" na Turjaškem trgu št. 1. Dnevni red: Volitev pet odsto-pivših členov za odbor.
— V varstvo podedovanega nemškega značaja mesta Maribora se imenuje odsek mož, ki se je sestavil te dni v Ma riboru z ozirom na bodoče dižavnozborske volitve. V tem odboru so med 15 imeni tudi sledeča: B.mcalari, dr. Glantschnig, Havliček, Kokoschinegg, Nagy, Zahradnik To so vam Nemci stare koienine! Tedaj pet Slovanov, eden Italijan in eden Mažar čutijo se poklicane varovati v Mariboru podedovan nemški značaj !
— Rektor graškega vseučilišča, pro fesor dr. Weiss, je demisioniral, in je ministrstvo sprejelo njegovo ostavko.
— Laški kandidatje v Trstu. „Ta-gespošti" se brzojavlja iz Trsta, da nameravajo Lahi postaviti naslednje kandidate: V I. razredu obč. svetnika C Corabija, v II. razredu bivšega župana dr. Karla Dom-pierija, v III. razredu znanega Mauronerja, v IV. razredu pa bivšega namestnika Teodorja barona Rinaldinija. Glede kandidata za V. kurijo se Se niso zjedinili.
— Radi žaljenja Veličanstva sta bili v četrtek pri okrožnem sodišču v Rovinju toženi dve laški dami iz Poreča Gospč. Adela Declich je dobila pet mesecev težke ječe. Obravnava proti gospe Evgeniji Bar bien je bila preložena v svrho nekih novih poizvedeb.
KaJŠT Dalje v prilogi. "Ut-tt
Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 265, dné 17. novembra 1900.
— Umrli. V Laškem trgu je umrl av-skultant g Fran Osvatič, jako nadarjen
in zaveden rodoljub, v Hcčah pa g. Jernej Marko, vpokojeni nadučitelj iz Mute.
— Hymen. Poročil se je 15. t. m. v šentpeterski cerkvi domobranski nadpo-ročnik g. Fran Rus z gospdč. Zofijo Va-lentinčičevo iz ugledne narodne rodbine ljubljanske. Čestitamo!
— Prostovoljno gasilno društvo v Novem mestu praznovalo bo prihodnje leto petindvajsetletnico svojega obstanka. V proslavo tega jubileja si je nabavilo novo, po lastnih navodilih konstruirano brizgamo.
— Ukraden denar je dobila nazaj
Marija Makovec, mesarica na Poljanski cesti, kateri je bil pred dnevi v Šolskem drevoredu vzet. Včeraj jej je na Marijinem trgu dala neka oseba 170 kron, čeS, da jih je naSla pri njenem štantu Malo čudno!
— Nezgoda. Delavec Anton Roncilja iz Motnika v kamniškem okraju je pri sekanji dreves ponesrečil. Drevo mu je padlo na nogo in mu jo zlomilo. Pripeljali so ga v deželno bolnico.
— Kolo zlomilo se je danes dopol dne fijakarju Francetu Nadrahu na Kar-lov8ki cesti.
— Nepoštena dekla. Zaprli so deklo Marijo Drakslerjevo, katera je svoji gospo-podinji Ivani Sternovi na Emenski cesti št. 10 pokradla rokovice in perilo.
* Ruski car Nikolaj II. je opaano obolel za trebušnim tifuzom, ker je pil slabo vodo. V Rimu pa zatrjujejo, da so ga hoteli zastrupiti. Položaj se je cesarju že precej izboljšal, in baje ni nobene nevarnosti več, ako ne nastanejo kakšne komplikacije.
* Atentat na nemškega cesarja. V Vratislavi je za kočijo, v kateri se je peljal Viljem II., vrgla neka ženska S. Schnapke majhno sekirico, ki je odletela od voza in padla na tla. Žensko, ki je baje blazna, so zaprli.
* Adolf Pichler. Tirolski pesnik, profesor Adolf Pichler, ki je bil odličen nemški lirik in epigramatik, pa tudi dramatik, je te dni v Inomostu umrl. Bil je svobodomiseln, napreden literat, ki je v svojih spisih pobijal klerikalizem in reakcijo. Leta 1848. se je udeležil prostovoljno vojne v Italiji.
^ * Imenitna nagrada. „Oberschlesischer Anzeiger" je prinesel iz Ratiborja takle inserat: .Gostilnica pri paši". V sredo, 31. oktobra tretje velike koline. Zjutraj: Pečenka, zvečer: klobase. Kdor poje" šest klobas, bo gratis hipnotiziran.
* Strašna drama. Veleposestnik Štefan Lazar v OeBecse je živel s svojim najstarejšim sinom Štefanom v vednem prepiru. Razpor pa je svakinja, t. j. Štefanova žena še podpihovala. Te dni je prišel oče Lazar s svojima mlajšima sinoma k Štefanu ter ge hotel na dvorišču tepsti. Nastal je velik prepir in tepež med vsemi štirimi, Štefanova žena pa je zmerjala tasta in oba svaka najgrše. V svoji besno-sti je stekel stari Lazar v hišo po puško in ustrelil sinaho. Tedaj je planil sin na očeta morilca, a mlajša brata, France in Peter, sta ga branila. No, Štefan je zasadil nož v prsi Franceta, da je takoj umrl, Petra pa je močno ranil Pozneje so sosedje razločili Štefana in očeta, katera so odvedli orožniki v ječo.
* Vojaška patrulja — strelja na ljudi. Iz Segedina poročajo, da je gozdni paznik segedinske lovske družbe „Nimroda te dni slišal, da laja njegov pes. Poslal je svojo omoženo hčer gledat kaj je. Nakrat je počil strel, in žena je padla mrtva. Mati ji je hitela na pomoč, a tudi njo je zadela kroglja. Takisto se je zgodilo pazniku. Oba sta bila ranjena, hči pa ubita. Dognalo se je, da je streljala vojaška patrulja, ki je bila na straži pri smodnišnici. Baje sta streljala dva vojaka, ker sta bila ljubosumna. Omožena paznikova hči je imela namreč z obema razmerje.
* Pogumni poštni ekspeditorici. Na pošti v Magyar Bauhegyeserju sta preprečili dve ekspeditorici veliko tatvino. Pojoči, ko sta šli že spat, sta začuli v sosednji sobi, v pisarni, sumljiv Sum. Naglo sta vstali, nabili revolver in šli v pisarno. Prav v tistem trenotku je lezel neki moški skozi okno. Ena izmej ekspeditoric je hitro dvakrat ustrelila nanj, in mož je zopet zginil. Prav tistega dne je dobil dotični poštni urad veliko svoto.
* Boj z mačko. V Parizu na oglu velikega trga prodaja neka ženska pečen krompir. Te dni je svojo mačko, ki je ležala poleg peči, polila z vrelim oljem Mačka je vsled silnih bolečin kar pobesnela. Planila je na neki omnibus, skakala po ljudeh in jih praskala, da so kričali in se metali po vozu v groznem strahu. Voznik je izpraznil svoj voz, neki policist pa je s svojo sabljo preganjal mačko tako dolgo dokler je ni ubil. Mačka je povzročila na ulici pravo paniko.
* Vsa rodbina zgorela. Iz Vexjôja na Švedskem poročajo: Minolo noč je zgo rela tu kmetiška hiša, v njej pa so zgoreli kmet, kmetica in čvetero otrok. Tudi neki drugi moški se je opekel tako, da je umrl
* Za ubožce. V nekem nemškem mestu, kjer veselice in koncerti ne privabljajo več dosti občinstva, so priredile dame jako ori ginalno vožnjo na korist ubožcev. Prevzele so namreč mesto kondukterjev v tramvajskih voze h. Tistega dne se je hotelo vse voziti, zato pa so bili vozni listki se veda zelo dragi, in mestni ubožci so dobili veliko podporo.
* Nove čevlje za vojake poskušajo vpeljati na Angleškem. Novi čevlji imajo pod podplati napravo, ki olajšuje hojo. Človek, ki hodi v takih čevljih, hodi ka kor po blazinah. Ker trpe pešci največ radi slabih čevljev in je za vojno velike važnosti, da so vojaki zdravih nog, bodo take čevlje, ako se obneso, vpeljali v vseh armadah.
* Pevci, pevke In cvetlice. Dr. Cabanes poroča v svoji knjigi „Les curiosités de la medicine" več slučajev, ki dokazujejo, da je duh cvetlic pevcem in pevkam jako škodljiv in njihovemu glasu celo nevaren. Pevka Marie Sasse je na neki 8oareji v Parizu dobila velik šopek vijolic. Krepko ga je poduhala, a pri tem izgubila svoj glas docela. Mimoze, hiacinte, tuberože in vijolice povzročajo s svojim vonjem hripavost in celo umore glas. Madame Krauss se je sama prepričala o tem. Pevka Christine Nilsson je pripovedovala, da je izgubil neki pevec, ki je bil v sobi, prenasičeni z vonjem vrtnic in tuberož, za nekaj mesecev svoj glas. Madame Isaac in Emma Calvé smatrajo tudi vonj belega španskega bezga škodljivim. Basist Delmas priporoča pevcem, naj zaterč vonj cvetlic s steklenico Eaua de Cologne. Madame Renée Richard pariške opere je opazila, da njene učenke vselej slabše pojo, ako imajo za pasom šopke. Profesor Segny je na konser-vatoriju prepovedal rabiti parfum. Flegma-tikom vonj ne škoduje tako zelo kakor sangvinikom. Tudi Faure, ki je spisal knjigo o bigijeni petja, imenuje vijolico za največjo sovražnico glasu in za prav tako nevarno, kakor sta alkohol in tobak.
* Evropska kultura v Kitaju. Iz dveh zasebnih pisem s Kitajskega je posneti sledeče: Prvo — z dne 26 avgusta pravi mej drugim: .Ujeli smo 16 Kitaj' w, zavezali jih skupaj za kite in jih vzeli v svojo sredo. Nekateri suroveži so mahali po njih neusmiljeno, da se je kapala kri iz vsakega telesa. To je bilo grozno. Po jedi so bili vsi obsojeni na smrt. Tudi mene so odločili za streljanje- Ustrelili smo 68 ljudi. Ko smo nastavili puške, je bilo čuti mile prošnje za milost. Puške so počile in vse je bilo pri kraju- Le bolestno ječanje je bilo čuti nekoliko časa, vsakega so prodrle po 4 kroglje. Padli so v jarek, katerega so morali popred sami izkopati. In dan, ko se je to vršilo, bila je nedelja. Nepozaben dan! Iz druzega pisma, datovanega od 1- septembra, posnemamo: Kaj se godi v tej vojni, ni možno opisati. To je morenje in klanje- Ker Kitajci baje stoje izven mednarodnega prava, se jih ne meče v ječe, ampak se kar strelja vse vprek. Ali pa jih celô, da se štedi s patronami, kar prebadajo. V nedeljo smo morali prebosti z bodali 74 ujetnikov. Grozno je bilo, in to se ne da opisati. Če bom še dolgo tukaj, pozabim Se, da sem človek.
* Aristokrat v ječi. Nemški prino Arenberg, ki je s nunsko surovostjo mučil domačine v nemških afriških kolonijah, ter je umoril jednega zamorca na grozovit način, je bil nedavno obsojen na — 15 let ječe. Svojo kazen je že nastopil v Hano-verju. Princ morileo je dobil svojo lastno celico, imel bo svojo hrano, nazivalo se ga bo celo v ječi z .Njegovo visokostjo", in nadzorovali in zabavali ga bodo višji jet-niški uradniki.
* Žrtve vojne. Zadnji uradni izkaz izgub, ki so jih imeli Angleži v južno afrikanski vojni, izkazuje, da so do konca oktobra izgubili 46026 mož. V bitkah je bilo ubitih: 302 častnika in 2902 moža vsled ran je umrlo: 89 častnikov in 893 mož; vsled bolezni je umrlo: 158 častnikov in 6205 mož, vsled nezgod so umrli 4 čast niki in 145 mož — skupaj torej 553 častnikov in 10.145 mož mrtvih! Kot invalide so jih poslali 1422 častnikov in 33.077 mož v domovino.
* V avstrijski armadi je Slovanov 430.000, Nemcev 227.230, Mažarov 122.234 Rumunov 47 287, Italijanov pa 13 669 Čehov in Slovakov je 178 268, Poljakov 75 672, Ruainov 74.675, Hrvatov in Srbov 74 514 in Slovencev pa je 27 513. To je zanimiva statistika z ozirom na pravice ki jih uživajo Nemci in Italijani na jedni a Slovani na drugi strani!
* Zafrkaoija Lihungčanga. Po Evropi je znan Libungčang kot najpremetenejši ki tajski diplomat, doma pa uživa tudi slavo kot avtor duhovitih aforizmov in — zafr kacij. Ko je bil v Evropi, je parkrat dokazal da uživa to slavo po pravici. Tako 80 ga v Londonu vprašali, kako mu ugajata SaliS' bury in Gladstone. Lihungčang je odgovoril „0ba sta velika Evropejca, razloček med njima pa je samo tale: Salisbury govori malo, a pove mnogo, Gladstone pa govori mnogo, a pove malo*. V neki odlični an gleški družbi, v kateri je bilo tudi več le pih, moderno oblečenih dam, ga je vprašal nekdo, kakšna je razlika mej Evropejkami in Kitajkami.   »Tega vam res ne morem povedati", je odgovoril Lihungčang ter se postrani ozrl na globoko dekoltirano oprsje neke dame; „pri nas se namreč vidijo fen ske komaj pol toliko kakor pri vas!"
Telefonski* in brzojavna poročila.
Dunaj 17. decembra.  Vsled odstopa praškega višjesodnega predsednika Janše seje položaj Korberjevega ministrstva v toliko poslabšal, ker je stališče češkega ministra dr. Reze k a postalo jako neugodno in težko vzdržljivo. Čehi zamerijo ministrskemu pred sedniku Korberju posebno to. da pusti justičnega in finančnega ministra izdajati odredbe, ki postavljajo ministra Re-zeka pred češko javnostjo v neugodno luč. Korber češkega ministra še toliko ne respektira, da pusti justičnega in finančnega ministra tirati resortno poli tiko in izdajati odredbe, ki vzbujajo o ministru Rezeku na vsak način neugodno mnenje, ker javno mnenje poreče, da je minister Rezek v te odredbe ali privolil, in tako vedoma oškodoval češko stvar, ali pa niti vprašan ni bil za svoje mnenje, in so bile dotične odredbe izdane brez ozira na njega. S češke strani se izjavlja, da je tako razmerje mej Rezekom in drugimi ministri popolnoma ne vzdržljivo.
Dunaj 17. novembra. Pri volitvi volilnih mož v peti kuriji tešinski so nemški naprednjaki dosegli popoln vspeh. Opaža se močno, da se je v tem industrij alnem okraju močno skrčilo število socijalnih demokratov, krščanski socialisti pa, da so kar popolnoma izginili.
Inomost 17. novembra. Briksenski škof razglaša, da mej Zallingerjem in Schopferjem sklenjenega kompromisa ni nikdar odobril, nego ga le pozdravil kot znamenje, da je možno doseči poj razumljenje, sicer pa da ni nikdar prikrival, da je za zopetno izvolitev barona Dipaulija.
Pariz 17. novembra. Tukajšnja izdaja „New York-Heralda" je dobila od visoko stoječe osebe iz Livadije brzojavno poročilo, da se carjeva bolezen povse normalno razvija in da zdravnikov nič ne skrbi.
Kodanj 17. novembra. Ruski prestolonaslednik ostane vzlic carjevi bolezni še tu in se vrne na Rusko šele, kadar odpotuje tja carica-vdova.
Pariz 17. novembra. Ministrski predsednik je včeraj v parlamentu naznanil, da mu predloži v kratkem načrt zakona zoper katoliške rodove, da se bo moglo proti tem odločno nastopiti
Bruselj 17. novembra. Nizozemska ladja „Gelderland", s katero se vozi Krüger, je pasirala Port Said in pride 21. t. m. v Marziljo.
Pariz 17. novembra. Rusi so opustili nadzorstvo železniške proge Taku-Šianču. Waldersee se je radi tega z jako ostrim telegramom pritožil pri vojnem ministru v Petrogradu, v katerem zlasti povdarja, da se ga o opustitvi nadzorstva niti obvestilo ni.
Kolonija 17. novembra. „Koln. Ztg." javlja, da umakne tudi Japonska svojo armado iz Pekina.
London 17. novembra. Podkralj Wuciang mobilizira 10.000 mož in se hoče združiti z armado podkralja Lju-kunija iz Mankina. Kitajska oblast v Su-Ču-Fu zahteva od ondi naseljenih tujcev velike svote denarja. Princ Tuan in general Tungfusiang sta v Kangsu razvila zastavo revolucije.
Končni obračun:
?*r (■« + i) _ (is -■> = .. .
. - . Kofe se je podražil za „markerski sold"
— skrajni čas je, da obračunamo! Dovolj bodi zabave za tn groše, za katere gotovo ni žal nikomur, zlasti če je bil mej tem količkaj varčen in previden pri regulaciji znane valute, čije občutna fluktuacija v izveatnih žepih je baje' tudi že do-gnana, da tehta Sest vaganih fickov samo deset lahkih gramov. Iz nabranih prostovoljnih prispevkov v fond „za Strike" pokrili so se predvsem narasli insercijski troški, glede prebitka se je pa priobčil namenu ustanove primeren poziv Nujnemu pozivu se doslej ni odzvala nobena kvalificirana čistokrvna reflektantinja, na manj kvalificirano »dvomljivo žlahto" nekega podjetnega kap-IjeStevca, — ki ni bil nikdar marker, — se pav smislu stavljenega pogoja sploh ni moglo ozirati. Zategadelj se je prvotni sklep spremenil v toliko, da se od prebitka nakloni 2 K 30 h mestnemu ubožnemu zakladu, dočim se ostali prebitek naloži kot reservni zaklad v svrho propagande, 3 katero nai se ob novem letu pomore do veljava
— domači stari pratiki! Zakaj se ubožnemu zakladu ni namenilo nič več in nič manj, nego ravno 230 vinarjev — ima pač tudi svoj tehtni razlog; to je namreč tista skupna svotica dveh krone in treh grošev, s katero sta v fond „za Strike" isto-tako prostovojno prispevala dva narodna kavar-narja, za kar jima bodi posebna zahvala, katera pa bi bila izvet-tno tem popolnejša, da nista možakarja na drugi strani ostala toli nedosledna da sta vzlic in kljub temu iz črne vode pomagala vleči svojega kazinskega kolego! Ali sta pa mar prispevala zgolj v ta namen, da v nekako preroškem duhu vsaj deloma zadostita že naprej znani točki kompromisa, glede katerega bi jima torej preostajala le §e vpeljava koncedirane lupina in odprava koledarja? Pot do sprave jima Je odprt — a bodisi kakor je rado ! No, s tem pa nikakor nismo nameravali dotičnika ovaditi pri ostalem tnfoliju kartelirane petorice, da bi ju le-ta radi tega navsezadnje res obsodil na plačilo mejsebojno določene občutljive globe 200 kron Tak namen zamogel bi se nam tem manj podtikati, ker je pač vesoljnemu svetu prav dobro znano, da v smislu zakona z dne 7. aprila 1870 št. 43 drž. zak. vsi taki dogovori niso le ničavi
Pravno-neveljavni, ampak da so — celo kaz-njivi. Globa torej ne drži in ne treba se bati. S tem končamo — do svidenja!
Ad-hoc komite
(2385)
združenih kavarniških gostov.
Darila.
Upravnlštvu naSega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda. G. Borov-Sčak v Ljubljani 10 K. — G. Hrabroslav Žmavc v Grižah pri Celji 6 K 52 vin , darovanih po domačem učiteljstvu in šoli prijazni veseli družbi v Grižah pri Celju. — Gospa Kristina Gregorčič v Ribnici nabrala v veseli družbi, slaveči novega družabnika 8 K 20 vin. — Skupaj 24 K 72 vin — Živeli!
Za Prešernov spomenik: Gosp. Olga Hrenova v Ljubljani nabrala v veseli družbi 16 K. _
Gg. Stanka in Franci Gustin, c. kr. poštar v Metliki 10 K namesto venca na grob umrle tete gospe Zofije Gratzer v Ljubljani. — G. Leopold Fiirsager iz Radovljice 4 K z motto:
.Miška in Pepe sta eks piva Za Prešerna 4 krone dobiva". Skupaj 30 K. — Živeli vsi čestilci Prešerna! _._i
Slovenci in Slovenke I Ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda I
Narodno zdravilo. Tako se sme imenovati bolesti utešujoče, mišice in živce krepčujoče, kot mazilo dobro znano „Mollovo francosko žganje in sol", katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehla-jenja. Cena steklenici K 1-80. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 2 (11—11)
Hladilen ln bolečine olaJ«uJoe, »NaUo vnfUe ziulrzujur uapeh, kateri vpliva ugodno na zacelitev ran, ima praiike domače mazilo iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi, vsled česar se razširja vedno hitreje tudi v najnižjih slojih. Dobiva se tudi v tukajšnjih lekarnah. Glej inserat! b II (3)
Za turiste in kolesarje. Kakor se nam poroča od več stranij, uporabljajo Kvrizdov Fluid turisti, kolesarji in jahači pred in po mučnih turah z vidnim uspehom. Ta Kvvizdov Fluid ima lastnost, da naredi človeško mišičje odporljivo in vstrajno. Dalje oživlja oslabelo mišičje ter odstranjuje vsak trud. Za pešce in Športne ljudi jo to jako zanimivo ter največje vrednosti.
Zakonito vpisana Svetovnoznani
ruski karavanski čaj
bratov
K. in 0. Popoff
v Moskvi.
varstvena znamka.        Najfinejša zuanika. Dobavitelji več evropskih dvorov. V izvirnih zavojih se dobivajo v vseh dotičnih finejših prodal alnicah (2Ut>3- 7)
Modna sezona za jesen in zimo
Jako lepe, krasno izdelane
klobuke
za dame, dekleta in otroke za jesensko in zimsko sezono sem dobil na skladišče in vabim prečast. dame za obilno naročevanje.
Ilustrovani cenik klobukov razpošiljam brezplačno.
• • Z velespoštovanjem  • •
HENRIK KENDA E££
* Mestni trg št. 17. * (1997—8)
Dež. gledališče v Ljubljani.
Stev. 28. Dr. pr. 1047.
V nedeljo, dnö 18. novembra 1900. Začetek, ob : uri.
Popoludanska ljudska predstava ob znižanih cenah. Uraniska noviteta.
Četrta božja zapoved.
Narodna igra v štirih dejanjih.   Spisal Ludovik Anzengruber. Poslovenil Engelbert Gangl. Režiser g. Rudolf Deyl.
- Dr. pr. 1048.
Št. 29.
Začetek ob ' ,8. url.
Petikrat v sezoni:
Nikola Šubič-Zrinjski.
Glasbena tragedija v 3 dejanjih (8 slikah), po drami Th. Koern jrja napisal Hugo Badalič, uglasbil Ivan pl. Zaje. Kapelnik g. H. Benišek. Režiser g. J. Nolli.
Prihodnja predstava bode v torek, 20. novembra.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 15. novembra: Karol Szillich, umirov. želez, uradnik, 82 let, Študentovske ulice št. 2, ostarelost. — Zofija Gratzer, uradnikova žena, 55 let, Gospodske ulice št. 5, srčna hiba.
Dne 16. novembra: Marija Jeretina, sirota, 15 let, Ilovca §t. 42, škrlatica.
V deželni bolnici:
Dne 13. novembra: Marija Vidmar, gostija, 70 let, ostarelost.
Dne 14. novembra: Jožef Krašnja, gostač 77 let, ostarelost.
^leteorologično poročilo.
"Vlilna nad morjem 806-3m. Uradujl načrti tlak 736-0 mir..
Nov. 1	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	|S> i g»* Yetará ¡1 !	|H Nebo   j| ■ 'S S Ia* h
16	9. .Tvečer	728'i	6*4 bL svzhod pol.oblač.1 g	
17 «	7. zjntraj 2. popol.	723 0 727 0	5 9 si. vzsvz. 9 3 sl.8svzh..	oblačno ° del. jasno ¿¡
Srednja včerajšnja temperatura 7-2', normale: 3 5*.
dne 17. novembra 1300.
Bknpni državni dolg v nsf-an .... 98 25
.   upr.i državni dolg v srebrn .... 97 90
.-avstrijska aiata renta ...       ... 11535
ivstrijska kronska renta 4°/o   .... 9840
Ogrska /.lata renta 4°/8.  ...... 11520
:)grska kronska renta 4°'^   .   ,   .   .   , 90 35
Avstro-ogreke bančne Selnice          .   . 1692* —
Kreditne delnica .   . ..... 66050
London vista   ... ..... 24065
*3em6ki drž. bankovc r» 100 mark . 117 75
SO mark............ 2353
'¿0 frankov........... 1919
^.alijanski bankovci........ 9060
il. kr. cekini.....                             ... 1138
NñJLE"P5[r PRfíZNlCNO DARILO! \J N03ENI 5L0VÊN5KI HlSl 5E NE PI 5MELE
PO^RE^ñTI ooooooooooo
DOKTORJA PRLrStrRNfl
UREDIL 5KRIPT. L PINTAR
ILUSTRIRANA IZDAJA, SCSlTft 5 K, \J TLATNU VEZANA 6'40 K, U USNJU UfZANA 9 K. NATISNILA IN ZALOŽILA IG. rt.. KLfrlNHAYR &. TED. BAMBERG U LJUBLJANI • ° D0BIUAJ0 SE PO USEM KNJIGOTRŽNICAH « •
naravni
alkaSdč.-;:; kislina
kateri je kot zdravilni vrelec že več sto let na dobrem glasu v vseh boleznih dihal in prebavil, pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru.
Izvrsten je za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. (36—7)
Najboljša dijetetična in osveževalna pijača.
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastnerju in Petru Lasnik-u in v vseh lekarnah, večjih špece-rijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
knrenceS
Zanesljivo pristna
črna in bela
vina
iz istrskih in dalmatinskih vinogradov
priporoča
C Zalaznik v Pulju (Pola).
(2208—7)
Redka prilika!!
300 komadov za gid. 1-65
1 elegantna ura s triletnim jamstvom in lepo verižico, 1 čudovito lep nastavek za smodke z jantarjem, 1 krasna kravatna igla s simili-brilantom, 1 jako eleganten prstan z imit. biserom za gospode ah dame, 1 krasna garnitura, obstoječa iz manšetnih, zavratniških in naprsnih gumbov, 1 krasen žepni tintnik, obstoječ iz 3 komadov, 1 par finih nogovic, 1 jako elegantna pariška broša za dame, najnovejše facone, 1 krasno toaletno zrcalo z etuijem in finim česalom in še nad 250 komadov, ki so v hiši koristni in neobhodno potrebni.
Vsako sleparstvo je popolnoma izključeno, ker se neugajajoče brez zadržka vzame nazaj.
Ako se naročita dva zavoja, se dobi jako fin žepni nož z dvemi rezili kot darilo. (2316)
Razpošilja po c. kr. poštnem povzetju ali ako se pošlje denar naprej založna trgovina:
Ernst Buckbinder, Krakovo.
Poštno predalo štev. L M.
= Elegantnih = damsfäh m # # # dekliških klobukov
*   največjo ober in najnižje cene *
ima ('20B8—7)
-M-    -H-    -H*   Paulina -H*
^ Cestni trg št. 3. m
' khuhmrkB (P*"eJ
Avta**? Marijaceljske kapjice za želodec)
prirejene v lekarni .pri ogerskem kralju' Karla Brady-Ja na Dunajl, I., Flelaoh-inarkt 1.
v obče Izkušeno ln posnato zdravilo, ki oživlja in okrepčuje želodec, 6e Je prebava motena, in sploh pri želodčnih bolečinah.
40 n«> v<>.
Conn, steklenici . . . H>-»'<>Jitji steklenica .
Usojam se opozarjati 6e jedenkrat, da se moje kapljice za želodec čestokrat ponarejajo. Pazi naj se torej pri kupovanju na gorenj o varstveno znamko ■ podpisom C. Brady, in naj se zavrne vse kot nepristne, ako nimajo te znamke in podpisa O. Brady.
Kapljice za želodec o.gSS;.|n
(prej Marij aoeljske kapljice za želodeo)
so shranjene v rudečih nagubanih škatljah in imajo podobo sv. Matere Božje Marijaceljske (kot varstveno znamko). Pod to znamko mora biti podpis ftWiaWp
Deli so navedeni. (1739—7) Kapljloe za želodeo se pristne dobivajo
== -v vseh. Ielca.x3n.stls..--
Katarrfedlis
se priporoča kot najboljše sredstvo p oti
kašlju in hripavosti.
Zavoj samo ftO vinarjev.
Zalogo imata v Ljubljani M. Leustek lekarnar U. pl. Trnkoczv Jekaruar. (1931—3/2)
Npreten
Bi
IJj
avottia
nemškega in slovenskega jezika zmožen, ter z lepo pisavo, se takoj vsprejme v neki tukajšnji trgovini.
Ponudbe pod šifro „S. V." poste re-stante Ljubljana. (2357—3)
Oss. fcr. avstrijske čft Istim žaieznlce,
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1900. leta.
Odhod iz Ljubljane juž. kol. Proga čez Trbiž.
Ob 12. ari S m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensí'áste, Ljubno; čez Selzthal v Aussee, Solnograd; čez Klem-Reitling v Sreyr, v Line na Dunaj via Amstettea. — Ob 7. ari 17 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Danaj; čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovt-c, Franzensfeste, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Gentvo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni  vlaki:  Ob 6. uri
54 m zjutraj,  ob  1. uri 5 m popoludne, ob 6. uri
55 m zvečer. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 5. uri 15 m zjutraj osobni vlak z Dunaja v>a Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Bu-dejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Aasseea, Ljubna, Celovca, Beljaka Franzensfeste. — Ob 11. uri 16 m dopoludne osobni vlak z Duuaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 38 m popoludne osobni vlak z Danaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Danaja, Ljcbna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga iz Novega mesta in Kočevja Osobni vlaki: Ob ti. uri in 21 m zjutraj, ob 2. uri 3A m popoludne in ob 8. uri 48 m zvečer. — Oihci iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Ob i. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri ó0 m zvečer. — Prihod v Ljubljano drž. kol. iz Kamnika. Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 8 m dopoludne, ob 6. uri 10 m zvečer.
gfjsisll
Ljudevit Borovnik
puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
ee   priporoča v izdelovanje vsakovrstnih
pušek za lovce in strelce po najnovejših f*
sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi pre- §
deluje stare samokresnice, vsprejema vsako- •
vrstna popravila, ter jih točno in dobro 8
izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuse- @
valnici in od mene preskušene. — Ilustro- •
(110)          vani csniki zastonj.            (46) J
iiMiiiiiimmiN
inčDv siru;
ekarnarja P ccoja
w M^Jmm 1» 1Janl
se prireja kar najskrb-nejše iz dišečih gorskih laDvu* " malinovih jagod v srebrnem kotlu s pomočjo para, in je torej najbolj čist izdelek nepreaežne knko-% omiI ter naj se ne zamenjava z malino-vim sokom, ki je v prodaji, in je navadno umetno prirejen, imajoč v sebi zdravju škodljive snovi in nniter.
Steklenica z 1 kilo vsebine, pasterizo-vana, velja K 130. Razpošilja se tudi v pletenih steklenicah po 10, 20 in 40 kilogr., ter se 1 kilo zaračuni z K 1*10, 100 kilogr. = 100 kron. I. (1368—16)
Pletena steklenica s 3 kilogr. vsebine pošlje se franko po vsi avstro-ogerski monarhiji proti povzetju z K 6 30.
Najfinejši (2392-1) s Harca!
Votlo in okroglo žvrgoleči se razpošiljajo proti povzetju od 8 do 20 mark ; 8 dni čas za po-skušnjo, prememba dovoljena, prospekti brezplačno.
W, Heering, St. Andreasberg, (Harz) 427
vsprejme takoj
c. kr. notar Aleks. Hudovernik
~w- Kostanj evlei.
Plača po dogovoru. (2375—2)
V najem se dajo
ena kovaška, ena ključavničarska in ena kleparska delavnica.
Več pove j. j. lilaii(z.. Rimska cesta št. 16. (2316-7)
Radi družbinskih razmer proda se
stara trgovina
z gostilno, trafiko in žganj etočom, več praznili sodov ter nad 80 različnih vrtnic (Gartenrosen) Pojasnila daje Ivan Lovšin v Dolenji vasi pri Ribnici. (2360—2
Dobro obiskana
gostilna
na račun ali v najem
išče se (2393—1; za  p o   nove na  let u.
Kje? Poveupravništvo »^lov.Naroda«.
Gospodična
a
zmožna računstva, nemškega in slovenskega jezika, ter z jako lepo in hitro pi savo, želi dobiti službo v kaki pisarni, najrajši pri kakem g. odvetniku ali notarju.
Ponudbe naj se pošljejo pod naslovom: ..Pisava" poste restante Novo mesto.
Dve hiši
štev. 9 in 22 poleg dekanijske cerk\. v Šmariji pri Grosupljem (2335-2)
se dasta sl.januvarjsni 1901 v najem.
Hiši sta pripravni za vsako obrt. Več se izve pri lastniku Antonu Šker-jancu, gostilničarju v Šmarji št. 21.
Uradno cLo-çroljezaa. (2378)
posredovalnica stanovanj in služeb
■y—j ■. ep
G-ospodske ulice št. 6
' priporoča in namešča
službe iskajoče vsake vrste
(moške in ženske) za Ljubljano in drugod.
Potnina tukaj. Natančneje v pisarni.
Čislanim prijateljem in blagrovalcem mojega
Dajem uljudno na znanje, da se dobiva rm j prlNtni. s.fliM«'iii Mok ,,'l'rla;l»»\•• v nepokvarjeni, izvirni kakovosti v prodajalnici
Edmund Kavčič
v Prešernovih ulicah, nasproti glavne pošte
katera se tudi za izvoz te domačo špecijaliteto v inozemstvo zavzema.
(2023-41)
Z odličnim spoštovanjem
J. Kl'uer,
2382-1
priporoča slav. občinstvu
kovač in izdelovalec vozov Ljubljana, Marije Terezije cesta št- 6.
6993186434
JUHNA ZABELA Z MAGG
Maggl-Jeva juhna zabela je jedina svoje vrste, da se hipoma naredi vsaka slaba mesna juha izredno krepka — malo kapljic zadošča.   V izvirnih steklenicah od 50 vinarjev naprej dobiva se v vseh dehka-
tesnih, kolonijalnih, drogerijskih in špecerijskih prodajalnicah. — Izvirne stekleničice se z Maggi-jevo zabelo najceneje napolnujejo. (2372)
Trgovski pomočnik
spreten prodajalec, manufakturist, sprejme se z novim letom pri    (2368 - 2)
Jos. Medvedu v Novem mestu.
■ "v       i in stalen zasluže
M lik I K i\ 1 • osobe pri   -«a ■
Ijietosnji
Islii
z mestnega hriba pri Novem mestu iz vinograda gospoda Drelse-ja
je do^el ter se toči
v Konjušnih ulicah št. 2 (2333-3) in v Streliških ulicah št. 8.
Na poskušnjo vabita najudaneje
Ludovjk Černe Avgust Pavšek
Konjušne ulice št. 2. Streliške ulice št. 8.
Holandsko - ameriška proga Rotterdam-New-YorL
Prihodnje odplulbe: 22. nov. Potsdam        1.30 popoldne. 29. nov. Spaarndam    6'00 popoldne. 6. dec. Rotterdam    12*30 popoldne. 13. dec. Amsterdam    6*00 popoldne. Novi parniki na 2 vijaka.
Rotterdam 8302 ton, Statendam 10.320 ton, Potsdam 12.500 ton.     (2062—7) Cene v prvi kajiti od 264 K naprej \ iz prista-drugi kajiti od 228 K     „     / nišča III. razred 197 K 40 h z Dunaja. Pisarne naDunaji: Za kajite: I., Kolowratring 10;
za IU. razred: IV.,. Weyringergasse 7 A. Avstr. podružnice v Brnu, Inomostu in Trstu.
Staro preizkušeno dije-tetično kosmetično sredstvo (namazanje; za oja-čenje in okrepčanje kit in mišic človeškega trupla.
Kwizdov fluid.
znamka kara.
(TuriKtovski fluid.)
Vporabljajo ga turisti, kolesarji in jezdeci z uspehom za ojače-nje in zopetno okrepčanje po daljših turah. Gena 1 steklenici K 2—, »/, steklenici K 120.
Pristen na prodaj v vseh lekarnah. G Klavna zalegai ,1336-6;
Okrožna lekarna v Korneubtirgu pri Dunaju,
JJspešno sredstvo, nnrjn «ar se prlpoznava JJQQiJ
notarsko overovljenimi
z spričevali. •Jedini dokaz za gotovo pomoč pri kašlju,
hripavosti, kataru in zasliženju. Zavoj 20 in 40 h pri Mr. Pr. Mardetschlae-|erju  v Ljubljani, v orlovi  lekarni poleg železnega mostu, pri Ubaldu pl. Trnk6czyju ln v dež. lekarni Milana Leusteka v Ljubljani.
1 sprejmem takoj vestnega ln pridnega
I
i (2383-1) j
A. Domicelj, Rakek.
in stalen zaslužek najdejo irl ban-
b prodajanjem srečk na obroke. Pri ugodnih uspehih tudi fiksum. Posebno kakor postranski zaslužek se priporoča onim, ki imajo obširna znanja. — Ponudbe na J. Jliirera v Krnu. (23I5G)
Pri žlezah, škrofeljnih, angleških bolezni, kožnih izpuščajih, boleznih v vratu in na pljučih, starem kašlju, za slabotne, bledične otroke priporočam zdaj zopet zdravljenje z mojim priljubljenim, povsod znanim in od zdravnikov mnogo priporočenim (2i06-4)
Lahusen.i jodoželeznatim
jetrnim t ran o m.
Po svojem jodoželeznatem pridevku najboljši in najboljše učinkujoči jetrni tran. Presega na zdravilni moči vse jednake izdelke in novejše medi-Kamente. Okus jako fin in mil, zato ga veliki in mali radi jemljo brez odpora in ga lahko prenašajo. Zadnje leto se je porabilo 50 000 steklenic, kar najbolje priča za dobrost in priljubljenost. Mnogo priznanj in zahval. Cena 3 krone. Zahteva naj   se vedno jetrni  tran  iz lekarnice
Lahusen v Bremah. Samo tedaj je pristen. Dobiva se vedno svež v Ljubljani v Orlovi lekarni, Jurčičev trg, nasproti železnega mosta in v deželni lekarni pri Mariji pomagaj, Reseljeva cesta pri mesarskem mostu, v lekarni Gabr. Piccoli-ja na Dunajski cesti.
Za kašelj in katar so
Kaiserjevi prsni bonboni.
Doma vkuhane, jako dobre
brusnice
(Pi>elsell»eei*eu)
in jamčeno pristno, domačo
slivovko in sadjevec
priporoča tvrdka
Kham & Murnik
trgovina špecerijskega in delikatesnega blaga ter vinarna. (2346—3)
Veliki krah!
New-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se
mi povrne gld. 6-t>0 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s
pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega komada;
6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnka
za juho;
1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mleko;
6 kom. ang. Viktoria čašic za podklado;
2 kom. etektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. naj tin. sipalnice za sladkor.
•4S komadov skupaj samo yld. 6«60.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 660. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na
nikakšnl slepairlji
zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot praktično
božično in novoletno darilo
kakor tudi za v^ako boljše jcoHpodarstvo.
Dobiva se edino le v (2116—6)
Eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga
na Dunaji ¡1., Rembrandtstr. 19/M. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju
ali če se znezek naprej vpošlje. *, Čistilni praMek za njo "
Pristno le z zraven natisnjeno
veno znamko ("zdrava kovini Izvleček Iz pohvalnih i>Ueiu
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartnsch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku.
S pat.  srebrno garnituro  sem  jako zadovoljen. Tomaž Rožane, dekan v Mariboru.
Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno.
Št. Pavel pri Preboldu. Dr. K.i m i l ii Rohm, okrožni in tovarniški zdravnik.
jovzetjn pošlje.
so kr. ▼ mp T
10 vars- "1 m /" nna> ^/fc*
Nedosežene
v svoji lepoti in dobrosti so j moje pristne švicarske
briljanino-črne-jeklene
Bavonet remonto ar k e, dvojne, pokrite s 3 briljantno-črno-jeklenimi pokrovi, s prefinim pre-
cizijskim gonilom (triletna reelna garancija), s patent, notranjo uredbo kazal, opalno - blesteče fon-dont kazalo, obroč, kazala, nastavek in krona so pristno Uoiible-zlatfo. Te ure teko 36 ur in so vsled svoje elegantne izdelave splošno priljubljene in jih vsakdo posebno rad nosi. Cena z zavojčkom in usnjatim
etuijem Nnmo vid. <»•—. Briljantno-črne jeklene damske ure odprte, jako fino izdelane gld. T—. K uram primerne moške in damske verižice iz double-ziata s priveski gld. 160. — Razpošiljajo se le proti povzetju. Neugajajoče se vzame nazaj in se denar vrne, b torej ni nobene rizike. (1977—8)
JOSIP SPIERING
Dunaj, I., Postgasse 2.
Velik ilustrovan cenik o urah, verižicah in prstanih i. t. d. brezplačno in franko.
iabolka
• !
oddam po primerni ceni „Na Marofi" (Silberau) pri Novem mestu.
(2387—1)
Karolina Witschi.
s 3
Kobbe-a podganji kruh
pripravljen za porabo!
Brez nevarnosti za ljudi, hišne živali in kuretino; gotovo 'sredstvo  za uničevanje podgan in miši. V zavojih po 60 in 90 kr. se dobiva v edini zalogi
J. Bergmann-a v Rudolfovem.
pr. p. Zajec
urar, trgovina z zlatnino in srebrnino ¿
1  Ljubljana, Stari trg št 28
priporoča svojo veliko zalogo razno-vrstnih švicarskih žepnih in stenskih ur.
',' Trgovina vseh optičnih predmetov
kakor: očal, barometrov, termometrov,
8   daljnogledov itd. itd.
Popravila se izvršujejo
natančno in z jamstvom.
Vnp mnotfO ceneje nego drugod! -523?, (2388
I
Nogovice, obujke, jopice, spodnje ki kij e itd. iz prima vrste preje, ovčje volne in flora, kakor tudi oblekice za otroke, plaščke, avbice _       in klobučke
»*«»w« kakor tudi po meri naprodaj
(2374—1)
^na Ijaring
strojno pletenje in konfekcija za otroke.
VvcrsUj trg $t. 1 nasproti „Narodne kavarne"
prej v Židovskih ulicah št 8.
Posebno opozarjam svoje čestite odjemalce na moje nogovice lastnega izdelka, katere navzlic povišanih cen volne prodajam po starih navadnih cenah.
©©©@@©@@
Naznanilo.
U80jam si uljudno naznanjati, da sem gostilno
„pri zlatem čolnu"
(Goldenes Schiff) na Bregu stv. 2
z današnjim dnem na svoj lastni račun prevzela, in si bodem prizadevala čestite p. n. gOBte z dobrim vinom in Puntl-gamskim pivom, ter z gorklml in mrzlimi Jedili zadovoljno postreci.
Prosim za naklonjeno obiskovanje z odličnim spoštovanjem
Marija Paternost
(2390-1) gostil ničarka.
Trpkega pomočnika
dobro izvežbanega v železninski in špecerijski stroki sprejme takoj
A. Casagrande v Ajdovščini
(Primorsko). (2391—1)
V najem se da
za kako  pisarno pripravna velika, novo pripravljena
pritlična soba
na ulico s 4 okni in obokan kabinet z 2 oknoma brez kuhinje
Dalje se da v zakup moja
izdelovalnica mila
poprej Avg. L. Winkler.
Prijazna povprašanja sprejema dopoludne od 8.—10. in popoludne od 1.—4. ure
Herman Kranz.
(2347—2)
1
Iju
lé
m
2enifna ponudba.
Gospodična, srednje starosti, katera ima hišo na debeli, v prav lepem kraju Dolenjske, želi se seznaniti in omojiti j gospodom j nekolikim premoženjem ali s pen-3ijo, kteri bi imel veselje živeti na debeli. (2368-1)
Ze resne ponudbe se sprejmejo pod naslovom „2US^T^" št. 100 na upravništvo „Slov. /Zaroda".
ii.iiiilXliliiJ.il «*» «y» mjm siti m •/» »,» */» sy» ey» .-y» *,» sva —
Vino cviček
nepokvarjeno, dolenjsko
e • • s« toči • • •
e^r i gostilni .Triflta'
Lesce, Gorenjsko.
'2354-3)
Opeka vseh vrst!
Dovoljujem si slavnemu občinstva naznaniti, da sem v svojo
uvedel delovanje
s pHrno silo
in da izdelujem vsakovrstno
opeko za stavbe, zarezno  opeko (Strangfalzziegel), stisnjeno stresno opeko (Dach-pressziegel) itd. itd.
Za trdnost opeke zoper vremenske vplive prevzemam poHfbno Jamtitvo.
Priporočuje' svoje izdelke vsem gg. stavbenikom in drugemu občinstvu, zagotavljam naj-hltr<>jHO poHlrržbo in juko nizke cene.
Ludovik Herzmann
(1231-24)       opekarna s parno silo.
CHOCOLAT
213-43
SUCHARD
Svetovna razstava 1900
GRAND PRIX
IVaJviâJe odlikovanje.
rlporoča
Soklič.
• trst. s *>§ oçuBjj. pod jra •«<
vilnato blago
črno in barvasto, za cele obleke in bluze
priporoča 47
Alojzij Persche
Pred škofijo št. 22, poleg mestne hiše.
E8S88K3B8SS
Ljubljana, Židovske ulice štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka za dame, gospode in otroke Je vedno na izbero.
Vsakeršna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo.   Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. 47
■ ■■■■■■■■■■■■
i   Josip Reich >
4 likanje sukna, barvarija in > < kemična spiralnica £ 4   Poljanski nasip — Ozke ulice št. 4 t
d se priporoča za vsa v to stroko spadajoča k ^ 4i .1 :la r
Postreib* točna. — Gene nizke. *
Fran Heiter
LJUBLJANA, Stavi trg št. 1.
47 Prva in najstarejša zaloga
šivalnih strojev.
Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznlce in mlatilnlce, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj In poštnine prosti.
f Avgust Repič, sodar i
5Ljubljana, Kolizejske ulice štev. 16 (-v  Trnovo xri) $ izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne
I l«r motiti
po najnižjih cenah. 47
I Kupuje in prodaja staro vinsko pesodo. ^
Ign. Fasching-a vdove
47 ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Relchova hiša) priporoča svojo bogato zalogo
štcdilnih ognjišč
najpreprostejših kakor tudi najfinejših, z žolto medjo ali meaingom montiranih za obklade z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro in po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrsč.
Na Jesenicah na Gorenjskem je s 1. prosincem 1901 namestiti izprazneno
mesto občinskega policaja
z letno plačo 800 K in prosto službeno uniformo. Slovenskega in nemškega jezika zmožni prosilci, v prvi vrsti bivši orožniki in dosluženi vojaki, naj vlagajo svoje prošnje do tO. decembra t. 1. pri občinskem predstojništvu na Jesenicah.
Občinsko predstojništvo na Jesenicah
dné 11. novembra 1900.
(2341—2)
]kVa^natiilOe
Usojam se, čestitemu p. n. občinstvu najuljudneje naznanjati, da sem ravnokar sprejel
nove kratke klavirje in pianine.
Prelgranl klavirji, brez hib, od 60 gld. naprej, kakor tudi čisto novi kratki klavirji in planine  od 280 gld. naprej. Q35~ Klavirji se vedno izposojajo. Tudi se priporočam za ubira nje in za
poprave.
ubiralec klavirjev filhannonične družbe ln zaprisežen cenitelj c. kr. okr. sodišča v Ljubljani (2236—3) Florlfanske allée Štev. SO.
C. kr. pri v. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten Portland-cement v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega^ društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede" tlakovne in odporne trdote daleč nmlkrlljujori dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno«
Priporočila ln spričevala
raznih uradov in najslovitejših tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: Dunaj, !■« IVTaximilianstrj
(1298—20)
;se 9.
Radi družinskih razmer proda se pod prav ugodnimi pogoji, tudi na letne obroke, večje
l> osestvo
v Cerknici na Notranjskem.
lato obstoji iz enonadstropne, dobro zidane ImJsc št. G9. zraven iste ležečih obširnih gospodarskih poslopij,  več rodovi t   h n|lv in  travnikov in
kacih 50 oralov dobro zarastenega gozda. Hiša leži lik glavne ceste, in je pripravna za vsako obrt, posebno za pekovsko je že urejena, kar je z ozirom na vsako leto v tem kraju vršeče se vojaške vaje, posebne važnosti. Zraven hiše je tudi dobro urejena pepel ar na (potošelca).
Natančne j a pojasnila daje Anton Jflajdlč v Kranju. (2381—1)
Naznanjam, da sem  prevzel od  ,Narodne Tiskarne"  v Ljubljani v izključno
razprodajo Jurčičeve zbrane spise, potem letnike ln posamezne Številke ljubljanskega Zvona" in vse one knjige, katere so izšle ▼
založbi »Narodne Tiskarne". — Te knjige so:
Turgenjev: Otol ln sinovi. Roman, broširan
a 50 kr
— Štiri novel«, broi. a 20 kr. BeneS-Tfebizsky: Blodne dni«. Roman,
broširan a 70 kr. L ef e b v r e: Pari s v Ameriki, broširan a 50 kr. Stat nominis ambra: Časnikarstvo ln
nail časniki, broširano a 40 kr. Tolstoj: Dva romana, broširana a 70 kr. J e 1 i n e k: Ukrajinske dame, Povest, broširana a 15 kr.
H a 1 e v y: Dnevnik, broširan k 15 kr.
— Razne pripovedke,   broširane a 40 kr.
— Dve povesti, brofi. a 25 kr. Theuriet:   Undlna. Povest, brofi. k 20 kr. Souvestre: Vil enski brodnik Povest, brofi.
k 15 kr.
Jurčič: Listki, broS. a 15 kr.
— Gregorčičevim kritikom, brofi. a 30 kr. Avstrijski patrijot: „Parteiwesen dar
■laven", broširano a 50 kr. 81 Pregovori, prilike in reki. Prej 60 kr., Bedaj
Josipa Jurčiča zbrani spisi, zvezek I. do XI, brofiiran a 60 kr., elegantno vezan a 1 gld.
..ljubljanski Zvon", letniki II., III., V., VI., broširan a 3 gld., vezan v Bonačeve platnice a 4 gld. 20 kr.; — letniki VII. in VIII, bro&iran a 4 gld., vezan v Bonačeve platnice a 5 gld. 20 kr.;
— letniki od IX. do XVIII., broširan k i gld. 60 kr., vezan v Bonačeve platnice a 5 gld. 20 kr.
Posamezne številke   Ljubljanskega Zvona"
po 40 kr.
Zbirka zakonov. I. Kazenski zakonik, vezan a 3 gld.
Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red, vezan a 2 gld. 80 kr.
Zarnikovi zbrani spisi. I. zvezek, brofiiran a 50 kr.
Dr. Nevesekdo:  ,.4000'*.   Povest, brofi. a
50 kr.
A. Afikerc: Izlet v Carigrad, brofi. a 20 kr. Po znižani ceni priporočam: Fran Kocbek,
M*im<> :*<> 1er.
fry Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse domače in tuje časnike ter knjige. Tg£Q
u Scli-vTentner
knjigotržec V Ljubjani, Dvorni trg štev. 1.
Tovarna ustanovljena 1. 1890.
Anton Sodia, puškar
v Borovljah (Ferlach) Koroško
priporoča puške in revolverje iz svoje zaloge in tovarne, izdelane po najnovejših sistemih iz najboljšega blaga in z gotovim strelom.
JN»§»eeIaal.i«:e Ae s Tr o cevne puške prav lahke, 2 kg 80 dkg tehtajoče. Za vsako delo sem vesten porok sam. Puške so c. kr. uradno preizkušene.
Prevzamem vsako popravilo in predelovanje, narejam nova kopitšča ter izvršujem vse hitro in po najnižjih cenah. ffG~ Cenike dopošiljam slovenske ali nemške brezplačno in franko. ~W   (1963—9)
Najboljše berilo in darilo je vsestransko jako pohvaljena
»Vzgoja in omika is ali izvir sreče"
(neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko In hitro navaditi vsega potrebnega, da more sebe In druge blažiti In prav olikati) (112—47 >
ter se dobi za predplačilo ■ arld. .»o kr., po pošti 10 kr. več, ali proti poštnemu povzetju pri
Jožefu Valenčiču na Dunaju
III. Bez., Ldvvengasse Nr. 27,  Parterre Thlir 4-
Založnik, ozir. prodajalec je voljen vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno znižana, knjig je malo več.
LODEN
Najmodernejše
obleke
Elašče ;» ».    ■ «> «-športne obleke na^Hee livreje
1
ca
"5 « co <D O g
SUKNENEGA BLAGA
za moške obleko
^TajT7-@öja, zalosa
r^zneg-a claga za
Črno in modro tkano lila^o (Kammgarne), ševiot od 14 3.— naprej.
OW VzoreJ. - prosu- "^Bfl
Od.<±elels za enlraa.© firme
(1888—19)
ZIMSKE SUKNJE
KASTNER & OHLER, GRADEC.
:>»»»»»»»
Čudovito znižane cene
(2388-1)
in sicer samo do
B
v angleškem skladišču oblek
v Ljubljani
na voglu Sv. Petra in Resljeve ceste 3.
Največja izber oblek za gospode in dečke kakor tudi najnovejše konfekcije za dame.
4 3 2 7 5 10 5 3 5 4 1
— naprej
50
Jesenske in zimske obleke za moške od gld. n v        n n       t, dečke   „ „
■ otroke „ „
zimske suknje za moške, dolge, podšite   „ „
haveloki za moške........i
športne suknje za moške, najmodernejše   „ „
zimske suknje za dečke......„ .
haveloki za dečke........„ „
športne suknje za dečke.....„
damske zimske jope, podšite ......
damski jesenski ovratniki.....„
ovratniki iz double blaga .   „ „ kožuhni ovratniki , „       Burski ovratniki, jako modemi   „ „ »      sukneni ovratniki, dolgi vati-rani, z vrpcami.........„ „
damski zimski paletoti. dolgi .... „
Colliers in n ar očki........„
Perilo in kravate po najnižjih tovarniških cenah.
Naročila po meri se vsprejeinajo in najskrtmejše izvršujejo na Dunaji ter zaračunijo iiafcenejše.
Za mnogobrojen obisk prosi in se priporoča z velespoštovanjem
3 — 5 — 10 —
10 — 14 — 1 —
Oroslav Bernatovič.
2314-2
v najem — po dogovoru 4 urfi itn nuini — odda »e do konca tega leta v l^jiihljaEii tk» Ambroževem trgu št. 1 (Poljane) Več pri gospodarju
ufe kej ever moka z a o r r o ke
od avsrro-pgpskih,  nemških ird.   avrorirel-   priporočena ■
najbolja mnajcenEja hrana za zdrave In na črevih %olne oiroke 1
Dobiva se v lekarnah, dpoguerijah jtQ py to va p n i . R.KUFEKE D UN Al VI/2 H
Razglas.
C Ur. tobaena glavna tovarna v Ljubljani razpisuje s tem
ponudbeno obravnavo za leto 1901. glede čiščenja grebe-ničnih in gnojnih jam in odprave fekalij, kakor tudi smeti in
tobakovih odpadkov.
Zadnjih je približno 200 q na leto.
Kupci naj podajo svoje a kolekem za jedno krono opremljene ponudbe v dvojnem zaprtem kuveitu, katerih zunanji imej naslov na urad, notranji pa napis: „Ponudba za čiščenje grebeničnih jam, kakor tudi odpravo fekalij, smeti in tobakovih odpadkov", do £4» novembra 1900 v uradni pisarni imenovane c. kr. tobačne glavne tovarne.
Pogoji, kako je Čistiti grebenične in gnojne jame, se poizvedo ob navadnih uradnih urah v tovarniški pisarni.
C. kr. tobačna glavna tovarna v LJubljani
dne 12. novembra 1900. (2369-1)
roda so
zaradi bolezni lastnikove
že 23 let v lasti jednega posestnika poslujoča, elegantno opremljena, katero obiskujejo le Slovenci, za  ceno 13.000  goldinarjev a. v. Pojasnila daje M. Schuch v Gradcu, Hauptplatz 3.
(2380)
(2325—3)
S 17 00 57
V konkurzao maso Ivana Kramarja, trgovca v Idriji se proda ofertim potom tistemu, ki največ ponudi, skupno (en bloc) vsa na f 9.G09 H. SO li.
cenjena kreditarjeva
zaloga trgovinskega "blag
17 00 33
pod
katero je popisano v inventarskem zapisniku z dne 9. oktobra 1900 S točkami 1 do 1074, izvzemši točk 1023 in 1024, pod sledečimi pogoji:
1.) Konkurzna masa ne prevzame nikakoršne garancije za popolnost in resnic nost inventarnega zapisnika in za kakovost blaga.
2. ) Pod cenilno vrednostjo se ponudba ne sprejme.
3) Konkurzna masa si pridrži po sklepu upniškega odbora pravico ponudbe, katere se bodo podale, ali sprejeti ali pa tudi poljubno odkloniti.
4. Ponudniki morajo svoje ponudbe doposlati do ^6. novembra 1900 do 6. ure zvečer konkurznemu upravniku g. dr Frane Toniinšcku, odvetniku V Ljubljani. Breg št. 20, pismeno Ob jedaein mora vsak ponudnik položiti vadij to je 10°,0 od inventurne vrednosti 17 609 K 89 h. tedaj v znesku 1761 K.
Kupcu je trgovinski lokal na razpolago do konca decembra 1900.
Inventarski zapisnik je moči pregledati pri konkurznem komisarju.
Idrija, dne 7. novembra 1900.
Kcnkurzni komisar: »Sliirm.
Založena 1847. Založena 1847. fcg.
Tovarna politttva
v Ljubljani 48
Zaloga in pisarna. Tovarna s stroji:
Turjaški trg št. 7        Trnovski pristan št. 8-10
priporoča po najnižji ceni: oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo- r, droce, modroce na peresih, otroške i vozičke, zastore, preproge itd.
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
>:>:oxc*:oxo:*xo;
Jiodercef:
g
najnovejše facone, s^s najboljši izdelek V
pripore ča 47
V
Alojxi) Perscli6
* Pred škofijo št. 22, poleg mestne hiše. m0m
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg št. 11
Zaloga vsakovrstnih
klobukov in čepic
perila, kravat itd.
po najnlž |Ui ceiiali
47
<X>
ca
Nt
ssessi
Ljubljana, Dunajska cesta 13,
Tovarniška zaloga
šivalnih strojev
ML
ov.
Zaradi opustitve trgovine je lepa, novo zidana
podnji Šiški
v kateri se uspešno izvršujeta gostilniška obrt in špecerijska trgovina, takoj z vsem fundus instruetusom po primerni ceni in jako ugodni i pogojih
pro
Ta hiša daje prav dobre obresti, je urejena za izvrševanje mesarije in prekajevalstva, ima lep hlev, magacin, prekajevalnico, klavnico itd. Tudi se da v najem ali se proda samo mesarija.
Več pove lastnik
Jožef Seidl
(2351-2) v Spodnji Šiški št. I50 pri Ljubljani.
jboljše črnilo sveta!
Kdor hoče obutaJo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje samo
8
Fernolendt čreveljsko črnilo
za svetla o butala samo
(1139—24)
Fernolendt créme za naravno usnje.
Dobiva se
C. kr.
priv.
p o v so d I.
tovarna ustanovljena 1832. leta na Ounaji. Tovarniška zaloga: Dunaj, I., Schulerstrasse št. 21.
Radi mnogih posnemanj brez vrednosti pazi naj se natančno na moje ime
St. Fernolendt.
I
ristne      v* ^ 1*: o
181)0 rT. P. A. P. M.
Fc. nETEPByp^
Varstvena znamka.
(2289-5)
se
dobivajo »»« stalnilt cenah pri tvrdkah:
J. S. Benedikt, K. Karinger, H. Kenda, Ant. Krisper, V. Petričic, K. Recknagel, Pr. Szantner, P. M. Schmitt.
^h, •*» & *£» • í».,.r.'.»T¿.vrí'.-'
4
4 H:
m
i 4
» «¿x »L, *Xx «X. »j, »i. »1. »1» .^-» »Ax eJ/»
F. Cassermann
krojač za civilne in raznovrstne uradniške uniforme
in poverjeni zalagatelj ces. kr. unif. blagajne drž. železnic uradnikov
Ljubljana, Šelenburgove ulice št. 4
se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje civilnih 'oblek in nepre-močliivih havelokov po najnovejši fa-ooni in najpovoljnejših cenah. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na skladišču.
Gospodom uradnikom se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih uni-torm ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor: sablje, meče, klobuke itd., gospodom c. kr. justič-nim uradnikom pa za izdelavanje
ta I a rje v in baretov.
8W8¿s «v*V4. ♦       *    ¿i» •       *'¥' (¥' *
*T* *f* «f. »T* *f* *T* *T* *T* *T* **• '
Si
Dariia za vsako priliko! j
"ULX3.X
v Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najfinejše kvalitete po nizkih cenah.
v žepnih in stenskih urah so vodno v zalogi. 48 JJisr Popravila se Izvršujejo najtočneje.
J. P. GOLDSTEIN
Ljulljana, Pod trančo 1
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov.
Zaloga fotografičnih aparatov.
Vsa v to stroko spadajoča popravila In vnanja naročila točno In ceno.
48
Su nenih ostankov vedno veliko v zalogi.
Za jesensko ia t
se priporoča trgovina s suk-nenim, platnenim in manufak-xxx turnim blagom x x x
48
T
Hugo Ihl
xxxv Ljubljani x x x vSpitalskih ulicah it. 4.
Vzorci na zahtevanje poštnine prosto.
Pozora vredno!
oderce in ravnodržalnike
po meri v najboljši Izvršbi točno Izdeluje in sprejema vsakovrstna popravila (2377—1)
gospa JVlritilclo^ Stu^l
Dunajska cesta št. 26, I. nadstropje, II. stopnjice.
Andropogon"
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sred. stvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena It zajamčeno neškodljiva tekočina, lil zabranl Izpadanje las In odstrani prahaje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. (2011—8)
Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 M.. * Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. *
Glavna razpošiljatev pri iznajditelju:
JPa M errxxaa xarji
Zgornja Poljskava.
rrejsrcd.a.ja.lci popust.
Zaloga v Ljubljani pri g. Vaso Petričič-u in Edv. Mahr-u ter pri Albinu Rant-u v Kranji.
Slavnemu p. n. občinstvu se uljudno naznanja, da se prične
v soboto, dne 3. listopada t. I.
v Prešerno vili ulicah št. 1, \r Friš-ovi palači
velika prodaja "blaga
in sicer pride na prodaj:
velika partija sukna* med tem angleško in brnsko sukno in blago za haveloke;
velika partija raznega volnenega blaga za dame in barvanega bar-henta meter od 15 kr. naprej;
velika partija Smyrna preprog (tepiliov) vsake velikosti, kakor pre proge za pred postelj.© in za na stene. Preproge 2 metra široke in 3 metre dolge po 5 gld. 90 kr.;
velika partija svilnatega blaga, med tem najnovejši vzorci Tafcsvile meter po 95 kr.;
velika partija m oderce v. približno 500 komadov iz neke konkurzne mase
od 30 kr. višje. (2344-3)
Vrhu tega še nekaj izvanredno ceniti partij raznega blaga.
Ker se bode omenjeno blago po izvanredno nizkih cenah prodajalo, je upati, da se izbera v kratkem zmanjša, in je tedaj priporočljivo, da se vsakdo, kdor žeii to ugodno priliko uporabiti, pravočasno
z nakupom preskrbi.
c. kr. priv. tovarna ognjegasnega orodja
kakor: brizgulnic najnovejše konstrukcije, s sesalno in tlačimo odprtino na obeh straneh ter s patentom proti zmizlini, parnih strojev, cevij, čelad in pasov, kmetijskih strojev in p isnospora brizgalnic itd.
R. A. Smekal
Czech-Moravsko Smichov-Praga podružnica v Zagrebu
priporoča slavnim ognjegasnim društvom, kmetijskim podružnicam ter zasebnikom svojo bogato zalogo. — Cene brez konkurence. — Ugodnosti izvanredne dovoljene. — Uzorcl In ceniki brezplačno. — Ustmeni pogovori na zahtevo. — Pošiljatve franko na vsak kolodvor.
Z vele8poštovanjem
(391-45)
Podružnica A.
v Zagrebu.
St. 1442.
(2364-1)
Razglas.
Pri mestni občini Kranjski je izpraznjena služba
policijskega stražnika
z letno plačo 720 kron, oziroma 600 kron, prostim stanovanjem in službeno uniformo.
Prosilci, zmožni slovenskega in nemškega jezika, naj ulože prošnje z dokazili sposobnosti tlo i. decembra t. 1. pri županstvu.
Prednost imajo dosluženi vojaki in žandarmi.
dne 15. novembra 1900.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjava, da sva jB»«*«%ac^Isa
gostilno
vinotržca gosp. Alojzija Zajca v Šiški št. 152
ter bodeva točila le dobro znano pristno vino zgoraj imenovanega, kakor bodeva tudi častitim gostom vedno lahko postregla z izvrstnimi ko riti ml in mrzlimi Jedili.
V nadi prav obilega poseta, zagotavljava najsolidnejo in vedno točno postrežbo, ter se najtopleje priporočava.
(2301—3) A. <£ m. Rus.
Ker se nočem v prihodnje s poljedelstvom baviti v toliki meri  kakor do seda
prodam
lepo veleposestvo
blizu Ljubljane, tik železnice
obsezajoče. 140 oralov arondiranih, obdelanih in dobro zagnojenih njiv in travnikov in zaraščenih gozdov,
krasno gospodsko hišo
z velikim sadnim vrtom,
velike, za 50 glav živine zadostujoče hleve, nove svinjake
in vsa druga gospodarska poslopja, konje, 36 glav lepe goveje živine, 20 prešičev najboljše pasme, pohištvo, vozove in drugo gospodarsko in poljedelsko orodje, vse v najboljšem stanu.
Posestvo je zelo pripravno za veliko mlekarijo ali katerokoli industrijalno podjetje Plačilni pogoji so zelo ugodni.  Plačati je nekaj na račun, za drugo se čaka. Posredovalci so izključeni.   Oziral se bodem samo na resne ponudbe. Natančneji pogoji izvedo se pri meni.
Z odličnim spoštovanjem
(2288—3) posestnik v Ljubljani, Kolodvorske ulice.
K sezoni
K sezoni
E N
ó) .2.
S. O
• 0
< 3
10 9
priporočam svojo bogato zalogo pušk nujno« pJmIIi ilutrmov In najnovejše vrste, revolverjev Itd., vseh pripadajočih rekvizitov in ■■■iiiileije, posebno pa opozarjam na
!Mr~ trocevne puške "K
katere izdelujem v svoji delavnici in katere se zaradi svoje lahkote in priročnosti vsakemu priporočajo najbolje.
Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogo-brojna naročila, ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naroebf In poprave točno, solidno in najceneje.
Z vele8poštovanjem (1662—14)
Fran SevČlk, puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
Trgovinazzeleznino
Andr. DruMkovlea naslednik
Val. Golob
Mestni trg 10 Ljubljana Mestni trg 10
priporoča peči, štedilnike, predpečnike, mesoreznlee, pipe ln cevi za pretakanje vina in piva.
Popolna kuhinjska oprava
se po čudovito nizki ceni in točni postrežbi
sestavlja. Velika zaloga
drsalk
raznih 48 sistemov.
/zor Alojzij Erjavec j!Žv
črevijarski mojster v Ljubljani, Čevljarske ulice 3.
Po večletni skušnji, kakor tudi po dovršenem strokovnem tečaju v Ljubljani c. kr. tehnolo-gičnega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogoče vstrezati vsem zahtevam svojih p. n. naročnikov. Priporočam se prečastiti duhovščini in al. občinstvu za obilno naročevanje raznovrstnih obuval. Delo je ceno, pošteno in trpežno. V zalogi so razna mazila, voščila za črno in rujavo obuvalo.
ter razne potrebščine za to obrt. 48 Mer* i« shranjujejo. — Viianjim naročilom naj le priden« nor«.
Josip Oblak
********************************
umetni in galanterijski strugar
Trubarjeve ulice št. 3
izvršuje vsakovrstne v njegovo stroko spadajoče atvari po najnižji ceni. Palice za okna od 50 kr. do 2 gld. 25 kr., kegljiške kroglje 12 cm debele 1 gld. 25 kr., 13 cm debele 1 gld. 60 kr. noge za omare od 3 do 5 kr. — V zalogi ima tudi razne oigarnike in zdravstvene pipe do najfinejše vrste.
Popravila od kosti, roga, morskih pen, jantarja, lesa izvršuje po najnižji ceni. 48
MODERCE natančno po životni meri
za vsako starost, za vsaki život in v vsaki faconi ®   &   ®   0   S   priporoča   ®   ®   ® @
HENRIK KENDA
Ljubljani. Glavni trg $ ® štev. 17. i
1 48
Skladišče za modno blago, pozamentrije, trakove, čipke, svileno blago, perilo, • • « a> e klobuke za dame, tkana In kratka roba na debelo in drobno, s a s a s
Za
! Miklavža!
priporoča
pekarija in slaščičarna
Jakob Zalaznik
Stari trg fit. 21
naJIlneiÑe.  sveže Isa zdravo
lobrsto in naslalno pecivo.
1* ^^K^#uu»u*«imi»o«»"
Priporočam slavnemu občinstvu svojo veliko in bogato zalogo različne zlatnine in srebrnine, posebno priporočam prave fine švicarske žepne ure, srebrne, zlate in nikel-naste po jako nizkih cenah.
tteST   Za vsako uro jamčim jedno leto. "~££JU Poleg tega priporočam fine zanesljive šivalne stroje iz najboljših in izkušenih tovarn s 51etnim jamstvom. t
rM^^VI^O   CIJOBIV. urar v Ljubljani na
f^¥*Ck rVif^f C\t> Najboljši in najglasnejši iznajdeni VJlOl TI \J t\Ji 1. glasbeni aparat, kateri svira popolnoma čisto in razločno osobito glasovir, petje in godbo.
Izvrstna zabava za vsacega, priporočljivi so automatični posebno za gostilničarje in kavarnarje. (123-89)
Cena «BS gld.? antomatlčnega 120 gld.
# Interesenti se lahko prepričajo in ogledajo automat v moji prodajainici. # Glavnem trgu štev. 25, nasproti rotovža.
Ljubljana       fk       RJflffc-v A-frStf* Ljubljana
Stari trg št. 21 ■"UrftC L lir stari trg št. 21
v Rodeževi hiši zraven Zalaznika.
Usojam si slavnemu občinstvu priporočiti svojo zalogo raznovrstnega zimskega in druzega blaga kakor: normalne lovske in bele srajce za gospode, ovratnike, manšete in kravate.
P£$r Bluze, šerpe, rokovice in modrce od 1—8 K. ~&U ^w
Dalje imam veliko zalogo zimskih otroških oblek, raznovrstnih avbic, pletenih jopic, nogovic, rokovic, predpasnikov itd.
Vabim torej cenjene odjemalce, da si ogledajo mojo bogato zalogo, ter zagotavljam slavnemu občinstvu solidno in točno postrežbo ter jako nizke in ugodne cene. (2379—1)
IV. 139/95/13.
(2362-2)
S privoljenjem c. kr. deželne sodnije v Ljubljani dovoljuje se prostovoljna, tabu-larnim upnikom torej nekvarna, nadrobna po Žel|i kupovalcev po parcelah ali skupinah parcel vršeča se dražba mld. Antonu CJabrlJelčič iz Drczja lastnega posestva vlož. št. 131 kat. obč. Leše, obstoječega iz zidane lilše št. 5. v Pera-cicali, sadnih vrtov, travnikov in gozdov, ter se določa na lici mesta v Peračlcl št. 5.
za dan 29. novombra 1900.
pričenši ob 9 uri dopoludne.
Izklic a cena vsega posestva znaša 2864 K, pod katero se posestvo ne proda.
Pred ponudbo je položiti 10°/0 vadij.
Sodnija si pridrži pravico prodajo v 8 dneh odobriti.
Nadrobni pogoji leže tusodno na upogled.
C. kr. okrajno sodišče v Radovljici, odd. I.
dne 10. novembra 1900.
V konkurzno maso Adolfa Kopriva, trgovca v I Ju hljuiii spadajoče
špecerijsko in mešano "blago
o priliki inventure cenjenega na 361» 1 H. &5 v.9 proda se vsled sklepa upniškega
odbora potom povpreka, in to pod sledečimi pogoji:
Konkurzna masa ne jamči niti za kakovost niti za množico v prodajo ponuja nega blaga, niti za mogoče v inventurnem zapisniku nahajajoče se nedostatke. Zapisnik inventure je pri oskrbniku mase na prosti ogled.
Upniški odbor si pridržuje pravico, da ponudbe presodi, jih sprejme ali odkloni. Tisti ponudnik, čegar ponudba bo sprejeta, je zavezan plačati kupnino tekom treh dni, od dneva začenši, ko mu je bilo naznanjeno, da je sprejel upniški odbor njegovo ponudbo, v roke podpisanega oskrbnika mase in prevzeti ukupljene reči po plačilu kupnine v osmih dneh. Sleherni ponudnik mora priložiti svoji ponudbi 10% cenilne vrednosti kot varščino.
Kupcem se naznanja, daje konkurzno blago na zalitevo in proti zglasitvi pri upravniku mase vsak dan na vpogled
razstavljeno.
Dotične ponudbe je podati najpozneje do vštetega 1* decembra 1900
podpisanemu oskrbniku mase. Natančna pojasnila daje podpisani.
V Ljubljani, dne 10. novembra 1900.
(2352—2)
Pri mestnem magistratu ljubljanskem podeliti je za tekoče leto sledeče ustanove:
¡2317—3)
kot oskrbnik konkurzne mase Adolfa Koprive.
Zcijtitr^oualna joba.
C
CD
C
C
sr
JD
C
CA
O
Sf
S>"S
o
C
o o
£
t)
-fJH 1^5«k dan >>^r~
Sveje obložene apetitne, kaviarske in gnjatne zemlje. Dunajskonovomeške, cerveladi, jjpehove in naresalne klobase, kakor pridne Praške in Si- Sanielske sinke, velika ijber desertnih sirov.
JY[arinlremc in cb pc5tnir) dner) 5i>cže mer^e ribe.
Tjogata naloga vin, v steklenicah, šampanjec, cognac, likerji, rum in čaj. — Točijo se pristna avstrijska, sau-riška, dolenjska (cviček) in istrijanska vina po najnižjih cenah, refoško 52_ kr., pivo v steklenicah (izvirna napolnitev), tudi is soda is svetovnorenomirane pivovarne /inton Dreher (c. in kr. dvorni in komorni dobavitelj) v Jrfalem S^h weh a tu in v Trstu. „J$ock?'-pivo steklenica t5 fcr.
F. n. občinstvu zagotavljam najskrbnejšo postrežbo po najjmernejsih cenah. (2307—3)
Trgovina s špecerijami, 5 delikate-sami, južnim sadjem, vinom, ribami in sajutr%ovaIna soba
3.C.praan$ei$$
Mestni trg št. 19
dobavitelj c. kr. oi»5tr. uradnikov.
a a.
Q
a
N<
3
a
a 3
o<
Qarnizijs^c cene.
1. Jan. Bernardini-jevo v znesku 200 K,
2. Jos. Jak. Schilling ovo v znesku 200 K,
3. Jurij Thalmeiner-jevo v znesku 194 K,
4. Jan. J ost. Weber-jevo v znesku 204 K, do katerih imajo pravico hčere ljubljanskih meščanov, ki so se letos omožile, so uboge in lepega vedenja.
5. Jan. Nikl Kraškovič-evo v znesku 162 K, do katere ima letos pravico ubog kmetovalec iz St. Peterske župnije v Ljubljani.
6 Jan. Ant. Pancoj-evo v znesku 134 K. do katere imajo pravico uboge, poštene neveste meščanskega ali pa nižjega stanu.
7. Jos. Sr. Sin-ovo v znesku 96 K, ka tero je podeliti dvema najbolj revnima deklicama iz Ljubljane.
8. II. Ant. Raab-ovo v znesku 462 K, od katere dobi polovico uboga, dobro vzgojena meščanska hči  ki se je letos orno žila; drugo polovico pa uboga vdova me ščana
Prošnje za podelitev ene ali druge teh dokazili do 30. t. m. pri magistratnem
9. Miha Fakič-evo v znesku 260 K, do katere imajo pravico ubogi obrtniki meščanskega stanu ali pa njih vdove.
10. Jan. Krst. Kovač-evo v znesku 302 K, katero je razdeliti med 4 v Ljubljani bivajoče revne očete rodbinske ali vdove matere, ki imajo po več otrok in uboštva niso sami krivi.
11. Marije Kosmač-eve v znesku 204 K, do katere imajo pravico uboge uradniške sirote ženskega spola iz Ljubljane, ki so lepega vedenja.
12. Helene Valentini-jeve v znesku 168 K, katero je razdeliti med take v frančiškanski župniji v Ljubljani rojene otroke, ki nimajo starišev, in še niso 15 let stari.
13. Ustanova za  onemogle posle v
znesku 100 K, katero je razdeliti med 4 uboge posle ki ne morejo več delati in so na dobrem gb.su.
ustanov vložiti je opremljene s potrebnimi
vložnem zapisniku.
kostni rr^cigrlstra/t v X_ö'ulToIj3.20.1
dne 1. novembra 1900
Ha najvišje povelje Mjeg. fg? c. in kr. apost. Veličanstva.
ZZI. c. kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta denarna loterija
edina v Avstriji zakonito dovoljena ima 18.122 dobitkov v gotovem denarji v skupnem znesku 418.640 kron.
0-la,T7-iii d.o"bite3s znaša:
200.000 kron v gotovini.
Za izplačan)e jamči c. kr. loterijski dohodni urad.
v
Žrebanje bode nepreklicno 13. decembra 1900.
IT Srečka velja 4 krone.
Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaji, L, Riemergasse 7, v loto-kolekturah, tobačnih trafikah, pri davčnih, postnih, brzojavnih in železničnih uradih, v menjalnicah itd.; naCrti igranja za kupovalce srečk brezplačno.
(2262-4)
»ebe a« pošilflm|o
C. kr. ravnateljstvo loterijskih dohodnih uradov.
Oddelek državnih loterij.
f
ljubljanska kreditna banka" v Ljubljani
^TaJsru/p lan. pxoda]a vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valnt i. t. d. po naj ku lan t nejsih pogojih. (1877—65)
osojlla. na vrednostne papirje proti nizkim
obrestim.
Zavarovanju proti kuiz.ni izgubi. Prcmese k vsem žrebanjem.
Sprejemanje denarnih, vlog na vložne knjižice, na tekoči račun in na giro-konto s 4° , obreHtovanjera o<I dne vloge do dne vzdiga. Eakompt menjic najknlantneje. Borzna naročila.
'k
I
P
rašto domače mazilo
Iz lekarna
B. FRAGNER-ja v Pragi
je staro, najprej v Pragi rabljeno domača zdravilo, katero ohrani rane čiste in varuje vnetja in bolečine manjša ter hladi.
V pušicah a 35 kr. in 25 kr., po posti 6 kr. več. Eazposilja se vsak dan.
Ako se vpoSlje naprej gld. 158, se pošljejo 4/1 pušice, ali za gld. 168 6/2 puSic, ali za gld. 230 6/1 puSic, ali za gld. 248 9/2 puSic franko na vse postaje avstro-ogrske monarhije.
Vsi deli embalaže imajo zraven Bto-ječo zakonito de-ponovano varstveno znamko. Glavna zaloga:
B. FRAGNER, c. in kr. dvorni dobavitelj
lekarna „prl ernrni orlu"
Mala strana, ogel Nerudove ulice 203.
Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske. V Ljubljani se dobiva pri gospodih lekar-jih: G. Plccoli, U. pl. Trnkdczv, M. Mar-b detschlfiger, J. Mayr. (1742-6)
iliii katekizem
lOO l^orriStcloTr S kron
prodaja
„Narodna tiskarna" v Ljubjani.
Antonio Ferlan
d i Oiorgio
v Rovinju (v Istriji) zaloga vin lastnega pridelka
terana« belega vina, belega moškata, rndečka-stega vina in rndečega vina. (2254-d)
Na zahtevo se razpošiljajo vzorci in ceniki.
□'i
Nove stelaže in pudel
se prodadö ceno.
2328-3
Kje? pove upravništvo „Slov. Nar.*.
Pristen okusen jetrni tran
a 70 h. — a 1 K.
Jelkino Francovo žganje    v- <*■ ä 1 K 20 h. ^<P
Pulcherin-Creme    jAWJar v
f
m       ^     Jy\&> "V dela kožo lepo, ^
sto, gladko in ¿4?a> ^.^L * fino; f 1 <^
stekleničicay^o Q^ za poskus jy «p  »v      _ .
a20h.
Jrdlul lzdelatelj (2308—2)
Mr. Ph. Mardetschlaeger
lekarnar in kemik.
Orenstein & Koppel
Dunaj, L, Kantgasse 3. Tovarne v Pragi in Budapešti za: poljske gozdne industrijske rudniške
železnice
t stik*' t if ne iirtikttsti z t§
obratovanje železnice
ročno živalsko lokomotivno električno zavorne gorske vspinjalne viseče
železnožicne =================
Naša tehnična pisarna projektuje in trasira železnUbe naprave vsake vrste, priklopne tire s premikalnlraml in \ rtllnieanil itd. — Izdelovalnica lokomotiv, voz za tovore in ottobr, arar. rornih voz, trebllnle itd. — Tovarna za kolesne dele, kolesa, ležišča,
žeblje in vijake. Obširni katalogi in prevdarki cen brezplačno in franko. (1494—9)
Električni J>J>3>3>&» razsvetlilni predmeti
v vsakovrstnih izvršbah.
UT>IT*C3Tt
Dunaj.
... .    < S (2370-1)
WS
o
Tj ^
g O
U Ji
il
o P
T? a> M d
m
* Okraski božičnih drevesc in svečice. *
1 F. M. SCHMITT j
I        Pred škofijo št. 2
Z  priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato opremljeno zalogo
galanterijskih predmetov in igrač
za Miklavža in Božič
po najnižjih cenah. (2384-d
Razstava istotam v i. nadstropju.
M Dobitki za tombole in strelske klnbe. *
S3
P9
E
CD
PS
GO
5
per
CD
(nova pošiljate*), kakor tudi (2287—3)
vse vrste zimskih rokavic
priporoča po najnlž|ih cenah
Ljubljana a^l ^=IT Ljubljana
Židovske ulice št. 1. «BiV^1 ^»   Židovske ulice št. 1
re
Gostilna „pri novem svetu"
na Marije Terezije cesti
priporoča ln toel sledera pristna vina :
nov jeruzalemec, nov bizeljec,  star bizeljec, staro retauljo, črno istrijansko vino, ljutomer-čan in dolenjski cviček
ter vedno sveže Koslerjevo carsko pivo.
Vsak teden J2U~^ doma izdelane krvave, jetrne, risove in mesene klobase.
Okusna gorka in mrzla jedila vsak čas na razpolago. Postrežba vestna. -■>:• Cene zmerne.
Za mnogobrojni obisk se priporoča z odličnim spoštovanjem
(2367—2)
Valentin Mrak.
[=§] Leeel) [=1 [=1 [si [=1 lc
Ustanovljeno
Ista
1842.
Ljubljana, Frančiškanske ulice 4.
Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. 48 južne železnice.
Slikarja napisov.
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev
na drobno in na debelo.
Velika lzbirka dr. Sonoenfeld-ovlh
barv v tubah za akad. slikarje.
Zaloga ■«**■ vsakovrstnih doplčev za pleskarje, slikarje ln zidarje, itedllneg* mazila sa hrastove pode, karbollneja Itd.
Posebno priporočava si. občinstra najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo la llkanjo
sobnih tal pod imenom „Rapldol". Priporočava se tudi si. občinstvn/SS" vse v najino stroko spadajoče delo v mean in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
Mehanik
Ivan M
stanuje samo
Opekarska cesta št. 16.
Šivalni stroji po najnižjih cenah. Blelkle in v to stroko spadajoča popravila izvršuje dobro In eeno. 48
* Vnanja naročila se točno izvrše". ~W
erilo za gospode
najboljše blago in najnovejše
kravate
prodaja 48
^Alojzij Persches
»red škofijo.
mestne hiie.
sz
S3
Anton Presker
krojač
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 6
priporoča svojo veliko zalogo
gotovih oblek M      Wfc za gospode in II ni R       dečke, 48
jopic in plaščev za gospe,
nepremočljivih havelokov itd.
Obleke po meri se po
najnovejših nzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo.
Ruske, angleške in avstrijske
galoše
iz prvih tovarn.
■afr Najnovejše v im?
kožuhovini
priporoča
48
J. S. Benedikt
l,|ubl|ana^ fittass-t ts-fi-
Udajatetj ha •dgorarni erodnik: Josip Nolli.
TrfMtninn in tisk .Narodne Tiskarn«'