PRIMORSKI DNEYNiK __________GLASILO OSVOBODILNE Leto IV - Cena 15 lir - 10 j ugolir FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA 2.50 din TRST sreda 3. novembra 1948 Spedizione in abbon. postale poštnina plačana v gotovini Stev. 256 (1041) Po volitvah v Gorici in pred volitvami v Irstu G lede predstoječib volitev v rstu smo v našem dnevniku za-v*eli jasno, nedvoumno in edino Mogoče stališče, ki se glasi: višji ?lcresi demokratičnega gibanja v ;r5t“ diktirajo nujnost enotnega 'tstopa vseh demokratičnih šil J® Volitvah. Nikogar pa ni začu-10 dejstvo, da je Vidalijevo raz-ljašfco glasilo ta naš poziv glad-0 odklonilo s prelepimi izrazi o unditih, trockistih, izdajalcih itd., izrazi, ki dokazujejo le, kako ® oboko je v svojem slepem so-raštvu že zašlo in vzbuja le Jnus samih Vidalijevik pristašev. e0a so frakcionaši verjetno tudi arni zavedajo in so zato kot »ar-ujhents za svoje odklonilno sta-lsce navedli primer nedeljskih tinskih volitev v Gorici, kjer * ® Demokratična fronta Sloven-ln Komunistična partija Ita-*!e nastopili ločeno vsaka s svo-° posebno listo. Pri tem trdijo, Dr *€ Za ta l°čen nastop kriva *'«, ki da je »vsilila razkol», J ^a 1° “drugi primer izdaj-'a demokratičnega gibanja». “Pričo teh zatrjevanj je potreb-n°. da - kaj stva si malo bolje ogledamo, 0 njih pravijo dejstva. Dej-so pa sledeča: Krivična mirovna pogodba z ^ tlijo je dodelila mesto Gorico okolico, Beneško Slovenijo in dnalsko dolino Italiji in pustila Prašanje določitve pravilne na-onalne meje nerešeno, tako da °sta!o pod De Gasperijevo im-Mlistično Italijo okrog osem-Cieset tisoč Slovencev. Ti Slovenjo P° vseh pojmih pravič-sti seveda pravico do odcepit-Jo imperialistične Italije, ker el strnjeno naseljenega slo-iim.^e3a narcda- Te pravice pa pj! Mirovna pogodba ni priznala in 5as^gi ameriških, angleških francoskih imperialistov, če-Prau so se zanjo zavzemale vse n’;e nove demokracije s So-Msko zvezo na čelu. Zato ime-j * Po italijanskih imperialistih teh‘’^no Zhsužnjeni Slovenci pred , v prvi vrsti borbo za do-o ° svojih nacionalnih pravic v (■ llru države, kateri so bili pro-*tioji volji ponovno priključeni. jJ ^ tej ponovni prikfjučitvi ben'- 09romna večina goriških, ^ pskih in kanalskih Slovencev Osvobodilni fronti orga-antr,ana v Slo vansko-i tali janski grJ sfižni uniji, katere pro-ilm je jamčil dosego njiho-jiok v skupni borbi z de- bilnrat,?nimi Italijani. Zato je te„ ,več kot logično, da so Slo-obS(l V Hallti zahtevali, da SIAU rdalje ne samo v inte-5t.0.. učinkovite borbe za dosego hj mc‘onalnih pravic, temveč Pr'? Interesu borbe Za dosego krav* Vseeč ^akor bi bila morala, tem-0,fanea ~~ lnie• Z zahtevo pa, da et*ina demokratična orga-očit J0 satno KPI, so skušali 5/4^ razbiti — potem ko so '■e razbili — tudi samo OF, to Jo, v' ,edih° politično organizaci-idružitltere °kviru je bila možna kratil vseb resnično demo-rami ^}°vencev na osnovi cionQKna borbe za njihove na-torpj , e Pravice. Vsakomur je diteiji "kp° pov*e,n jasno, da vo-“topanj s takšnim svojim po-votii„ ,ni n'so pokazali razume- ■1(1 > TUitUT/lt:* vPrai!ann reševanje nacionalnega la Slovencev v Italiji in u tem Pogledu zelo zelo n ju °d bsein. Engels, Lenin, pred- tc>n 1 °d vsega, kar učijo o rx. Engc N? Pient / v°litvah v državni parla-X »„_; a[ije se ie DFS vključila “ eUot se je DFS vključila s n° ljudsko fronto in člani Bojten° tedaj strnjeno, odločno in *eie>ien * st,0J doprinos pri do-6. nj1 številu glasov Fronte. '!je Hjjern je prišlo do resolu-d nato do občinskih vo• noriški pokrajini. V času med obema dogodkoma ni bilo med KPI in DFS nikakršnih medsebojnih javnih napadov, verjetno zato, ker so se voditelji KPI zavedali, da so pri reševanju nacionalnega vprašanja Slovencev v Italiji marsikaj zagrešili. Toda pred samimi volitvami pa so se voditelji KPI odločili, da pojdejo na volišče s svojo listo sami in napadli so DFS ter jo hoteli razbiti z nenadnim izgovorom, da je nacionalistična in trockistična skupina itd. Kdo je torej' kriv, da sta šli obe demokratični skupini ločeno na volišče? Očitno KPI, ki je nenadoma prav pred volitvami smatrala pa potreono, da se diskusija in razkol na temelju resolucije IU vnese tudi v DFS, ne pa da ostane v okviru KP, kakor je ostala ves čas do volitev. Kakor vidimo, je razkol v demokratičnem gibanju na Goriškem vsilila KPI ne pa DFS ter o izdajstvu demokratičnega gibanj a s strani DFS ni mogoče govoriti. 7. Kakšen je bil rezultat tega razkola na volitvah? DFS je dobila štiri sedeže v mestnem svetu goriške občine, KPI pa samo dva. O tem uspehu pa «11 Lavora-tore)) seveda previdno molči, ker bi mu njegovi čitatelji pač težko verjeli, da je čez dva tisoč votivnih upravičencev čez noč postalo izdajalsko. Obenem pa je go-riški primer neugoden predhodnik izida predstoječih tržaških volitev v primeru, da bi tudi v Trstu Vidaliju uspelo vsiliti neenoten nastop demokratičnih sil. Zato «11 Lavoratore» omenja na primer demokristjanske in fašistične glasove, o glasovih goriške Osvobodilne fronte pa — molči. Kakšen nauk nam nudijo psa ta našteta gorišlca dejstva glede nadaljnjega razbijaškega delovanja V.idalija v Trstu? Vidali se naslanja in se ravna po zgledu KPI. To ni nobena tajna in nešteto je primerov, s katerimi je dokazal, da hoče napraviti iz KP Tržaškega ozemlja sekcijo KPI, od katere prejema tudi navodila. Zato nimamo drugega pričakovati, kot da po zgledu KPI razbija tudi v Trstu SIAU, katero bi že davno likvidiral, da ni tako čvrsta po nemajhni zaslugi prav. tistega Borisa Krajgherja, katerega njegovo glasilo tako besno napada. Zato je to razbijanje počasno in ena izmed njegovih faz je na primer tudi zadnja Vidalijeva resolucija o volitvah, ki dodeljuje Slovansko-italijanski antifašistični uniji vlogo — ne več borbene politične organizacije vseh slovanskih in italijanskih resničnih demokratov, — temveč nekakšnega pasivnega društva ljubiteljev miru p svetem strahu pred novo vojno. Takšna SIAU naj bi bila sposobna tudi na paktiranje in na ustvarjanje nekakšne enotnosti s CL.N-om in s tem prešla končno veljavno na pozicije italijanskih šovinistov in iredentistov v Trstu, kakor to včerajšnji «11 Lavoratore» dokaj jasno pove ob koncu svojega članka, s katerim ponovno odklanja enoten nastop vseh resnično demokratičnih sil na predstoječih tržaških volitvah. Ameriška intervencija ovira normalizacijo razmer v Grčiji Govor bolgarskega, češkoslovaškega in poljskega delegata v politični komisiji OZN - Bolgarski deiegat poudarja miroljubnost Jugoslavije - Obupne gospodarske posledice zaradi ameriške intervencije - Novi uspehi demokratične vojske PARUZ, 2. — V imenu Bolgarije je pred politično komisijo OZN danes govoril bolgarski delegat Ku-lišev, ki je podal nekaj pojasnil na vprašanje jugoslovanske delegacije glede preiskave, ki jo je izvedla skupina posebne komisije za Balkan o incidentu na otoku Levros na reki Marici. Ta incident, ki se je dogodil 4. aprila 1948, je dejal Kulišev, je stal življenje tri bolgarske vojake. Skupina opazovalcev OZN je dobila od naše vlade vse olajšave, da spo-polni preiskavo. Na podlagi njenih ugotovitev je posebna komisija v svojem poročilu prišla do sklepa, da je bolgarska verzija bolj verjetna kakor grška. Kako torej, da ni v takih pogojih komisija nič napravila, da izsledi odgovorne za incidente? To enostavno vprašanje, je nadaljeval bolgarski predstavnik, kaže, koliko se lahko zaupa ;V to komisijo glede njene preiskave. Govoril je nato o delovanju OZN v zvezi z grškim položajem in poudaril, da ni mogoče govoriti o ne-pristranosti, ter pri tem navedel besede avstralskega delegata polk. Hodgsona. Dejal je: Pravi koren zla je v Grčiji sami, kjer se štiri leta vodi vojna, ki predstavlja pravo sramoto za človeštvo. Odklanjamo zaključke osnutka resolucije štirih velikih držav. Z druge strani pa smo trdno prepričani, da vsebuje sovjetska resolucija predloge, ki lahko odpravijo zlo. Poudaril je nato miroljubnost Jugoslavije in njeno željo o vzpostavitvi odnosov dobrega sosedstva z Grčijo. Ob zaključku je izjavil: Bolgarija, ki se popolnoma posveča svoji gospodarski obnovi in kulturnemu dvigu, želi živeti v miru z vsemi državami vštevši Grčijo. Vendar pa mora odločno odbiti vsak sklep, ki krši njeno nedotakljivost in suverenost. Bolgarska vlada pa je pripravljena sprejeti vsak. pameten predlog, ki naj omogoči utrditev mednarodnega miru. Resolucija o Palestini govori o sankcijah Na seji podbora Varnostnega sveta je ukrajinski delegat Manuil-ski predložil nov načrt za rešitev palestinskega vprašanja. O tem osnutku pa niso razpravljali, ker je ameriška večina sprejela poročilo, s katerim pošilja Varnostnemu svetu resolucijo, ki so jo sprejeli na zadnji seji. Ukrajinska resolucija poziva prizadete stranke, naj začnejo ugajanja, in prosi posredovalca, naj posreduje pri prizadetih vladah. Resolucija, ki jo je sprejela ameriška večina, daje posredovalcu nalogo, da določi pogoje za umik čet ter določa poseben pododbor sedmih članov, ki naj preuči sankcije v primeru, da se ena od strank ne bi pokorila sklepom posredovalca. Med govorom je Kuliševa prekinil predsednik komisije Spaak, ki je trdil, da se ne drži argumentov, ki jih je obrazložila jugoslovanska delegacija. Jugoslovanski delegat, dr. Bebler, je protestiral proti tej prekinitvi. Predsednik je bil prisiljen dovoliti, da bolgarski delegat nadaljuje svoj govor. Češkoslovaški delegat Prochazka je v svojih izjavah obžaloval dejstvo, da sploh ni prišlo do razpravljanja o mirovnih predlogih generala Markosa. Odločno je zavrnil resolucijo, ki priporoča umik vseh tujih sil iz Grčije. Za češkoslovaškim delegatom je poljski delegat Kac Suhy med drugim dejal: Ena sama stvar ovira povratek miru v Grčiji: ameriška intervencija. Umik tujih oboroženih sil iz Grčije je glavni pogoj za povratek k normalnemu življenju. Medtem pa poroča radio «SvO' bodna Grčija« o novih uspehih de-1 vih trgov. mokratične vojske v Eesaliji in drugod. Isti radio poroča o posledicah ameriškega vmešavanja v grška notranja vprašanja. Cene življenjskim potrebščinam stalno naraščajo, dočim ostajajo mezde in plače vedno enake. Američani delajo vse mogoče, da zadušijo grško proizvodnjo. Američani so določili za suhe fige in rozine zelo nizke cene ter skušajo tako prisiliti kmete, da zmanjšajo proizvodnjo, da bi se na ta način znižal tudi izvoz. Fige, rozine in tobak so, kakor je znano, važne postavke v grškem izvozu. Gospodarska politika, ki jo Američani nalagajo naši državi, nadaljuje poročilo, hoče gospodarsko izolirati Grčijo od drugih balkanskih držav ter ji odvzeti dostop na balkanska in srednjeevropska tržišča. Velika Britanija in Amerika, poudarja radio «Svobodna Grčija«, sta nam celo odrezali dostop do njiho- Predstavniki DFS izvoljeni v Gorici GORICA, 3- — Na podlagi volivnih rezultatov pri občinskih volitvah v Gorici so bili izvoljeni v mestni svet štirje kandidati Demokratične fronte Slovencev, in sicer: Wtn-kler Alfred, Gorica Makuc Anton, Standrež, Paglavec Andrej, Podgora in Pavlin Bogomil, Gorica. KPI bosta v mestni upravi zastopala Batti in Pustetto. Od ostalih občinskih odbornikov pripada 21 demokristjanom, 5 saragatovcem, PRI, MSI in SDZ pa imajo po dva zastopnika. pri ZAGREB, 2. —■ Po uradnih podatkih republiškega odbora Ljudske fronte LR Hrvatske so se skoraj vsi člani fronte udeležili volitev krajevnih odborov Ljudske fronte, ki so se vršile pretekli teden. V mnogih okrožjih je bila vo-livna udeležba stoodstotna. FONTAINEBLEAU — Uradno poročajo, da je Fontainebleau pri Parizu izbran za sedež generalnega štaba zapadne unije. Vedno večji uspeli! hitajsbc demokratične vojske Osvoboditev največjega premogovnega središča ter važnih: središč jeklarske industrije - Veliki uspehi tudi v Sensiju- Ostavka Cangkajškovega vladnega predsednika NANKING, 2. — Pri svojih operacijah v Mandžuriji je narodnoosvobodilna vojka zavzela največje kitajsko premogovno središče mesto Fučan, veliko središče jeklarske industrije Anhan ter mesti Chenki in Liaojang. Iz Sensija poročajo, da je položaj prestolnice Tayuan, ki jo < je osvobodilna vojska obkolila, tragičen. Osvobodilna vojska je dobila ojačanja in njeno število na tem področju je narastlo na 200 tisoč mož. Po nedeljskem ponovnem napredovanju je osvobodilna vojska zavzela važno točko 7 km od mestnega obzidja. Ameriške vojaške oblasti v Mandžuriji so svetovale vsem ameriškim družinam na Kitajskem, naj odpotujejo. Velikanski poraz kuomintangove vojske v Mandžuriji se močno čuti po vsej Kitajski, ki je še v kuo-mintangovih rokah. Neposredna posledica tega poraza pa je tudi vladna kriza Cangkajškove vlade. Vladni predsednik Wong Wen Hao je pred parlamentom podal ostavko. Pri tem je priznal popoln poraz valutne reforme, čemur pa je kriv primanjkljaj v proračunu, ki je nastal zaradi velikih nakupov deviz. Obveščeni krogi vidijo v tem namigovanje na ogromne voja. ške iz.datke, ki predstavljajo 80 odst. proračuna. Ne ve se še, ali bo Cangkajšek sprejel ostavko. Tudi finančni minister Wang Yun Wu POLICIJA ZOPET STRELJALA na stavkajoče v Franciji s©. -4 i ■ ■h."' HUJSE KOT ZA CASA NACISTIČNE OKUPACIJE: POLICIJA IN TANKI PATRULJIRAJO NEPRESTANO PO CESTAH IN NAPADAJO STAVKAJOČE DELAVCE. PARIZ, 2. — Pod pretvezo, da «dokončno zagotovijo svobodo dela«, so policijske sile na ukaz vlade pričele zadnji sunek tako imenovane ((direktne akcije«, ki se ne bo končala prej, dokler ne bo ta «cilj» dosežen, kot pravi uradno poročilo. V marsejskem pristanišču je 58 ladij, na katerih se ne dela zaradi stavke. V Bordeauxu so pristanišč-niki prenehali z delom danes ob 9, ker je bila proglašena splošna stav. ka. Iz Lensa poročajo, da je prejšnjo nog prišlo do več incidentov v Lievinu. Policija je proti rudarjem uporabila solzilne bombe. Si- cer pa poročajo, da je policija tudi streljala in govori se o kakih petnajstih ranjencih. V rudnikih srednje Francije so aretirali pet sindikalistov. V Saint Etiennu so prijavili sodišču neki Časopis in pa Splošno zvezo dela zaradi ((prekrškov« naredbe o manifestacijah, zaradi «širjenja lažnivih vesti« in pa zaradi ((pozivanja k nasilju«. Kot se je pozneje zvedelo, so v Lievinu policijski častniki ukazali streljati «v tla pred stavkajoče«, kakor poroča agencija France Presse. Po prvih strelih so se baje stavkajoči razpršili, «ne da bi pu- stili za seboj ranjence, iz česar je mogoče sklepati, da nihče ni bil zadet, vsaj ne težko«. NEAPELJ. — Od 29 žrtev, v glavnem žena in otrok, ki jih je pokopal pod seboj plaz v Posillipu, so rešilci, ki so več kot 24 ur odkopavali zemljo, doslej odkopali 15 trupel. DAKAR — Po zadnjih poročilih se zdi, da bi mogle težave, ki so nastopile pri pogrezanju potapljal-nega čolna profesorja Piccarda, prisiliti espedicijo, da odloži svoj poskus na poznejši čas. je podal ostavko in se sploh ni pojavil v parlamentu. Tudi v londonskih krogih so zelo vznemirjeni zaradi velikanskih uspehov kitajske osvobodilne vojske v Mandžuriji. Kitajski zunanji minister Uang Chi Chieh, ki je pretekli teden prišel v London, je nujno odpotoval v Nanking. Govori se, da bo imenovan za vladnega predsednika. Devalvacija lire? MILAN, 2. — Vesti, po katerih se pripravlja tudi v Italiji devalvacija lire po francoskem vzorcu, se vedno bolj množijo. Iz Londona prihajajo namreč poluradne izjave agencij, da bo tudi Italija po vzor. cu Francije prilagodila tečaj angleškega funta uradnemu tečaju za dolar. Zaradi tozadevnih pogajanj z italijansko vlado bo v drugi polovici novembra obiskala Rim delegacija britanskega zakladnega urada. Sedanji tečaj britanskega funta v Italiji nasproti dolarju je namreč okrog 3,5 dolarjev za 1 funt. Britanska vlada pa bi hotela doseči veljavnost uradnega tečaja 4,03 dolarje za 1 funt tudi za Italijo. To zahtevo utemeljuje, češ da bi sicer Italija izgubila vse koristi in pomoč, ki jo obljublja britanska vlada Italiji v okviru medevropske plačilne in kompenzacijske pogodbe. Vladni krogi v Rimu nočejo dati o stvari nikakih jasnih izjav. List «11 Sole« pripominja, da bo zaradi takega zadržanja vlade prišlo do nevarnih špekulacij z uvoznimi in izvoznimi dovoljenji. To pomeni, da trenutno italijanska vlada ne nadzoruje tečajev dolarja in funta in so zato možnosti za špekulacije skoraj neomejene. Izvedba britanske zahteve pa bi hkrati pomenila, da se vrednost lire napram funtu zniža ter bi britanski uvozniki ceneje kupovali itali- jansko blago. Jasno je tudi, da bi tak ukrep oslabil liro tudi na notranjem trgu in bi zaradi tega tudi kupna moč prebivalstva padla. sivo prt (roli kardinalu Hszuntiju BUDIMPEŠTA. 2. — Madžarsko notranje ministrstvo prejema dnevno protestna pisma, v katerih katoliško prebivalstvo iz vseh pokrajin zahteva, naj se kardinal Mindszen-ti razreši svojih funkcij zaradi svojega protiljudskega in protidemokratičnega delovanja. V pismu, ki ga pošiljajo delavci največje madžarske tovarne za težko industrijo v Czepelu, je rečeno med drugim: «Mindszenti izkorišča svoj položaj za pozivanje na upor, Ku - Klnx - Klan strahuje črnce pri volitvah VVASHINGTON, 2. — Danes je v ZDA okoli 50 milijonov volivcev volilo novega predsednika, podpredsednika, 435 poslancev in 32 senatorjev. V osmih državah se morajo volivci izreči o zakonih, ki določajo prohibicijo. V treh državah volijo o vprašanjih delavske zakonodaje itd. Izid volitev bo znan šele jutri. Volitve potekajo v glavnem mirno. V južnih državah pa so pripadniki Ku-Klux-Klana organizirali demonstracije, da ustrahujejo črnce in jim preprečijo dostop na volišča. V mestu Waynessoro (Georgija) so se Ku-Klux-Klanovci oblečeni v bele halje s kapuco v dolgi vrsti avtomobilov peljali skozi črnsko četrt. Na glavnega trgu zo prižgali velik križ. Tovrstne demonstracije in strahovanja so Ku-Klux-Klanovci izvedli tudi v Počastitev žrtev, ki so padle za našo svobodo Na praznik 1. novembra so naše antifašistične žene v okviru svoje organizacije položile venec na pročelje hiše, v kateri so dotrpele žrtve iz ul. Ghega, na spomenik v rižarni in pred celice, na grobove onih, ki so padli 1921. leta, na grobove bazoviških žrtev in na vojaško pokopališče. Tako so se oddolžile njihovemu spominu. LANGE O INDUSTRIALIZACIJI POLJSKE Gospodarsko sodelovanje med ČSR In Polj sit« Izjave Oskarja Langeja o industrializaciji Poljske • Veliko industrijsko središče vzkodno od Nemčije PARIZ, 2. — Poljski delegat v OZN Oskar Lange je v razgovoru z dopisnikom lista «Combat» govoril o sedanjem gospodarstvu na Poljskem in poudaril, da ima industrializacija Poljske v prvi vrsti socialni pomen, toda utrditi se mora tudi gospodarska moč proti Nemčiji. Naš razvojni program, je dejal Lange, mora napraviti konec nadvladajoči vlogi Nemčije proti vzhodni Evropi. Industrializacija in gospodarsko zavezništvo s CSR bosta ustvarili veliko industrijsko središče vzhodno od Nemčije. Pri tem dobivamo aktivno podporo Sovjetske zveze, ki je dovolila Poljski kredite za nakup industrijskih naprav v vrednosti 450 milijonov dolarjev. Glede industrijske obnove Nemčije je Lange izjavil, da se Poljska ne upira tej obnovi, ker je treba nemške vire uporabiti tako, da bo od njih imela korist Evropa in ves svet. Mislim pa, je dejal Lange, da se to vprašanje ne more rešiti, dokler bo Evropa razdeljena na dva bloka. Zato še vedno upamo, da bo prišlo do enotnosti Evrope. Glede Činiteljev, ki ovirajo to enotnost, je Lange dejal: To je pripisati poizkusu, da se proti Sovjetski zvezi in ljudskim demokracijam zgradi pas sličen onemu, ki se je po prvi svetovni vojni poslužil držav vzhodne Evrope, da jih obdrži pod reakcionarnimi režimi, izgovarjajoč se na nevarnost, ki da prihaja iz Sovjetske zveze. Taka politika je preprečila sleherni gospodarski in socialni napredek v Vzhodni Evropi. Zdi se mi, ds se sedaj poizkuša ista reč z državami zahodne Evrope poslužujoč se jih kot orodja za strateško koncepcijo, ki so jo izdelali onstran oceana in ki ima glavni namen utrditi in razširiti nadvlado monopolističnega kapitalizma. Da se prepreči dokončni razkol v Evropi, je treba podpreti vsako akcijo, ki ima namen razviti gospodarske in trgovinske odnose med državami vzhodne in zahodne Evrope. Toda pravi pripomočki so venriar-le političnega značaja: potrebno bi bilo opustiti politiko ((sanitarnega pasu« in povrniti se k načelom sodelovanja, ki so veljala v vojni. To sodelovanje je omogočilo jaltske in potsdamske dogovore in druge dogovore, ki imajo stvarno podlago za rešitev aktualnih vprašanj. Ko bodo politični odnosi zopet normalni, se bodo težkoče, ki so nastale zaradi gospodarske neuravnovešenosti, ki jih je še poslabšal Marshallov načrt, z lahkoto rešile. ka. Med dnevniki ima največjo na-kjado «Borba», glasilo KPJ, ki se tiska dnevno v 396 tisoč izvodih; sledi ((Politika« z 250 tisoč izvodi in «Rad«, glasilo ES Jugoslavije z 91 tisoč izvodi. Lansko leto so pričeli izhajati časopisi, ki jih izdajajo večji oelovni kolektivi tovarn in rudnikov. Prvo leto je bilo 19 takih časopisov s skupno naklado 100 tisoč izvodov, v letošnjem juniju pa je njih število naraslo na 26 z mesečno naklado 15 Otisoč izvodov. V letošnjem januarju je izhajalo 35 revij, medtem ko jih je sedaj 213 s skupno mesečno naklado 1 mi-kiado 150 tisoč izvodov. Časopisov in revij, ki so namenjene poljedelcem, je letos 33, to je dvakrat toliko kakor leta 1945. Skupna naklada teh časopisov in revij znaša 1 milijon 500 tisoč izvodov. Parri obtožuje Grazianija RIM, 2. — Danes je na procesu proti Grazianiju nastopil kot obre. menilna priča bivši predsednik vlade in vodja italijanskega odporniškega gibanja Ferruccio Parri, ki je sam zahteval, da ga sodišče zasliši. Parri je navedel točne primere, ki dokazujejo, da je bila voj. ska, ki jo je Graziani ustanovil v severni Italiji, uporabljena predvsem prott partizanom, ki so bili, ako so padli tej vojski v ujetništvo, takoj postreljani. V fašistični repu. bliki so obstajale posebne speciali. zirane čete «za lov na pripadnike odporniškega gibanja«. Parri je navajal pisma, ki jih je Graziani posla! nemškemu maršalu Keitelu, v katerih izjavlja v bistvu, da je uničenje partizanskih sil pogoj dejanske udeležbe fašistične vojske v vojni proti zaveznikom. RIM. — Skupina komunističnih poslancev je predložila v parlamentu resolucijo, v kateri zahteva razpust stranke MSI (Movimento sociale Italiano), katere novofaši-stične tendence so znane. Tisk v Jugoslaviji se stalno širi BEOGRAD, 2. — V FLRJ je število in naklada listov v stalnem naraščanju. Takoj po osvoboditvi je pričelo izhajati 97 časopisov: preteklo leto je to število narastlo na 216, letos pa izhaja v Jugoslaviji 257 časopisov. Tudi naklada stalno narašča. Januarja letos je znašala celotna mesečna naklada 25 milijonov 650 ti- soč izvodov; v juniju pa je narastla številnih drugih manjših mestih j na 38 milijonov 519 tisoč, kar pred-ter v številnih vaseh Floride. stavlja letni porast za 50.13 odstot. Solidarnost z obsojenimi tovariši ki so branili dvojezičnost Za obsojene tovariše In njibove družine so darovali: Prejšnji znesek 282.26 lir. Dobrila M. 200, Namesto cvetja na grob brata Adolfa in sestre Francke daruje Bole Stanislav z Opčin 1000 lir. Namesto cvetja na grob padlega očeta daruje dr. Goj-mir Demšar 600 lir. Člani OF iz Gropade: Pahor MaJ rija 500, Trošt Klavdija 500, Grgič Marija 300, Pečar Franc 100, Brce Ana 50, Mužina Angela 100, Kalc Avguštin 100, Krizmančič Zofija 50, Krizmančič Franc 50, Milkovič Emil 50, Sosič Jožef 50. Grgič Štefanija 50, Milkovič Karel 50, Milkovič Štefanija 200, Vrabec Marija 100, Angel Milkovič 30, Milkovič Ivan 50, Krizmančič Kristina 100, Krizmančič Alojz 100, Gabrielli Rodolfo 100, Brce Ljudmila 50. Do sedaj nabrano 286.806 lir. Prispevke Je pošiljati na upravo »Primorskega dnevnika« v ul. R. Manna 25. Tuji računi s tržaško plovbo «Neue Zuercher Zeitungs poroča o vesti' «United Press-a» iz Trsta, da sodelujejo pri družbi «Avstrijski LIoyd», ki bo prevzela plovbo po Srednjem in Dalj-njem vzhodu, švedski, avstrijski in tržaški kapitalisti. V kratkem se bo tudi ustanovila še druga družba z ameriškim kapitalom, ki pa ima že pripravljenih več ladij «Liberty», s katerimi bo opravljala prekooceansko plovbo. Tako bodo Tržaškemu Lloydu najprej odvzeli ime in ker mu obljubljajo ladje, «ki so v načrtu» in bodo kdo ve kdaj zgrajene, bo lahko oddal v najem svojo palačo na Velikem trgu z inventarjem in osebjem vred. Počasi bodo od slavnega Tržaškega Llopda ostali le še spomini in spominski almanahi... Kaj poreče na vse to direkcija družbe in VU? Evropski promet H evropskih držav sodeluje na konferenci odbora za notranji promet v Ženevi. Odbor, ki je del evropske ekonomske komisije OZN, razpravlja o vprašanjih cestnega, železniškega in vodnega prometa po Evropi. Zastopnik Švice je predložil poročilo, ki poudarja, da je treba preprečiti vsako razsipanje pri organiziranju prometa, ker sedanje stanje prometnih prilik na kontinentu Gospodarske vesti ne dovoljuje nikakega luksusa. Prav tako bi bilo treba odpraviti medsebojno konferenco različnih transportnih sredstev, ki je pogubna. Italijansko-francoska Izmenjava šopa V marcu letošnjega leta jc bila sklenjena italijansko - francoska trgovinska pogodba, ki je predvidevala izmenjavo blaga v vrednosti 12 milijard francoskih frankov (100 lir je okrog 138 frankov), te nekaj tednov pa praktično Italija ničesar ne izvaža v Francijo, ker je ie avgusta bila trgovinska bilanca Francije pasivna za 5397 milijonov frankov, torej skoraj polovico celotne predvidene vsote. Italijanski trg namreč ne more prevzemati tradicionalnih izdelkov francoske industrije, ki so za razmere italijanskega gospodarstva še vedno predragi. Gre v glavnem Za luksuzne in polluksuzne izdelke. Pod pritiskom izvoznikov je italijanska vlada predlagala Francozom, da bi ublažili razliko z dodatnim izvozom posameznih francoskih pošiljk, toda kakor kaže, brez uspeha. Trenutno se pogajajo vsaj za takojšnji izvoz italijanske surove svile, na kar pritiskajo tako izvozniki v Italiji, kakor uvozniki v Franciji. Ta vest je slaba priprava na italijansko-fran-cosko carinsko unijo, ki naj bi stopila v veljavo 1. januarja prihodnjega leta. Jasno je, da obe državi, gospodarsko vzeto, nista komplementarni, kakor bi n. pr. bili Italija in Jugoslavija. Britanska ,,austerlty“ Znano je, da se mora britanski izvoz boriti z velikimi težavami, ker je po vojni ameriška konkurenca absolutna. Zaradi velikih primanjkljajev v plačilni bilanci so Angleži omejili domačo potrošnjo zlasti tistih predmetov, ki so najbolj konkurenčni, in tako nastale zaloge namenili za izvoz. Kakor poročajo iz Londona, pa je pred dnevi morala britanska vlaaa zaradi nazadovanja izvoza dovoliti prodajo »izvoznega blaga» na notranjem trgu, čeprav v nasprotju s svojimi nameni. Britansko gospodarstvo se bo vrtelo v tem začaranem krogu, dokler ne bo prešlo na sodelovanje z vzhodno Evropo v zadostnem obsegu in brez političnih zahtev. Le v tem pri- meru bi bilo mogoče ublažiti dosedanjo «austerity», skrajno resnost, bolje pomanjkanje, ki pritiska na britanske delovne množice. Britanske grožnja državi Izrael Iz Tel-Aviva poročajo, da je zagrozila angleška «Shell Company», vladi Izraela, da bo prenehala preskrbovati državo s petrolejem odn. bencinom, če vlada ne prekliče svoje pogodbe z Romunijo za dobavo surovih mineralnih olj, ki je bila pred kratkim sklenjena. Trenutno vzdržujeta mrežo bencinskih razdeljevalnic države Izrael samo družbi aShells in «Va-cuum«. Spor izvira od tod, ker so velike rafinerije v Haifi, ki so last britanske družbe «Conso-lidated Rafineries Ltd.«, ustavile delo kmalu potem, ko je potekel britanski mandat v Palestini, in vse do dane« niso hotele obnoviti obratovanja. Za primer, da omenjena družba ne bo v kratkem hotela pričeti z deloin, bo Vlada Izraela sama prevzem vodstvo rafinerij in je za ta primer sklenila nabavno pogodbo z Romunijo. V tem smislu je podala vlada tudi uradno izjavo že sredi oktobra. Kakor se zdi, hoče britanski kapital na vse načine ovirati novo državo, ki se bori za svoj obstoj proti arabskim monarhom. ki imajo za svetovalce angleške generale. Kdo razbija SHPZ? J^erlan razbija Datum za »Koroški večer» v društvu »Ravbar« na Greti je bil določen še vsaj deset dni prej v soglasju z vsemi odločilnimi faktorji. Tudi je bila izvršena primerna objava članstvu. Dva dni prej pa so prostore društvu odpovedali, ker da bo neka italijanska prireditev. Toda prireditve ni bilo. Da pa bo izgovor »držal« je bilo treba prostore le Zasesti. In je prihitel živahni in aktivni Ferlan in imel ta večer predavanje. Za vsakega pametnega človeka pa je tako maskiranje sabotaže slovenskega prosvetnega dela precej naivno. TRŽAŠKI DNEVNIK ZJUUI NE REŠITE POLOŽAJA RRLONfl«Nadaljujejozodpusti pri mestnih kmetijskih podjetjih? Z lažjo bi radi zakrili pravi razlog V petek 22. oktobra je bil na programu članskega sestanka prosvetnega društva »Simon Gregorčič» v Zgornji Skorklji »Koroški večer«. Po starem dogovoru z ostalimi množičnimi organizacijami je bil namreč vsak petek rezerviran za »Simona Gregorčiča«. V četrtek 21. oktobra pa je odbor društva bil obveščen, da se »Koroški večer« ne more vršiti, ker bo v istem času in v istem prostoru drugi — važnejši sestanek. V razgovoru z društvenim funkcionarjem Rozmanom Marijem, ki odloča o uporabi prostorov, je ta poslednji «svetovaln, naj se na sestanku prosvetnega društva ne govori o Koroški, ko imajo vendar toliko bolj važnih tržaških problemov. To je bil torej že drugi »argument» (čudno, da Vi-'dali govori o Kitajski», ko imamo vendar toliko bolj važnih tržaških problemov«). Dejstvo je, da se pri društvu »Simon Gregorčič» Koroški večer ni vršil; dejstvo je pa tudi, da tisti večer ni bilo nikakega niti (z lažjo bi radi.-j manj važnega sestanka. Sedaj postavlja Kozman za nadaljnjo uporabo prostorov prosvetnemu društvu pogoj, da bi nekateri člani, ki niso njemu in njegovim všeč, ne smeli več v društvene prostore. Torej bi jim bilo praktično onemogočeno vsako kulturno delo. Spričo dejstva, da so med temi »izobčenci« tudi funkcionarji društva, je zatrjevanje Rozmana, «da oni ne nasprotujejo prosvetnemu društvu», nesramno roganje. Ce se Kozman požvižga na slovensko kulturo (kar dokazuje tudi s tem, da kljub ternu da sta z ženo vred pristna Slovenca, pošilja otroka v italijansko šolo), je članom »Simona Gregorčiča» slovensko prosvetno delo pri srcu in zato si bo »Simon Gregorčič« izbojepal polno svobodo kulturnega dela za vse svoje člane. O tem je Kozman lahko prepričan. Dovoljenja za klanje za domače potrebe Mestni zdravstveni urad javlja, da morajo lastniki kakor tudi klavci prašičev za domačo uporabo imeti od oblasti izdano dovoljenje. Zaklano žival mora pregledati posebna komisija. Prizadeti se lahko informirajo pri mestni klavnici pri Sv. Soboti ali pa tudi v veterinarskem uradu v ul. Ko-lonja 24 kakor pa tudi pri zastopniku veterinarskega urada na Opčinah. NEKAJ MESECEV JE ZE PRETEKLO, ODKAR JE ZVEZA KMETIJSKE STROKE PRI ES POSLALA ZUPANU MIANIJU PISMO, V KATEREM JE OBRAZLOŽILA POLOŽAJ V TEH PODJETJIH. — STANJE JE SE VEDNO NEIZPREMENJENO! Položaj v mestnih kmetijskih podjetjih je vsak dan slabši. Spor, ki traja med koloni in med vodstvom teh podjetij, je že star, saj datira že iz leta 1946 in je morala vanj poseči celo arbitražna komisija, ki je bila ustanovljena pri uradu za delo na podlagi odredbe 78 vojaške uprave za razčišeenje spora med obema strankama. V tej komisiji so bili predstavniki Enotnih sindikatov, Delavske zbornice, predstavnikov gospodarjev in agrarnega inšpektorata. Celo ta komisija je morala resnici na ljubo obsoditi delovanje vodstva mestnih kmetijskih podjetij, ter je izdala v tem pogledu svojo razsodbo v korist kolonov. V pojasnilo, kakšen je položaj v tem podjetju, ki bi moralo biti v zgled predvsem zasebnikom, naj navedemo, da dela v mestnih podjetjih 6 kolonov, katere pa nadzoruje pri njihovem delu nič manj kot 8 nadzornikov. Ni treba pri tem še posebej poudariti, da stane ves ta nadzorni aparat mestno občino veliko denarja, kar pomeni nedvomno pasivo za bilanco mestnih podjetij. Poleg tega pa ne le da priganjajo ti nadzorniki kolone k delu, marveč jih celo izkorišča vodstvo mestnih kmetijskih podjetij, ter se ne drži niti tistih določb in sklepov, ki jih je postavila arbitražna komisija. Prav zaradi tega, ker ni bilo že več nobenega upanja, da bi se položaj kolonov v čemer koli izboljšal, je Zveza kmetijske stroke ES poslala gospodu Miani-ju prve dni septembra pismo, v kateri je obrazložila stanje v teh podjetjih. Zahtevala je, naj on kot predsednik mestne občine kaj ukrene, da se izboljša položaj kolonov, ter pokazala enkrat za vselej, kdo je odgovoren za izkoriščanje kolonov v teh podjetjih. 1. Na podlagi kolonske pogodbe morajo imeti najemniki in koloni dnevno točen pregled nad prejemki in izdatki. Mestno kmetijsko podjetje pa si nasprotno pridržuje osebne račune kolonov in zahteva od njih podpis o prejemku in o sprejetju ter ne daje prepisa o računih prizadetemu. Poleg tega se vršijo računi s precejšnjo zamudo. Tako n. pr. je podjetje poravnalo račune za leto 1947 šele avgusta meseca t. 1. Tudi če bi bili pravilni obračuni, že samo dejstvo, da 'morajo' prizadeti koloni podpisati prejem in jih re morejo nadzorovati zaradi tega, ker nimajo na razpolago'prepisa, je razumljivo, da povzroča vse to nezadovoljstvo. 2. Kljub vsem določbam razsodbe urada za delo 18. 10. 1947 podjetje ne dobavlja brezplačno gnoja in smeti. Se vedno je nekontrolirana uporaba vode. Koloni so morali na podlagi odločbe urada za delo plačati 30 odst. za vso uporabljeno vodo kljub temu. da so jo svoj čas upo- 4(juJkuhjOL Razstava 6razie Gottarelli V ponedeljek je bila odprta v Galeriji Scorpione umetniška razstava 6 letne deklice iz Bologne. To je bil najbrž tudi vzrok, da je bila otvoritev tako obiskana, kot se to ni zgodilo doslej še nobenemu umetniku, Občinstvo se je trlo k vratom upravniške sobe, kjer je mala umetnica slikala sedeč na nekoliko podloženem stolu. Saj razumete, če je umetnik otrok, ki še ni začel hoditi v šolo, je še majhen. Ne vem se ni nihče spomnil, da bi Mu pil bonbončkov. Saj je mala Gra-sicer otrok, kot so drugi: ljubka 'oglolična črnolaska, svetlih potnih oči, ki sicer malo govori, nes je bila vsa nervozna, ko je tala. Saj je to čisto razumljivo, prihajajo ljudje trumoma v obi-s in se gnetejo še pri vratih, da gledajo. Vekateri naš umetnik je bil proteinu, da se mala deklica ozna-‘,e za umetnico in so smatrali za umestno, da se dopusti, da razvija v resni razstavni galeriji, cuinja mu ne daja prav, saj je istavljala po vsej Italiji in ino-mstvu. Hi dvoma, da je deklica resničen »omeji, majhen čudež, ki spravlja zadfigo umetniške kritike. Sicer res, tudi po tradicionalnih este-:ah resnična umetnina, plod one-čudovitega čustvenega stanja, ki imenujejo inspiracijo, umetniški vdih. Toda gotovo je spet, da na-Hhnjenje vrši svojo umetniško mbiniranje le med pojmi in po-anji s kakršnimi neka duševnost tpolaga. In če je ta duševnost roška, je jasno, da bo množica rahljale celo vojaške edinice za svoje potrebe. Gotovo je, da bi morali koloni plačevati le tisto vodo, ki so jo uporabljali pri delu v podjetju in da uprava podjetja ne bi smela od njih zahtevati, da bi morali plačevati tudi ono vodo, ki so jo drugi uporabili. 4. Semena «Scaravatti», ki jih podjetje kupuje v Padovi, ne dajejo niti po kakovosti, niti po množini taksnih sadov, kot če bi uporabljali domača semena. Ce primerjamo pridelke domačih in tujih semen na vseh zemljiščih, ki jih obdelujejo koloni, se jasno vidi, da prednjači domače seme pred tujim. 5. Kolone čaka naloga, da že v naprej odbijejo zelenjavo za njihove družine, ker pač nimajo svojega lastnega zelenjadnega vrta. S tem seveda nočemo reči, da bi se morala ta pravica razširiti tudi na ravnatelja mestnega podjetja dr. Celante-ja. Dejstvo je, da je dr. Ce-lante vzame zelenjavo za svoje potrebe, ne da bi jo preje tehtal. Prav zaradi tega so koloni oškodovani za to zelenjavo pri končnem obračunu in razdelitvi pridelkov. 6. Mestno kmetijsko podjetje vzdr- žuje 6 družin kolonov s 30 do 35 ljudmi, od katerih imajo le 4 svoje lastne hiše in posestvo. Dve družini, t. j. 10 ljudi živi v majhnem prostoru, katerega so nekoč uporabljali za hlev in kjer ni niti najosnovnejših higienskih naprav. O tem, v kakšnem položaju se nahajajo koloni pri mestnem podjetju, bi imeli še veliko pisati, kar bi še bolj osvetlilo vso zgrešeno in krivično upravljanje vodstva mestnih podjetij. K temu vprašanju se bomo še vrnili. Vojaško upravo pa bi za enkrat opozorili samo na to, da izdaja milijone za razširjenje in moderniziranje tega podjetja, saj je vsak dan zaposlenih pri tem delu okoli 400 delavcev, da pa ne smatra potrebno nadzorovati vodstva mestnih podjetij pri tem, kako postopa s svojimi koloni, ki predstavljajo delovno silo in s svojim delom doprina-šajo dohodke temu podjetju. Končno pa bi vprašali ie gospoda Mianija, kaj misli s pismom? Saj je med tem časom že poteklo nekaj mesecev, odkar je prišlo pismo v njegove roke. Najbrže pa mu niso všeč dejstva. Posledice preklica odloka o zapori odpustov z dela so na žalost vse bolj vidne, in to prav sedaj, ko se bliža zima z vsemi svojimi posle, dicami. Seveda delodajalci, niti vlada ne pomislijo, kaj pomeni to stalno odpuščanje z izgovorom, da primanjkuje dela ter da tovarne kljub vsem tako opevanim načrtom o neki obnovi zapirajo vrata tržaškemu delavstvu. Zato je pač edina rešitev in edina možnost, da tržaško delavstvo uspe proti takemu postopanju le ta, da še bolj strnejo svoje vrste proti uresničitvi tako imenovanega načrta za obnovo Evrope. Veriga odpustov delavcev se je te dni raztegnila na OMMSO. Tu je ravnateljstvo odpustilo z dela 17 delavcev z izgovorom, da so dela, pri katerih so bili ti zaposleni, končana. Tovarniški odbor je hil postavljen tako rekoč pred izvršeno dejstvo. Za to odločitev je zvedelo šele tedaj, ko mu je ravnateljstvo poslalo obvestilo. V podjetju TAU-RUE je ravnateljstvo za začetek odpustilo 7 delavcev, dodalo pa je, da je to šele začetek in da bodo sledile še druge odpustitve. Nov sporazum za trgovsko stroko Po večmesečnih pogajanjih za ureditev nove sindikalne pogodbe za uslužbence trgovske stroke je bila tg te dni dosežena in podpisa. na. Poleg znatnih izboljšanj z mezdne strani predvideva stroka še občutna normativna izboljšanja. „Zadrugar‘* Delavske zadruge v Trstu izdajajo v slovenščini svoje periodično glasilo «Zadrugar». Pred nekaj dnevi je izšla oktobrska številka z naslednjo vsebino: Odmera davkov in Delavske zadruge. Pomen in namen tehnične izpopolnitve poslovalnic Delavskih zadrug; Ni vedno lahko stvar obnova; Za izobrazbo naših vajencev; Nekaj o kreditih in še več drugih koristnih informacij za člane. Številka ima tudi 5 fotografij obnovljenih poslovalnic, tako da se s temi slikami in pestro vsebino na-štirih straneh lepo predstavi čita-telju. Zelo na mestu je tudi geslo, ki je ob naslovu in bi si ga moral vzeti k srcu marsikateri Slovenec: Sloga jači — nesloga tlači. Delavske zadruge razdeljujejo list med svoje člane brezplačno. Tečaji SHPZ Brezplačni tečaji slovenščine, knjigovodstva, stenografije in drugib trgovskih predmetov se bodo čez nekaj dni pričeli pri SHPZ. Prijave sprejema šolski odsek Prosvetne zveze. Afrikanec, ki bi rad ostal v Evropi V ponedeljek zjutraj je priplula V tržaško pristanišče italijanska ladja «Chioggja», ki je pripeljala iz Eritreje 2282 ton bombaža v balah. Z ladjo sta se pripeljala dva redna potnika, ki sta imela svoje dokumente v redu in sta se lahko takoj izkrcala ter šla po svojih opravkih. Drugačna pa je bila stvar s tretjim potnikom, nekim domačinom iz Eritreje, ki se je skrivaj vkrcal v svoji domovini na ladjo, ker je hotel na vsak način priti v Evropo, Kapitan in moštvo so odkrili njegovo prisotnost na ladji šele, ko so bili že v Sredozemskem morju in hočeš nočeš so ga morali pripeljati do Benetk. Tu se je 241etni mladenič po imenu Kikjremarian, doma iz Addi Abagra v Eritreji, zaman obrnil na italijanske pristaniške oblasti. Ker ni '.%el potrebnega dovoljenja in ker je bil ubog ter brez sredstev za življenje, so ga zavrnili in tako se . je čez nekaj dni odpeljal dalje proti Trstu. Tudi tukaj mu policija ni dovolila izkrcanja in so ga pridržali v zaporu ter ga bodo zopet vrnili na ladjo, ki bo odplula nazaj v Afriko. Verjetno, če bi bil mladenič poln denarja y tujih valutah, bi se ga v Trstu, kakor v Benetkah tako ne branili in bi zatisnili eno oko. Policija sedaj preiskuje, kaj je na ysej zadeyi in doslej ni mogla ugotoviti drugega, kakor da so v ozadju družinski prepiri. Oba ba-rufanta delata v ladjedelnici Sv. Marka in sta se odlikovala na procesu proti delavcem, ki so bili obsojeni zaradi dvojezičnosti, kjer sta nastopila kot priti proti njim. teh pojmov precej omejena. Zato ne bo njena veličina na tem področju, pač pa v čudoviti tenkočutnosti za barvne harmonije in celo za kompozicijska ravnovesja. Mala Grazia ne ustvarja trudoma ali kdo ve s kakšnim kombiniranjem, kalkulacijami, marveč spontano, neposredno pod vplivom tega ne popolnoma zavestnega stanja. Zato je čisto verjetno in celo zelo verjetno, da bo deklica čez nekaj let prenehala ustvarjati, namreč ko bo hotela bolj zavestno slikati, to je ko bo hotela slikati v skladu s kako priučeno ali zadevno pridobljeno shemo. Seveda je drugo vprašanje, ali bo kasneje, ko bo obvladala tehnične tež koče risanja čisto »resno« in »zrelo«, umetniško stvarjala. Ko jo je nekdo vprašal, kaj predstavlja ona slika, je odgovorila: «To je naš radio.« Ali je take barve, tako pisan? «Ne, je čisto črn« pravi. tiToda se mi bolj prileže tak, kot sem ga slikala«. Seveda so kritiki mnogo bolj v zadregi, če bi jo morali kategorizirati v obsegu katerega koli «izrna« umetniške šole. Jasno je, da otrok ne pozna umetnostne zgodovine, niti umetnostnih programov; vendar je zanimivo, da le ima neko doslednost, namreč čudovito barvno dognanost, krepkih in živih barv, a tudi finih btprvnih odtenkov. Post-impresionisti bi jo lahko vzeli v svoje vrste. Toda je seveda videz, ker bi jo mnogo kje ravno tako lahko reklamirali kubisti s tehniko kvadratov, mozaika, dodaisti, pri-mitivisti, infantilisti, toda v tem primeru res pristni. Vse jo zanima, kar vidi okrog sebe, in slika tiho žitja, posebno cvetje, stolico v sobi, pokrajine v raznih razpoloženjih, celo kak otroški akt ali kom pozicijo. Vsepovsod dela bujna fan tazija, ki po svoje pretvarja obdajajoči svet, včasih v prav bizarne barvne ali oblikovane kompozicije. Sicer pa je vse to treba videti z lastnimi očmi ter meriti svoje last ne vtise. Treba je končno, da se začnemo tudi Slovenci zanimati v večji meri za umetniško življenje, — saj v mestu to danes ni več tolikšen luksus. Na srečo se je slišalo oj) tej priliki te nekoliko več slovenskih obiskovalcev kot običajno. JELINČIČ Policija je odkrila tajno javno hišo Prav za prav stvar ni bila tako tajna in sosedje so že dalj časa opazovali živahen promet zavezniških vojakov, ki so prihajali in odhajali v hišo št. 5 v ul. Bosco. Zadeva je prišla končno tudi na uho policiji in vzbudila njeno sumnjo. Začeli so paziti na te nenavadne obiskovalce in kmalu ugotovili, da zahajajo vojaki v drugo nadstropje, v stanovanje Elize Stoini. Takoj so vedeli, da je tukaj shajališče vojakov in žensk, vendar niso hoteli takoj nastopiti, da bi ujeli kaj več. Sele predsinočnjim okrog 22 je odšel oddelek policistov y omenjeno hišo. Toda vrata, ki so se tako rada odpirala, so ostala pred nosom civilne policije hermetično zaprta. Vendar stanovalcem, ki so trepetali za vrati na drugi strani, to ni mnogo pomagalo, ker je policija enostavno vlomila in našla po raznih sobah poleg gospodinje še tri druge ženske v družbi nekaj vojakov. Policija je ženske odpeljala v policijske zapore pod obtožbo tajne prostitucije in izročila vojake vojaški policiji, da jih je odpeljala V svoje zapore. Gospodinjo Stoino-vo so tudi prijavili sodišču zaradi podpiranja nedovoljene prostitucije. Vlom v stanovanje Predsinočnjim so tatovi izrabili odsotnost Jurija Vidonisa, ki ima svoj dom na Ecali Santi 141, in okrog 23 obiskali njegovo stanovanje. Staknili in odnesli so 64 tisoč lir gotovine, en par čevljev, Uro, zlat prstan V skupni vrednosti okrog 100 tisoč lir. Tudi y barako Cannargta Guida v Sp. Magdaleni 442 go vdrli tatovi in odnesli veliko platneno pregrinjalo, ki je vredno preko 24 tisoč lir. Pretep v starem mestu V ponedeljek okrog 15 ^popoldne sta prišla iz nekega bara” v ul. S. Michele 441etni Coeimo d'Ambrosio iz Sp. M- Magdalene 9 in 261etni Sajn Tulij iz ul. S. Michele 11. Na ulici sta srečala 421etnega Brescia Jožefa iz ul. Ddine in med trojico se je iz neznanih vzrokov takoj vnel prepir, ki je v kratkem postal precej hud. Da bi jih pomiril, se je vmešal 881etni Mauro Croce, ki je Um v bližini prodajal limone. Tedaj se je zabliskal v zraku nož in končal na obrazu d‘Ambrosia ter mu prizadejal 15 cm dolgo rano, ki bo za vedno kazila njegov obraz. Bajn je hotel z nekim policajem odpeljati ranjenca v bolnišnico, vendar se jima je ta iztrgal iz rok in se besno zagnal proti staremu Croceju, o katerem je mislil, da mu je prerezal lice. Starec pa taji, da ni [bil on. Štiri leta ni videl svojega Blackbournea Trgovec Atilij Spanger iz ulice Cereto 17 je med vojno leta 1944 imel to nesrečno usodo, da so mu letalske bombe poškodovale stanovanje v isti ulici št. 13. Ker je bilo vse razbito, se je moral preseliti. Vendar pa je v od bomb poškodovanih prostorih, ki so stali pokon-cu še za silo, ostal motor znamke «Blackbourne», seveda razstavljen. Lastnik je sicer medtem opazil, da je motor izginil, toda ugotoviti ni mogel, kdaj in kako je zginil. Zato je razumljivo Spangerjevo začudenje, ko je te dni opazil, da njegov ((Blackbournea kroži ves prenovljen po mestu. Na njem pa je sedel neki Umberto Bertoni iz ulice La-vareto, o katerem nima niti lastnik natančnejših podatkov. Zaradi tega je včeraj Spanger pohitel na policijo in tam ovadil Bertonija zaradi protizakonite prisvojitve motorja. Skoda, lci jo je utrpel zakoniti lastnik, pa znaša okrog 60 tisoč lir. .fhlMii", pečeni kM Prvi piši burje pihajo okrog vogalov, listje in papirji letijo, se poigravajo po zraku. S plat- nom zavarovane stojnice vabijo mimoidoče na pest kostanjev, na krožnik mušolov. Topli kostanji gredo vsakemu v slast, preprosti mušoli pa so tudi domača pristopna jed ljudstvu, ki si pripravlja preprosto jed, kot mu jo dovolijo sedanje razmere, ko so ribe in meso postale hrana za izvoljence. Res še tako mrkega meščana, pa najsi bo otroka ali starejšega, bo privabila brleča lučka in z žerjavico napolnjena pečka s svojo prijetno toploto in še prijetnejšimi parami okusnih mušolov in lepo pečenih kostanjev. DIH Sreda 3. novembra Silva, Vanja Sonce vzhaja ob 6.47, zahaja 16,49. Dolžina dneva 10.02. Luna vzhaja ob 9.34, zahaja ob 17.58 Jutri 4. novembra Karel, Drago SPOMINSKI DNEVI: 1905 je umrl Ivan M. Sečenov, zna-nemiti ruski fiziolog in naravoslovec. ENOTNI SINDIKATI Opozorilo. Opozarjamo vse uslužbence javnih lokalov, posebno pa kavarn, barov, slaščičarn in podobno, da si preskrbe «Delovno pogodbo« imenovanih skupin, ki je pravkar izšla v obliki brošure in ki jo prodajajo sindikalne podružnice. Prehrambena stroka. V četrtek seja ob 19 upravnega odbora. PROSVETNA DRUŠTVA Prosvetno društvo »Simon Jenko«, bo imelo v četrtek 4. t. m. ob 20.30 v svojih prostorih zanimivo predavanje, nakar bo sledil pevsko-solistični koncert. Poslovala bo tudi knjižnica. Begunce se odpeljali v Dalijo V ponedeljek dopoldne so odpeljali iz silosa 70 beguncev in jih preko Tržiča odpremili v begunsko taborišče v Vidmu. Odhod škofa Sanlina iz Irsla? Ro mestu so začele krožiti novice, da bo sedanji tržaški škof Santin v1 kratkem premeščen v Benetke, kjer bo menda nadomestil kardinala Patriarca, ki bo odšel drugam. KčH».,ZaMeiiWzaMs'' 27. oktobra t. 1. smo v našem dnevniku objavili prav kratko poročilo o zaplenitvi kotla za žganjekuho in nekaj tropin tov. Logar Amaliji v Mav-biejah s strani civilne policije. Poročilo je bilo pač dobeseden prevod poročila, ki ga je naš kronist dobil na policijskem infomacijskem uradu. Ker smo napisali že veliko člankov o žganjekuhi, smo se pozanimali, kako je bilo z zadevo. Medtem smo pa od prizadetih zvedeli, da se je zadeva nekam drugače izvršila. 5. prejšnjega meseca je prišlo na kamionih 7 policistov na dom prizadete. Začela se je tri-štiriurna bišoa preiskava. Ker niso našli ničesar, so zaplenili kotel »Alfa«, ki služi že 18 let za kuhanje prašičem. Tedaj je bil skoraj poln kuhanega korenja in repe za domače prašiče. Poleg kotla so zaplenili še steklenico žganja, zapečatenega že 4 leta; vendar so ga nato vrnili. Ker se prizadeti niso strinjali s člankom, ki smo ga objavili 27 prejšnjega meseca, in to ne so naši krivdi, ker v taki obliki je bilo napisano to in podobna poročila o zaplenitvah kotlov, objavljamo danes ta popravek. K zadevi še bomo še povrnili. Semilli na sodišču Dasi je bil v ponedeljek praznik, je tukajšnje zavezniško sodišče za naroke vseeno poslovalo. Na zatožni klopi je bil Emilio Semilli, bivši član stavkovega odbora za časa dvanajstdnevne stavke. Semilli se je tedaj umaknil anglo-ameriškim vojaškim oblastem, ker so izdale zaporni nalog za ves stavkovni odbor. Te dni se je Semilli sam javil policiji, ki pa ga je v nasprotju z Jurago pridržala. Zato se je v ponedeljek Semilli znašel pred tem sodiščem. Potem ko je sodnik pregledal obtožbo, je določil, da se bo razprava vršila čez štiri dni. M m * / Kako je teke l Zatopek Razočara 11 o st JTince v Gotovo je še marsikomu v spominu tek najboljših finskih tekačev na 10.000 metrov na zadnjih predvojnih olimpijskih igrah v Berlinu, na katerih so trije finski tekači igraje premagali vse ostale in z izvrstnimi rezultati zavzeli vsa tri prva mesta, To so bili Askola. Salminen in Ito Holo. Kdo bi »i takrat le upal pomisliti, da ti tekači dvanajst let pozneje ne bodo imeli naslednika, ki bi mogel dostojno reprezentirati barve njihove države v enem najzanimivejših tekov na sporedu olimpijskih iger? Tega, kat se je zgodilo, so se bali najbolj Finci sami, ki jim je u-spelo, da so do letošnjih olimpijskih iger v Londonu dosegli, da je bil s strani Mednarodne atletske zveze dvignjen suspenz, ki je bil izrečen nad njihovim najboljšim tekačem in svetovnim rekorderjem Viljom Heinom. S tem so upali, da bodo uspeli obdržati prvenstvo v tekih na dolge proge, ki jim ga je že pred prvo svetovno vojno priboril Pohlemainen, pozneje Pa so ga obdržali Nurmi, Rito la, Lihtinen, Maek i in še mnogi drugi. Toda to pot se je zgodilo nekaj popolnoma drugega. Ponovila se je tragedija, ki jo je moral doživeti na olimpijskih igrah I. 1932 v Los Angelesu slavni Nurmi, ki je bil tik pred pričetkom teh iger proglašen za profesionala in je moral gledati s tribune, kako Poljak Kuszoczinski prehiteva njegove rojake in postaja prvak na 10.000 metrov• 27 tekačev je že nad eno uro nestrpno pričakovalo znak star-terja za tek na 10 tisoč metrov, ki se je iz neznanega razloga zakasnil. Dva od njih sta bila posebno nestrpna. To je bil v prvi vrsti svetovni rekorder Helno in slavni češkoslovaški tekač Zato-pek, ki je letos zaostal za svetovnim rekordom Finca le za dve sekundi. Prvi je branil svoj prestiž in prestiž vseh finskih tekačev na dolge proge, ki so še pred letom veljali na vsem svetu , za nepremagljive, drugi pa je stre-mil za tem, da dolgoletno nit tega prestiža spet pretrga. Prvega kroga tekači niso pretekli v posebno hitrem tempu. Držali so se skupaj v neprekinjeni vrsti, na čelu pa je tekel Norvežan Skokken, toda le nekaj časa. Zatopek se je držal nekako v sredi med Švedi Francozi in Finci. Po drugem krogu je prišel na čelo Heino. Njegovo telo je delovalo kot precizen stroj. Za njim je tekel njegov rojak Heinstroem, dočim je tekel Zatopek ležerno in je bil od časa do čas celo šele na 17. mestu. Heino je bil zelo negotov svoje zmage. Ze po nekaj krogih je poskusil pobegniti, ko je bil Zatopek še v sredi skupine tekačev, dočim so Heinu sledili Heinstroem. Sved Albertson, ki je tekel z velikimi koraki ter Mi-moun, francoski Afričan, na katerega nihče ni polagal posebne pozornosti. V četrtem krogu je Zatopek povečal tempo in prehiteval tekmovalca za tekmoval- cem, toda nato je zopet popustil. V 14. krogu, torej pri šestem km, je prišlo do odločitve. Heino ni več izdržal Zatopekovega tempa in je začel počasi popuščati. Nasprotno pa je Zatopek na začetku 16. kroga tempo še povečal in poskusil s pobegom Heinu. Svetovni rekorder je bil kmalu 20 m za njim. Naenkrat se je Heino ustavil, zakrilil z rokami nad glavo in stopil s tekallšča na travo. To je bil konec Heina. Zatopek ni imel več nasprotnika, ki bi mu lahko preprečil pot do olimpijske zmage. To ga je Pa še bolj vzpodbudilo, kajti odslej se je boril še s časom. Finci so doživeli pri tem teku še eno razočaranje. Kot se je izkazalo pozneje, sta imela Heino in Heinstroem posebna navodila, kakšne taktike naj se poslužujeta, da bi izčrpala Zatopeka. Toda žrtev te taktike sta postala sama, ker je bila sestavljena po napačnih predpostavkah sposobnosti Zatopeka in ker je Zatopek tekel točno po načrtu, ki ga je sestavil skupaj s svojim trenerjem, ki ga je med tekom z belo in rdečo zastavico s tribune stalno obveščal o pravilnosti tempa. In tako se je zgodilo, da so nekaj krogov pred ciljem .odpovedale moči tudi Heinstroemu, ki jih je po nepotrebnem uporabljal v začetku teka, da bi izčrpal Zatopeka. Heinstroem se je nenadoma ustavil, bil pa je tako izmučen, da se sploh ni mogel več držati na nogah in je padel z obrazom naprej na tla. Velika drama finskih tekačev je bila s tem zaključena, njihov tretji tekač Koenoenen je pritekel na cilj popolnoma izčrpan kot sedmi. Drugi je prispel na cilj Mimoun, tretji Sved Albertson, vsi nekaj sto metrov za novim olimpijskim prvakom in rekorderjem Zatope-kom, ki je slavil to pot svojo največjo zmago. Nov urnik vlakov s 1. novembrom Sl t. m. je stopil v veljavo nov urnik’ vlakov iz Trsta v Tržič in obratno, medtem ko je ostal nestfre-menjen urnik vlakov Trst - Opčine -Ljubljana. Odhodi za Benetke: 4.50, 7.05, 8.20, (Torino-Pariz), 13.10, 14.50 (G.enova-Bologna-Rim), 18.55 (MilanoGenova-Ventimiglia-Rim). Odhodi za Cervi-njan in Fortogruaro: 9.25 (do Cervi-njana), 16.30, 17.40, 20.00 (samo do Cervinjana). Odhodi za Videm: 4.35, 7.10, 11.18, 12.15, 15.05, 16.30, 19.15. Odhodi v Gorico: 6.25. Odhodi v Ljubljano: 1.00, 7.35, 12.20, 17.15. Odhodi za Nabrežino: 0.20. Odhodi za Opčine: 5.00, 13.30, 20.10. Prihodi iz Benetk: 10.36, 12.13, 16.20, 19.05, 21.52, 22.31, 22.35. Prihodi iz Vidma: 1.00, 7.48, 9.10, 11.20, 16.10, 20.27, 23.05. Prihodi iz Gorice: 18.47. Prihodi iz Cervinjana: 6.58, 14.10. Prihod iz Porto-gruara: 8.02. Prihodi iz Ljubljane: 0.33, 5.50, 11.30, 20.14. Prihodi z Opčin: 7.30, 16. Prihodi iz Nabrežine: 19.42. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 31. oktobra, 1. in 2. novembra 1948. se je v Trstu rodilo 16 otrok, umrlo je 26 oseb in porok je bilo 17. Civilne poroke: žurnalist Kavs Franc in učiteljica Pipan Ana, mehanik Corbelli Renato in šivilja Tu-jach Bruna, inženir Oliver Kenneth in gospodinja Casucci Ana. Cerkvene poroke: narednik ameriške vojske Sperry John in gospodinja Zaccaria Eligia, šofer Bresich Nereo in gospodinja Balbi Marija, narednik ameriške vojske Jenkih Martin in gospodinja Gherdol Livija, šofer Go-rella Just in šivilja Trevisan Silvana, agent civilne policije Viola Livio in gospodinja Pozzi Omorina, inženir Mulas Josip in gospodinja Genova Wanda, potapljač Pesej Karlo in šivilja Demarchi Lidija, želežostrugar Disiot Bruno in pletilja Batellini Ličja, klepar Desenibus Jakob in gospodinja Fontanot Marija, slikar Sar-tori Roman in uradnica Chicco Ana, trgovec Zalukar Ivan in učiteljica Leardi Ema, pevovodja Castro Tullio in gospodinja Servini Lina, mehanik Lejman Stanko in učiteljica Macuzzi Pavla, livar Zorzenon Karlo in cvetličarka Peteani Pia. Umrli so: 75-letna Germanis Justina, 4 letni Vianello Edoardo, 63-letna Fabbro Alojza, 72- letna Fonda Karolina, 67-letni Peteani Josip, 73-letni Susa Emilj, 65-letni Nadalin Herman, 64 letna Keser Frančiška, 50-letni Ko. Ioni Ivan, 58-letni Tassan Menotti Marij, 70-letni Palutan Edvard, 75-letna Pik Amalija, 57-letni Tauri Izidor, 67-letni Postogna Anton, 22-Ietna Pontini Eda, 62-letni Pavanato Bernardo, 66-letni Grego Pavel, 76-letna Cavailich Uršula, 34-letna Pogorovas Gisella, 20.1etna Montebella Marija, 53-letni Simonelti Ceieste, 84-letni Ruaro Jakob, 69-lelria Spazzapan Ma-tildka, 39-letna Martinuzzi Bianca, 23-letni Kosta Alojz, 41-letni Pertot Josip. SLOVENSKO IMRUDN0 GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlje OTVORITEV SEZONE V petek 5. t. m. ob 28 se otvori sezona v dvorani Prosvetnega doma »Škamperle" pri Sv. Ivanu s Sbakespearejevo veseloigro „Kar hočete“ Igro je prepesnil za slovenske odre Oton Zupančič. Režijo bo vodil tov. Milan Košič. V glavnin vlogah nastopijo: Zlata Rodoško-va, Štefka Drolčeva, Elza Barbi-čeva, Jožko Lukeš, Jože Babic, Modest Sancin, Stane Raztresen, Just Košuta, Ernest Zega, Anton Požar in Silvij Kobal. Tržaški Slovenci se morajo seznaniti s Shakespearejem. Ne zamudite prilike! Današnji urnik pošlnih uradov Uprava pošte javlja, da bodo djJhCS 3. t. na praznik sv. zaprti vsi poštni uradi razen prav v središču, ki bodo ura: kakor ob praznikih. DAROVI IN PRISPEVKI onih dovali Za Dijaško matico: pružlna Ko* rič 500, Ravbar R. 400, Magajna M3' rij 500; v počastitev spomina Ane Dolhar daruje družina sv" 1000; namesto cvetja na grob svoje daruje inž. Andrej Cok 1000. Hilli RADIO! 1110 7.30. Koledar. 7.35. Jutranja gl31*3-7.45. Poročila. 11.30. Solistična ba. 12.00. Sodobna Anglija. 12.1°^^ bavni orkestri. 12.45. Poročila Glasba po željah. 13.40 Orkester Ve. TrllincVnn 1ZOO Pnrnčila. I4-13' tiska. ke Eilington. 14.00, Poročila. Dnevni pregled svetovnega 17.30. Plesna glasba. 18.00. Mami" pripoveduje. 18.15. Mendelssohnov in Lisztove skladbe. 19.00. Zena njen svet. 19.10. Na harmoniko ‘8 Avgust Stanko (prenos iz Ljubljan • 19.30. Operetna glasba. 19.45. p0.rt,,e la. 20.00. Pevski koncert s°Pranl,Lji. Otte Ondine. 20.20. Bosanske m««J je. 20.30, Iz domače knjižne 20.45. Igra Vaški kvintet. 21.00. v mladini. 21.30. Lahka glasba. ‘ Vojak Svejk. 22,15. Sožtakovič. fonija štv. 6. 22.6: Plesna glasba- 2- j Poročila. 23.30. Kaj vam nudi jutf spored? 23.35. Polnočna glasba. ALI SI ZE NAROČNIK PRIMORSKEGA DNEVNIKA KINO Pozor na kurje tatove Sedaj ko so se noči podaljšale in se zaradi slabega vremena ljudje tiščijo po hišah, so začeli tatovi izrabljati priliko in posvečajo vedno večjo pokornost kurnikom, posebno če so dobro «obljudeni». Tako so v noči od ponedeljka na torek obiskuli kurnik Andreja U-cioviča prj Sp. Magdaleni 541 in odnesli 12 kokoši skupaj s petelinom. Dan poprej je imela podoben obisk Smibleher Gema v ul. Giardini 75, ali bolje njen kurnik, kjer so tudi pobrali vseh pet kurjih ((stanovalcev«. Celotna škoda v obeh primerih znaša skoraj 20 tisoč . lir. ROSSETT. 15: «John Dot prihaJ**' Cooper. »j, EXCELSIOR. 15: «Rajska noč«, Oberon. FENICE. 16: »Gospodovalec m°rJ Douglas Fairbanks. FILODRAMMATICO. 16: enotnost«, S. Tracy. j, ITALIA. 16: ((Podobne postelje3' Bennet. ALABARDA. 14: «Komu zvone vi«, I. Bergman. IMPERO. 14.30: «Na morju se Babby Breen B0 GARIBALDI. 15.30: ((Nihče ml oe verjel«, R. Joung. VIALE. 16: «Sin besa«, T. Povver-ftft MASSIMO. 16: »Velika ježa«, J- 11 KINO OB MORJU. 16: «Eldora*>*- f NOVO CINE. 16: «Sin besa«, ploiila tako okraj, kakor tudi čas j^istraclje. Vsaka komisija bo pre-K“ ljudskih odborov in časopisov 0«vestila do 6. novembra 1948 po-sojllodajalce svojega okraja, kdaj ‘a kje se vrši registracija, pri registraciji posojila svobode Jtl Dosojila narodne osvoboditve je treb vrsti '» Paziti na to, da imamo dve Papirjev, in sicer obveznice ter ®asna potrdila (priznanice). Za obveznice veljajo vsi papirji os°jila narodne osvoboditve in pojila svobode, ki so v celoti tiska-1 'n ni na njih nič napisano ozi-a vstavljeno z roko ali pisanim krojem. vsi drugi papirji, na katerih je foko ali s pisalnim strpjem plsa-w (bodisi da je označena vrsta po-°jila, višina obveznice, datum ali Ji drugega( veljajo za začasna KNjto (priznanice), Vsa začasna Mila (priznanice) morajo imeti ‘načeno, da so dana ali za poso-svobode, ali za posojilo narod-te osvoboditve, ker drugače ne mo-“no šteti, da so dana za navedeni j .^iili, temveč za kako drugo da-ev> ki se sedaj registrira (na r' Priznanice za slovensko narod-"° pomoč). Jr! registraciji obveznic in *a» . nih Potrdil (priznanic) je treba alje ločiti to, da je bil njih več-< ‘jsl. razen Primorske, registriran j, 'ta 1946, en del pa posojiloda-iz katerega koli razloga ta-i niso predložili v registracijo b°do to lahko storili sedaj. Mate “terial registracije iz leia 1946. li "ahaja večinoma pti Narodni uJJ^li nekaj pa ga je tudi pri mi* »trstvu za finance LRS. Obe usta-tir j b°sta ves zbrani material qor-ttan na obveznice in začasna podla ■ (Priznanice). Tako sortirani tfial bo poslan vsaki komisiji ,wnJen okraj oziroma ji bo na s*. u Podružnice Narodne banke dan j. r*JP°lago. Posojilodajalci, ki so >#46 paPirj* v registracijo lata jI ■ bodo prejeli material na se-m J1 registracije okraja in se jim tin, eba obračati na ministrstvo za b,-, e LRS ali pa na Narodno “ni material tako obveznice, ka-if)r ^časna potrdila (priznanice) ntih prisotnost ln E)0* Ha i"6 Pomanjkljivosti (n. pr. po-Wif i **tn,ce oziroma dneva iu 'la>. Komisije bodo n*to same ojj vaie vse tiste stranke, katerih jna®2nlce in začasna potrdila (pri’ 80 Pomanjkljiva, da te po-bort ''^'jivosti odpravijo. Stranke *»t| m°rale, kjer ni datuma, doka-nim. n- Pr. s pričami ali s pisni*. Vit' »otrdill, ki Jih morajo overovili ^U(*ski odbor!, kdaj Jt bilo po« Vj^ vPlatano. Komisije bodo nato 4o posojilodajalcem, ki bo- ojpjV^^njkljlvosti svojih papirjev listr ’ ^dale novo potrdilo o re-obveznic, Potrdilo o re-bo C,J* se bo glasilo na Ime in Sfbovai Segla sva si v roke, kot stara prijatelja. Skočil je na tank in se odpeljal, Začeli so se dnevi velikih zmag, Ne začetek, ampak zadnje poglavje poti slavne Rdeče armade. Jz dneva v dan so zvočniki po ulicah in sprejemniki po stanovanjih ponavljali dnevna povelja generalisima Stalina: Danes, tega in tega dne in meseca, 1. 19« so čete 1. beloruske fronte zasedle mesto. Fronta pod vodstvom maršala Zukova je zavzela 300 naseli). Fronta pod vodstvom maršala Vasitjevskega, maršala Timošen-ka, maršala Rokosovskega, maršala Konjeva, maršala Tolbuhina je zavzela....* Na sremski fronti je bila zima. Okrog Vukovarja so zasedle važnejše utrdbe čete I. jugoslovanske armade. Tisto noč pa so prišle na odsek fronte v Sremu tudi edinice Rdeče armade, Stalingrajci!» je bilo slišati v rovih, kjer so na mrzli zemlji sloneli borci Jugoslovanske armade. Cigareta je krožila od ust do ust, Od borca Jugoslovanske do borca Rdeče armade. uKaj bo ofenziva?» je. bilo slišati v temi zamrznjenega rova. Ob enajstih se je začel napad, Točno ob enajstih, niti minuto prej ali pozneje je borec Rdeče armade Fjodor Vasiljevič, nekdaj delavec pri Donbasu, komsomolec, pritisnil na napravo pri ka-tjuii in U nje so začele brizgati svetleče se mine, groza in strah Nemcev. In znova in znova so letele bleščeče granate iz eevi in zletele skozi temo. Nemci so bežali v paničnem strahu, za njimi pa so tulile ka-tjuše s svojim smrtnim klicem. Rdečearmejcem je bila ta jesem kakor pesem deklice kat jute, ki jo poje svojemu fantu ob odhodu v krvavi boj za domovino in Stalina, (Konec sledi) za Brkine, ki je predvsem razpravljala o nalogah partije, pri mobiliziranju v NOV, o ljudskem posojilu in o raznih gospodarskih vprašanjih. 10. maja 1944 pa je bila okrožna partijska konferenca za Kras, ki je obravnavala predvsem naloge partije v zvezi z utrjevanjem bratstva z Italijani, ki so se borili v NOV. Dana je bila kot osnovna naloga pritegovanje italijanskega delovnega ljudstva v OF. Značilno je to, da je proti liniji utrjevanja bratstva in enotnosti slovenskega in Italijanskega delovnega ljudstva, proti liniji in nalogi partije za vključevanje italijanskih d er lovnih ljudi v borbo proti okupatorju, proti organiziranju italijanskih delavcev v OF, skratka proti liniji vključevanja vsega delovnega ljudstva v borbo za svobodo in uničenje fašizma nastopila takratna članica okrožnega komiteja KPS za Kras tov. Cebulec Slava-Katra. Ona spada med tiste einternacionaitetea, ki se danes z vsemi močmi trudijo, da bi dokazali, da je naša partija nacionalistična, in ki danes nesramno klevetajo našo partijo in naš Centralni komite s tovarišem Titom na čelu. Ta tovarišica, ki je na tel partijski konferenci zastopala stali-iče, da je »treba vse Italijane pobiti«, ue pa jib vključiti v borbo za svobodo, se izdaja danes za in-ternacionalistko in je zelo agilna agentka — funkcionarka Vidalijeve skupine na Opčinab. V tej dobi je partija razvijala) živahno delavnost na vseh toriščih udejstvovanja. Po ustanovitvi cone A v Julijski krajini se je morala komunistična partija sežanskega okraja prilagoditi novim razmeram, spremeniti organizacijske oblike in način dela. V predelu cone A Se je partija borila za osnovne pravice proti ponovni upostavitvi fašistične oblasti, za obstoj ljudske oblasti, za utrjevanje bratstva jn enotnosti slovenskega in italijanske! ga delovnega ljudstva za svobo-do in priključitev k FLRJ. An-glo-ameriške oblastj so hotele odvzeti ljudstvu Julijske krajine pridobitve narodno - osvobodilne borbe. Vsi napori Anglo-ameriea-nov pa so bili brezuspešni, kajti ljudstvo se je za svoje pravice pod vodstvom partije uporno borilo.. Hkrati z razvojem narodno^ osvobodilne borbe se je razvila tudi ljudska oblast. Meseca maja 1944 so ge pričele priprave za volitve NOO po vsej Primorski. Po meseca julija 1944 pa so bile izvršene volitve v vseh vaseh. Volitve v NOQ so bile tajne, udeležba pa je bila tako na osvbbo-jenem kakor tudi na okupiranem ozemlju in v sovražnikovih postojankah stoodstotna. Takoj ob volitvah in po volitvah so narod-no-osvobodilni odbori pokazali svojo moč in povezanost z ljudskimi množicami s tem, da so se kljub težkemu položaju in terorju od strani okupatorja vzdržali in nenehno organizacijsko razvijali ln krepili. — NOO so se vzdržali tudi ob anglo-ameriški okupaciji irt so bili tudi v coni A edina priznana oblast s strani ljudstva. * * * (Zaradi pomanjkanja prostora bomo objavili zgodovino partijskih organizacij na Tolminskem v prihodnji številki). Viij^^jevanje iz včerajšnje šte- 1(0 °d Slovencev noseljuni del sled- c( ^ ‘Padat gospodarski eajedni->iejje°r°Ske. Vendar to ni najvai->iost . to samo označuje «res-ln temeljitost», s katero se U,,„ av,trijski tovariši lotevajo “ prQblema. Koroška kot samostojna 0,tati r‘,rs,';a zajednica je očttni iH„ .*** fevdalnega partlkulari/« \v'n n(ma ničesar skupnega z tendencami pri utr je-^*ltl avttri)sieega naroda. Oe-PQroI[l služila vedno >iis{0 3l*m velikonemikim lovi-,ci n‘su priznavali avstrij-•taij.. n*roda in ki so stal', na •tau ’u’ da je Avstrija samo s«->iaro d nemškega lilc0 ''' To nekateri od teh «Ve-rn,:evn razlagajo 2 obstaja-^mikih dežel Koroške, ’d e 'W-> ki vse tvorijo ena-oziroma pokrajine ^ska C°a rajha*> n- Pr■ ®ar ^eti />ru*^a dru°e-•itdej« • *nano 3«. acj0. "0® aesla razvil najhujti ,avUrU t‘ Jou*nltern prav V tej fyj, d., < zvezni deieli*. Ni slu-k Ko,- Z dal Hitlerjev gaulajter 'Dojii 0 0 Rainer, kot Pravi v >kt,n Pre<1 'ični vi sodalnodemokra- kateri je ob zlomu ” maju 1046 predal L * najvažnejšo nalogo n tn “n*deljivo Koroško«, sl' ' il kot avstrijski pa-1 mislil M nedotaklji- vost meje, ampak kot zagrizen velikonemški nacist, ki se je zavedal, da je ravno na tej paroli zrasla na Koroškem najmočnejša opora hitlerjevskega nacizma po pretekli vojni in je zato upravičeno računal, da bo tudi sedaj s to parolo pomagal fašizmu na Koroškem čimprej ponovno dvigniti glavo. Danes vidimo v praksi, da se Rainer fcpt «spret?n nacist* ni motil, in da poleg drugih raelogov , ravno ta parola bistveno pomaga k temu, da se na Koroškem ponovno množe pozicije vtllkonemškiga negfašizma, m to hitreje in dosledneje kot u kateri koli drugi avstrijski deželi, To dejstvo ugotavlja tudi Otto Langbein, ko pravi: eNi noben slučaj, da je ravno Koroška ostala trdnjava najvplivnejših nacističnih boncev..., da velikonemštvo tudi danes ni nikjer drugje tako globoke zakoreninjeno kot na Koroškem». (Weg und Ziel, 1047, n■ 6. str. 414). Vendar, k°t vidimo, sklepa on iz tega nekaj drugega. To je zanj rezultat nacionalnega zatiranja in pretiranih jugoslovanskih zahtev. Mi pa smatramo, da je to samo rezultat razpihovanja šovinističnih tendenc Velikonemctv in popuščanja demokratičnega gibanja Avstrije tej nacistični liniji. V celoti ponavlja Langbein avstrijske nacionalistične eargumen-te», ko govpri o plebiscitu: «... To spoznanje je pri koroških Slovencih popolnoma razširjeno in je doprineslo k temu, da se je ob plebiscitu 1020. leta M odst. glasujočih odločilo za to, da ostanejo v Avstriji*. Znano je, da plebiscit v tem pogledu sploh ne more MU najprimernejša demokratična forma določanja nacionalnih meja, nasprotno, v popojth imperializma mora odraziti nekaj tisto druge ga, skoraj gotovo pa ne more pra vilno določiti nacionalne mtje, Vsak plebiscit pod pogoji imperializma more v najboljšem slučaju pokazati, koliko je imperialistom ie uspelo določen teritorij O nesoglasjih ob slo ven narodnem vprašanju skem BORIS KKAIGHER denacionalizirati, narod korum-pirati, preprečiti normalno razvojno pot danega naroda. Pri tem niti > ne ' upoštevamo, da je vsak tak plebiseit pbenem tudi rezultat vrste (iposebnih» 'ukrepov pri samem določanju oblik glasovanja, dalje vrste prevar, ki so vse samo na škodo ljudstva in slabšega imperialističnega partnerja. Tak rezultat plebiscita iz l. 11)20 s pičlo večino s odst, kljub vsem plebiscitnim mahinacijam za resnične demokrate samo jasno priča, da vprašanje pripadnosti teh teritorijev ni rešeno in da ga je treba reševati na revolucionaren način in ne dovoliti imperialistom, da na tem vprašanju dobivajo ponovno možnost obujanja velikonemških nacionalističnih apetitov. Nedvomno pomeni vHek avstrijskega nacionalizma, kateremu zapada tov. Langbein, njegova izjava: «Avstrijsko ljudstvo ni dopustilo nobenega dvorna o tem, da hoče ohraniti deželno enotnost, torej državne meje iz let 1920-38 Popolnima enodušno so to izjavile vse politične stranke■ Tudi v preteklosti je bilo v Avstriji o tem vprašanju vedno samo eno mišljenje...» To je ie tako, kot bi rekli: uMl, gospodarji avstrijske narodnosti, smo se o mejah naše države dokončno odločili, zato je vaša naloga, koroški Slovenc i, da se pokorite naši volji,* Avstrijski komunisti se torej v tej tp(ki popolnoma skladajo z meniškim Herrnvolkom» in stoje na stališču, da ne emu o tem nihče drugi ni- česar r#ji. Po njihovem mnenju v tem vprašanju «pplitične stranke» izražajo mišljenje ljudstva. Toda marksistična vcena strank je, da izražajo težnje določenega razreda, nikakor pa ne ljudstva kot celote. Komunistične partije so danes v svetu edine, ki Bi v celoti mogle izražati interese delovnih ljudi vsah slojev, vse druge stranke pa morejo to le deloma, v kolikor v njih resničnim zastopnikom ljudstva uspe, da onemogočajo imperialističnim grupacijam, ki se bore za vodstvo teh strank, da bi preko njih varale ljudstvo. Res je, da so se avstrijske stranke izrazile, kot pravi Langbein, toda naloga avstrijskih komunistov ni, da to konstatirajo in se uklonijo tem buržoaznim strankam, ampak da ugotove, ali je to vmišljenje» v interesu ljudske demokracije in trajnega miru v svetu, in ali je v interesu avstrijskega ljudstva ali ne! Zdi se, da avstrijski komunisti o tem nočejo razmišljati, ker jim je laže ukloniti se volji C X 1VT "F? TVT T Pt -H- JL X JLJ J.^1 M—L> V A X»- Ljudstvo istrskega okrožja se pripravlja, da svečano in slavnostno proslavi največji pi'aznik delovnega ljudstva: obletnico velike oktobrske revolucije. S to slavnostjo sovpade praznik izvedbe agrarne reforme v istrskem okrožju, ko je istrski kolon končno odvrgel srednjeveške spone in je svoboden globoko zaoral plug v svojo zemljo. Zato bodo v proslavo teh pomembnih praznikov mesta in vasi slavnostno okrašene. V vseh vaseh in ob o bali bodo v noči žareli kresovi ,blesteli bodo umetelni ognji, ob spremstvu godb in petja bodo prirejene bakla.de. V tovarnah in raznih ustanovah bodo zborovali delavci in nameščenci, in skupno z ostalim prebivalstvom proslavili PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU • ULICA C. BATTISTI 301/a PRITL. - TEL. 70 Položaj volili! invalidov v coni B Odbor Zveze vojaških vojnih invalidov za koprsko okrožje je imel pred nekaj dnevi svoio izredno sejo. Na tej seji so funkcionarji podali poročila o delovanju zveze ter o pravnem in gospodarskem položaju invalidov v coni B. Seji je prisostvoval tov. Lenarčič kot delegat centralnega odbora invalidov za Slovenijo. Prinesel je pozdrave invalidov iz Slovenije in seznanil v lepem govoru invalide cone B z razmerami, v katerih živijo njihovi bivši vojni tovariši na splošno v NOVA BOLNIŠNICA V IZOLI važna praznika na -slavnostnih večernih akademijah. Na slavnostnih zborovanjih sredi mest in trgov pa se bodo zbirali bivši sužnji zemljiških, gospodou, sedaj svobodni kmetje, in javno izrazili svoja čustva. Praznovanje bo v bratskem sožitju z oddelki slavne Jugoslovanske armije. 3SSS^~^^2^&222222228S2SSS Citajtv in širito Primorski dnevnik! be na Trnovem, ko so masovci, sedanji partizani CLN v Trstu, bežali pred peščico partizanov, dobro se spominjamo «junaških» gest guardie civiche, ki je požigala sesljansko postajo skupno z SS. Niso še izruvani žeblji, na katerih so v ulici Massimo d’Aze-glio viseli naši Gappisti, žrtve Colottijeve guardie civiche. Nam, tržaškim aktivistom so dobro v spominu razni rastrellamenti Colottijevih CLN-ovskih band, ki so danes v vrstah onih, katere naj bi mi prosili za sodelovanje Odgovor, ki ste ga izzvali od CLN-ovskih band, je in mora biti men jen samo onim. ki v svoji zavetje v sovražnikovih vrstah, ut, ki hrepenite po skupni akciji, ki naj bi bila začetek tudi >ore-bitnega skupnega življenja. Mi in naši partizani odvračamo vsak odgovor. Ta je in mora biti namenjeni samo onim, ki v svoji intimnosti žele sodelovanje z onimi in samo z onimi, ki so svojo hrbtenico upogibali pred bundami CLN, torej «partizani» Fonde, Mianija in Pagninija. Odrekamo vam vsako pravico, da izrabljate ime partizani v vaše kompromisne namene. Tržaški proletariat se bo vedno boril proti vsem onim, ki so za kompromis in boril se bo tudi proti epurirancem v tovarnah. Znal bo tudi obsoditi vaše početje, ki krha ostrino naše revolucionarne borbe proti imperializmu. Zato vas obsoja vsak zaveden demokrat in se ne more strinjati z vašimi manevri. Ako bi imeli še količkaj časti v sebi, bi mi upravičeno od vas zahtevali, da se sami razgalite; ker pa te nimate, tega od vas ne moremo zahtevati. Ni daleč dan, ko bodo tržaške množice obračunale z vami in vas izvrgle iz svoje srede, pred njimi boste tudi polagali račune za izrabljanje najsvetejših idealov v najogabnejše osebne namene in avanture. Tedaj boste polagali obračun za vse zlo, ki ste ga povzročili z vašim razkrajajočim delom v borbeni demokratični družini tržaškega naprednega ljudstva in to le v korist anglo-ameriških imperialistov in njihovih podrepnikov, katerim se zadnje čase tako laskate. tNoi andremo fino in fondou, je geslo vidalijevcev; toda oni so že na dnu mlake umazanosti. FRANC STOKA Jugoslaviji, kjer dobijo od države in ljudskih oblasti vso podporo in razumevanje. Končno je okrožni odbor istrskih invalidov v coni B sprejel soglasno naslednje važne sklepe. Odbor bo sklical na dan 7. t. m. izredno konferenco invalidov istrskega okrožja. Imenoval je poseben odbor, ki ima organizirati in pripraviti otvoritev počitniškega doma za invalide v Portorožu. Okrožni odbor do nadalje razpisal tri študijske štipendije za otroke invalidov, ki študirajo v Kopru. Odbor si je prav tako nadel nalo go, da bo v najkrajšem času sestavil statistiko vdov invalidov in sirot bivših borcev v NOV. Hkrati bo ugotovil, koliko in kdo od enih ali drugih so zaposleni ali nezaposleni ter kakšne so drugače njihove gospodarske in socialne razmere Istočasno bo napravil okrožni odbor statistiko vdov invalidov, oziroma vojnih sirot, katerih očetje niso bi li v NOV, temveč v kateri koli drugi vojski. Invalidi bodo v bodoče dvignili in pospeševali tudi kulturno-izobraže-valno delovanje svoje organizacije. Izvoljen je bil poseben odbor, ki bo razdelil med vdove invalidov in vojne sirote znesek 150.000 lir, ki ga je okrožnemu odboru invalidov darovala Ljudska naproza v Kopru! Končno je bil izglasovan sklep, da bo organiziral okrožni odbor v sporazumu z glavnim odborom vojaških vojnih invalidov v Sloveniji izlet invalidov iz cone B v Slovenijo. Pri tej priliki bodo naši invalidi obiskali zlasti vsa v Sloveniji obstoječa invalidska podjetja. Za iz-vežbanje domačih invalidov v raznih gospodarsko-upravnih panogah je poslalo koprsko okrožje invalidov 3 tovariše na poseben gospodarski-upravni tečaj v Ljubljano. Konferenca invalidov iz cone B, ki bo kakor že povedano v nedeljo dne 7. t. m., bo imela naslednji dnevni red: Otvoritev konference. Poročilo tajnika o dosedanjem delu okrožnega odbora vojnih invalidov iz cone B. Diskusija. Volitve novega okrožnega odbora. Sklepi. Na tej konferenci bo ta važna organizacija sprejela zopet odločitve, ki bodo v korist invalidov, oziroma vdov in sirot padlih borcev. Pametna žena V Bujah živi poročen mož, ki mu tu in tam ni na tem, da bi delal, zvečer družbo svoji ženici, temveč skoči raje čez plot in si, čeprav v temi, poišče drugo «šmarnico». Tako je pred nekaj dnevi našel na bujskem obzorju zvezdo, oblečeno v krilo. Zakipelo mu je srce in zahotelo se mu je po nbvi, čisti ljubezni. Nič ni pomišljal na sladko ženico in svojih dvoje otrok, temveč smuk v kambrico. Toda njegova žena ni navadna duša, ni prostaška, da bi moža motila in ga odkrila v tuji hiši. Ne, to naj naredijo raje domači fantje, ki imajo neljubega konkurenta. Sta-pila je k njim, jim povedala ((žalostno resnico* in pri priči so napravili fantje načrt. Vzgleden mož ima od tedaj naprej pod okencem sobice, kjer ču-jeta lučki dve, stalne koncerte in serenade ali bolje jazz muziko, saj tako nekako je slišati glasove po-krivač, razbitih piskrov, pločevinastih krožnikov in seveda tudi kon-servnih škatel. Vendar naj junak prenaša za enkrat rad tudi te muke. Idila se bo verjetno končala na sodišču! Pohvalno in zahvalno pismo prirediteljem razstave Izvršilni odbor okrožnega ljudskega odbora za Istro je izrekel pohvalo pripravljalnemu odboru razstave gospodarske delavnosti jugoslovanske cone STO-ja za dobro uspelo razstavo in daje priznanje vsem, ki so kakor koli sodelovali pri pripravah, ter razstavljalcem. Izvršilni odbor poudarja v svojem zahvalnem pismu, da je bila razstava rezultat zamisli in požrtvovalnega dela organizatorjev, ki so s pridom in okusom priredili poučno in bogato . razstavo domačih pridelkov. &ob*n£ga dvoma ni, tako zaključuje zahvala, da je razstava obogatila našega delovnega človeka, ki if.če poti v vse kultur-nejše in plodnejše življenje. Razstava pomeni prve korake na tej poti.- V tem je velik pomen razstave in zasluga organizatorjev ter razstavljalcev. (Hmeljem J Zatensi s tem tednom bo na* dnevnik izhajal petkrat tedensko na Štirih straneh. Zopet ta nesrečni alkohol Kuret Danilo iz Škofij pije tu in tam preveč in v takšnem položaju ne zna krotiti svojega jezika. Rad se prepira z vsakim, ki mu pride naproti. 31. oktobra zvečer se je «nalagal» nazadnje v gostilni pri Bolčiču. Po filozofiranju in razgrajanju je iskal dlako v jajcu, samo da bi se lahko s kom sprl. Toda od besed je prišel kmalu na dejanja. Kuret se je zaletel v zaščitnika, ki ga je ravno skušal pomiriti in spraviti k pameti. Vino je začelo v Kuretu še bolj delovati, čutil se je Goljata in si mislil, da bo kos položaju. Zaščitnik je napravil kmalu konec nadležnemu gostu, kratko malo ga je aretiral in . Kuret je moral v Koper za zamrežena okna. Pred ljudskim sodiščem se bo zagovarjal zaradi žaljenja in nasil-stva, izvršenega proti organu javne varnosti. Glasbene prireditve v tednu razstave V tednu razstave gospodarske dejavnosti jugoslovanske cone STO-ja v Kopru so bile na programu razne glasbene prireditve. Tako je bila v gosteh reška opera, nadalje simfonični orkester iz Zagreba, razni pevski zbori, godbe in drugo. Ves tedsn so bili pred razstaviščem v popoldanskih urah ob 15.30 nastopi godb. in sicer: v nedeljo (ob otvoritvi), sredo, soboto in nedeljo (ob zaključku) godba JA, v ponedeljek in četrtek godba iž Cezarjev in Pobegov ter v torek in petek godba iz Bui. Koncerti teh godb so bili točno po programu in so imeli vedno veliko poslušalcev. V nedeljo (na dan otvoritve) je nastopila v gledališču «Ristori» reška opera z Rossinijevim Seviljskim brivcem. Imena dirigenta, režiserja in solistov ter podrobnejšo kritiko smo že prinesli. Omenili bi samo veliko zanimanje, ki je vladalo med ljudstvom za to predstavo, saj so bile vse vstopnice takoj ob pričetku razprodane. Nabito polna dvorana in aplavzi pri odprti sceni pričajo, da je bilo to gostovanje za Koper doživetje. V torek zvečer je bil prav tako v gledališču «Ristori» koncert državnega simfoničnega orkestra iz Eagreba. Program je obsegal: Čajkovskega V. simfonijo v e-molu, Bersovo Dramsko predigro in Gotovčevo Simfonično kolo. Dirigiral je Milan Horvat, ki ima zaradi svo-te tehnične sposobnosti in velike- Predavanje v Kopru ob zaključku umetniške razstave Ob zaključku umetniške razstave v Kopru bo danes ob II. predavanje slikarja Hlavatyja. Zatem bo Ofled razstave. STALIHCrBAD PRED PETIMI LETI Il\ DANES Letos je Stalingrad in z njim ves napredni svet praznoval peto obletnico velike zmage sovjetskih armij pri Stalingradu. Kdor je videl Stalingrad spomladi 1943, ta ne bo pozabil, da je tedaj ta orjak ležal v razvalinah. Ulice in trgi, ogromne tvor-nice in instituti — same ruševine. V mestu je bilo razdejanih 41.685 poslopij, t. j. 85% celokupnega stanovanjskega fonda. Požgane in uničene so bile največje zgradbe, podjetja in tvornice. Nemški barbari so napravili v mestu samem 9 milijard škode. Kakor je nepopisno herojstvo takrat pokazala obramba Stalingrada, tako čudežno vstaja iz ruševin novo mesto. Ze leta 1943 je začela stalingrajska tvornica traktorjev dajati fronti tehnično opremo. Istega leta je začela tovarna »Rtleči oktober« bruhati železo in martinovo jeklo, dasi so jo Nemci razrušili do temeljev. Mesec dni po končani bitki je začelo funkcionirati stalingrajsko železniško križišče. 12. marca 1943 je prvič zapiskala lokomotiva, ki jo je obnovila brigada mojstra Kolobaškina. Vsi narodi Sovjetske zveze so branili Stalingrad in mu prišli na pomoč na poziv Komunistične partije. K obnovi mesta ji prihitelo 10.000 komunistov z Urala, Daljnega vzhoda, Sibirije in Srednje Azije. V Stalingrad so vozili vlaki, natovorjeni z opremo, materialom in živili. Junija 1943 je organizirala delavka otroškega vrtca Dzeržin-skega rejona V Stalingradu, Ale-sandra Meksimovna Cerkasona, sedaj poslanec vrhovnega sovjeta RSFSR, brigado in hodila z njo v prostem času obnavljat legendarni dom Pavlova. Brigada Cer-kasone se je obrnila na vse Sta* lingrajčane s pozivom, da se aktivno udeleže obnove stanovanjskih poslopij. Poziv je našel ogromen odjek. Na desettisoče državljanov se je uvrstilo v brigade Cerkasone, ki so v petih letih izvršile dela v vrednosti preko 10 milijonov rubljev. Bil je to slaven podvig, živa priča neutrudljive delovne energije Stalingraj-čanov in njihove ljubezni do rodnega mesta. Mnoga obnovljena podjetja mesta - heroja obratujejo že sedaj s polno paro, tako n- pr. Stalingrajska tvornica traktorjev. Me- talurgijska tvornica «Rdečj oktober# je dala državi mnogo jekla in valjanega železa. Večji del podjetij se po višini produkcije približuje predvojni ravni leta 1940, nekatera pa so jo že prekoračila. Obnovljene so vse proge in vsi mostovi na železniškem križišču, obnovljeni so depoji za lokomotive in vagone ter kolodvori Sa-repta in Beketovskaja. Nakladanje blaga je na stalingrajskem oddelku doseglo 132.9% v primeri z letom 1946. Glavna križiščna postaja Banaja je nalila in odpre-mila ttsoč cistern naftinih produktov preko naloge, določene po načrtu: Vsako leto postaja življenje v mestu bolj redno. Celijo se rane, ki jih je pretrpelo mestno gospodarstvo. V petih letih je obnovljenih in na novo zgrajenih 858.000 kvadratnih metrov stanovanjske površine, 72 šol, 3 univerze, 14 bolnic, 20 ambulato-rijev, 111 6troških zavodov. 30 klubov, 2 gledališči, 38 km tramvajskih tračnic ter centralni in severni vodovod. Mesto raste. Ni več daleč čas, ko bo postalo eno izmed najlepših središč Sovjetske zveze. ga smisla za poglabljanje v binski izraz, pred seboj odprt0 po umetniško kariero. Dobro izšolan orkester je s6ufne Ijen iz samih profesorjev glaf ,g akademije v Zagrebu. Prograrn bil dobro izbj-an, posebno zam"1 sta bili deli domačih skladatelj Skladbi Berse in Gotovca sta tivično svojevrstni. Gotovac P® svojim kolom zadel čut bal* skih plesov. Skoda le, al . bro začel, so nam vendar lahko postregli že s prograi1' Večer je bil lep in zanimiv te f si želeli, da bi nas zopet saj jim zaupamo, da bodo z vz^j. nim delom in poglobljenim P^jje sčasoma dosegli še učitelj rth JU® pevski zbor pod vodstvom je Vrabca. Učiteljski pevski zb°rjolrt1 Zapel Lajovčevo: Medved z me ^ Slavenskega: Zagorsko pesem > koliko narodnih pesmi. /,b°r upo- mlade in sveže glasove i11 števamo kratek čas, ki so 2a ^ za študij na razpolago (16 ur ramo zboru in dirigentu v*e fj. čestitati. Omenili bi ssnio* 'a ^ nianjkuje glasovnega s<>razirie pa vsebinske poglobljenosti, ^ ani- gre na rovaš otežkočenjn 01 oarf>' zacijske oblike. Težko so inoi*® reč ti učitelji sestajali k f llrCta vajam, kar pa bo vsekakor v prihodnje nekako urediti- ,e| je s svojim prvim koncerto' t,ii- uspehe in to bo gotovo dalo P do za nadaljnje delo. Vso P° ie\o zasluži tudi dirigent, ki se 3e .. jj potrudil, da bi čim več i7-*lS zbora. pa Komorni zbor radia Trst ^ ^ je pokazal s svojim programoi' v. drobno izpiljenost, glasovno^ fl. novešenost, dinamiko, agog'-1 ■ tem ter je zato žel velik0 Pr vSe 'bora;,el dose/ mom uspehe. V soboto je nastopil tudi n«' nje. Vrabec je izvabil iz glasovne finese in s tem zaslužen uspeh. Zapeli so Jt>. kaj težjih skladb kot: Vrabčev lijon nas je. komplicirano govsko in druge. Tudj t» sobotni večer je jn radi obširnosti programa, d° zanimiv ter je številne Pos vidno zadovoljil. pfj- V tednu razstave smo in1*’*’ liko slišati pestrost glasbeneg bjfci grama: visoko kvaliteten pCJit, simfonični orkester, opero z razne pevske zbore in f?odt>e> rjjl* da so ljubitelji glasbe 1®^° !ja je na svoj račun. Prav zaradi ^g( treba pohvaliti prireditveni razstave za lepo zamisel io izpeljavo. Vidna pa je tu oSptr ljudskih oblasti, ki se poleS darstva brigajo tudi za k11 uSta' življenje. Povsod po Istri novljeni raznj pevski zbori nitr be, ki pridno delujejo ter 5 stimi nastopi kažejo napredek. vedno Vfi1 iTRirnNf^TVO- iiuCA MONTfcCCHl it* 6, lil nad. — Telefon Št 93-808. — UPRAVA: OGLASI- od 8 30-12 in od 1J-18, tel. 27-847. Cene oglasov; Za vsak mm višine v širini I stolpca: trgovski 40, fjnaneno-p_ravnl 60, j>smrtnlce^7(Mlr. ULICA K. MANNA St. 29 — Telefon 27-847 In 27-947. * on n., i oiulpca: trgovski 40, flnančno-pravni 60, osmrtnice 70 Ur. , — Izdaja ZAL02N1STV0 TRŽAŠKEGA TISKA D. Z O. Z. — TRST. — Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------diii. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750. polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 Jugollr; FLRJ: 55, 165, 330. »o 0,.j9 Poštni tekoči nčun za STO-ZVU: »Založništvo Primorski dr.evnlk*. Trst Il-r'74; za KLRJ: »Primorski dnevniku, uprava: Ljubljana <>'