X. KONGRES ZSMS
Izkušnje pred prejšnjimi kongresi so pokazale, da je treba že kar pričeti s pripravami na X. kongres ZSMS. To seveda ne pomeni, da moramo že sedaj imeti izdelane vse vsebinske in lehnične rešitve, pomeni pa, da moramo takoj zastaviti vse sile za dokončno uresničitev sklepov IX. kongresa. Ne smemo dopustiti, da nas bodo ob X. kongresu pestile še stare težave — od organizfranosti do aktivnosti ZSMS itn.
Občinska konferenca ZSMS Ljubljana Moste-Polje bolj ali manj dosledno uresničuje akcije, zastavljene v programih. Enako je z nalogami iz smernic RK In MK ZSMS, saj so to naše skupne akcije, ki odražajo interese vsake OO ZSMS oziroma vsakega po-sameznika.
Čeprav smo začrtane akcije izpeljali skoraj stoodstotno, za-dovoljni ne moremo biti. Preveč mladih posameznikov še stoji ob strani in celo nekatere OO ZSMS so pri nekaterih akcijah obneme-le.
Problem aktivnosti vsakega mladinca, boj za vsakega posa-meznika je prisoten že od prvega mandata po IX. kongresu in se nadaljuje tudi sedaj. To je trn v peti ZSMS, ki ga moramo odpra-viti pred X. kongresom ZSMS.
RAZMIŠLJANJA O ORGANIZIRANOSTI
Na področju organiziranosti smo dosegli kar ohrabrujoče re-zultate. OO ZSMS so ustanov-ljene v vseh sredinah (TOZD, KS, šole). V krajevnih skupno-stih je treba zaradi izredno veli-kega števila mladine na nekem teritoriju začeti z ustanavljanjem uličnih oziroma cestnih aktivov, kajti ena osnovna organizacija v KS s približno 2000 mladimi ne more zadovoljevati interesov vsakega posameznika in ne more aspešno voditi dela mladine vse KS. Tudi na srednjih šolah bo treba spremeniti nekatera načela organiziranosti. Pretehtati velja predlog o ustanavljanju OO po letnikih oziroma ozmenah in obenem po drugačnih načelih za-snovati delegatske odnose.
Pričeli smo tudi z ustanavlja-njem krajevnih svetov (KS Ze-lena jama, Nove Jarše), vendar tu še ni moč ugotoviti večjih re-zultatov. Ustanovitev krajevnih svetov in njihovo aktivno delo-vanje je v nekaterih sredinah nujnost, saj so nekatere organi-zacije kadrovsko šibke in niso zmožne same organizirati večje akcije, npr. izobraževanje član-stva, manifestacije ipd.
Pomembnejši organi občinske konference so delegatskosestav-ljeni, posamezni delegati pa se velikokrat obnašajo nedelegat-sko, najbrž iz več razlogov. Eden pomembnejših je neusklajenost dela OK in OO: delegati priha-jajo na seje brez stališč svoje baze, predsedniki OO ne sklicuje redno sej predsedstev, pre-majhna je informiranost delega-tov, prevečkrat se pojavlja neod-govornost delegatov.
Vključevanje družbenih orga-nizacij in društev — naših kolek-tivnih članov — v delo ZSMS je izredno slabo. Bolj ali manj so ti člani ZSMS le na papirju, več-krat jih vidimo le tedaj, ko jih potrebujemo. ZSMS bi se mo-rala bolj angažirati pri reševanju kadrovskih in tudi organizacij-skih    problemov    posameznih
društev. Skrajni čas je, da zač-nemo z ustanavljanjem mladin-skih aktivov v družbenih organi-zacijah in društvih. Na drugi strani se družbene organizacije in društva večkrat pojavijo pri ZSMS, ko potrebujejo denar. odveč pa jim je, da bi z ZSMS skupaj poskrbeli za idejno na-ravnanost članov.
PROGRAME SMO SPREJELI ZATO,
DA JIH URESNIČUJEMO
Osnovne organizacije vse premalo sodelujejo pri obliko-vanju kratkoročnih in dolgoroč-nih programih razvoja TOZD in KS, v družbenopolitičnih skup-nostih in SIS pa mladine skoraj ni. Z vso vnemo smo se lotili sta-bilizacije kot stalne akcije, sedaj pa ugotavljatno, da je bila to Ie trenutna akcija in da so naši sta-bilizacijski programi šli v poza-bo.
Ogromno je bilo razprav in seminarjev o zakonu o združe-nem delu. Koliko pa smo naredili za preobrazbo samoupravne or-ganiziranosti združenega dela, višje produktivnosti dela, do-slednega nagrajevanja po delu? Najbrž premalo in mladi mo-ramo zaostriti odgovornost pri delu, omejiti izostajanje, se bo-jevati za boljšo organizacijo dela, varčevati s surovinami in sredstvi.
Po IX. kongresu smo izredno poudarili idejnopolitično izobra-ževan ja vsakega člana. Vsako leto redno organiziramo dvotedenski politični šoli, celo vrsto seminar-jev in posvetov, na katerih obravnavamo aktualne družbene naloge in seznanjamo člane s teoretičnimi načeli našega sa-moupravljanja. Vsako leto skuša na tak ali podoben način poglo-biti svoje znanje približno 500 mladincev. Kljub dobri organi-zaciji inpripravi seminarjevpase še vedno dogaja, da tako zdru-žene aktiviste ZSMS ne znamo dobro in pravilno uporabiti, iz-gubljajo se nam in ostajajo neiz-koriščeni potencial v delovanju ZSMS. Večji poudarek je treba dati tudi kadrovski sestavi udele-žencev izobraževalnih seminar-jev, posvetov itn. Premalo po-zornosti smo posvečali vodjem nekaterih konferenc (KMI, KMD, KMKS) in komisij (in-formiranje, IPD, LO in DS...) pri seznanjanju in razčlenjeva-nju nekaterih tem oziroma akcij.
KADRI — STALNA SKRB
Na IX. kongresu smo jasno zapisali: Evidentiranje kadrov je stalen proces. Kdo se tega drži? Domala nihče!!? Potrebe po ka-drih so stalne. Stalno nas pestijo kadrovske težave. Nekatere komisije še niso dokončno kon-stituirane, v drugih pa bo treba neaktivne člane zamenjati.
Evidenca članstva še vedno ni urejena ne v osnovnih organiza-cijah ne na OK. Evidentiranje
tnladih in sprejem v članstvo ZK je zadovoljivo.
Dosti bolj organizirano kot v prejšnjih letih smo se Iotili spre-jemanja pionirjev v ZSMS. S pripravami smo začeli že zelo zgodaj, v marcu smo organizirali okroglo mizo za pionirje sedmih , razredov in jwn skušali na čim preprostejši način prikazati ZSMS. Prav tako smo organizi-rali obiske pionirjev sedmih ra-zredov, na katerih so se člani se-kretariata OK ZSMS pogovarjali s sedmošolci o mladinski organi-zaciji, o kriterijih za vstop in v vlogi ZSMS danes. Še vedno premalo pa smo upoštevali do-govorjene kriterije in smo na slavnostih sprejemali tudi pionir-je, ki si tega niso zaslužili.
Materialno in fanančno stanje OO je za osnovno dejavnost dokaj zadovoljivo rešeno, za ra-zlične interesne dejavnosti pa ne. V nekaterih KS se OO preživ-ljajo na razne načine (pobiranje članarine, dobrodelni prispevki OZD itd.).
BREZ ZADOSTNE
INFORMIRANOSTI
NEGRE
Velik probkm v ZSMS še vedno predstavlja informiranje. Kar vsiljuje se misel, da se mladi ne zavedamo vloge in pomena pravočasnega, kvalitetnega, str-njenega informiranja. OK še vedno ne sprejema redno iz vseh osnovnih organizacij poro-čil o delu, o pomembnejših ak-cijah in sklepih.
Pa tudi z OK ne prihajajo vsi dokumenti v osnovne organiza-cije, oziroma prihajajo z zamu-do, ko neka zadeva že ni več ak-tualna. Mladi tudi sami premalo naredimo, da bi se podrobneje informirali (radio, TV, dnevni tisk, bilteni).
Vprašati se moramo tudi, zakaj je na naš list Mladina naro-čeno izredno majhno število mladincev. Kritike, ki smo jih včasih izrekli na račun Mladine, bolj ali manj niso več utnestne, ker se je vsebinski koncept bi-stveno izboljšal. Vsak član ZSMS bi moral prejemati glasilo ZSMS Mladina, saj je to sredstvo za informiranje in idejnopoli-tično izobraževanje vsakega po-sameznika. Zato bo treba razmi-sliti tudi o tem, da bi bila Mladina brezplačna za člane ZSMS ali pa da bi bila zanje vsaj nižja cena.
KLJUB VSEMU: DOSLEDNOST
IN OPTIMIZEM Ljudska obramba in družbena samozaščita sta področji delova-nja velikega števila mladine in se izraža predvsem v organiziranju in delovanju MPPČ (mladinskih partizanskih pohodnih čet). Tudi na tem področju je treba poskr-beti za večjo idejno naravnost članov. MPPČ ne smejo in ne morejo delovati mimo osnovnih organizacij ZSMS. Komisija za
LO in DS skupaj s kadrovsko komisijo sta z ZRVS osnovna nosilca evidentiranja za šole ZRS k za vojaške šole.
Na področju prostovljnega dela opažamo krepitev zanima-nja in večanje pripravljenosti mladine pomagati manj razvitim področjem. Dogaja pa se, da ne-katere OO ZSMS ne dajo niti enega brigadirja, kar ni v skladu z dogovori, ki jih sprejemamo v naši organizaciji in širši družbi. Velike uspehe smo dosegli tudi z organiziranjem lokalnih MDA (Pugled 76, Janče 77). Večji poudarek pa moramo dati idejni in organizacijski pripravljenosti MDB.
Seveda smo z vsemi silami usmerjeni tudi v reševanje neka-terih drugih izredno pomembnih problemov, kot so: štipendira-nje, gradnja dijaških domov, stanovanjska preblematika, kre-pitev internacionalistične zavesti mladih in organizirano preživ-ljanje prostega časa. Za izvrše-vanje teh nalog smo odgovorni vsi na OK in v sleherni OO ZSMS.
Akcije, ki smo jih vodili v prvi polovici mandata, so nam dale
jasno sliko organizacijske in ak-cijske sposobnosti osnovnih or-ganizacij ZSMS.. II. samopri-spevek, idejnopolitično izobra-ževanje članstva, sprejem pionir-jev v ZSMS, praznovanje dneva mladosti, Iokalne delovne akcije urh, Janče), zvezna in lokalna štafeta, srečanja brigadirjev in vojakov, zbor vseh MPPČ in skupni pohod na Janče — to so , če govorimo na splošno, uspešno opravljene naloge.
Vendar — nekaj je kar preveč opazno pri izvajanju širokih akcij, namreč to, da nekaterih OO ZSMS preprosto ni, ne an-gažirajo se pri akcijah. Zato je treba v letu pred X. kongresom ZSMS izpostaviti predvsem tiste ¦ naloge, ki smo jim doslej dajali premalo poudarka, in tiste orga-nizacije, ki so dosedaj premalo aktivno sodelovale.
Zaostriti je treba odgovornost do dela na OK in v OO zsms. Dosledno se je treba držati pro-gramov in po potrebi posamezne organe tudi kadrovsko okrepiti.
Natančno velja opredeliti na-loge vsakega delegata na OK ZSMS in treba je zahtevati do-sledno izvrševanje delegatskih nalog. Pogovoriti se je treba z
najodgovornejšimi organi o iz-vrševanju programov.
Takoj moramo obiskati OO ZSMS , kjer je stanje slabo in se skupaj z drugimi predstavniki družbenopolitičnih organizacij pogovoriti o ukrepih za izboljša-nje stanja. Predvsem se morajo OO ZSMS v TOZD aktivneje vključiti v uresničevanje zakona o združenem delu in pri skorajš-njih volitvah.
O delu se je treba medsebojno informirati prek poročil, zapisni-kov, biltenov in drugih sredstev obveščanja. Treba je informirati tudi druge družbenopolitične or-ganizacije in širšo javnost.
Pri izdelavi programov in izva-janju začrtanih nalog je treba do-sledno upoštevati interesne baze.
Stremeti je treba za stalnim idejnopolitičnim usposablja-njem članstva ob istočasnem rednem dobavljanju strokovne literature.
Urediti je treba natančno ka-drovsko evidenco članstva in spremembe stalno poročati na OK. Kadrovska politika mora končno postati stalna naloga ZSMS. Dosledno je treba izvrše-vati naloge, ki nam jih nareku-jejo volitve 1978.
BORIS GROBELNIK