.Studijska knjižnica IIIiJT. J j Titov trg
Po pozdravnih besedah Martina Koširja se je zahvalil zbrani množici za sprejem Nikita Sergejevič Hruščov
Zahvaljujejo se nam
Iz Zagreba smo prejeli pretekli mesec krajše pismo. Poslali so nam ga iz vojne pošte 7250, podpisal pa ga je general Dušan Korad. V pismu je napisano:
Sindikalni podružnici tovarne »Sava«
V času prvenstva Jugoslovanske narodne armade v atletiki in v mnogoboju, ki je bilo v Kranju, so naši tekmo-vavci obiskali tudi vaše podjetje, da se seznanijo z izdelki in seveda tudi z vašimi uspehi v organizaciji dela in vodenja.
Prosimo vas, da izrečete vsem članom kolektiva našo hvaležnost za njihovo pozornost, prisrčnost in gostoljubnost, ki so nam jo izkazali.
Zagreb, 8. avgusta 1963
general D. Korač
Nas obisk pripadnikov JNA in JRM za časa športnih prireditev ob otvoritvi novega stadiona v Kranju ni veljal iprav nobenega truda. Nasprotno! Imeli smo priliko spoznati naše čuvarje domovine, se z njimi pogovoriti, izmenjati mnenje in glejte, za obisk se nam zahvaljujejo z največjo pozor-I nostjo.
V-------------------------->
Premier Hruščov pozdravlja člane delovnih kolektivov, ki ustvarjajo socializem...
V četrtek, 29. avgusta, proti večeru se je zbralo na Jelenovem klancu, ob Koroški cesti, na Trgu revolucije in ob Cesti JLA več tisoč ljudi, da pozdravijo prvega sekretarja CK KP Sovjetske zveze Nikito Sergej eviča HRUŠČOV A in predsednika SFR Jugoslavije Josipa Broza TITA, ki sta se pripeljala na krajši obisk v Slovenijo.
Okrog 19.20 sta se visoka državnika ustavila pred Trgom revolucije in na povabilo predsednika občinske skupščine Martina Koširja stopila za krajši čas na improvizirani oder pod gimnazijskimi arkadami.
Visoke goste je pozdravil v projektor, predsedniku Titu glas-imenu delovnega Kranja Martin beno skrinjo, Niti Petrovni in Jo-Košir in jim zaželel kar najpri- vanki Broz pa kompleta postelj-jetnejše bivanje na Gorenjskem, nega pregrinjala z namiznim Potem je stopil k mikrofonu pre- prtom in prtiči, mier Hruščov in se zahvalil pre- p0 četrturnem postanku so se bivavstvu delovnega Kranja za gostje vrnili v avtomobile in ko-topel sprejem kljub deževnemu Iona se je pomaknila proti Brdu. vremenu. Nazdravil je članom delovnih kolektivov, ki s svojimi ~
Ce bo mogoče, bomo tudi pri nas prešli kmalu na
ideje socializma in komunizma.
Pred koncem svojega kratkega
V četrtek, 29. avgusta sta pripotovala na Brdo pri Kranju z Brionov prvi sekretar centralnega komiteja KP Sovjetske zveze NIKITA SERGEJEVIČ HRUŠČOV in predsednik SFR Jugoslavije JOSIP BROZ TITO. Spremljali sla ju njuni soprogi ter številni sovjetski in jugoslovanski vladni funkcionarji. Med vožnjo skozi Kranj so visoka državnika ustavili pred Trgom revolucije predsednik občinske skupščine Martin Košir in politični delavci Kranja ter ju povabili, naj se povzpneta na slavnostni oder
govora je visoki gost iz Sovjetske zveze vzkliknil bratstvu med jugoslovanskimi in sovjetskimi narodi.
Kratek postanek Hruščova in Tita ter njunih soprog v Kranju so izkoristili predstavniki delovnih kolektivov Iskre in tovarne IBI. Premieru Hruščovu so podarili priročni kinematografski
Proizvodnja v avgustu dobre
V planski službi smo zvedeli za proizvodne uspehe v mesecu avgustu. Osnovni proizvodni plan smo izvršili le 96,87 %, operativnega pa 109,36 %. Komisija za razvijanje sistema delitve dohodka je na zadnji seji ugotovila, da smo naredili avgusta 42.885 kg več gumenih izdelkov kot v juliju. Zaradi tega je bilo tudi vloženega dela več, in to za 6,5 %. Dve ekonomski enoti sta imeli po tri tedne kolektivni dopust, posamezne delovne skupine v nekaterih drugih ekonomskih enotah pa so imele krajše kolektivne dopuste. Zaradi manjše proizvodnje so tudi za avgust črpale ekonomske enote sredstva za osebne dohodke iz svojih skladov za dopuste in državne praznike.
42 urni tedenski delovnik - morda v oktobru?
O DUŠAN REBOLJ — KADROVSKE SLUŽBE q Na enem izmed zadnjih sestankov skupščinske ® komisije za statut je bilo med drugim tudi govora o tem, kdaj in kako naj bi prešli na 42-urni te-@ denski delavnik v našem podjetju. Glavni direktor ing. Beravs je dejal, da že tečejo priprave in da
•	bomo pričeli poskusno delati v skrajšanem delovnem času meseca oktobra. Posamezne strokovne 0 skupine že pripravljajo vse potrebno, sredi septembra pa bodo po ekonomskih enotah javne raz-
•	prave o prvem delu osnutka bodočega statuta ter o predlaganih ukrepih, ki bodo nujni za prehod
•	na 42-urni tedenski delavnik.
Gospodarska zbornica okraja Ljubljana je poslala vsem gospodarskim organizacijam minuli mesec informacije o uvedbi skrajšanega delovnega časa v našem gospodarstvu. V obširnem gradivu obravnava pomen, pogoje in načine skrajševanja delovnega časa, pogoje in ukrepe za prehod na skrajšani delovni čas ter neposredne naloge in priprave, ki jih bo treba uresničiti.
Za izvedbo nalog in koordinacijo dela, [ki se nanaša na prehod v skrajšani delovni čas, deluje
Še nekaj dni in spet bomo pričeli izobraževati v proiz-__ vodnih oddelkih nove bodoče poklicne gumarje
pri okrajni gospodarski zbornici delovanju z republiško gospodar-v Ljubljani posebna komisija, sko zbornico obravnavati predlo-Njena naloga je med drugim tudi organizirati posvetovanja z gospodarskimi organizacijami zaradi prenašanja izkušenj ter v so-
Preberite novi pravilnik o izumih in tehničnih izboljšavah!
e ALOJZ ZALAR — TEHNIČNE SLUŽBE 0 V današnjem časopisu vas seznanjamo, dragi bravci, z novim pravilnikom o izumih in tehničnih izboljšavah, ki ga je sprejela 19. avgusta skupščina kolektiva. Upamo, da ga mnogi ne boste le bežno prebrali, temveč se poglobili v njegovo vsebino. Spoznali boste pota in načine dajanja predlogov za razne izume in tehnične izboljšave.
Marsikje pravijo, da je težko dajati predloge za razne izboljšave in racionalizacije. Vendar v resnici malodušje ni opravičljivo! Možnosti za razne izboljšave je veliko in prav z razvijanjem predlagateljstva lahko dosežemo množično sodelovanje celotnega kolektiva v dviganju produktivnosti. Potrebno in za nas vse koristno je odpravljati v praksi ugotovljene napake.
V našem podjetju je še mnogo sodelavcev, ki imajo razne predloge za izboljšanje tega ali onega delovnega postopka, stroja itd.
četudi so navidezno neznatni, drobni in neuporabni, mnogo pomenijo. V vsakem predlogu je zagotovo nekaj uporabnega, torej (dalje na naslednji strani)
ge gospodarskih organizacij za prehod na skrajšani delovni čas.
(dalje na naslednji strani)
Kako smo gospodarili v letošnjem prvem ooHetiu ?
@ Na zadnjem zasedanju skupščine kolektiva, ki je bilo 19. avgusta, ® so prisotni obravnavali med drugim tudi poročilo o periodičnem @ obračunu podjetja za letošnje prvo polletje. Razložil in odgovar-0 jal na vprašanja je finančni direktor Slavko Zalar. Po ocenah na-© šib finančnikov smo dosegli v letošnjem prvem polletju dobre © rezultate. Z njimi pa se seveda ne smemo zodovoljiti, ampak te-0 žiti v preostalih štirih mesecih k novim uspehom in delovnim @ zmagam.
Lanskoletni razmeroma skromni gospodarski uspehi so nas silili pri planiranju za letošnje leto v vrsto ukrepov od nadaljevanja rekonstrukcije podjetja, usklajevanja lansirane proizvodnje, povečevanja obsega proizvodnje, skrbi za kvaliteto izdelkov, za zniževanje proizvodnih stroškov do zadovoljive preskrbe s surovinami, zagotavljanja enakomernejše prodaje, izpopolnjevanja sistema delitve, dviganja produktivnosti, izboljševanja rentabilnosti in ekonomičnosti. Ker smo deloma že razumeli, da po starem ne moremo več uspevati, so se pokazali tudi prvi uspehi. Letos smo naredili v prvem polletju 4.716 ton končnih gumenih izdelkov ali za
(dalje na naslednji strani)
Strokovne skupine na delni
Vse kaze, da so se zaceli v slovenskih podjetjih p~o končanem dopustniškem obdobju s polno paro lotevati izdelave statutov, ki prihajajo zaradi bližajočega se aprila 1964 v zaključno fazo. Tudi pri nas je tako. Pretekli torek se je, kot je že navada, sestala komisija za statut,
ki jo je imenovala skupščina kolektiva. Ukrepala je, da pospešimo izdelavo normativnega dela statuta.
Člani komisije so obravnavali dopolnjen projekt ‘Osnutka statuta in imenovali več strokovnih skupin za izdelavo tistega dela, ki vsebuje določbe o poslovanju podjetja. V skupinah so tisti člani kolektiva, ki lahko po mnenju komisije največ pripomorejo k dobri obdelavi področij, za katera so zadolženi. Dopolnjeni projekt jim bo služil kot osnovno napotilo, kaj naj pri svojem delu zajamejo in kako naj izdelajo predlog, da bo to področje v sta-
tutu prav urejeno, kdo bo o njem odločal, kateri organi bi bili zanj pristojni in podobno. Vsak predlog za ureditev posameznih področij bo potem obdelala osrednja komisija, nato pa bodo o njih razpravljali člani kolektiva. Njihove pripombe, ki jih bodo izrekli na javnih razpravah po ekonomskih enotah, v našem listu ali kako drugače, bo komisija obravnavala in z njihovo pomočjo izdelala dokončen osnutek statuta podjetja. O njem bodo potem vsi člani kolektiva odločili. ali jim ustreza, ali pa bi ga bilo treba se dopolniti in spremeniti.
Komisija je predvidela, da bodo strokovne skupine opravile svoje delo v mesecu septembru. Rezultati bodo pokazali, koliko ji je v te skupine res uspelo imenovati najustreznejše člane kolektiva.
Določbe o poslovanju z vidikov družb eno*-ekonomik e ga položaja delavcev bo obdelala skupina s delavčev finančnih, analitske in kadrovskih služb, ki jo vodi Štefan Horvat. O posilova-nju s stal/sča ekonomskih enot bodo verjetno vedeli nav več povedati sodelavci tehničnih, finančnih, analitske in kadrovskih (dalje na udo.........
Strokovne skupine na delu!
(nadaljevanje s 1. strani)
slu-žib v sodelovanju z Gumarskem institutom. Skupino bo vodil Rudi Babnik. Poslovanje z vidikov dmzbeno-ekonomskega položaja podjetja bo obdelala posebna organizacijska skupina, ki jo vodi Janez Beravs. Osrednja komisija za statut meni, da naj vodi skupino, ki bo pripravila določila o sredstvih podjetja za tekoče poslovanje in za razširjeno reprodukcijo, Slavko Zalar, ker ima nad tem najboljši pregled. Osnutek dela o kadrih bo pripravila skupina sodelavcev ka-
drovskih služb, ki jo vodi Miran Rižner. Določila o razvijanju in uvajanju sodobnih tehnoloških postopkov pa bo pripravila skupina strokovnjakov, ki jo vodi Svetisilav Maksin. Perspektivno in osnovno gospodarsko planiranje je za nadaljnji razvoj podjetja izredno pomembno. Sodelavci komercialnih služb, Gumarskega instituta, tehničnih, finančnih in kadrvskih služb bodo pod vodstvom Helmuta Turzanskega gotovo uspeli pripraviti ustrezen osnutek za ureditev tega področja. Skupino, ki bo delala tisti del osnutka, ki se nanaša na operativno planiranje in lan s ir an; e proizvodnje, vodi Drago Smodiš; tisto, ki se bo ukvarjala s spremljanjem in evidentiranjem poslo-
vanja, pa vodi Filip Majcen; prj odnosih med podjetjem in družbeno skupnostjo pa bodo delali najsposobnejši sodelavci pod vodstvom Štefana Gruberja. Komisija je predvidela v naštete skupine poleg imenovanih vodij tudi ostale člane kolektiva, ki lahko kakor koli pomagajo pri delu. Vsega skupaj bo sodelovalo v pripravljanju osnutka o organizaciji podjetja v prvi fazi kakih petdeset članov kolektiva. Izbrani so tako, da lahko upravičeno pričakujemo, da bo osnutek za ta tako vazni del statuta res skrbno in dobro izbran in da nam bo lahko pomagal k večji produktivnosti in k večjim delovnim uspehom.
BORUT ŠNUDERL
▲ Transportni trak je gotov in potem ga prepeljemo na železniško postajo ter pošljemo naročniku
V mesecu avgustu so se zaposlili in odšli
• SLAVKA MITROVIČ — KADROVSKE SLUŽBE e V mesecu avgustu se je zaposlilo v našem podjetju, v Gumarskem institutu in v gumarskem izobraževalnem centru 16 sodelavcev, delovno razmerje pa je v istem času prekinilo 9 sodelavcev.
V PODJETJU SO SE ZAPOSLILI: Franc Bajt, Franc Bolka, Stanislav Cof, Janez Klemenčič, Franc Klemenčič, Maksimiljan Kopač — vsi v pnevmatikami II, Stanislav Bec — pnevmatikama I, Janez inž. Beravs — splošne služ-

Če bo mogoče bomo tudi pri nas prešli kmalu na 42 umi tedenski delovnik - morda v oktobru
(nadaljevanje s 1. strani)
V spremnem dopisu je gospo-
de, Anica Košnik in Kristina Koz- darska zbornica Ljubljana zasta-jek — finančne službe, Franc Po- vila delovnim organizacijam vpra-gačnik — skladišče surovin. Mi- sanja, iz katerih bo mogoče ugo-roslav Pušar — električna delav- toviti, ali so v posameznih organi-nica, Franc Gregorec in Anton zacijah že pričeli s pripravami za Mrvelj — premazovalnica, Filip delo v skrajšanem delovnem času, Jukič — tehnični izdelki in Julij na kakšene probleme so pri tem Bertoncelj — tehnične službe. že naleteli in kakšne rezultate so Vsem novim članom kolektiva v pripravah že dosegli, želimo mnogo osebnega zadovolj-
stva in kar najlepše delovne uspehe!
IZ PODJETJA SO ODŠLI: Huse Jušič, Alojz Rozman in Marija Zorec — pnevmatikama II, Stanislav Korošec in Karel Zajc — valjarna II, Mirko Križnar in An-
ZAKAJ PREHAJAMO V JUGOSLAVIJI NA SKRAJŠAN DELOVNI ČAS?
Določilo 37. člena ustave SER Jugoslavije pravi v drugem odstavku, da je zagotovljen naj dalj-
in predpiše, da se lahko v posameznih dejavnostih ali v drugih z zakonom določenih primerih delovni čas izjemoma lahko podaljša nad 42 ur na teden, če to zahteva posebna narava dela. Zakon, ki bo to urejal, bo izšel po predvidevanjih konec tega leta. Zato bo treba vse potrebne materiale proučiti in pripraviti, da bo osnutek zakona pripravljen do oktobra letos.
Če bi hoteli v skopih besedah odgovoriti na vprašanje, zakaj prehajamo v Jugoslaviji na skraj-
stopkov, olajšanje dostave materiala k delovnim mestom, prehod od maloserijske na velikoserijsko proizvodnjo in seveda izboljšanje same delovne ter tehnološke discipline. Analize so pokazale, da v večjem delu naših industrijskih ipodjetij izrabljamo komaj več kot 60 odst. razpoložljivega delovnega časa. Tudi pri nas v Savi je tako, saj so to potrdile raziskave!
2. Odkrivanje in izkoriščanje notranjih rezerv na delovnih mestih je enako pomembna mož-
^ Pa še en prizor z minule konference tovarniške organizacije Zve-ze komunistov meseca julija
Preberite novi pravilnik o izumih in tehničnih izboljšavah!
(nadaljevanje s 1. strani)	In še eno, žal ne preveč vzpod-
nekaj, s čimer lahko pripomore- budno opozorilo! Vratarji in noč-te k dvigu produktivnosti! Daja- ni čuvaji bodo v bodoče budno nje predlogov izboljšuje našo pazili in po možnosti tudi izsle-proizvodnjo, povečuje veselje do dili tiste, ki bodo metali v skri-dela, odpravlja obratno slepoto, njice za izboljšave odpaden -pa-izboljšuje medsebojne odnose, pir, cigaretne ogorke in druge vzpostavlja boljše odnose med neprimerne predmete. Prestopni-predpostavljenimi in podrejenimi, ki se bodo zagovarjali pred di-kar se vodenja tiče, itd. Dajanje scipiinsko komisijo, ki jih bo še predlogov o proizvodnih izboljša- posebej ostro kaznovala! vah krepi izmenjavo izkušenj v kolektivu ter prispeva velik delež k dobremu, smotrnemu vodenju ter k vzgoji delovnega kolektiva!
Tudi mi smo se nriiavili
Pred samim izidom lista smo zvedeli, da se je tudi naše podjetje prijavilo za uvedbo skrajšanega delovnega časa. V sredo, 4. septembra, so se zbrali na posvetu pri glavnem direktorju strokovni sodelavci podjetja ter predstavniki samoupravnih organov in političnih organizacij. Imenovali so tri strokovne skupine — eno za proizvodna in tehnološka vprašanja, drugo za ekonomska vprašanja in tretjo za kadrovska in sociološka vprašanja. Te že analizirajo vse pogoje, ki jih bomo morali izpolniti, p redno pričnemo delati v skrajšanem delovnem času.
O vključitvi našega podjetja med 300 jugoslovanskih podjetij, ki že ali še bodo poskusno uvedla 42-urni delovnik, so razpravljali v soboto, 7. septembra, tudi na seji tovarniškega komiteja ZKS. Sklep posveta v sredo, da se prijavimo za poskusno uvajanje skrajšanega delovnika, so podprli ter zadolžili svoje člane, naj kar se da učinkovito sodelujejo v nadaljnjih akcijah, ki bodo pri uvajanju skrajšanega delovnika sledile.
Kako smo gospodarili v letošnjem prvem polletju?
(nadaljevanje s 1. strani) 17,6 odst. več kot v istem obdobju lanskega leta. Letošnja proizvodnja končnih izdelkov in polizdelkov pa je za 29 odst. večja od proizvodnje, ki smo jo dosegli v lanskem prvem polletju. Zato tudi ni čudno, če smo v prvih šestih
mesecih letošnjega leta izvršili že 53,9 odst. letošnjega proizvodnega plana.
Posamezne ekonomske enote so takole povečale količinski obseg proizvodnje in ponderirane proizvodnje v primerjavi z lanskim prvim poletjem:
EKONOMSKA ENOTA	porast ali izdelki	padec v izdelki Ul polizdelki	odstotkih ponderir. proizvod.
VALJARNA 1	113,5	105,2	117,2
STISKARNA	109,1	109,8	125,2
PREMAZOVALNICA	104,5	105,5	90,7
PNEVMAT1KARNA I	103,1	105,8	99,5
TEHNIČNI IZDELKI	126,3	177,9	122,6
VALJARNA II	—	157,2	117,2
ROTACIJSKE PREŠE	125,7	128,0	129,8
PREVLEKE VALJEV	147,0	147,0	127,8
PNEVMATIKARNA II	123,9	124,9	125,6
KONFEKCIJA VRHNIKA	141,5	129,9	109,3
CELO PODJETJE SKUPAJ	117,6	129,0	
Stari del Kranja ne spremni- delovni čas! In to v letu, samo' nja svojega izgleda — proti nekaj mesecev pred poskusnim njemu in skozenj se vsiplje prehodom na delo v skrajšanem
vsak dan reka delavcev, ko končajo delo
K.
drej Krč — električna delavnica, ši delovni čas 42 ur v tednu. Tako Viktor Savli — splošne službe in lahko ustrezni zakon določi pogo-Pavel Vrtnik — premazovalnica. je za skrajšanje delovnega časa
šani delovni čas, potem bi morali nost, saj vemo, da se da na vsa-reči vsaj tole:
Razvoj proizvajalnih sil v naši državi je prišel že- v tisto stopnjo, ko moramo nuditi našemu delovnemu človeku nove, boljše in tudi bolj humane pogoje dela. To pa je mogoče doseči predvsem s skrajšanjem delovnega časa, saj le-to vpliva na:
g) povečanje fizične delovne sposobnosti delovnega človeka, na
kem delovnem mestu še kaj izboljšati, poenostaviti in tudi prihraniti. Pri tem mora seveda odigrati svoj spodbudno vlogo tudi sistem razdeljevanja osebnih dohodkov, ki ga bo treba zlasti v našem podjetju temeljiteje pre-analizirati ter izpopolniti!
3. Uvajanje modernih metod ko--municiranja, boljši medosebni odnosi in več skupnega, ne pa po-
Računa, da bo prevozil z našimi plašči še lO.oiiO kilometrov
^ Sarajevski list »Oslobodjenje« je objavil pretekli mesec fotogra-q fijo šoferja Brana Gojkoviča iz Gračanice kot primernega vozni-9 ka. Zaradi zanimivosti objavljamo ponatis članka, fotografije pa 0 ne, ker ni bila dovolj jasna.
Gračanica, avgusta.	žljivosti naših plaščev zaradi pra-
Branko Gojkovič, šofer kmetij- vilnega vzdrževanja vozila je goske zadruge »Bratstvo« v Grača- tovo še več. Bilo pa bi jih kajpa-nite nekaj rubrik z zahtevanimi niči je že petnajst let za volanom, da še več, če bi naši vozniki bolj podatki ter ga vloženega v zalep- pa še nikdar ni doživel niti po- upoštevali na vodi ki o vzdrževanju Ijeno pisemsko ovojnico oddaste vzročil kakršno koli prometno ne- in negovanju plaščev in pnevma-pri vratarju ali pa vržete v zgodo ali poškodbo. Svoje delo tik- Potem tudi ne bi brali tu pa SKRINJICO ZA PREDLOGE. Ro opravlja zelo skrbno in Vestno tam v dnevnem tisku, kalko je bo komisija obravnavala predlog, vzdržuje vozilo, ki so mu ga za- temu in temu vozniku razneslo bo v časopisu, informatorju ali upali. Njegov avtomobil — tovor- zadnjo ali prednjo gumo. na zidnem listu pozvala predla- njak tvrdke TAM, ki je last kme- Kaj, ko bi se odločili pri nas gatelja, naj se javi pri referentu tijske zadruge »Bratstvo« — je za izdajo skrom-ne knjižice o za racionalizacijo. Na osnovi vedno čist, negovan in v brezhib- vzdrževanju in negovanju plaščev
Nov način dajanja predlogov zagotavlja tajnost predlagatelja vse dotlej, dokler komisija ne izreče svojega mnenja. Pri dežurnih vratarjih v vseh treh obratih lahko dobite poseben obrazec. Vanj vpišete svoj predlog, izpol-
predložene kopije svojega predlo- nem stanju, četudi šofer Gojko-
ga in svoje šifre bo predlagatelj lahko uveljavljal pravice, ki
vič z njim stalno potuje. Pred nedavnim je z njim prevozil 35 ti-
zagotovljene z novim pravilnikom, soč kilometrov brez defekta avto-
in pnevmatik, ki bi jo prilagali tej vrsti naših izdelkov?
diagram št. 2
zmanjšanje števila poklicnih obo- samičnega dela lahko še nadalje lenj in nezgod pri delu, na zboljšanje splošnega stanja delavcev zaradi večjih možnosti rekreacije;
Z e kar v navado je pre“slo, da vratku skupine, ki je letovala v iz osebje našega počitniškega doma v meni, porabi za okrepčilo.
Cnkvenioi sprejme vsako izmeno s 2al pa v našem primeru ni bilo saj bodo delavci imeli več časa posebnim ceremonialom. Ta sestoji tako. Omenjeni mladinci so zbran za učenje in strokovno usposab iz t ako ime nov an e »srange«	ali	za-	denar zapili in se »ga nalezli«
pore z 'odplačilom in popi L em	po-	tako, da so bili	v napoto vsem le-
zi rk a slane morske vode. I.etovavci tovavcem. Pokazali so, da so vse so se te navade oprijeli	in	vse	prej kot elani	mladinske orgasni-
kaze, da je tudi tako hitro	pozabi-	zaoije, ki pa v	našem podjetju ni
li ne bodo.	- slaba!
Dogodek nam bo ostal kem spominu — upam, tistim mladincem?!
N. N.
V ponedeljek, 19. avgusta, pa je prišla v C rib v e ni c o letovat deveta izmena naših ljudi. Nekaj naših »vrlih« mladincev je pripravilo zaporo in trdovratno vztrajalo, naj se vsak prišlec odkupi s stotakom. Res, odplačilo je lepo dejamlje, ni pa obvezno. Pa saj je običaj, da se zbran denar prihrani in ob po-
■v gren-da tudi
g povečanje intelektualne, to je razumske delovne sposobnosti,
Ijanje;
0 povečanje ravni splošne kulture, na intenzivnejše družbenopolitično udejstvovanje in na smotrnejšo izrabljanje prostega časa za
okrepi delavsko samoupravljanje, s tem pa našega proizvajavca in upravljavca še bolj ekonomsko in družbeno-politično okrepi za uspešno gospodarjenje z družbenimi sredstvi.
ZA KATERO VARIANTO SE BOMO ODLOČILI?
Ena ali največ še dve izmeni in plaža pod domom v Cri-kvenici bo spet osamela
V našem listu smo že pred dvema mesecema pisali o skrajšanem kulturno in družbeno bo- delovnem času. Takrat smo tudi spregovorili o eni izmed možnih variant — da bi namreč delali po osem ur na dan in imeli po tri proste sobote, vsako četrto pa bi delali.
gatitev delavčeve osebnosti;
0 povečanje števila zaposlenih

in na njihovo strokovno usposabljanje za delo.
Posledica vseh naštetih pogojev bo vsekakor večja produktivnost, saj bo delavec lahko na delu povečal zaradi večje spočitosti, zaradi boljše strokovnosti in zaradi večjega zadovoljstva svoje delovne sposobnosti.
Seveda pa vsako skrajševanje delovnega časa ne more pripeljati do uspehov. Ti so lahko le plod načrtnega odkrivanja notranjih rezerv, uvajanja boljših tehnoloških postopkov, boljše organizacije dela, smotrnejšega izkoriščanja materiala, umnega vlaganja investicij, boljiših medsebojnih odnosov.
POGLEJMO SI NEKATERE
MOŽNOSTI NEKOLIKO
POBLIŽE!
1. Pod boljšo organizacijo razumemo izboljšanje delovnih po-
So še druge — na primer skrajšani sedemurni delovni čas, pa deljen delovni čas itd. Vsaka oblika ima svoje prednosti in seveda tudi pomanjkljivosti. Zato bo treba pripraviti temeljite analize, mi pa bomo morali na javnih razpravah povedati, katera izmed možnosti je za 'nas najprimernejša. Nobena ne bo najprimernejša za nas vse. Odločiti se bomo morali za tisto, ki bo odgovarjala naj večjemu številu zaposlenih. Zato naj ne manjka na javnih razpravah nihče. Morda pa bo sploh treba referendum ali splošno glasovanje vseh zaposlenih, ko se bo treba odločiti za eno izmed variant?
Obrazci za predloge imajo v vsakem obratu karakteristični znak in številko — v obratu I od X— 100/1 naprej, v obratu II od X—200/1 naprej in v obratu III od X—300/1 naprej.
Vozni red naših avtobusov
S 1. septembrom je pričel spet voziti pred dopoldansko izmeno in po njej naš veliki avtobus. Za prevoz se lahko prijavijo tudi sodelavci, ki se vozijo na delo in z dela v petkilometrskem pasu z javnimi prometnimi sredstvi.
Veliki avtobus vozi pa naslednjem voznem redu:
Odhodi izpred postaj zjutraj pri Kernu v Gorenjah ob 5.25 uri pri Jaku na Primskovem	5.30
pri Projektu	5.32
na Zlatem polju	5.36
obrat I v Kranju	5.42
železniški kolodvor	5.46
obrat II na Gašteju	5.53
Odhod izpred postaj popoldne obrat I v Kranju ob 14.20 uri obrat II na Gašteju	14.07
plaščev, ki so izdelek tovarne »Sava« v Kranju. On pravi celo, da upa prevoziti z istimi plašči še nadaljnjih deset tisoč kilometrov brez defekta.
Voznik Gojkovič uživa v svojem kolektivu ugled treznega in vestnega delavca ter zelo sposobnega šoferja ter avtomobilskega mehanika. Bil je že večkrat pohvaljen in nagrajen.
Podobnih primerov dolge vzdr-
PRIMERJAVA FORMIRANIH V MILIJONIH DINARJEV Z DOHODKE IN ZA SKLADB Z RAZME1
SREDSTEV A OSEBNE (RJI
1/1963
Iz prikazanega pregleda je razvidno, koliko se je proizvodnja v letošnjem prvem polletju povečala —■ ločeno za končne izdelke in ločeno za končne izdelke s polizdelki. Napak bi bilo trditi, da je porast le posledica izboljšanih delovnih postopkov in boljšega izkoriščanja strojnih ter delovnih zmogljivosti in samega materiala. Našteti poskoki so nastali tudi zato, ker se je sort imen t proizvodov letos precej spremenil — bolj smo se približali izvrševanju zahteve, da je treba izdelovati take izdelke, ki gredo v prodajo, ne pa v skladišče.
Ker pa z naravnimi pokazavci ali pokazatelji ne moremo realno prikazovati uspehe v proizvodnji, se poslužujemo pri nas ponder-jev. Žal pa se tudi ta sistem zadnje čase toliko spreminja zaradi letošnjega vključevanja polizdelkov v prikazovanje proizvodnih uspehov, da sedanji ponderji še vedno niso resnično merilo družbeno priznanega vloženega dela. Treba jih bo izpopolniti in uskladiti in jih potem spreminjati le, če se bo spremenila v proizvodnji nekega izdelka ali več izdelkov tehnična opremljenost ali če se bo spremenil tehnološki postopek.
Prodajni rezultati gotovih izdelkov kažejo, da je postala letos prodaja bolj enakomerna. Zato so letos tudi zaloge manjše kot lani. Še bolj bo treba prilagajati proizvodnjo potrebam trga in izdelovati tisto, česar na trgu primanjkuje. Zaloge po prodajni ceni so se gibale, kakor kaže diagram št. 1. S planom smo predvideli, da bomo letos prodajne cene znižali zaradi rabatov za okrog 4 odst. Ti pa so dosegli letos le 3 odst. prodajne vrednosti, to je za okrog 0,75 odst. manj kot v preteklem prvem polletju.
Letos je izvoz močno zaostal. V lanskem prvem polletju smo izvozili za 352.302 dolarja izdelkov —
pretežno v Romunijo in na Polj- ,	_	. ,
letošnjem prvem polletju skoroda nespremenjena. To kaze,
Povprečno število zaposlenih se je letos povečalo za 1,5 odst., količina vloženega dela pa je ostala
sko, v
da smo v letošnjem prvem polletju slabše izkoriščali razpoložljiv
delovnem času?
Kaj pa delitev celotnega dohodka? V primerjavi z lanskim prvim polletjem se je povečal za 37,4 odst. zaradi uveljavitve načela deliti dohodek na osnovi plačanih prodanih izdelkov. Celotni dohodek letošnjega prvega polletja znaša 5.424,242.635 dinarjev. Ugotovili pa smo takole:
STANJE ZALOG PO PRODAJNI CENI
137,2
loo, o
lo5,o
diagram št. 1
pa komaj za 138.814 dolarjev — na Poljsko, v Bolgarijo, v Zapad-no Nemčijo, v Jordan in Grčijo ter nekaj malega v Južnoafriško unijo.
Letos se je ekonomičnost nekoliko dvignila, ne pa toliko, kot smo predvidevali s planom. Stroški na enoto iadelka so se zmanjšali od 885 na 881 dinarjev za kilogram. Lani smo uspeli v prvem polletju ustvariti pri 100 dinarjev skupnih stroškov za 137 dinarjev vredne proizvode, po prodajni ceni, letos pa to povečali na 140 dinarjev.
		din
— iztržek za v letu 1962 pro-		
dane izdelke		1.320,260.579
— iztržek za v letu 1963 pro-		
dane izdelke		5.439,618.776
O skupni iztržek		6.759,879.355
® razne storitve	+	34,862.101
• izvoz	+	164,267.111
• realizacija lastnih stori-		
tev	+	129,004.874
O realizacija investicij v		
lastni režiji	+	18,483.177
® realizacija izdelkov brez		
povračila	+	31.044
8 realizacija materiala in		
odpadkov	' +	48,787.948
PRODAJNA CENA		7.155,315.610
RABATI	—	163,196.415
VREDNOST SKUPNE PRO-		
DAJE		6.992,119.195
VREDNOST NEPLAČANE		
PRODAJE	—	1.584,127.144
SKUPNA PLAČANA PRODAJA		5.407,992.051
drugi dohodki	+	16,250.584
CELOTNI DOHODEK POD-		
JETJA		5.424,242.635
odštejemo od celotnega do- ki	so sorazmerno	manjše kot v
hodka vsa porabljena sredstva, lanskem letu. Precejšen delež pa dobimo čisti dohodek. Ta je zna- ima pri tem tudi spremenjen sor-šal v letošnjem prvem polletju timent proizvodnje.
2.124,394.006 dinarjev ali za 51 odst. več kot v istem obdobju lanskega hodka leta.
Če odštejemo od čistega dohodka še akumulacijo za družbo
Ce odbijemo od letošnjega do-666,876.310 dinarjev prispevka federaciji, ugotovimo čisti dohodek 566,844.863 dinarje. Ta je v primerjavi z lanskim v
(prometni davek in ostale družbe- prvem polletju za 55,6 odst. večne prispevke pred delitvijo dohod- ji.
ka), ugotovimo dohodek, ki se je v primerjavi z lanskim prvim poletjem povečal za 55,6 odst. Na nar jev, to so vplivale letos družbene ob- sploh ni veznosti pred delitvijo dohodka,

Mali avtobus vozi njem voznem redu:
po nasled-
želo, oni pa prav tako, ker so se vračali domov. Noč smo prespali v vlaku, ki je požiral kilometre kot za stavo. Udobno sicer ni bilo, toda taborniki smo je bil skoraj že poldan. Mimo vajeni tudi kaj hujšega.
Prebudili smo se pozno, saj naših oken so bežala nemška mesta, tovarne, rudniki. Bili. smo že v Porurju. Potem smo zapeljali na belgijska tla in izstopili pozno popoldne v belgijskem glavnem mestu Bruxelle-su.
Utrujeni smo bili, zato smo
Letos poleti je prebivala v Belgiji skupina gorenjskih tabornikov. Vrnili so obisk »Rdečim sokolom« iz Liega in se hkrati odzvali povabilu bruxellskih tabornikov. Med tridesetimi udeleženci so bili tudi Alojz Veselič, Ludvik Paušer, Stane Rotar in Jože Boltez. Naša sodelavca Alojz in Ludvik sta izpolnila obljubo, da bosta pripravila vrsto sestavkov s poti po Belgiji, in tako pričenjamo danes objavljati njune zapiske.
nicami. Gostitelji so povedali, da jih je gradnja veljala okrog 25 milijard dinarjev!
že pogled s kakega petega nadstropja ene izmed mogočnih zgradb naselja CERIA na Bru-xelles je obetal za naslednje dni mnogo novega, zanimivega in poučnega.
Prvič smo občutili velemestni vrvež
- Četudi smo govorili na vlaku, predno smo se ustavili v belgijski prestolnici, da bomo šli najprej nekoliko spat, nas je mogočno mesto zvabilo. Po obilni večerji smo šli na prvi, kar ma-
Odhod izpred postaj zjutraj pri križišču na Rupi ob 5.25 uri pri Laknerju na Kokrici	5.30
z Velkega hriba	5.33
obrat I v Kranju	5.45
Odhod izpred postaj popoldne obrat I v Kranju ob 14.03 uri
Težko pričakovani dan |e končno tu
Končno se je uresničilo! V soboto, 27. julija smo se pridružili skupini belgijskih »Rdečih sokolov«, ki so dva tedna taborili ob Šobčevem bajerju pri Lescah. Mi smo bili srečni, ker smo potovali v tujo, nepoznano de-
komaj čakali na počitek. Domačini so nas nastanili v CERIA, kar pomeni kratico za vsebelgij-ski šolski center za šolanje kadrov, ki delajo v živilski industriji in v gostinstvu. To je res celo naselje modernih, velikih zgradb z mehanizirano kuhinjo, restavracijo, pokritim plavalnim bazenom in zelo udobnimi spal-
V Liegu so se od nas poslovili belgijski »Rdeči sokoli«
Med bivanjem v Bruxellesu smo stanovali v mogočnem internatu šole prehrambene industrije cele Belgije. Gradnja šole, internata in športnih objektov je veljala okrog 25 milijard dinarjev
lo plah ogled velemestnega vrvenja. Vsi brez izjeme smo ga občutili prvič.
Na ulicah se gnetejo ljudje. Ko nastopi mrak, zažare tisočeri neonski reklamni napisi v vseh mogočih barvah. Po cestah drvijo avtomobili s hitrostjo, ki je na prvi pogled vratolomna. Belgijci pravijo, da tako mora biti, kajti kdor vozi počasneje kot s hitrostjo 60 kilometrov na uro, ta ovira promet! Je mar potem čudno, če smo se držali kar v skupini in če so nas želje po majhnih »pobegih« v stranske ulice takoj minile?
Že prvi večer smo si ogledali mogočni Luna park. Razprostira se ob celi aveniji Fousny, nedaleč od železniške postaje. To je zabavišče, kjer lahko vidiš za denar vse — od navadnih artistov do znanega (pri nas sicer manj) strip-teasa. Vodnik nam je tudi pokazal baročni kip fantka, ki moči. Zaradi tistega, za nekatere ljudi res morda nekoliko pohujšljivega močenja so prišli spori med raznimi belgijskimi verskimi skupinami že v zgodovino. In kako je to bilo, o tem več v naslednji številki!
(Se nadaljuje)
Prispevek od izrednega dohodka je letos nizek — 1,089.977 di-preteklem letu pa ga bilo, ker so povprečni osebni dohodki za našo panogo, ki služijo kot instrument pri ugotavljanju izrednega dohodka, poskočili od lanskega leta za 65 dinarjev na uro.
Ce odštejemo od doseženega čistega dohodka znesek, ki smo ga porabili za kritje naših osebnih dohodkov, vkalkuliranih v prodaji in plačani prodaji, dobimo še ostanek čistega dohodka za sklade. Pregled omogoča diagram št. 2. V letošnjem prvem polletju se je čisti dohodek povečal v primerjavi z lanskim prvim polletjem za 49 odst., skladi pa za 83 odst.
Ce združimo vse omenjene podatke in jih primerjamo, ugotovimo naslednje povečanje od lanskega do letošnjega I. polletja:
• proizvodnja v kilogramih za 17,6 odst.
® vrednost dosežene proizvodnje v dinarjih za 20,8 odst.
® dosežena proizvodnja v norma/urah za 17,2 odst.
® vkalkulirane ure tovarne, Gumarskega instituta in izobraževalnega centra za 10,0 odst.
@ izplačani čisti dohodek tovarne za 16,0 odst.
Povečanje produktivnosti je bilo v istem obdobju:
0 v kilogramih na eno uro za 7,0 odst.
® v dinarjih za eno uro za 9,8 odst.
0 v norma/urah za 6,6 odst.
mi
Pred nami je spet sezona rekreacijskega športnega udejstvovanja; in raznih tekmovanj
Tako ... Letni oddih je v glav- vedno so možnosti, da se jim večji del najaktivnejših ali pred
▲ Spet bo oživelo nogometnoigrišče pred Mlekarsko šolose bo iA v čirčah, kajti boj med eko-nomskimi enotami za točke nadaljev'Pr,tlodnjm dneh
nem za večino naših bravcev že mimo. Spet prehajamo v normalni delovni tempo in tudi na rekreacijskem področju udejstvovanja članov kolektiva opažamo že večjo dejavnost.
V malem nogometu je preostalo le še nekaj kol in konec bo prvenstva za sezono 1962/63. Kdo bo zmagovavec, še vedno ni povsem jasno. Upamo, da zvemo to že v
priključite in pričnete redno va- zaključkom tega študija ali pa se diti.	pripravlja na izpite za vpis.
Za šahiste bo premora konec, O programu nadaljnje dejavno-ko bodo mimo sprejemni izpiti sti te ali one panoge bomo še na tehniški gumarski šoli, saj je pisali v naslednjih številkah.
Nagradna slikovna križanka
Tokrat objavljamo spet nagradno slikovno križanko. — Upamo, da z njo ne boste imeli prevelikih težav. Med re-ševavce, ki bodo pravočasno oddali pravilne rešitve pri dežurnih vratarjih ali v uredništvu lista, bomo z žrebom razdelili pet denarnih nagrad — eno za 5000 in štiri za 1000 din. ROK ZA ODDAJO REŠITEV JE SOBOTA, 21. SEPT. 1963. Nagrade pa bomo izplačali le v primeru, če bo oddanih rešitev več kot petdeset!
V poštev za žrebanje pridejo člani kolektiva, njihovi ožji svojci, upokojeni člani kolektiva, člani kolektiva, ki služijo kadrovski rok, učenci poklicne gumarske šole in naši štipendisti!
Kako poteka quiz „A!i poznaš svoj kolektiv ?H
Igravci rokometa bodo pričeli redno vaditi, kajti letos jih čaka resnejše tekmovanje. Pogoji so tokrat precej boljši, saj imajo sedaj na voljo kar dve igrišči na novem stadionu.
Prvi dve koli nagradnega tek-	. ,	,	,
movanja ali quiza sta mimo. Na- Kegljavci bodo nadaljevali me-men, da vas spodbudimo k bolj- sečno krozkovno tekmovanje^ za šemu poznavanju podjetja, smo P°kal Kranja, Miro Ambrožič m dosegli le deloma. Ugotovili pa Avgust Potušek pa bosta odpoto-smo, da vas večina res bore malo va'a konec meseca na turnejo v pozna tovarno, njene ljudi, stroje, Zapadno Nemčijo, da zastopata delovne postopke itd.	barve sindikalne reprezentance
Izmed reševavcev, ki so pravil- Kranja, no odgovorili na zastavljena vpra- Planinarstvo je zaživelo. V ne-šanja v 1. in v 2. kolu, je poseb- deljo se je povzpela skupina člana komisija izžrebala nagrajence, nov kolektiva na Triglav,
M
zakonca iz našega kolektiva, drugič pa par, ki sploh ni zaposlen v našem podjetju.
Kar zamislite si na primer naslednji prizor:	Okrog pol druge
tire ponoči skali nočni mir kričanje ženskega alta in moškega basa, pa psovanje itd. Potem se zasliši zamolklo udarjanje in nato klici na pomoč. In to v sobi, kjer si delita prostor dve družini!
K sreči, da imamo telefon v do-T erad grajam, kajti graje je že mu in da je v prvem primeril mi-tako ali tako povsod preveč, ličnik energično ukrepal. V dru-Toda, če se primeri kaj talke- gem primeru pa bi lahko ukrepali
500 Črtu a "e še neka^^^etnih izle" ^ar nam '?1 v Ponos’ P™ ne ^ar l^ovavci sami, saj se uprav-3 cr u p j	tv	Ijanje
konča za tovarniškimi
Spodaj našteti prejmejo po	>™ j- — --j ........—-	.	,
dinarjev:	tov v prihajajočo jesensko na- morem molčati.	ijanje ne
Anton Bajuk, Franc Balanč, ravo.	Spregovoril bi namreč rad nekaj tirati.
Ljubica Benčan Pavla Eržen, An- xucii za igranje namiznega te- besed o tistih letovavcih, ki misli- Upam, da opisanih primerov ne 7 H eJn k a	nn rt- n ‘TnvI’ nisa bodo sPet možnosti, saj je jo da je p0čiimški dom v Crikvc- bo več in da bodo letovavci imeli
irsussr&sas'S*•»-*. - * r ** rsš.-ssssr- •*•* ~ f°,“	jz** '*•«** ^
Jožica Škrjanc, Ljubica Škrjanc,	K	'od vašega
Danica Zalar, Marica Zalaznik, Neumorni so tudi strelci, ki Panoci planu skoraj ves dom po-
Jožica Žnidaršič in Anica Žun. sploh ne poznajo počitka. Še konci. Enkrat sta se »spopadla* dva	Pepeta Lez’nge