Y)oV/.T>ostni
izvod-
1 P. n.
Licejska
knjižnica-
M
fetes C	*Äf Ofiln pol lete
Jetri lete t6 dm. hrren Jugoslavije! leto 120 (fin. Inserat! (dl oznanila st «aračunajo po dogovoru; pri •Bserirmtju primeren popasi gprrjrmn naročnino, Inserote in rel inierurban it. 113,
54. štey.
Ljui>ijana'
STRAŽA
BmIiIub pnlitiSen Uit ut Jisraskt QniiM
Maribor, dne 14. maja 1033.
Nasilje in njegovi zagovorniki.
Z ozirom na zelo ogroženo javno varnost v. Sloveniji je izdala pokrajinska uprava naredbo glede posesti o-rožja in zbiranja po ulicah. Ta odredba je pametna in potrebna in če se bo dobro in vestno izvajala, tudi uspehi ne bodo izostali. Vsi pošteni in pametni ljudje se strinjajo v tem, da je potrebna največja previdnost glede dovoljenja oborožitve in da je že skrajni čas, da se orožje odvzame ljudem, ki so si ga prisvojili neopravičeno in celo iz zlobnih namenov.
V -urejenih razmerah in v državah, kjer je pravi Ved in mir, je malo oboroženih ljudi, kulturni svet sploh odklanja orožje in če se ljudje izven oborožene sile, M jo ima vsaka država, oborožil jej o, je že dan povod za dvome o važnosti in veljavi zakonov. Razmere v državi bi se lahko presodilo že po številu izdanih o-rožnih listov. Kjer oblast dovoli, da se toliko in toliko civ-ilistov oboroži, je že dokumentirano, da v državi ne zadostuje zakonito določena oborožena sila in da se javna varnost nagiba proti ničli. Pri nas je mnogo lju--da oboroženih in sedaj je potrebna celo revizija glede posesti orožja. To je znamenje neurejenih razmer in proti odredbam, ki skušajo vse to zopet urediti, se postavljajo samo oni, ki so krivi, da je prišla tako daleč.
Mi smo balkanska država, imamo odmetnike ali komite in že praznujejo Jurjevo v spomin nekdanjih ustašev proti Turkom, se že pojavijo struje in sile, ki nekdanje ustaštvo proti tujemu nasilju presadijo med brate in v domačo, skupno hišo. To je zločin in njegovi povzročitelji ali očetje so oni, ki vodijo politiko nasilja. V hiši, ki, je skupno in drago plačana last treh bratov, se je naselil zlobni duh, ki ob sporih, ki so navadni in naravni med brali, tišči v roke orožje ter nagovarja na uboj. V srbskem delu naše države je že kot ostanek nek danjih ustaških časov v navadi, da se posest orožja smatra kat znak državne polnopravnosti. Ko je na Balkanu vladal musliman, so vsi Turki z orožjem strahovali Sžbe in Bolgare, ko se je pa obrnilo, je pa Srb in Bolgar z revolverjem in hancižarjem strahoval Turke.
Mi Slovenci in Hrvati smo se parlamentarnim po torn borili za svoje pravice, orožja nismo rabili, pač pa smo orožje odklanjali ter metali v stran, kar je bil naj-večji udarec za habsburško nasilno politiko. Slovenija in Hrvatska je dala vojake, ki so iz avstrijskega vojnega tabora prešli na stran zaveznikov, ki so se borili tedaj v znamenju demokracije in svobode proti nasilni politiki Avstrije in Nemčije, drugi Slovenci in Hrvati so pa pokazali svoj odpor proti nasilju s tem, da so metali orožje proč v zavesti, da mora zmagati ideja miru proti nasilju.
Nasilna politika je ugonobila carsko Busijo, Nemčijo in Avstrijo in zmagata je ideja miru, človečanstva in sprave. Imamo novo Rusijo, novo Nemčijo in nov j Avstrijo ter tudi novo Bolgarijo, ki rajši odklanja dele svojega državnega telesa, kot pa bi se podajala v spore s svojimi sosedi. Plod odpora proti nasilju je tudi naša država, samo to je v našo nesrečo, da so politiki, ki hočejo po vsej sili voditi ter vladali tej skupni državi, prevzeli vse nasilne metode, ki so poprej druge države ugonobile. Nasilna politika Beograda se prav nič ne razlikuje od nasilne politike nekdanjega Dunaja in Budimpešte.
Začetniki in nosilci nasilne politike so bili demokrati in oni so tudi tisti, ki danes protestirajo proti odredbi glede posesti orožja in zbiranja po ulicah. Demokrati so skovali izjemne zakone proti izmišljenemu za-rotništvu, sami pa snujejo zarotniške in teroristične organizacije v zaščito in oporo svoje stranke. Zakon o zaščiti države je v resnici zakon v zaščito policajdemo-kraci je in režima in danes, ko postaje režim treznejši ter izdaja zakone, ki naj v imenu javne varnosti še rešijo, kar se rešiti da, so ravno demokrati oni, ki vpijejo, da je to nasilje in reakcijonarstvo.
Na jugu so z revolverji hodili na volilne shode, v svoji stranki imajo ljudi, ki zahtevajo važna mesta s pozivom na svojo krvavo preteklost, in ko pride danes povelje proti sili in proti zlorabi orožja, so ravno demokrati ,ki vstajajo proti temu ter rotijo celo slovensko javnost proti nekakemu «policaj-klerikalizmu.« Demokrati kličejo slovensko javnost! Ali je sploh mogoče več ironije in tudi predrznosti! — Proti naredbi za varstvo miru kličejo očetje odmetnikov m hajdukov, vzgojitelji atentatorjev in drugih nasilnikov miroljubno slovensko javnost na pomoč in na svojo stran. Demokratski zaupnik in orjunec, ki danes napade mirnega in za obram bo nesposobnega človeka, kliče jutri slovensko javnost, naj ona pozdravi nasilje in krivico. Pred javnostjo še nikdar ni hodilo toliko hinavcev in demagogov, kakor danes. In vsi, kar jih je, izhajajo iz šole policajdemo-kracije.
Danes kličejo slovensko javnost, kličejo in kličejo, kakor da javnost ne bi bila odgovorila že dne 18. marca. Danes jo kličejo, kakor da bi bila vsa za njimi, te daj jo pa niso znali poklicati, ko so hoteli s sleparijo, demagogijo in hinavščino spraviti Kukovce, Žerjave in druge v parlament. Klicali so slovensko javnost, samo
! da se ona ni odzvala in za vsako, količkaj pošteno stran ko, bi bilo to dovolj. Demokrati pa niso pošteni in zato j še danes kličejo javnost, o kateri najboljše vedo, da ni j za njimi.
Uprava, ki je s tem začela boljšo in kulturnejšo pot, da se je njih odkrižala, izdaja danes odredbe, ki naj bi zajezile poplavo balkanskega hajduštva, demokrati, i ki so sejali nasilje, pa ne poznajo več svojega semena in v strahu pred žetvo kličejo javnost, ki jih je najod-ločnejše odklonila.
1 Slovensko javnost kliče Žerjav, kliče jo Kukovec in kliče jo celo kak Rehar, ki se udeležuje vseh orjunaških razbojniških pohodov. — Kaj naj slovenska javnost odgovori? — Odgovorila je pri volitvah, odgovarja sedaj v gospodarskih in drugih ozirih in kaj se da sploh še odgovoriti?! — Edino to še ostane, da sedaj policajde-■ mokratom, ki psujejo in hujskajo proti odredbi za mir in red, pokaže, da ima batina dva kraja in da je drugi močnejši kot prvi.
Politični položaj?~
Nekaj o političnem položaju. Verifikacijski odbor : je dovršil svoje delo in razveljavil 3 demokratske man-I date. Prihodnja seja narodne skupščine bo jutri. Ob tej i priliki se bo potrdilo delo verifikacijskega odbora in ; nato bo narodna skupščina zopet odgodena do torka i po binkoštih. V petek sta se mudila v Beogradu dva i Radičeva odposlanca in sta konferirala s Pašičem, Jovanovičem, dr. Pelešem in z Jugoslovanskim klubom. V Zagrebu se je posvetoval te dni dalje časa z Radičem dr. Korošec. Pogajanja dr. Korošca z radikalnim klubom so se začela danes v Beogradu. Dr. Korošec bo predložil radikalom zahteve revizijonističnega bloka.
Nasilje napram demokratom. Dr, žerjav in dr. Kukovec sla propadla pri volitvah, ker nista dosegla količnika. Oba sta se pritožila radi propasti na verifikacijski odbor v Beograd, ki je pa Seve čisto upravičeno in postavno zavrnil obe neosnovani in po policajdemo^ kratsko iz trte izviti pritožbi. Sedaj po končiioVeljavn i odločitvi verifikacijskega odbora, ko je splaval za Žerjava in Kukovca zadnji up po vodi, Pa čitamo po «Taboru« in «Jutru« o groznem nasilju, ki se je pri volitvah izvajalo ravno proti Kukovcu in Žerjavu. Seve, so la same demokratske lažitrditve brez vsakega dokaza ali konkretnega slučaja. Ako bi se bila zgodila za časa volitev demokratom najmanjša krivica, bi bili kričali, da bi jih bili slišali v Londonu, a o kakih krivicah in nasilju ni bilo niti govora, bajke o terorju si izmišljujeta Žerjav in Kukovec sedaj, ko so se njima zaprla vrata v parlament in do vladnih korit za vedno.
O «mili« nam osebi dr. Kukovca priše sobotni «Tabor« lako-le: «Dr. Kukovčeva oseba je takorekoč tesno zvezana s pojmom mariborske oblasti in mariborskega okrožja, v katerem je politično izbojeval najtežje boje skozi 20 let proti Nemcem, klerikalcem in drugim nasprotnikom.« Tako duševni invalid «Tabor« in mi bi še samo dodali to-le: Prav radi verjamemo, da je bila dr. Kukovčeva obilna osebnost s pojmom mariborske oblasti združena tako tesno, da je baš radi nje prepeljal g. Kukovec ude svojega nesrečnega rojstva iz Celja v Maribor in se tukaj v duhu vsedel na prestol velikega župana. Da, da, g. dr. Kukovec je bil v svoji policaj-demokratsko obsežni fantaziji najtesneje spojen s pojmom mariborske oblasti, a ta tesna spojitev se je dr. Kukovcu sedaj po volitvah menda tudi v njegovi fantaziji razblinila. Kar se pa tiče dr. Kukovčevih 20 letnih zmag, pa nam ni znana prav nobena. Vemo samo to, da je dr, Kukovec v bojih s klerikalci doslej dosledno pogorel in pri zadnjih volitvah pa čisto propadel. Z Nemci pa se dr. Kukovec ni bojeval, ampak se je z njimi celo družil v graškem deželnem zboru, po preobratu je Avstrijcem ponudil Radgono in še danes tiska dr. Kukovčeva Mariborska tiskarna nemško Marburgerco. — Toliko kot komentar k «mili« osebnosti g. dr. Kukovca, ki je bil do zadnjih volitev tako tesno spojen z mariborsko oblastjo in ki se je celih .20 let čisto brezuspešno boril proti klerikalcem. Sedaj pa lahko opusti dr. Kukovec vse vezi z mariborsko oblastjo in njegov zadnji volilni spopad s klerikalci je bil zanj tako porazen, da se dr, Kukovec nikdar več ne bo spuščal v boj s klerikalci.
Demokratski mandati in ruski begunci. Dokler so bili demokrati na vladi, so prikrojili volilni zakon na i iako zvit način, da je bilo vsem jasno, da to delajo samo za to, da se dokopljejo do večjega števila mandatov. Zlasti je bilo to očividno, ko so oni vzlic ustavnim odredbam zasigurali pravico do glasovanja Rusom, ki se nahajajo v naši državi. V resnici so bili vsi Rusi vpisani v volilne imenike. Demokrati so zlasti na Hrvatskem upali, da bodo ti Rusi glasovali za nje in tako oslabili Hrvate. Po končanih volitvah se je videlo, da ta ruska pomoč ni tako izdatna, kot so se je nadejali demokrati. Zlasti so odrekli Rusi na Hrvatskem, kjer so demokrat je ravno na Ruse največ zaupali. «Hrvat« pravi, da so demokrati izposlovali pravo glasovanje za Ruse, da pomagajo dr. Ribarju do mandata, ker ravno v virovi-
tički županiji, v kateri je kandidiral dr. Ribar, živi največ Rusov. V tej županiji ni bil niti eden Rus izpuščen iz volilnega imenika. Toda dr. Ribar vseeno ni bil izvoljen, dasi je glasovalo 800 Rusov. Do količnika mu je manjkalo 70 glasov. Dr. Ribar se pa sedaj ne more pomiriti z usodo in intrigira na vse kriplje, da pride do mandata. Na verifikacijski odbor je vložil pritožbo in zahteva, da se mu dodeli mandat, ker so se baje volitve vršile protipostavno. Interesantno je, kako pojmujejo sedaj demokratje volitve v tem okraju kot protipostav-ne. Oni pravijo: pri volitvah je glasovalo 800 ruskih beguncev. Rusi pa nimajo pravice glasovanja, ker niso naši državljani. Zato se mora od skupnega števila glasov odvzeti 800 ruskih glasov, pa se na ta način pride do manjšega količnika in dr. Ribar bi bil izvoljen. S to tezo so nastopili demokratje v verifikacijskem odobru, kjer pa so naleteli na odpor radikalov, ki bi na ta način izgubili tudi precej glasov, kajti Rusi gotovo niso gla-j. sovali za Radiča, ki se navdušujejo za sovjete. Škodo : bi imeli samo radikali in demokrati, Radič bi pa s ten;
I samo pridobil. Ker pa je zahteva demokratov smešna že j radi tega, da naj se uničijo glasovi Rusov samo v eni 1 županiji, jo je verifikacijski odbor odklonil, ter bo razpravljal o Riharjevem mandatu šele, ko bodo Radiče-; vi poslanci prišli v parlament in dali svoje poverilnice ; verifikacijskemu odboru. Vsekakor je to nečuvena i drznost demokratov, da pridejo s tako neumnim predlogom, ker jim je moralo biti jasno, da verifkacijski ' odbor ne bo tega upošteval.
Po svetu.
i'
Zapadna evropska varnost, toliko proslavljena ir. opevana, se je pokazala tudi v tem, da so v četrtek na i praznik fašisti prišli v hotel v Lausannu, kjer je stanovala ruska delegacija, ter ubili predsednika Vorov-I skega in oba sočlana težko ranili, švicarska vlada sedaj i izdaja vsakomogočne komunikeje, samo tega ne pove,
' da so morilci parlamentarcev ljudje, ki so sploh mir-i nemu in družabnemu življenju zrastli čez glavo.
Letna penzija invalidov s 100 invalidnosti znaša v Avstriji in Nemčiji manj kot pri nas, v Belgiji 2400 frankov (60.000 naših K), na Francoskem 3400 franko-. (85.000 naših K), v Italiji 3180 lir (56.000 naših K), na Češkem 1800 čeških K (20.000 naših K), v Ameriki 360 dolarjev (133.920 naših K), pri nas pa 1032 dinarjev, oziroma kron. Dodatki za otroke znašajo pri nas 96 D. oziroma K, na Francoskem 30—300 frankov (1 frank j 25 K), v Čehoslovaški 36—180 čeških K (1 češka K jeli naših K(, z ozirom na odstotek invalidnosti v Arne ruci ISO dolarjev (1 dolar je 372 K), v Italiji 100 lir za prvega, 75 lir za drugega, 50 lir za tretjega otroka (1 li -ra je 18 K).
Ali smo — ali nismo!
«Narod« od 3. t. m. je sporočil po nekem srbskem listu vsem Slovencem, da niso bili do preobrata nikak narod, še manj pa zgodovinski narod. Pred vojno so životarili Slovenci kakor muhe enodnevnice, čakajoč samo ure, da jih pomete nemški veter s pozorišča sveta. Ta veter bi bil gotovo zapihal, ako bi bila zmagala v svetovni vojni Nemčija. Torej letos 1. 1923 bi ne bilo več Slovencev na svetu, ampak bi se šopirili po naših krajih pruski junkerji in naši kmetje bi že bili pristni Švabi in bi kuhali mesto poštenih žgancev pristne — švabske cmoke in bi jih zalivali mesto z ocvirki, z bavarskim pivom. A glejte, prišlo je drugače. Srbi so predrli s svojimi zavezniki solunsko fronto; osvobodili so nas in so nas napravili čez noč iz enodnevnic za zgodovinski narod ter so nas kot takega pokazali Evropi. Samo Srbom in njihovim zaveznikom se imamo zahvaliti, da smo postali s preobratom narod in da leta 1923 še živimo kot Slovenci ob svojih žgancih in nismo Švabi in ne poznamo njihovih tečnih cmokov. Zato-pa moramo biti lepo pridni in ponosni, da nismo več muhe enodnevnice, ampak narod, po milosti osvobo-dilcev že celo zgodovinski narod od dneva osvobojenja.
Tako nas poučuje naš očka «Narod.« Ne vemo, ali je ta očka v svoji starosti res že postal otročji, ali pa smatra nas samo za otroke in nam hoče pripovedovati samo bajko. Kajti do takih trditev more priti le oni, ki nas ne pozna, ali pa nas v svojem napuhu ali gnjevu noče priznati. Da piše kaj takega omenjeni srbski demokratski list, se vspričo izida volitev in današnje situacije v državi nikakor ne čudimo in smairamo trditev lista samo za onemoglo, otroško psovko. A da starina «Narod« verjame in piše kaj takega, to že ni več psovanje, ampak duševna onemoglost in popolna moralna propalost.
Nočemo dokazovati, da smo tudi mi Slovenci zgodovinski narod, ker se nam zdi otročje to dokazovanje. Vsak otrok že ve, koliko stoletij že gospodarimo na svoji posesti; da smo imeli svoje kneze in vojvode, in smo včasih pošteno udarili s pestjo v knjigo zgodovine. — Seveda, srbskemu dopisniku pač ni znano vse to, ker nima niti pojma o naši zgodovini, ker je enostavno še
»ikoli ni eital in je njemu srbska ibičajka fraza «Švab ski hlapci« obenem tudi vsa slov. nška zgodovina, iri, mi smo ponosni na svojo zgodovino in si je ne pustimo blatiti nikogar. Da so nas zasužnjili Nemci in smo robovali tisoč let, to nam ne jemlje nikoli znamenja zgodovinskega naroda. Tudi Srbi, ki se toliko ponašajo s svojo zgodovino, so robovali stoletja še hujšemu in sramotnejšemu sovražniku koi. mi.. .Z isto pravico bi mogli tedaj tudr trti Srbom* očitati, da niso zgodovinski narod. In tudi Cehom in’ Poljakom in Kuiöünöm in'5 Italijanom — to sc pravi vsem narodom celega sveta.
Kajti ni naroda na svetu, ki ga ni že enkrat premagal drugi narod in mu ni moral gotovi čas služiti, lorej po nazorih srbskega demokrata in «Naroda« ni na svetu zgodovinskih narodov, če jih ni, pa tudi slovenskega ni treba.
Otročja in nevzdržna se nam zdi tuđi trditev, da nas je rešil nemškega poplavljenja samo zlom solunske fronte, ki se pri nas v nji tolikokrat in tolikokrat ponavlja kakor v Italiji o največji laški zmagi na Piavi. V nihče ne govori resnice o veliki revoluciji, ki je vrela po vseh dušah avstrijskih Slovanov že davno preti omenjenima dvema zlomoma. Vsak Slovenec je vedel, da pride polom, a ne od zunaj, ampak od znotraj — od nas samih. Krekova zgodovinska majska deklaracija je bilo jedro, je bil vulkan narodne revolucije, ki je izbruhnila in je bila edina povod zloma solunskega in pijavskega. Treba ni bilo zaveznikov, da nas osvobodi. Osvobodili smo se sami in zavezniki so bili samo indice; len povod naše osvoboditve. Tega prepričanja si ne n mo vzeti .ker smo preveč ponosni na svojo lastno zmago, ponosni z isto pravico, kot Srbi na Solun in Italijani na svojo «veliko« Piavo.
Be sinešnejša se nam zdi trditev, da bi Slovenci izginili z zemeljskega površja v slučaju, da je Nemčija prevladala v svetovni vojni. Srbski demokratje in z njimi tudi «Narod« so o tem sveto prepričani. Spominjamo se, cla so med vojno ponavljan to frazo avstrijski Velenemci. Pomilovalno smo se morali posmehovati in v javnosti nismo hoteli niti reagirati na to otročarijo. Požirali so nas tisoč let, a so nas požrli komaj stoiisoč, a še to v času, ko ni bilo pri nas o narodni silni zavesti niti govora. Pa da bi nas zdaj požrli, ko je naša odpornost, kultura, samozavest, na višku? Ej, kdo bi mogel verjeti? Kdo drugi, kot naš očka «Narod«, ki je že menda obupal sam nad seboj in nad svojo stranko ter je že sit svojega brezplodnega življenja in bi rad omahni! kot trhel hrast, ki vzdihuje že leta in leta brez sadu.
Srbskemu demokratskemu poznavalcu Slovencev pa priporočamo Grudnovo «Zgodovino slov* naroda«. Prišla mu bo prilično dobro. Spoznal bo pomen zgodovine in bo uvidel, da zgodovino ne delajo samo hand-žarji in komitaši, ampak nekaj vse kaj drugega. Bili smo Slovenci in ostanemo Slovenci. Božja volja nas je poklicala v svobodo in svobodni tudi hočemo ostati. Dolgo smo se borili za svobodo; če bi bili pa propadli v svetovni vojni in bi nas zdaj spet tlačili Nemci, misli mo, da bi ne bili sami, ampak bi bili z nami tudi naš' bratje Srbi, po katerih hrbtih bi gradili Nemci — kakor po našin — svoj utopistični velenemški most do Soluna.	J. V.
Dnevne novice.
Vse p. n. gg. duhovnike, ki želijo na dan Marijan skega shoda biti gostje misijonarjev, prosimo, naj blagovolijo to kmalu sporočiti na naslov: Misijonarji, Sv. Jožef, Celje.
Izredno stanje v Sloveniji. «Jutro« piše sledečo: Strah pred'Orjuno je v kosteh klerikalcem. Prva njiho va zahteva, ko so se zavezali podpirati homogeno ra-dikalsko vlado, je bila: razpust Or june. Dokler pa to n. gre, naj se vsaj razoroži. In tako je veliki župan dr. Lukan izdal dekret, s kojim se odreja razoroženje vse; oseb do 30. leta in obenem revizija orožnih listov tudi za starejše ljudi. Izdalo to seveda ne bo nič. Kakor j: videti, je SLS že začela s policijskim režimom.« Tako «Jutro« in po njegovem mnenju je to policijski režim, ako se tolovajskim orjuncem odvzame orožje in ako so bo vtaknilo razbojniške poškodovalce tuje lastnine in osebne varnosti pod ključ. Demokratske stranke se sedaj držijo edinole dobro plačani kriminalni tipi, ki spadajo vsi v zapor in če se bo te pošteno prijelo, bo ta korak vlade samo v povzdigo državnega ugleda in veliko zadoščenje za vse ljudske mase, ki. so vsled poli -cajdemokralsko-orjunskega nasilja razburkane d •> skrajnosti. Tako je torej z izrednim stanjem v Slovenki in s SLS policijskim režimom.
Or juna ima svoj orden. Zagrebška Orjuna poročen da je predsednik centralnega odbora dr. Mirko Koroli ja v Zagrebu odlikoval z redom zelenega zmaja dv s člana zagrebške Orjune. Ta dva orjunca sta se dosb ■ najbolj odlikovala glede razbojniških pretepov in radi tega bo dičil njuni prsi sedaj or j unski zeleni zmaj. - -Odlikovanje razbojnikov, nočnih vlomilcev, obcestni : pretepačev in kričačev je mogoče samo pri nas in go -tovo nikjer drugod na svetu. Nič se ne bomo čudi v ako bo dr, Koralija prišel lepega dne v Maribor in d^ -lil zelenega zmaja vsem onim, ki so razbili Cirilov o tiskarno, vrgli bombo v Slov. Bistrici, težko poškodova li invalida Goleča, prebatinili dve ženski itd. Da, da, žalostna nam majka, ker si tolovaji delijo m- i seboj odlikovanja za izvršena divjaštva. Kulturna jo pa naša napredna inteligenca pod svobodnim solnce .i danes tako, kot še ni bila nikoli!
Or junaška pravičnost. V nekaterih okrajih v Liki vlada silna lakota, ker je lansko leto vsled suše propadla vsa žetev. Tem bednim krajem je prihitela na pomoč javna usmiljenost, ter se zbirajo po celi Hrvatski darovi za gladujoee prebivalce Like. Poslanih je že
velik vagonov koruze in drugih živil, da se tem bednikom vsaj, nekoliko odpomore. Sedaj pa so začeli nekateri, elementi, bedni položaj naroda izrabljati v naj
grše politične namene na ta način, da dele živež samo svojim pristašem, dočim drugim ljudem ne preostaja drugega, kot umreti od lakote, ako se nočejo pokorit; tem zločincem ter izprenieniti svoje politično mišljenje. V lapački okraj, kjer vlada največji glad, je komit za pomoč' gladujhfim poslal 1 vagon koruze, katero In moral okrajni predstojnik razdeliti med najpotrebnejše prebivalstvo. On pa je to celo stvar prepustil tamošnj. Orjuni, ki je koruzo razdelila izključno demokratskin privržencem in to celo demokratskim židovskim trgovcem, ki so potem prodajali koruzo za drag denar siro mašnemu ljudstvu. Radičevi in radikalni privrženci ni so dobili niti zrna, dasi tvorijo ravno ti najbolj siro mašne sloje v Liki. Višek predrznosti pa je pokazala Orjuna, ko je rekla, da je to koruzo poslal sam Pri bičevie svojim zvestim volilcem. Orjuna je s tem po kazala, da ni nobena patrijotska organizacija, temveč popolnoma slepo, teroristično orožje v rokah policaj-demokratov, in njihovega Pribičeviča.
Tragedija optantov iz Batanje. Leta 1919 je poslala naša vlada v Batanjo na Madžarskem svoje ljudi, d.: nagovorijo tamošnje Srbe, naj optirajo za Jugoslavijo, ker dobijo, kakor hitro se preselijo, na posestvu grof: Choteka 8000 ha zemlje. Batanjci so optirali, a ko s imeli priti v Jugoslavijo, je vlada odpravila sekvester nad posestvom grofa Choteka. Pri odpravi sekvestra so gotovi veljaki zaslužili lepe svote, za optante je pa vla da določila Ovčje polje. Kako je izgledala kolonizacije na Ovčjem polju, smo že poročali, sedaj pa treba še t pristaviti, da so optanti vse svoje prodali na Madžars kem za malovredne madžarske krone in da so samo na potrebnejše prinesli s seboj v Jugoslavijo. V Batam! so Srhi dobro živeli, imeli so rodovitna polja, ko so pa prišli na Ovčje polje, so dobili slabo zemljo in oblast; so jim še svetovale, naj ne hodijo brez orožja na polje, ker je vse polno komitov. Oblast od svoje strani ni pra-ničesar ukrenila, da jim olajša prehod od dobrega ne slabo in celo na najslabše ob splošnem pomanjkanju in največji nevarnosti za posest in življenje. Na pusten: Ovčjem polju je optantom že čez par dni zmanjkalo hrane. Vse, kar so prinesli s seboj, so porabili, a na no vo živeža ni nikjer dobiti. Na vse strani so prosili pomoči in dobri ljudje iz Bačke so jim res poslali dva vagona koruze. Ko so pa sestradani optanti prihiteli, da to koruzo prevzamejo na postaji, se je zahtevalo od njih
43.000	din. za stroške. To je. optante tako ogorčilo, da so zapustili Ovčje polje ter odšli v Novi Sad. Tu so jih končno poslali na posestvo grofa Choteka ter nastanio po hlevih. Sedaj pa čakajo po teh hlevih na dovoljenj«, da si za svoj denar nakupijo zemljo po Vojvodini. Na Ovčjem polju je ostalo še 170 rodbin v najbednejšem stanju. Seveda se okrog teh siromakov neprestano plazijo domačini, da izmolzejo iz njih še tisto malo, kar imajo. Eni jih strašijo s komiti, drugi pa svetujejo, da bi bilo bolje izseliti se v Argentinijo. Ko je bila depu tacija teh prevaranih in zapuščenih revežev pri mini stru za agrarno reformo Kosti Miletiču, se je ta baje iz -razil, da nima za njih niti minute na razpolago.
Invalidske zadeve. Ker so se pri zadnjem pregledu invalidov izvršile mnoge krivice in se je vsled tega vlo -žilo mnogo pritožb, je bilo ministrstvo socijalne politik« primorano odrediti ponovni pregled invalidov. Zastop niki invalidskih organizacij bodo pri tem pregledu pa -žili, da se ne bodo kratile pravice invalidov in se bodo v vsakem slučaju, kjer se ne bo pravilno postopalo, vložila pritožba in opozorilo poslance. Država naj da invalidom, kar jim gre, varčuje naj drugod ima dovolj prilike zato.
Naša reparacijska komisija v Wiesbaden-«. Beograjska «Pravda« prinaša dopis iz Wiesbadena ter hoče ž njim dokazati, da našo državo več stanejo razi i «strokovnjaki«, ki so bili odposlani, da prevzamejo voj-no odškodnino, kot je to vredno, kar so naši siromaki prejeli do sedaj od priznane odškodnine. Dopis trdi, da je komisija v Wiesbadenu sestavljena po samih pro-lekcijah, da dobivajo njeni člani plačo v zlatih frankih (po 2500—4000 frankov mesečno), da nič ne delajo in da pri lem še špekulirajo na račun države ter se bogatijo. Nekatere so morali radi raznih škandalov že odpustiti. Drugi, ki so ostali, pa tudi niso bolji, ali so pa vsaj za svoje delo popolnoma nesposobni.
Afero z vojaškim suknom razkrivajo nekateri beo grajski listi. Velike količine sukna naj bi bil prodal ne ki londonski Židov po posredovanju Pašičevega sina in to sukno naj bi sedaj minister financ dr. Stojadinovic plačal ter odstopil vojnemu ministrstvu v uporabo, četudi je sukno silno drago, pri tem pa preležano, razje • deno od moljev in tako skoraj neporabno. Radikals i listi vse to zanikajo ter namigujejo na neko drugo life feracijo vojaškega sukna iz Dunaja po posredovanju nekih drugih oseb. — Pri liferacijah se goljufa, to je gotovo, ker se pa uganja korupcija od raznih strani v «porodici«, se take afere doslej še niso razčistile, temveč v skupnem interesu potlačile.
Zaslužena kazen. (Dopis iz Ruš). Zaslužena kazen je zadela pri sodišču zakonca Petra in Marijo Obrovni . Trosila sta proti našemu priljubljenemu gospodu žuj -niku Ilcu žaljive vesti, skrila sta se celo za anonimno. . Ko pa se ju je poklicalo k sodišču na odgovor, sta vse hitro preklicala in obžalovala in prosila za odpuščanje. Vrhu tega morata plačati veliko stroškov.^ Le veliko dušnosti gospoda župnika se imata zahvaliti, da niš a šla v zapor.
Najlepše darilo za birmance je lep rožni venec :n lep molitvenik. Botre opozarjamo, da ima Tiskarna sv. Cirila v Mariboru veliko izbiro takih molitvenikov in rožnih vencev po primeroma zelo nizkih cenah, za:o
sem botrom toplo priporočamo, da si v Cirilovi tiskarni nakupijo ta darila. Dobijo jih tudi lahko po pošti.

Iz Celja.
Takega denarnega zavoda pač ne bomo podpirali! Iz Celja nam poročajo: Naši demokrati so iz gole sebičnosti^spremenili staro Posojilnico v Narodnem domu v delniško družbo, pri kateri bodo nikdar' siti liberäthG advoKati za svoj denar dobivali 15% obresti in si za svoje «ado« dovoljevali visoke nagrade. Gg. so pozabili, na so zavod ustanovili slovenski kmetje, da so vloge prinašali slovenski kmetje, cia so obresti plačevali sl#-' ens^i imetje, šd so in zavod pretvorili v banko, ki bo v hasek le advokatu dr. Sernecu in njegovi žlahti, ki no iG.no zaslužila stotisoce in stotisoce, dočim bo moral posojilojemalec dva- do trikrat višje obresti plačevati, 'kakor jih je plačeval prej, ko je bila Posojilnica zadruga. Pri Posojilnici, ki je postala banka, ne jamčijo več člani, zato je najboljše, da vlagatelji dvignejo svoje vloge, ker je znano, da se banke spuščajo v razne špekulacije. Dr. Sernec noče nas imeti, zato nam je vzel Posojilnico in jo dal v roke ljudem, ki ne marajo kmeta in delavca, mi pa bomo naše vloge dvignili in naložili v zavodih, ki zastopajo koristi najširših slojev. Dr. Sernec je proglasil za uradno glasilo Posojilnice v Narodnem domu liberalna časopisa «Slov. Narod« in «Nova doba« v trdni nadi, da bodo uredniki in dopisniki teh listov zalagali njegovo novo banko z denarjem. Slučaj v Celju nam priča, kam pridemo, ako bi liberalci dobili denarne zavode v svoje roke. Liberalec pozna le svoj žep, mali kmet, obrtnik, trgovec itd., ki potrebuje cen denar, ne more pričakovati od liberalcev pomoči, liberalec želi, cla draginja eš narašča, ker zvišuje obrestne mere — to je bil namreč povod za spremembo Posojilnice v banko — podraži blago in izdelke. Prav žalostno je, da so gospodje, ki so izvršili spremembo starega zavoda — funkcijonarji liberalne Zadružne zveze v Celju, ki dobiva podporo od kmetijskega ministrstva! —
Olje. Mladinsko igro «Pogumni Tonček v kraljestvu vil« priredi šola celjskih šolskih sester "s sodelovanjem deške okoliške šole v soboto, dne 28. maja, ob osmih zvečer in v nedeljo, dne 27. maja, ob štirih popoldne v veliki dvorani Narodnega doma. — Ta mladinska vprizoritev je nekaj novega, zelo lepa in se je v Mariboru in Ljubljani igrala z velikim uspehom. Čisti dobiček se uporabi v šolske namene. Uljudno vabimo na to ljubko mladinsko prireditev Vas meščane, ki vedno radi obiskujete nase predstave, in tudi Vi, dobri okoličani, pridite gotovo, da bode udeležba tem obilnejša. Bodite prepričani, da storite s podpiranjem naše prireditev veliko dobroto in da so podpore namenjene šoli hvaležno naklonjeni zneski, ki bodo obrodili dobrega sadu v prid naši učeči se mladini.
I* Sin», Bistrice.
Slov. Bisärica. In vendar so prišli novi zvonovi! V soboto so vzbujali pozornost ljudi v Mariboru na Grajskem trgu, ko so se Bistričani pripravljali, da jih slovesno odpeljejo domov Veličasten je bil sprejem novih zvonov v Slov. Bistrici! V nedeljo so bili blagoslovljeni štirje novi zvonovi za župnijsko cerkev, eden pa za podružnico Matere božje. Blagoslovit je ob veliki asistenci duhovnikov in vernega ljudstva premil, g. kapiteljski vikar dr. Matek, ki je imel tudi slovesno sv. mašo in pridigo. Po cerkvenem opravilu je zbral preč. g. dekan Cerjak botre, goste in dobrotnike okrog svoje gostoljubne mize. Vrstili so se pri tej priložnosti razni govorniki, med katerimi sta vzbujala posebno pozornost g. Pinter in g. Gril. G. Pinter je izrazil željo, da ti harmonično uglašeni zvonovi vzbudili zopet prepotrebno harmonijo med Bistričani, katero so kalili žalostni dogodki zadnjega časa. G. Gril je z radostjo pozdravil to misel ter povdarjal, da v mestu in okolici zopet lahko pride do ljubega miru, treba je le, da se trezni možje raznih strank zberejo na posvet ter z obojestranskim popuščanjem zopet pridejo do harmoničnega občevanja in sodelovanja v korist ljudstva, izginiti pa mora vse, kar izziva in po nepotrebnem razburja dubove. Upajmo, da bodo novi zvonovi prinesli nazaj zopet pomnjenje razburjenih duhov.
Orjunci streljali v Marijino soho. Iz Slov. Bistrice nam poročajo: O divjaškem in krvavem napadu orjun-cev v Slov. Bistrici ste veliko in verodostojno poročali, a na nekaj pa je pozabil naš slovenjebistriški poročevalec. Pred Pinterjevo trgovino v Slov. Bistrici stoji soha z Marijinim kipom. Ta soha je imela pod rajno Avstrijo dva nemška napisa in sicer, kedaj in od koga je bila renovirana. Ta nemški napis so leta 1918 prebarvali, a je sedaj po letih barva toliko prebledela, da se izpod nje megleno vidita oba nemška napisa. Te nemške črke na Marijini sohi so orjunce tako zbodle v oči, da so začeli v soho streljati iz revolverjev. Bogzna koliko strelov je bilo izstreljenih na soho, ki pa niso vsi zadeli, ampak sfrčali dalje in pobili na Pinterjevi trgovini šipe. Danes je čisto natanko ugotovljeno in dokazano, cla so ravno ii streli, ki so bili namenjeni Marijinemu kipu, razbili šipe na Pinterjevi trgovini. Streljanje orjuneev v Marijini kip je zopet eno debelo poglavje iz njihove kanibalske kulture in katerega si more naše dobro in verno ljudstvo prav trajno zapomni ii.
Trgovec Pinter v ^iov. Bistrici nam javlja, da je že odpustil iz svoje trgovine nasiavljehce, ki so bili organizirani orjunci. Ta nastop gospoda Pinterja je zelo hvalevreden in energičen. Ako bo gospod Pinter še pošteno zlasal in poboljšal svojega orjunaškega sina, potem pa bomo z njim govorili čisto drugače in zopet v prijateljskem tonu.
Slovenjebistričani, poglejte si natančneje vašega jupana — demokrata in trgovca Omerzo. Gospod župan Omerzo je podporni član Orjune, ker za akcijski adbor je že prestar in bi za pretepaški in razbijalni posel ne bil «tauglib«. Siovei-jebisiričani in okoličani, pa |ji dobro. zapomnite, da je Omerzo demokrat, or junec in trgovec, ki žiri od denarja, katerega mu nosite v trgovino vi Bistričani in okoličani, ki ste vsi proti Or-juni. Imamo v Slov. Bistrici še več drugih trgovin, katerih lastniki niso razbojniški or j unci in teh se bomo odslej oklepali, ne pa demokratskih m orjunskih!
Slov. Bistrica. Gospod župan Omerzu so, se bili pa zadnjič hudo razjezili, ker smo jim prinesli pod nos njihovo «čisto« narodno zavednost iz preteklega časa. !ja, ja, je že bridko kaj takega v sedanjih časih za vso niste, ki vsled svojega trgovskega poklica trgujejo tudi s prepričanjem. In najhujše je, če so še kakjne žive in tudi neme priče iz tistih časov! G. Omerzo! Ker smo dobrodušni ljudje, vam nekaj svetujemo: Brž ko dobile v roke to «Stražo« tecite domov in skrijte tisto nemo pričo, ki govori zoper vas (če je še niste?). Saj veste, kaj mislimo? No, tisti pedenj široki nemški turnarski trak, ki ste ga tako ponosno nosili kot nemški turner v nekdanjih «lepih«•'časih'v Slov. Bistrici. V njega zavijte tudi orjimski znak, ki vas že peče. Frankturtar-ta in orjimski znak — lepa družba! Prej nemški tur-jar — danes Sokol in jugoslovanski nacijonalist! — Ho-ho! Zdrrravooo!
Ko je dr. Pučnik čital, da je on duševni oče slovenjebistriške Orjune, ga je prijel strah in je začel jamrati, češ, niti doma ni bil tisti večer. Resnično ni bi!' loma — on in vedno sladki gospod notar sta se dala listi večer povabiti v gorico gospoda Vošnjaka! Obšel jih je bil namreč hud strah: kaj bo, če se kaj zgodi? IKdo bo odgovoren? Bežimo raj še! Saj imamo klešče, kaj ne, gospod div? Zakaj smo si pa plačali koncipijen-ta?! Pa čisto nič ne pomaga ta izgovor! Mi vemo, gos-jpod doktor, da ste bili dan pred orjunskim zločinom v Mariboru. Mi verno, da ste bili na predvečer zločina tupi vi in g. notar na orjunski seji pri županu Omerzu, pa tisti seji ste pogovorili zločin za drugi večer — po kačrtu, ki ste ga prinesli iz Maribora! Smo vam dosti [povedali? Razumete?!
SEJA MARIBORSKEGA OBČINSKEGA SVETA.
Maribor, 11. maja. ’
Za overovalelja je župan imenoval obč. svetnika proneka (SLS) in Hojnika (soc.), župan prečita interpelacijo socijalista Bahuna in tovarišev radi samovoljne adaptacije v mestni klavnici, katero je izvršil na lastno roko ravnatelj Kern. Bahun zahteva, da se mora pati Kerna v preiskavo. Izvoli naj se štiričlansko komisijo, ki bo preiskala nepravično Kernovo delovanje.
IPri razpravi se je pokazalo, da so Bahunove informa-fije šepave in Bahun je z dolgim nosom preklical svojo : zahtevo.
Obč. svetnik NSS dr. Rudolf Ravnik piše županu, da odlaga svoj mandat, ker je izstopil iz Narodno soci - ; jalistične stranke v radikalno stranko. Na njegovo me- | sto pride davčni upravitelj Anton Rehar. Bivši podžupan in načelnik kluba NSS Roglič pohvali odstop dr. Ravnika, a izraža svojo žalost, da sta dva obč, svetnika iz kluba NSS prestopila v klub SLS. Tudi drugi obč. svetniki, posebno v vrstah JDS so mrmrali, ker postaja .SLS brez volitev v občinskem svetu vedno številnejša. ; Ako gospod župan Grčar ne bo kmalu demisijoniral, se ; zna zgoditi, da bo klub SLS na svojih starih prostorih imel premalo prostora.
Ker je prestavljen, je izgubil svoj mandat socijali- [ stični obč. svetnik Tanc. Na njegovo mesto pride nad- ■ sprevodnik Simon Lorger.
Čehoslovaška Liga bo posetila v najbližjem času ; Maribor in župan predlaga, da se brate Cehe častno Pogosti,. Priredi se naj banket, katerega plača mesto občina. Dr. Sernec predlaga v ia namen 1000 din., k;
Pa se zdi gospodu županu premalo. Tudi vodja soci -jalistov Bahun je mnenja, da je treba take goste sijajno pogostiti in se v takih slučajih ne sme slediti — (mrmranje med delavstvom na galeriji).
Po daljši razpravi so. socijalisti in demokrati skl. •• niti, da se župana pooblasti, naj naroči za brate Čel'-sijajni obed.
Župan poroča, da je ounor za prenos judenbim - ; i;ih žrtev v domovino zaprosil za denarno podpore,. • Soglasno se sklene, da se izbere ožji odbor, ki bo po- , ifebno pripravil, da se judenhurški junaki na povratku f domovino v Mariboru primerno sprejmejo. Dr. Leskovar povdarja v imenu kluba SLS, da je naša stranka h to, da se proslava judenburških žrtev izvrši najveličastnejše. To pa povdarjamo radi tega, ker so biti Menburški junaki eni izmed tistih velikih naših či-niteljev, ki so že davno pred preobratom delovali zn ^obojenje slovenskega naroda izpod tujega jarmu fokret slovenskih fantov v Judenburgu v letu 1917 j n ksen dokaz, da smo se Slovenci pravzaprav sami osvobodili. V ožji odbor so izvoljeni dr. Leskovar (SLS;, Kejžar (JDS), Roglič (NSS) in Druzovič (JSDS).
Srbsko pevsko društvo Stankovič priredi v tore ' Mariboru koncert. Župan predlaga, da se da društv u ^otniu podpora- Roglič je mnenja, da se da Stanko-tofiko, kol drugim društvom, ki so priredila v M.n -Jboru(koncerte. Sprejel,se je predlog svetnika Roglič,:,
? se cfovoli tOÖO din. Dr. Leskovar je. v debati omeni:,
R je klub SLS sicer za to, da se bratsko društvo pri -sprejme, .a. za tpliko podpor mestna občina v pro Rittnu nima predvidenih postavk.
Župan poroča, naj bi se izkupiček za tri prodana
zemljišča posodil električnemu podjetju proti navadnemu obrestovanju. Sprejeto.
Obrtna centrala proda mestni občini 61 komadov šolskih klopi po 300 K. Sprejeto!
Bahun inierpelira župana, zakaj mesto umrlega soc. svetnika Postraka ni bil pozvan njegov namestnik, župan mu odgovarja, da je bil na mesto Postraka pozvan železničar Läufer, ki se pa povabilu ni odzval. Bahun je doživel še drugo blamažo. Spravil se je nad našega dr. Leskovarja, češ, da že sedi nad eno leto na nekem aktu glede mestne klavnice. Sam župan Grčar je osmešil svojega sodruga Bahuna, tla je slabo informiran, ker dotičnega akta nima klerikalec dr. Leskovar, ampak bivši socijalist Lojze Sianovec.
V imenu obrtnega odseka poroča Vilko Weixl o občinski mesnici, ki je poslovala leta 1922 in katero je mestna občina ob novem letu 1923 radi znanih zadev opustila. Zadeva o občinski mesnici še danes ni jasna, kakor je razvidno iz referentovega poročila ter izvajanj prof. dr. Rostoharja in Bogiiča. Značilno m to mestno podjetje je dejstvo, da ni bilo pri mesnici nobene prave kontrole. Dotični mesar, ki je nil nastavljen pri mesnici je kupoval živino po posebnih mešetarijah, ali pa za drag denar pri verižnikih v Mariboru. Večkrat se je celo zgodilo, da so odjemalci v občinski mesnici dobili meso, katero je uprava obč. mesnice kupila pri mesarjih. Tako meso je bilo določeno za napravo klobas, a v občinski mesnici so ga ponujali občinstvu. Vsled teh razmer je postala obč. mesnica nemogoča. Če bi bilo vodstvo in kontrola dobra, bi se bilo podjetje gotovo obneslo. Tako pa je tudi občinska mesnica zapustila one neljube posledice, kakor rajni Šoštaričev gospodarski urad. Poleg tega pa si je mestna občina nabasala še novo pravdo. Bivši podžupan Roglič je skušal dokazati, da so cene goveji živini z zadnjem tednu padle za polovico, in da bi občinska mesnica sedaj delala lahko dobre kšefte (gospod Roglič je menda samo v sanjah izvedel za padanje cen).
Dr. Leskovar izjavi v imenu kluba SLS, da smo tu -di mi za take občinske institucije, ki bi pošteno regulirale cene. A ako se v obč. podjetjih tako gospodari, kakor se je gospodarilo v bivšem gospodarskem uradi; in ako se tako deluje, kakor se je delovalo v bivši obč. mesnici, potem se ne sme nikdo čuditi, ako smo mi in ako je občinstvo nezadovoljno s takim gospodarstvom. Dokler se ne bo našlo poštenih in zmožnih ljudi za taka podjetja, bo obema veuno doplačevala.
Občinski svetnik Uršič reagira na napade socijali stov in demokratov, češ, da vsi mesarji gulijo občinst vo ter pravi, da mali mesarski obrtniki propadajo. Župan je zelo neokusno napadel mesarje, češ, da sedaj na dirkališčih nastopajo namesto grofov v Mariboru kar štirje mesarji, ter se je celo v daljšem besedičenju obregnil ob konjske dirke, pozabil pa je povedati, da celo država in druge korporacije skušajo z dirkami po speševati domačo konjerejo. Nato se je sprejel predlog, da se naj misli zopet na otvoritev občinske mesnice.
Bahun predlaga, da naj se ustanovi tudi občinska pekama. Kakor smo se informirali, je Bahun predlagal to radi tega, ker ga njegovi socialistični sodrugi ne marajo voliti v direktorij delavske pekarne.
Nadalje poroča Weixl, da je žitni zavod ponudil mestni občini dobavo moke do 1. julija po zmernih ce nah. Ker je žitni zavod privatno podjetje, se na predlog narodnih socijalistov zadeva odloži ter se županu na loži, da se informira o natančnih pogojih in o tem v prihodnji seji poroča.
Podžupan Druzovič poroča, da želi mestna hranilnica, naj bi občinski odbor izvolil tri računske pregledovalce, “ki bi pregledali bilanco. Odsek je predlagal v to svrho Kejžarja, dr. Jerovšeka in Druzoviča. Ker je dr. Jerovšek odklonil izvolitev, je nastala o mestni hranilnici zopet daljša debata. Dr. Leskovar povdarja, d; , dokler mestna hranilnica ne bo spremenila pravil, kot zahtevamo, SLS ne reflektira na nobeno mesto, ki je v zvezi s tem zavodom. Naj se v upravni odbor hranilnice izvolijo člani občinskega sveta iz vseh strank, ne pa samo demokrati. Potem bo SLS tudi sodelovala in prebivalstvo bo zopet zaupalo zavodu, Ker tudi noben zastopnik NSS ni hotel prevzeti revizijskega mesta, se je akt vrnil odseku.
Oddaja de!.
Stavbena dela bo tudi v letu 1923 izvrševala mestna občina v lastni režiji po svojem stavbenem uradu, kei si je baje pri tem zadnji dve leti prihranila 400.000 K. Druga dela se oddajo naslednjim ponudnikom: tesarska dela: Franc Špes, mizarska dela: Produktivna zadruga mizaijev, ključavničarska dela: Ivan Sirak, slikarska dela: Josip Škof in Henrik Coffou, lapelarska dela: Anton Čerin, koiarska dela: Jernej Potisk, pečarska dela: Franc Filipič, studenčna dela: Karel Švare, kovaška dela: Ivan Šoštarič, betonska dela: G. Pickel, pisalne stroje: Legat, železo: Ivan Andrašič,
manufaktura: Martin Gajšek.	|
Oddaja kleparskih del se vrne odseku. Glede odda- j je dimnikarskih del je odsek predlagal g. Raceka, a na j predlog NSS in JDS se predlog vrne odseku.
Nato se je vršila tajna seja, v kateri se je razprav-ljalo o personalnih zadevah stavbenega urada.
Vladni komisar Mestne hranilnice v Mariboru sc
opozarja na gospodarstvo tega demokratskega zavoda in .prosi,, da javnosti pojasni: 1. ali se je z njegovo vednostjo in dovoljenjem nakupilo za več milijonov kron ničvrednih avstrijskih državnih papirjev, 2. ali pozna
podeljevanje kreditov kreditnega društva, katero ima baje zelo mnogo velikih, dvomljivih posojil, 3. ali more odobriti razsipanje denarja v razne liberalne namene, ko ima zavod milijonske izgube pri vojnih posojilih iri ' raznih ničvrednih avstrijskih papirjih, 4. ali mu je znano, da funkeijonarji in uradniki hranilnice in kreditnega društva špekulirajo z denarjem zavoda, 5. aii vidi, da ima zavod mnogo preveč uradnikov, izmed katerih so nekateri popolnoma nesposobni za službo? — Upamo, da bo g. veliki župan pritisnil na vladnega ko misarja, da napravi red v tem zavodu, v katerem je na-j ložen denar ljudstva, ne gg. dr. Irgoliča, Arnuša, Vo-I de ha in drugih demokratov. Ako pa ne bo kmalu reda, j se bo vložila potom poslancev interpelacija, ki bo osvei-j lila vzor-gospodarstvo demokratov ob meji. Garanti-j ramo pa gospodi, da bode potem marsikdo moral zapustiti Maribor. G. vladni komisar bo mogoče tudi vede;, zakaj se gg. demokrati tako krčevito branijo izroči Mestno hranilnico mariborski občini, katera še vedro S jamči za hranilnico.
j Nov demokratski vodja. «Naš Kukovec nam je vse zafurrrai«, je zatrjeval svojini tovarišem vojnim dobič karjem sijajno propadli kandidat Lovro Petovar, «za. > morramo mi politiko v roke vzeti.« Možati besedi j-? sledilo takoj dejanje. V Središču se je zbrala jara libe ralna gospoda, dr. Gosak iz Ptuja ni manjkal, in i : pritisk Petovarja sklenila, da se samostojneži in dem: krati spet združijo, da spet skupaj poskusijo svojo srečo pri bodočih volitvah. Da bo temu pobratimstvu zasigv-ran dober uspeh, jamči oseba poeta Špindlerja, ki je t l kum samostojno-demokratske zveze. Tega moža se drži namreč sbašna smola: pod njegovim vodstvom je pri padel «Narodni list«, «Narodni dnevnik«, Narodna stre . ka, propadel po prihodu v Maribor dr. Kukovec, vsled njegove in «Taborove« «kunštne« politike je polovica demokratov v Mariboru šla med radikale, polomija za polomijo spremlja pesnika Lojzeta! G. Lovro Petovar, odbornik banke, večkratni milijonar, pa naj v bodoče spet kandidira, bo še hujše propadel, ker gotovo ne bo dobil v ormoškem okraju 247 in 178 je 425 glasov, ten; več niti polovice ne.
Med odborniki radikalne stranke v Maribora ; mož, ki je med vojsko prišel veciirat kot oficir domu Maribor in zmerjal svoje domače z «windische Bagage Ta mož je po vojski, po prevratu, sedel v kolodvors restavraciji, se tolkel po svoji denarnici in v blaže : nemščini povdarjal, da je denarnica — njegova dom vina. Ljudje, ki so za časa vojske itanovali blizu bo -nice na Tržaški cesti, lahno pričajo o «narodnosti« tega gospoda, ugledni možje-demokrati iz Limbuša in Dra ške doline so bili priče nastopa v kolodvorski restavi -ciji. G. dr. Ravnik kot zaveden narodnjak bo gotove seji odbora radikalne stranke prečistil celo zadevo, . nam ne bo treba priti z imenom in še bolj kompromiti -jočimi dejanji na dan.
Ali gospod šef mariborske policije res ničesar no e videti. Na policijskem komisarijatu je videti dan na dan na vseh oddelkih in v vseh sobah zloglasnega uprav nika «Tabora« in glavnega orjunskega pretepača Rejo. Reja nemoteno pobrskava po vseh aktih, mu je na razpolago vsaka, še tako tajna ovadba, ker je iskren prijatelj gospoda Pavletiča. Vsako ovadbo glede orjunskih divjaštev zve Reja takoj, ko se je prijavila in jo še potem čita od stavka do stavka pisano s pisalnim stroje , ker je «najboljši« prijatelj vseh strojepisk na komisarijatu. Uradniki na komisarijatu, ki slučajno niso prišli nas osrečevat iz juga, ampak so domačini, majejo z glavo ter pravijo, da je na policijskem komisarijatu v Mariboru vsaka tajnost naravnost izključena, ker imajo do vseh ovadb in aktov čisto prost dostop kriminal a tipi ala Reja, ki pa je seve debel prijatelj policijske a boga g. Pavletiča. Nismo denuncijanti, pa danes pov mo gospodu Kerševanu, da je njegova slepota le mam prevelika in naj se nikar ne čudi, če bo tudi njega zadela usoda njegovega prednika g. Senekoviča. Da imajo poulični razbojniki, pretepači in radi podkupovanja iz služb odpuščeni kriminalni tipi na policijskem komisarijatu malodane glavno besedo in vse na vpogled, to že presega vse meje potrpežljivosti in za to dejstvo bo zvedel tudi Beograd.
Mladeniči in možje, na plan! Na binkoštni pon. -deljek vsi na marijanski shod v Celje! Priglase sprejema za udeležence iz Maribora in okolice g. A. Krepek, Maribor, Cankarjeva ulica 8. Vsi udeleženci imajo pravico do polovične vožnje. Ista znaša iz Maribora v Celje in nazaj 15 din. Odhod iz Maribora na binkoštni ponedeljek ob 5.20 zjutraj. Pridružijo pa se lahko tudi drugi možje in mladeniči.
Pokojni ing. Drago Švigelj, ki je preminul te dni ob žalosti vseh, ki so ga poznali, se je rodil dne 21. oktobra 18893 v Borovnici pri Ljubljani. Leta 1905 se e vpisal na poljansko II. drž. gimnazijo v Ljubljani. Giin nazijska leta so mu tekla nemirno, kakor tako mnogemu slovenskemu dijaku: z inštrukcijami se je preživljal, v dijaški kuhinji se prehranjeval. Kot izvrsten dijak je končal leta 1913 gimnazijske nauke z izvrstnim uspehom. Še isto leto se je v jeseni inskribiral na češki tehnični visoki šoli (odbor zemedelsky) v Pragi, kjer ga je našla svetovna vojska. Kot poročnik se je boril m soški fronti, kjer ga je kruto spopadla malarija. Zehn vil se je v Kraljevici na Češkem v raznih bolnicah, celo leto dni se je boril s smrtjo ter se je otresel za nekaj let. Še pred koncem vojne je zopet študiral, vsak b;>-pust je uporabil le za svoj študij. Po prevratu je hitel zopet v Prago, kjer je leta 1919-20 končal svoje strokovne nauke z izvrstno oceno. Prvo službeno mesto je nastopil leta 1920 v Križevcih na Hrvatskem kot gospodarski pristav in učitelj na ratarnici, toda ostal je tamkaj komaj leto dni. Težnja za delom na strokovnem polju ga je privlekla v Maribor, kjer je kot p>1
profesor in nastavnik.ua srednji kmetijski šoli sploh, 1 polagal in položil temelj omenjenemu zavodu, ki ima j prinesti toliko koristi našemu narodu. Poglabljal se je j vedno globokeje v svojo stroko, v svoje ideje, ki jih ie I zastopal z vnemo in tolmačil z ognjem. Bil je. srečen v i svoji misiji, .a toliko bolj nesrečen v svojem življenju. I in zvesto ga je spremljala pošast — bolezen — ter mu l razjedala in arazgrizla mlado rodbinsko srečo. Umrl je ■ na posledicah zdravljenja z arzenom proti malariji. Pokojnik je bil izboren in zelo priljubljen učitelj, prvo- 1 m sten strokovnjak in blag sodrng. Ponesel je v pozab- j nost krasnih načrtov in idej, teženj in želj, ki so pa j vse bile osredotočene v enem: Povzdigniti kmetijsko 1 strokovno znanje, dvigniti zavod do veljave in z vsem j tem koristiti milemu narodu!	i
Pevsko društvo «Stankovič« iz Beograda priredi v j tem mesecu v Zagrebu, Ljubljani, na'Bledu, v"Celju in 1 dne 15. t. m. (v torek) v Mariboru v Götzovi dvorani I koncert, na katerega vsporedu so srbske pesmi, harmo- j nizirane po Števanu Mokranjacu. Društvo je pod zaščito 1 Nj. Vel. kralja, šteje 78 pevcev in pevk, zborovodja je jj ravnatelj beograjske opere Stanislav Bkrički. Društvo j dospe v Maribor v torek dne 15. t. m. ob 12.20 uri in ga \ bodo naša kulturna društva kar najprisrčnejše sprejela, j Vabimo vsa kulturna društva in narodno ženstvo, da se j sprejema udeleže. Društvo odpotuje iz Maribora dne j
16.	t. m. pop. ob 4.20.	j
Predavanje o domači umetnosti. Na povabilo Zgo- ! devinskega društva bo predaval dne 25. maja ob osmih \ zvečer v veliki kazinski dvorani pokrajinski konser- f vator g. dr. Stele o umetnosti na Slovenskem. Predavanje bo pojasnjeval s skioptičnimi slikami. Mesca aprila je isti gospod predaval v Ptuju kot gost ondotnega Muzejskega društva in je bilo mestno gledališče, v katerem se ie vršilo predavanje, da zadnjega kotička polno uka-željnega in za umetnost vnetega občinstva. Upamo, da tudi Maribor ne bo zaostal za Ptujem. Vstopnina bode prav skromna: za sedeže 1. do 3. vrste 5 din,, za ostale sedeže 3 din., za stojišča 1 dii, Predavanje je namenjeno proslavi 201etnice Zgodovinskega društva.
G. dr. Justin, poveljnik vojaške bolnice v Mariboru, bo začel ordinirali jutri v Jurčičevi ulici št. 8 od dveh popoldne naprej.
t Smrt našega pristaša pri Sv. Petru pri Mariboru. Umrl je dne 10. maja Karel Gornik, viničir in oskrbnik pri gospej Kočevar. Bil je odločen naš pristaš, kremenitega značaja, zanesljiv v svoji službi, zato je bil tudi izvoljen za občinskega odbornika, kjer je bil mož na svojem mestu. Njegova smrt je težka izguba za nas, posebno pa za Gornikovo rodbino. Naj jo tolaži Bog, rajnemu prijatelju Karlu pa daj večni mir in pokoj! i Pobegnila sta iz Drž. dečjega doma v Mariboru 14 j letni Ferdinand Šimek in 12 letni Konrad Kramberger. ] Svojim tovarišem sta isto jutro pripovedovala, da bode- j ta šla v Indijo. Zdi se, da sta šla proti jugu po Tržaški ^ cesti in tla se klatita ]pe v mariborski okolici. Defcks» !
imata na sebi temnomodre vrhnje suknjiče, sla bosa in j gologlava in v kratkih hlačah. Ako bi se ju kje zalotilo. { daj se jih takoj odda najbližji orožniški stanici ali pa ; direktno nazaj v zavod.	;
t Mariborsko mestno kopališče je glasom občinskega * sveta vsaki teden pet dni Odprto in sicer v torek, sre- «; do. četrtek, petek in soboto. Parna kopelj je ob torkih, j četrtkih in sobotah za gospode, ob sredah in petkih pa ] za dame. Kadna kopelj je vse navedene dni vsem stran- | kam dostopna. V slučaju slabega obiska se bo obrtova - | nje zopet skrčilo na tri dni tedensko, zato je priporo- : čati občinstvu, da bi se posluževalo kopeli v prvih ko- j palnih dneh, da se na ta način prepreči naval ob sobo- j tah. Kopališče je odprto od 10. do 19. ure, blagajna pa j
do 18. ure.	i
Popis živine in vozil v Mariboru. Tekom tega me- * sca se bo vršilo za Maribor popisovanje živine in vo- j zil. Vsled tega se pozivajo vsi v mestu Maribor bivajo- \ či posestniki živine (konj in volov) in vozil, Kateri do- j sedaj še sploh niso prijavili živine in vozil mestnemu f magistratu, da isto prijavijo dne 16. t. m. v mestnem | vojaškem uradu, Slomškov trg št. 5-1. od 8. do 14. ure. j Kdor bi se tem upozivu ne odzval, bo kaznovan v smislu l obstoječih predpisov voj. kaz. zakona.	p :
Najdena ura. V četrtek, dne 10. t. m., se je našla na ; cesti med Mariborom in Kamnico ura. Kdor io je iz- j eubil, naj se oglasi pri šolskih sestrah v Mariboru. j
Vabilo na redni občni zbor Posojilnice na FRAN- . KOLOVEM, r. z. z n. z., ki se bo vršil v nedeljo, dne \ 20. maja, ob pol 9. uri dopoldne v Društvenem domu s " sledečim sporedom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Predložitev in odobrenje računskega^ zaključka za 1- ■
1922.	3. čitanje revizijskega poročila o izvršeni reviziji.
4.	Prememba pravil. 5. Volitev članov v načelstvo in , nadzorstvo. 6. Prosti predlogi. Ako bi ob določeni uri ne bilo zadostno število članov navzočih, vrši se pol ure pozneje na istem prostoru in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki bo sklepal brez ozira na število navzočih. — Odbor.	499
njim! Speča! in sprijaznil se je z enim tistih zabojedov, z enim tistih od Boga in ljudi zapuščenih in zavrženih ogleduhov in vohunov, ki hodijo s slabimi nameni k nam preko vode. Dobro —. In kaj se je zgodilo? Papper-com je ves po koncu in govori o revoluciji in o svobodi in o drugih takih rečeh, prav kakor tale Hempseed tukaj!«
«Oprostite, gospod Jellyband!« je spet slabotno u-govarjal Hempseed. «Tega nisem rekel —.«
Jellyband je govoril glasno in vsa družba je s tiho grozo in z odprtimi usti poslušala njegovo pripovedovanje o Peppercornovem pohujšljivem obnašanju. Pri ozki mizici v kotu sta sedela dva gosposki oblečena gosta. Domino sta igrala, pa že nekaj časa sem je bilo, da sta pustila igro in z očividnim zanimanjem sledila Jellybandovini političnim izvajanjim.
Eden njiju se je tedaj obrnil proti peči, kjer je stal Jellyband, Miren, prezirljiv smehljaj se mu je zibal krog tenkih usten.
«\ i torej mislite«, je pravil, «da so tisti Francozi, vohuni se mi zdi da ste jih imenovali — da so pre sneto navihani ljudje, ker se jim je posrečilo omehčati, da tako rečem, politično naziranje vašega stanovskega tovariša. Kako se jim je neki to posrečilo?«
«Kako —? Pregovorili so ga! Tile Francozi — in Hempseed tule vam bo potrdil, da je res —vam ovijejo človeka krog malega prsta —!«
«Res, gospod Hempseed?« je vljudno vprašal tujec.
«Ne, gospod!« se je jezno branil Hempseed. «Tega potrdila vam ne morem dati!«
«Upajmo torej«, je dejal tujec, «da se tem navihanim francoskim vohunom ne bo posrečilo izpodnesti vašega nazirao ja in vaše angleške zvestobe.«
To je bilo preveč za poštenega Jellybanda. Prasnil je v bučen smeh in se smejal, da so ga rebra bolela.
«Ha ha ha! Meni, pravite, meni —? Meni bi naj kdo izpodnesel moje politično naziranje in mojo angleško zvestobo — ? Čujte, niti čašice vina bi ne hotel izpiti skupaj z enim tistih Francozov in če bi mi kateri teh žabojedov začel govoriti o svoji krvavi svobodi in enakosti, pljunil bi predenj, tako vam povem —.«
«No, no!« je dejal tujec pomirjajoče. «Vidim, da ste strašno nasajeni zoper te preklicane Francoze. Pa tule na vaše zdravje, ako me hočete počastiti!«
Nalil je kozarce, dal enega gostilničarju, drugega pa vzel sam v roke.
«Zvesti, pošteni Angleži smo«, je rekel in spet mu je zaigral njegov prezirljivi smehljaj krog tenkih usten,
«—- pa toliko moramo priznati, da eno dobro stvar vsaj dobimo iz Francije, tole rujno kapljico!«
«Ej, tega vam nihče ne bo zanikal!« je pritrdil gostilničar.
«In čašo tele rujne francoske kapljice na zdravje našemu spoštovanemu Jellybandu, najboljšemu možu na Angleškem!« je napil tujec s povzdignjenim gla-
som.
U. maja 1923-
Jellyband ima gotovo polne roke dela,, da vas brani vsiljivimi fanti, kaj —?«
In prijazno je vščipnil prišlec domačo hčerko v zardela lica, Jellyband pa je postrežljivo hitel pozdrav-• Ijat svojega odličnega gosta.
Lord Anton Dewhurst je bil visokozrastel, široko— ; plečast mlad človek veselega, prikupljivega lica. Nje-; gov glasni, brezskrbni smeh je povsod vzbudil dobro ; voli°’ kjerkoli se je oglasil. Prijeten družabnik je bil,
; vljuden in olikan, ne preveč duhovit, pa splošno pri-ljubljen v londonskih družabnih krogih in v vaških I gostilnah. V «Zadovoljnem ribiču« ga je vsak človek. 1 Poznai- F-ad je naredil «za zabavo« izlete preko «Roka — 'i va<< v Francijo in vsakikrat je prenočeval pod gosto-I ljubno Jellybandovo streho. —
T~
(Dalje prihodnjič!)
GUMENE PETE m GUMENE POTPLAT
«®bs@S® In trajnija so kakor esnenei Najbolj« varstvo prota vlagi I mraza I
E 277/22: 27
Oražben! oklic,
Dne 2. junija 1923, ob 11. uri se vrši pri podpisanemu sodišču na sobi št. 27, prisilna dražba ne premičnine vi. štev. 108 k. o. Krčevina, hiša štev. 157 s hlevom, skladiščem, drvarnico in vrt.
Cenilna vrednost 330.467 K, najmanjši ponudek 166.908 K 50 v.
Pod najmanjšim ponudkom se ne predaje.
Draž beni pogoji pri podpisanemu sodišču na sobi štev, 26.
Okrajno sodišče v Maribora, odd. IV., dae 13. aprila 1923.
se dobi v vsaki količini in vseh številkah
po tovamiškili cexisuh.
v lastnem skladišču CERŠAŠKE TOVARNF v MARIBORU, MAISTROVA ULICA št. 19
Telefon 4O2
Glasni vzkliki so zadoneli po sobi, kozarci so se dvignili, vrčki so ropotali, vse je klicalo živijo Jellybandu, najbolj tisti, ki so mu bili večje ali manjše število «ceh« na dolgu.
III.
Begunci.
Sally je planila v sobo.
V glasnem šumu in šundru nobeden gostov ni slišal, da so zunaj pred gostilno zatopotala konjska kopita. Jezdec, ves moker, da se je cedilo od njega, se je ustavil pred hišnimi vrati. Hlevar mu je pohitel na pomoč, Sally pa je skočila v sobo, da naznani novega gosta.
- Pa že so se vrata odprla, svež, prisrčen glas je krepko zadonel po sobi.
«Oče, lord Anton je prispel!« je zaklicala.
«Ej, Sally, bistre so vaše oči —! In vsak dan ste lepši, to se vam mora priznati! Moj dobri prijatelj
SLIKE ZA BIRMO
3STa.3n.ižJe cone.
FOTO-ATELIER
C. TH. MEYER, MARIBOR
Gosposka ulica 39,
Birminska darila
v veliki izberi in najnižjih cenah nudi
IF1. Kneser
Harlbor, Slovenska 5
Dušica.
Roman v treh delih. Angleški spisala B. Orczy. Prevedel Paulus.
k 3 konjema in za do-riHI mače delo se išče. Naslov v uredništvu lista. 1—2 246
Pošteno difc3i( £*3“
kuhati se išče. Naslov v uredništvu lista.	1—* 265
«Jaz pa le to vem«, je glasno začel Jellyband, «da tamle zunaj onstran vasi živi moj prijatelj Peppercorn, j ^ gtavbeni materijal potrebuje tisti, ki ima gostilno pri «Zelenem medvedu«, in to j Kreditna in stavbna zadruga vem, da je bil do zadnjih časov zvest in pošten Anglež j ^OJMIR^^o^j^tovškH^ kakor katerikoli izmed nas. — Pa sedaj poglejte za
FOTO-ATELIER
itnmmnmi
..»»”»»”...mi..»»»»»»»'»»»»»»"""»»»»»»™«"™»»................
Razstava povsem novih slik. Prenovljeni in povečani razstavni prostori. Zmerne cene. Za bijemo posebno znižane cene. Samo Gosposka ulica 27.
Nasproti hotela Zamorcu*.
Tisk tiskarne sr. Cirila t Mariboru.
Odgovorni urednik; Tiadimit Pušenjak.
Izdaja konzorcij «Straže«-