3. ittvilka. V Ijobljaii, i Mrt* I. jamrja Niz. XH. lato. »Slovenski Narod* velja v Ljubljani na dom dostavljen: v upravništvu prejeman: eelo leto.......K 24 — pol leta........12-— četrt leta.......6'— ......2*- na mesec celo leto.......K 22*— pol leta .••••«• . 11 — Četrt leta....... 550 na mesec...... 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica st. 5 (v pritličju levo*, telefon it 34. lakaje vsak dan sreeer lminfnail aeeelja ta Inserati veljajo: peterostopna petit vrst* zm enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin nrte In zahvala vrata 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to e administrativne stvari. ■Uvllka velja 10 vinarjev. - Na pismena naročila brez istodobne vposlafve naročnine se ne ozira. .Narodna tlakama« telefon st 8S. .Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: celo leto ........ K iS*— pol leta ...... . . 13*— četrt leta ...... , 650 na mesec . ..... 2*30 za Nemčijo: celo leto.......K 28— za Ameriko in vse drage dežele: celo leto ... ... K 30*— Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Cpravnlstvo- Knaflova nllen st. 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon st.85 Politično novo leto. Dunaj, 3. januarja. PoHtično novo leto pri nas v Avstriji ne pričenja preveo srečno. Božični »mir ljudem na zemlji« ni mogel popolnoma udusiti političnega bojnega hrupa in vika niti za dobo praznikov in silvt-sterskega rajanja. Zdi se, kakor da bi se bila pri nas vživela politična strast tako^r javno življenje, da tvori že njega element, brez katerega si ne moremo predstavljati niti dneva, niti nre našega javnodružahnega žitja. Ta mrzlični bacil v krvi državnega telesa se že skoraj ne da ueronobiti. komaj ie končal eden napad politične bolezni, že pričenja drugi in kamorkoli pogledamo v svoje ustavne zbore, povsod vidimo, kako trpi mirno gospodarstvo, trezna objektivnost in uspešni politični razvoj pod pritiskom onih nezdravih sil, ki so pri nas na takt, eksorbitanten način prevladale nad zdravim razumom. Dolgo se je dolžilo zbornico splošnega in enakega volilnega prava, da je vsled svojega nizkega intelektualnega nivoja spremenila avstrijski parlament v demagogi olitične. ozir. parlamentarne počitnice in mir bo pred poročili, ki so že jutri neresnična, mir pred komuni- keji, ki se si pa jo kakor dež, mir pred zmešnjavami, v katerih se nobeden ne spozna, pred naznanili novih kriz, katerih razrešitev zopet ne rodi drugega kakor novo krizo — mir, mir božji. Ta naivni državljan seveda p^zaiilja, da imamo poleg državnega •bora svojih 17 deželnih, ki zborujejo takrat, kadar se dunajska vrata zapro in kadar se ofieijalno razglase politični prazniki. Svojčas je bila ta doba res mirna, nemoteno so vršili deželni zbori svojo predvsem upravno nalogo ter skrbeli za deželne potrebe. Ti idilični časi so minuli in politična strast divja po deželnih dvorcih, kadar ji zaprejo palačo na Hingu, krize takorekoč posedem-nr.jsterijo in kakor v parlamentu, *ako trpi javni napredek danes tudi v deželni ustavi. Avstrijska vlada stoji danes pred skoraj nepremagljivimi težko-čami. V državnem zboru vse nek on-zilidirano, vse razdvojeno in eden proti drugemu. Se takrat, kadar gre bojeva«! za »ljudske potrebe« ni sloge in skupnega de?a, temveč strankarsko nasprotovanje in med-ebojno licitiranje tudi v or»ib stvareb. v katerih H s: S'~er bila večina na jasnem Irt le kadar pridejo tež^vn^jša vprašanja, ki nalr ga jo poslancem pekelikoodgovornostitudi pred volil-ci, teda^ je parlament skoraj solidaren v — odklanjanji?. To jo kardina1-no zlo našega javnega življenja, proti kateremu ga ni leka, kakor ustanovitev in korsolidpcija močne, enotno vedene in solidarno postopajoče državnozborske večine, ki se ne le 7. ve*eijem poprime dela kadar gre u-treči gotovim popularnim javnim težnjam, temveč e tr zno in v svesti si prevzetih dolžnosti podvrže tudi nehvaležnim nalogam zakonnda istva ta -,iprfive. Nnjnos* tega prineipijal-nega vprašanJa v avstrijskem parla-rn^n*n r-o-te^a od dn° do dre večja in spomladanska ^siia zbornice je že v naprej hre-zn^oosna, če se ne po-«rer-i grofu S>*iirgV-bn dosooi v tem oziru ^'saj delni u^peh. ter pridobiti trdno m*ijoritc*o za davčne in bramb-ne yiredlr,ge. Za ministrske!eda proti desni.) Kaj jih še ni? Pa 6aj vem, vsak čas bodo tu. Jladi me ubogajo. No da, da-- Kaplan. Prav pogodi mi je to ljudstvo. Pridno in delavno je in — kar je glavno, — globoko verno. Župnik (se obrne k Sternenu) Lepo, lepo od vas, gospod Sternen. Edino vi ste prišli iz mesta, od gospode; drugi, seveda drugi — sami brezverci. No, mislim, če prodre naš kandidat, kar ni dvoma, se bodo že še vsi bridko pokesali. Da da-- Sternen (zelo ponižno.) Prav imate, gospod žnpnik. prav. — Res, povem vam odkrito, gospod župnik, jaz sem bil od nekdaj že pristaš vaše stranke, — no in zato sem prišel na shod. — — Pa oprostite, milostljivi gospod župnik, rodbino imam, ženo in otroke, a pliča je mnjhna. zelo majhna, in rad bi-- Župnik. Že dobro, že \aem. Vidite, sami imate ključ do lepše bodočnosti. Dne 13. t. m. so volitve za državni zbor — no in tedaj napišite na volilni listek: Evgen Jarnik — in ugodeno vam bo. Da, da-- Sternen. Hvaležen sem vam, gospod župnik, za poduk, zelo hvaležen. Prav tako bom storil, kot ste dejali. Žena in otroci, — saj veste gospod župnik, — trda je pri teh raz-merab, zato labko upam, ne? Župnik. No, seveda, seveda. Le brez skrbi bodite in ravnajte se po mojem navodilu. Ga. Sternenova, (vstane.) Zelo sva vam hvaležna oba. preča štiti. Tetra vam ne pozabiva nikoli. (Mn poljublja roko.) No in če se vam ne zamerim gospod župnik, rada bi, če pridete kdaj v mesto, povabila bi vas na malo kosilce. Sicer nimamo bog-vekaj, a tu in tam se ie napravi. Saj smem upati, gospod prečaatiti — in še vas gospod kaplan bi prosila-- Župnik. Se že oglasiva, ie. Kaplan. Seveda prideva, gospa. 2. prizor. Kmetje prihajajo počasi na oder. Vsi prijazno pozdravljajo župnika in j kaplana. Kaplan. Lepo od vas mož^e, I da ste prišli. Le bližje pristopite, da $ «ae k."i pomenimo. I Žnpnik. Fj no. kaj se hoče. j ^labo letino boste imoli najbrže letos. Kaj ne da? Toča vam je res veliko pobila. A ne obnnati tnkoj! Vse se da še lahko popraviti. Mi vam lahko pomagamo in vam tudi hočemo pomagati, ker ste dobri in pridni in verni možje. I. kmet (drugemu na stran) kaj rečeš. Miha, kaj to pomrn»? Zelo so prijazni z nami gospodje. Že dolgo niso bili take volje. IT. kmet. Je že res, da niso ta gospod tako prijazni z nami, kot prejšnji. E, preišnji je bil zlata duša. Vsa fara je jokala za njim, ko je umrl. Ta pa se zadira nad nami, kot pse. Nima je poštene besede za nas, kot s*> spodobi za človeka. ITI. kmet. Kaj hočete? Gospod pa je le on. IV. kmet. In več ve, kot mi. Poslušajmo ga! Žnpnik. Kar takole okoli mene stopite. Le bližje, da se bolje razumemo. Tako. — No, nekaj vam hočem povedati, seveda bolj na kratko, ker ne morem preveč na doln-o jrovo^ riti. Veete kmetje, tam na Portugalskem — r K£?}*?:J° ie *** °* Lepa deiela, ki leži tik ob morju. Župnik. Da, da — no, tam so se dvignili ljudie, kaj ljudje, — sami pravi vragi iz pekla-- Kmetje. (Poslušajo i odprtirni ustmi.) A — a —. Kaj ne poveste, gospod župnik? Kaplan. Res, res, gospod župnik ne Inže. S*^i berete l^hko. V vseh časopisih je debelo tiskano. Župnik. Mhm! Tn poslušajte! • Ti vraori so se vzdignili in razdejali J božje hiše, svete cerkve, klali in m o- j rili ljudi, kot zakoljete vi za praznike prašička. Kmetje. Ni mogoče, ni mogoče! Kaplan. Pa se hujše! Dnhov-nikom, božj»m namestnikom tndi niso prizanesli. Pobili so jih na stotine, druge pa so pognali iz dežele. Kmetje (vsi razljuceni). Judje, ki so križal? Zveličarja! Barabe, ki se dvignile zoper Boga! Ž u p n i k. In vse kar je bilo božjega, so izmotali iz dežele. Pokazati so hoteli, da se ne brigajo več ne za Boea, ne za njegove dobrote. Pre-ošabni so postali! A kdor se povišuje, ho ponižan. In okusili bodo kmalu britko s;bo božjo. II. kmet. Da bi se nebesa razklala ?n strele požirale to brez versko dežel~! III. kmet. Da bi puhnil ojrenj iz zemlje in obliznil vse te brez-božee! Župnik. In, — dra«ri moji fa-rani, — ravnotske vrste ljudi, kot so ti, imamo tudi med sabo-- Kmetje. Kje so? Dajte, da jih stremo, da jih uničimo! Kaplan. Bravo, možje! Mi smo verni ljudje in ne trpimo med sabo takih bitij, ki nastopajo vedno in povsod proti sveti cerkvi in proti nam duhovnikom božjim namestnikom. Župnik. Ogibajte se takih ljudi bolj, kot vrag križa. Nastopajo morda med vami in vam govorijo sladke besede, a samo zato, da bi vas izvabili v svoj brlog, kjer bi se zabavali na vaš račun. I. kmet. Le recite nam eno besedo in pokažite nam te ljudi in takoj pnidemo vsi nad nje. Kmetje. Pa tudi ©e poginemo! II. k m e t. Saj če umremo za vero, umremo mneeniške smrti — h\ naravnost v nebesa pojdejo na&» duše. Kmetje (srdito.) In bili se bomo, kot levi in zmagamo, saj z nami je Bog! Ž u p n i k. Tako, tako, zelo se mi dopadete. Pravi ljudje ste vi! Vendar tu ni potreba prelivati krvi, vse mirnejše se labko poravna cela stvar — H ljudie so namreč takozvani liberalci, ki lazijo sedaj okoli vas in vam nagovarjajo, da vol?te 13. t. m. njihovega kandidata M*jerlet». Kaplan. Onega fali ranega študenta iz Predgrađa. župnik. A mislim, da ne be nobeden izmed vas zatajil vere in Boga in da bo vsak napisal IS. t. m. vuVni, da se pokrijejo neobhodno potrebni stroški. Najsi bodo deželne blagajne še tako prazne in zadrege deželnega odbora vsled obstmkcije še tako velike, bolnišnice ne smejo nikoli tvoriti kakih denarnih virov za d želo. Cndno se nam zdi, da je štajerska name6tnija tako nečloveko-ljnbno in protipostavno postopanje deželnega odbora odobrila in si nakopala na glavo prav grdo sokrivdo. Določevanje oskrbnine je tako velikega pomena za posameznike, občine, bolniške blagajne itd., da so oškodovani naiŠirši sloii prebivalstva, ako se isto godi krivično. Ce že slovenski ob6trukcijonisti kot »zastopniki« ljudstva in torej revežev ne smatrajo te zadeve za važno in potrebno, naj stori vsaj dež. posl. dr. Kukovec v bodočem dežel nem zboru svojo dolžnost in opozori deželni odbor in vlado v smislu gornjih izvajanj na tako grdo zlorabljanje človeške bede. Italijansko - turška vojna. Bodočnost Tripolitanije, Učeni in praktični možje, ki so «e vrnili iz Tripolitanije v Italijo, so se začeli tudi že bav ti z vprašanji, kakšna bodočnost čaka Tripolitani-jo pod italijanskim gospodstvom. V prvi vrsti seveda povprašujejo, kako naj Italija Tripolitanijo gospodarsko izrablja, kajti italijanski narod pričakuje od drage vojne vendar gospodarskih koristi. Tozadevnih predlogov je mnego. Ti predlogi izhajajo navadno od fantastov, katerim nedo-staja kapitala in prakse. Tako n. pr. nekdo popolnoma resno preduga, naj se dežela — kakor se je to godilo v starem Rimu — porazdeli med vojake, ki bodo na ta način ravnotako prvi kolonisti, kakor so bili stari legionar ji. Seveda je to ne izpelji vo, kajti država pač ne more prisiliti vojakov, da bi se naselili, ker imajo vsaj nekateri v domovini boljše eksistenčne pogoje. Sicer pa veČina Italijanov ne pozna težkoč. ki ?o sprje^e s koknizacij » soverne Afrike. Italijansko časopisje slika vse v preveč rožnatih barvah. Turinski naeijonal-ni ekonem prof. Cinandi se je izrekel proti takemu optimističnemu: nazira-nju ter opisal vse težkoee, ki so spojene s kolrnizocijo — toda itn 1 i j n-sko časopisje je molčalo o njegovi sodb;. ker noče, da javnost izve resnico. Govoril je pa tudi praktik, posl. Oaetano Mesca, ki je poljedelec. Po njegovem mnenju bi se moralo desetletje in desetletja investirati milijone, da bi se morda po'em investiran kapital obrestoval. Tako so se torej Italijani ne samo v strategičnem, temveč tudi v gospodarskem ozirn precej vrezali. S tripolitanskega bojišča. Kim, 3. januarja. »Agenzia Štefani« poroča iz Tri polisa z dne 2. i. m., ob šestih 35 min. zvečer: Močne kavalerijske patrulje so šle od Ajnzare naprej proti jugozahodu, ne da bi videli sovražnika. Tz rkopiranih krajev ne poročajo nič novega. Govorice o miru. D n n a j , 3. januarja. Od turške strani poročajo: Znano je, da he.če veliki vezir Sajd paša omogočiti mir, vprašanje pa je, če imajo že zdaj temelj za mirovna pogajanja. Zelo težko bo, priti do sporazuma, ker so naziranja cb-h vojskujočih se dr zavzelo različna. S'cer imajo pa zrla j v Carigradu mnogo dela z n^trarjepo-ličnimi zadevami in treba je počakati, kako stališče bo zavzela zbornica napram novemu kabinetu. Nekemu dopisniku dunajske »N. Fr. Preske« M--■--.-----1--j- -----— se je na informiranem mestu sporočilo, da je Italija pripravljena skleniti mir, seveda pod pogoji, ki odgovarjajo italijan kemn pr stigu ta italijanskim interesom. Italija še vedno zahteva suvereni teto čez Tripolitanije in Cirenejko. Za Turčijo nima zmisla, da bi vojno nadaljevala. Berolin, 3. januarja. Kakor se zagotavlja dopisniku »Neue Fr. Presse«, je dejstvo, da se velevlasti še nadalje trudijo, prijateljsko vplivati v Rimu in v Carigradu, naj se kmalu konča vojna. Oficijalno se v tem oziru Še ni ničesar pod vzelo. Dunaj, 3. jan. Od diplomatske strani se poroča, da se niti iz Ri ma, niti iz Carigrada ne potrjujejo vesti, de so se uvedla mirovna pogajanja med Italijo in Turčijo. Revolucija na Kitajskem. London, 3. januarja. Korespondent »Daily Telegra-pha« opisuje položaj na Kitajskem in v Pekingu kot naravnost obupen. Očividno je po njegovem poročilu, da bi razpadlo staro kitajsko cesarstvo, čim bi proglasili za celo deželo republiko. Iz vseh provinci j prihajajo poročila o hudih bojih. Mongolske pokrajine so zlasti hudo vznemirjene in so oborožile 10.000 konjenikov. Iz Mongo'ije je došlo že meseca novembra 1. 1. na dinastijo Mandžu poročilo, da Mongoli ne bodo nikdar priznali republikanskega predsednika in da hečejo rajši priznati rusko nadvlado. Petnajst zelo vplivnih generalov se je obrnilo do cesarskih prinčev z grozilnimi pismi, da prestopijo v revolucijonarni tabor, ali pa da nehajo z operacijami proti revoluci-jonarjem, če ne dobe takoj denarja. Juanšikaj se je nato obrnil do cesarice - vdove za kakih 8 milijonov kron, da more zadovoljiti nezadovoljno vojaštvo in je to vsoto tudi dobil. Štajersko. Iz Hrastnika. V soboto, dne 30. decembra 1911 se je vršila seja trboveljskega občinskega odbora, ki je zopet pokazala, da politične razmere v tej občini niso zdrave in da pridejo prepogosto osebni interesi do veljave, ne pa načela. — Občinski lov ima v najemu Nemec Burger, in sicer je pri držal on hrastniško polovino, trboveljsko stran pa je prepustil Trbo-veljcem. Meseca julija hi moral priti lov na licitacijo, vendar pa jo moru občinski odbor pustiti še nadalje dosedanjemu najemniku, če ta 6 mesecev pred potekom najemne dobe za to prosi. Burger je to storil ter ponudil za lov 300 K, mesto dosedanjih 100 kron. Hrastničanje so uvideli, kolikega pomena je lov v narodnem oziru in kako so premnogi lovci, kmetje in drugi zdaj politično odvisni od Bur-gerja. Slovensko lovsko društvo »Jelenea« je zato tudi vložilo prošnjo na občinski odhor ter ponudilo i&totako 200 K. Omeniti moramo, da je »Jelenea« narodno društvo, ki zbira pod svojim okriljem slovenske lovce, naj si bodo to delavci, ali kmetje, ali drugi stanovi. Ravno za delavce je društvo velikega pomena; v njem najdejo za mal denar obilo zabave, pristopen jim je lov, ki jim ga seveda kapitalist Burger ne dovoli — vsaj lovni za »črne hudiče«, kakor naziva ta gospoda delavce. Ko se je torej šlo, kdo naj dobi lov, so glasovali za Burgerja vsi Nemci in ti Slovencev, skupaj 14; za slovensko lovsko društvo pa 9 in med temi 2 socijalna demokrata. Ker bi bilo treba za toza- na listek kandidata, ki ga nam je postavil sam Bog; — to je Evgen Jar-nik. -— Amen. Kaplan (se odkrije.) Sedaj pa izmolimo še en oče naš, da bi volitve dobro izpadle in da bi nasprotnike čisto Beg pokončal: »Oče naš,---« Kmetje (cdgovrrjaj^ zamolklo. Ko izmolijo počasi odhajajo drug za drugim. Za njimi odide tuli Ster-nen s soprogo, ki se zelo priklanjata župn'ku in kaplanu.) S t e r n e n. Ne pozahite, ženo in otroke imam. Z n p n i k. 2? dobro že dobro. Le zanesite se na me. 8 t e r n e n (odide na desno.) 3- prizor. Župnik. Vse pojde, kot bi ma- zal. Kaplan. Ve6te, tako se mi zdi, kot za časa križarskih vojsk. Ravno tako ^e naše ljudstvo, ket takrat-- Župnik. No, ampak, — — (Odhajata rof-asi proti desni.) Iz daljave se začuje pes m vaških devic in mater: »Med narri Bog je sedež zbral, Merijo k s^bi je pozval-- O blažena dežela ti, deležna božje milosti!« Zastor pade. J. L. Prana in neprava ljubezen. (Povest. — Spisal Blaž Pohlin.) (Dalje.) »Oh gospod Osmič, ne, — ne zamerite, sem se res zmotila, — gospod Sedmič, vi ste pa res čuden človek. Ali ne razumete prav nobene Sale?« »O, da.« dejal je on in kar sram ga je bilo pred drobno deklico, ki je imela morda komaj dobrih šestnajst let, »toda vi se znate res hudo norčevati iz človeka.« Rdečkasta krava je primnlila travo tik do Marjanice. To je tej dalo opomin, da 6e je spomnila, da je čas za odhod, ker je solnce že zašlo. Pletenje je ovila okrog klobčiča, vstala in z besedami »lahko noč« hotela kar oditi. »Kam se vam mudi tako?« je dejal Sedmič, ki bi bil ljubo deklico rad še pridi žal, »roko v slovo mi boste vendar dali!« »Saj nič ne stane to!« je menila Marijanica 6 smehom ter mu podala desnico in pogledala v oči, ki so bile uprte v njene. Nekaj ji je prevzelo dušo pri tem pogledu, nekaj lepega; a ker se je že temnilo, se ji ni zdelo prav, biti s tujim moškim tu v gozdu. Hotela mu je iztrgati desnico, ki jo je on močno prijel, ( »Pustite me!« je rekla- devni sklep */• veČine po štajerskem deželnem lovskem zakonu — za kar seveda združeni Slovenci in Nemci niso vedeli — pride lov vendarle na licitacijo. Neumevno ae nam zdi, kako so aa dali omenjani gospodje premotiti, ko so vendar vedeli, da jim »Jelenea« odstopi isti revir kot Burger, ko vedo, kolike važnosti je, Če imajo lov v Hraetnikn Slovenci, ko so vedeli, da store veliko dobroto delavcem in kmetom, če glasujejo proti Nemcem, ko so bili celo s čisto gospodarskega stališča siljeni, da glasujejo proti Burger ju. O značaju občinskega odbornika, ki je malo časa poprej, sam ščuval svojega narodnega tovariša, naj ukrene, da se odvzame lov Burgerju, nato pa glasoval zanj, niti ne pišemo. In zopet si ne moremo kaj, da opetovano prosimo slovenske trboveljske občinske odbornike, naj opuste svojo maščevalno politiko, ki meče tako čudno luč na slovenski značaj trboveljske občine. Zdaj je še čas, da popravijo svoje zadnje glasovanje o lovu: združite se slovenski hrastniški lovci, s slovenskim društvom »Jelenco« (pri tem je polovica Trboveljcev) in iztrgajte pri licitaciji lov Nemcem. Storite to, ne bo vam žal in vplivalo bo ugodno na naše razorane razmere. V petek, dne 5. januarja zvečer ima društvo »Jelenea« svoj občni zbor v Hrastniku pri Rosu. Naj bi ga vsi lovci, ki čutijo narodno, posetili in veseli bomo, če nas obiščejo tudi Trboveljci. — Hrastni-ska policaja sta hodila dosedaj v kemično tovarno k »raportu«. Zdaj odide iz Hrastnika občinski svetnik l)iermayr; zato zahtevamo prav odločno, naj ee določi redarjema druga oseba — bodisi občinski svetnik Malovrh, ali odbornika Roš in Birtič. h katerima naj hodita raportirat. Te »Section Hrastnigg« in nemške kemične komande v občinskih zadevah mora biti konec. Naj blagovoli županstvo to našo prošnjo upoštevati. Kaj bo z gornjegrajsko železnico? Vprašali smo pred nekaj tedni g. državnega poslanca dr. Verstovška, kako jc s to železnico, ki je za po-vzdigo in procvit gornjegrajskega okraja življenjskega pomena. Mož je — molčal, ker tudi ničesar odgovoriti ni mogel. V državnem zboru je padel vpliv slovenskih državnih poslancev pod ničlo. Nikdo jih ne posluša, nikdo ne upošteva. Postali so ponižni in pokorni Šusteršičevi sluge — spodnjeŠtajerske politične in gospodarske zadeve so jim deveta briga. V deželnem zboru pa obstru-irajo in zabran ju jejo vsako pametno delo. Deželni poslanec dr. Kukovec jc stavil v deželnem zboru že dne 23. septembra 1909 predlog, naj bj dežela prispevala k ustanovni glavnici za to železnico en milijon kron v 5. obrokih. Predlog je padel s slovensko - klerikalno obstrukcijo pod mizo. Gornjegrajci, ako ste popolnoma slepi, potem le čakajte in verjemite praznim obljubam nezmožnega profesorja, ki je po vaših hrbtih splezal do prijetnega brezdelja! Iz Ptuja. (Za odpravo mostnine) se poteguje »vs^nemški tiskovni odsek« v »Marb. Zeig.« in izvaja med drugim sledeče: »S pobiranjem mostnine se odvrača kmete z Dravskega polja, da ne gredo z vezovi v mesto Ptuj, temveč se ustavijo že na Bregu. Tam prodajo svoje pridelke, nakupijo svoje potrebščine in pustijo sploh svoj denar na Bregu. Kdor pozna ptujske razmere, ve čisto natančno, da živi od kmetov celo mesto. Kajti ako bi ne bilo v gotovini plačujočih kmetov, bi morali vsi ptujski trgovci, brez razlike, zapreti svoje trgovine ali pa vsaj zdatno zmanjšati.« — To je prav dragoceno priznanje, kajti v »Stajeren« in dra- gih nemških listih Beremo navadno, da ne žive meščani od slovenskih kmetov, temveč ravno narobe. Ce je pa tako, kakor priznava sedaj največji spodujestajerski nemški list, se mora človek Čuditi politiki ptujskih meščanov, ki slovenskim kmetom, krušnim očetom Ptujčanov, tako zelo sovražna in nasprotna. Mogoča je seve taka politika samo zaradi nezavednosti našega ljudstva. Ali obrača se na bolje vsepovsodi in prišel bo čas, ko bodo postali tudi nemški Ptuj-eani ponižnejši. Is Ormoža. (Gradnja ljutomersko - ormoške železnice.) »Slovenec« poroča — post lest u m kakor o Štajerskih stvareh navadno — o političnem obhodu ljutomersko - ormoške železnice in dostavlja, da je upati za gradnjo tudi denarne pomoči od dežele. Samo kdaj in kako? Dasiravno ljutomerski in ormoški okraj nista ravno v najboljšem finančnem položaju — slovensko - klerikalno deželnozborsko ob-btrukcijo je čutiti v okrajnih proračunih vsepovsod — sta se vendar odločila nakupiti zemljišča, ki so za novo železnico potrebna. Upati je, da se vlada in dežela odločita čim preje za doneske k tej železnici, ker bi bilo želeti, da se z gradnjo čim preje začne. Odvisno je vse od tega, kako se zasu-čejo stvari v deželnem zboru. D. Korošec, ki je tudi deželni poslanec za oba kraja, noče v deželnem zboru rednega dela in tako ne bo z železnico najbrže v doglednom Času še ničesar. Dr. Korošec gotovo ne želi, da bi haš njegovi volilei pri gradnji te železnice kaj zaslužili. K' r sc delavcev tiče, ho treba sp'oh zahtevati, da se porabijo pri gradnji domači delavci in ne Hrvati. Naj denar ostane v deželi in pride posredno in neposredno v prid domačim davkoplačevalcem. K mestno bi bilo govoriti o vsem tem na kakih javnih shodih v obeh okrajih. Čitalnica v Slovenski Bistrici naznanja, da se vrši njeni XVI. redni letni občni zbor v nedeljo, dne 7. januarja ob 6. zvečer v društvenih prostorih z običajnim dnevnim redom. Zastopanje članov po pooblaščencih jc dopustno. Braslovče. Dne 6. januarja ua sv. Treh kraljev dan se vrši ob 3. popoldne v gostilni g-. Vrankoviča občni zbor braslovškega »Sokolav«. Vabijo se vsi somišljeniki. IV. redni občni zbor »Kluba naprednih slovenskih akademikov v Celju«. V petek, 22. t. m. se je vrš,'l v celjskem Narodnem domn občni zbor »K'nba nanrednih slovenskih akademikov v Celju«. Predsednik kluba tov. Franci Hrašovec otvarja zborovanje ter pozdravi vse navzoče. Po prečitanju zapisnikov zadnjih treh izvanrednih občnih zborov prečita predsednik svoje poročilo za preteklo IV. poslovno leto. »V imenu celega odbora mi je čast poročati o plodonosnim delovanju našega društva v IV. svojem poslovnem letu; smelo lahko trdim, da je bilo to leto najuspešnejše od ustanovitve kluba pa do današnjega dneva! Pela in truda je bilo ogromno vsepovsodi; a ne-utrudljivosti in vzorni vstrajnosti odbora se imamo zahvaliti, da smo dosegli uspehe, na katre smo lahko ponosni! V 30. odborovih sejah in 1 izvanrednih občnih zborih smo se posvetovali o vseh važnejših zadevah in dogodkih, tičočih se našega kluba ter delali načrt za bodočnost! Da postavimo pravila na širšo podlago in da raztegnemo nekoMko svoj delokrog, sklenili smo spremeniti svoja pravila. Reden član je odslej lahko vsak redno imatrikuliran slušatelj visokih šol, slovenske narodnosti in naprednega mi5T^en?a, bivajoč na Spocfnještajerskem. V dosego društvenega namena snujejo se po potrebi, na podlagi In v mejah društvenih pravil odseki kluba po Sp. Štajerskem. Tov. predsednik je sestavil po »Triglavovem« vzorcu posovn k, ki je bil enoglasno sprejet! Nase društvo je priredilo, oziroma vodilo predpriprave za II. »Narodno-obrambno enketo«, ki se je vršila v dneh 2. in 3. kimovca v Celju. Sprejete resolucije so se vnosiale na pristojna mesta! Erketa je v vsakem oziru zelo lepo uspela — kljub temu, da nam g. A. R. v zadnji »Omladini« po krivici očita nezadostne predpriprave. Priredili smo dve veliki veselici. Prvo de 3. septembra v Zidanem mostu, ki je izborno uspela. Druga si a vn ost pa se je vršila dne 17. sep-tfmbra v celjskem Narodnem domn, kojega čisti dobiček je bil namenjen našim ljudskim knjižnicam. Klub je ustanovil novo ljudsko knjižnico v Zidanem mostu, ki je ena najlepših na Spodnjem Štajerskem. Zbrali smo zadostno š.tevilo članov za novo moško in žensko podružnico »Branibo-ra« v Celjn. Poslali smo naslove istih na zahtevo o«rednj^ga vodstva v Ljubljano, odkoder pričakujemo skorajšnjo rešitev v tej zadevi in konstatiramo, da ni naša krivda, ako še danes — po preteku 8 mesecev nimamo v Celju podružnici »Branibo-ra« IV. »Narodna zbirka« je vrgla znesek 1580 K, ki se je razdelil, dne 14. pr. m., v toli podpore potrebne narodne in kulturne namene slovenske. Omenim še, da so bile vse prošnje — pravočasno vposlane — ugodno rešene! Letos smo pričeli z podn-čevaniem v slovenskem t^snopisju. Prvi kot. dru eri teeaj. ki t^aja ed 15. novembra naprej je dobro obiskan ^35 oseb) in pod vodstvom tov. Zavodnika vrlo napreduje. Sklenili smo kolkovati zapisnike odborovih sej in občnih zborov z narodnimi kolki. Da smo se udeležili vseh veselic in prireditev v mestu in okolici, ter marsikje tudi osebno sodelovali, je samo obsc-bi nmevno. Priredili smo mnogo zabavnih »n eden podnčni izlet: namreč v »Delniško pivovarno« v Laškem trgu, (30. aprila 1911) kjer smo bili jako gostoljubno sprejeti. Na novo smo naročili l^tos revijo »Vedo« in pa »Tlnstrovani Tednik«; tudi dosti knjig nam je bUo darovanih. Kaj so storili dmš.tveni člani pri privatnem ljudskem št<^t5u in pri občinskih volitvah, je znano vsakomur. Preteklo leto sta promovirala st«r» h'ši dr. Boarumil Hrešovec, dno 27. juniia v Prag? in dr. Voiteh Hočevar, dne 15. iulija v Gradcu doktorjem prava. Klub jim je brzojavno izrekel čestitke. Naše društvo je prislonilo nadalje k Čekovnemu prometu in začelo poslovati pod Št. 1°1.140. Ce še povem, da smo pveMH 204 dopisov, odposlali pa takih 402, in če omenim, da smo imeli letošnje leto 90 rednih in 15 podnomih, skupno torei 45 članov, mislim, da lahko končujem s poročilom odborovim.« Jako zanimivo poroča blagajnik tov. Tone Snhač o klnbovem denarnem Haniu: I. knbova blaerama: Dohodki 1223 K !W v: izdatk? 11*7 K ft7 v; prebitek f*5 K oft v. IT. Premoženje klub«: Aktiva 385 K JS7 v; pasiva 203 K M v: čisto 1»! K 99 v: 100 K naloženih v čekovnem prometu, skupa i 281 K 99 v. III. Veselica 17. septembra 1911. Dohodki 2075 K 51 v, i-datki 20?0 K. Prebitek 55 K 51 v. IV. »Obrambni sklad« znaša: 903 K 36 v, ker smo se zavezali plačati 5 kamnov, moramo še nabrati znesek 90 K 64 v. V. »Podporni fond« zna-m 110 K 60 v. Podporni fond je izposodil v 26 clu"ajih tek^m *e?ra leta znesek po 277 K. VI. IV. Narodna zbirka 1911: Dohodki 1612 K 00 v, fađaiki 40 Tv 10 v. Denarni promet »Ali pridete večkrat sem?« je vprašal Sedmič mehko. »Večkrat,« je rekla, »a zdaj me ne bo več!« »Zakaj ne!« »Kar tako!« se je smejala in mu iztrgala roko. »Ta - le Šopek boste vzeli od mene?« jo je vprašal in ji ponudil ovenele cvetlice, »sam sem ga nabral.« »Bi me 6pet radi prijeli za roko!« »Gotovo ne!« Vzela je šopek in popravila par cvetk, ki so predaleč visele iznad ostalih. »Lahko noč!« je rekla kratko in odhitela kratkih korakov k živini. »Zdrava Marijanica!« je klical za njo Sedmič, a ona se ni ozrla, kot bi ga ne cula, ampak gnala govedi v gozd in kmalu mu je izginila njena vitka postava izpred oči v gozdni temi. On je pa stal zamišljen in še vedno zrl proti oni strani, kamor je odšlo dekle. Se vedno je gledal pred seboj cvetoči obraz in nedolžne oči, zrcalo nepokvarjene duše. Takoj nato pa je udaril s palico po bližnjih cvetkah, da so jim odletele glavice daleč prod, ter odhitel na pot, ki ga je peljala na današnji cilj. Umrnčilo se je že, ko se je bližal i Golemu. Is gosda je prišel v Dobra* vo, prav lično in čedno vasico. Na potu skozi njo je srečal par lepih va-ščank s škafi pod pazduho. Šle eo po vodo na občinski vodnjak. Radovedno so zrle tujca, on je pa ogledoval njih lepe oči in lepe roke in všeč so mu bile. Posestvo Golo se je raztezalo takoj nad Dobravo proti jugovzhodu. Bilo je nekoliko vzvišeno. A ker je peljala tja lepo speljana kolovozna in še lepše urejena pešpot, stal je Sedmič pred poslopjem Borčevim, da še sam ni vedel kdaj. Kajti vedno se je oziral nazaj in opazoval med drugim dim, ki ee je vil iz dobravskib dimnikov kot tekoč oblanee, potem se pa strnjcval v lahno meglico, ki je kot nežna tančica plavala nad vasjo in se raztezala tudi na bližnje polje proti severu. Pri Borčevih je bil doma samo gospod Borec. Z znano ljubcznjivost-jo je sprejel gosta in mu povedal, da sta žena in hči odšli v Maribor za par dni k stricu ženinemu, da pa se vrneta najbrže že drugi dan. Gospod Borec je s Sedmičem kramljal v lopi na vrtu do enajstih zvečer o raznovrstne jših rečeh, zlasti o trgovini SediHčevega očeta, o Sedmičevih Študijah itd. Ko je bilo poldvanajstih, stopal je 8edn ič v svoji sobi, ki je bila v prvem nadstropju proti jugovrhndu, t gori in doli, vmes pa premiš jal do- godke preteklega dne. Navadni so bili ti doživljaji, vsakdanji In nič posebnega ni bilo v njih. A vendar! Prizor z Marijanico je tako živo plaval Sedmiču v spominu, kot bi se godil zdaj ob polnočni uri. »Sniti se morava zopet!« si je rekel, ko se mu je v mislih ponovila vsa slika in kmalu nato je zaspal spanje utrujenca. II. Vas Leskovje je oddaljena pičlo uro hoda od Dobrave. Ako hočeš od tod priti tja, moraš čez hrib Smreč-nik, ki 6e vleče od Gorjnše proti vzhodu mimo Golega. Pot čez ta hrib je ponekod uprav nerodno strma na strani od Dobrave, no, k sreči ni dolga, ker hrib ni visok. Onstran hriba je pa pot skozlnskoz lepa in prijazna, ker se vleče večinoma po senci raznega gozdnega drevja, ki raste prav čisto v vas Leskovje, in hiše, vse svetlo belo pobeljene, se kaj prisrčuo odražajo v sicer raznolikem zelenju, ki vsepovsod obdaja poslopja. Pa je res lepa ta vas. Ulice so vedno snažne kot zjutraj pred procesijo Sv. Rešnjega Telesa, nikjer ne najdeš, kot sicer po vaseh, ob njih gnojišč, ki za sin raj a jo in okužujejo zrak. Vse hiše imajo lične vrtove ob konceh, na enem sadnega, na drugem onega za zelenjavo in cvetlice. Zele-njanni vrt je povsod skrbno obdelan, cvetke so lepo izbrane, da njih sku pine takoj na prvi pogled razveš kuba iznaša v IV. poslovnem letu 1911: 1. Blagajna kluba 2401 K 02 v, 2. blagajna vc selice 17. septembra 4095 K 551 v, 3. blagajna Obrambnega sklada 903 K 36 v, 4. blagajna Podpornega fonda 387 K 60 v, 5. blagajne IV. Nar. zbirke 3174 K 90 v. Skupni promet znaša 10.962 K 39 v! Cisti dobiček veselice v Zidanem mostu dne 3. septembra 1911 v znesku 437 K 39 v se je vposlal »Podpornemu društvu za slovenske viso-ko?olce v Pragi«. Knjižničar, tov. Štefan Koprivš* k poroča natančneje o kluboveni izobraževalnem delu in o knjižnicah, katerih imamo dosedaj št:ri. I. klubova se deli v sledeče od-<:'lke: 1. Klubovo člansko, 2. ljudsko, 3. ljudsko podučno, 4. nemško in 5. klubovo jnridično knjižnico. 1. Klubova članska šteje 753 knj'g {+ 541, 2. ljudska 693 knjig (+ 180), 3. ljudsko podučna 134 (+ 7), 4. nemška -99 knjig (-f-63) in 5. juridična 72 knjig:. Ostale tri knjižnico so javne n se nahajajo II. V Gaberju (Sokol- ski dom), III. v I>šk» m trgu (§ 11.), T V. v Zidanem mostu (hotel Juvan-ČJCj. Poroča podrobneje e.e o gabrski knjižnici in o na novo ustanovljeni v Zidanem mostu. Nato prečita še tajnik, tov. Albert Vizjak in gospodar tov. Amon svoje poročilo, ki se — kot ostala — odobre! Preglednik dr. Milko Hrašovec predlaga celemu odboru absolntorij s pohval« ! Snrej to! Pri slučajn s'h se je razvila j"ko živahna debata zlasti o knjižnicah in predavanjih. Sprejet ze bil med drugim tudi sklep pričeti z podukom v češeini. Ob 11. zvečer je bil zaključen ta velezanimivi občni zbor. Drobne novice. Veselico priredi vojaško bojno društvo za Hum in okolico v nede'jo, dne 7. januarja pri iSkorčiču v Ormožu. Na sporedu je tem bola in druga zabava. Svira pomnožena godba gasilnega društva za ormoško okolico pod vodstvom g. Do-micijana Serajnika. — Imenovan je za namestn. koncipista namestni-ški kenceptni praktikant Alfons pl. Premerstein v Ptuju. — Obolel je hudo, kakor poroča »SI.«, vseučiliški profesor dr. Karel Štrekelj v Gradcu. Iz Ruš nam pišejo: V Selnici ob Dravi je umrl župnik Gregor Hra-stelj. Pokojnik je bil odločen narodnjak in se je kot takega vedno pokazal. Želeti je, da dobi vrednega naslednika. — Naslov primari-j a je podelil deželni odbor bolnišničnim zdravnikom dr. Oskarju Filafe-ru v Mariboru, dr. Ernestu Treitlu v Ptuju in dr. Josipu Kurasu v Radgoni. — Iz Griž poročajo: Pred iieko tukajšnjo gostilno so se stepli kmečka fanta Mihael in Peter Go- ivsek ter neki delavec Goršek. Pri tem je dobil en Golavšek tako hude poškodbe na glavi, da so ga morali prepeljati v celjsko bolnišnico. — iz Brežic poročajo: Dne 28. de-eembra se je vršila v Miha lovcih velika gostija, h kateri je došlo po stari navadi veliko fantov voglarit. Došlo je se ve do običajnega prepira, med Katerim je Andrej Gerjevič večkrat ustrelil med fante s puško in dva s svinčenimi zrni lahko ranil. — Star /upnik. V Sv. Janžu poleg Herher-ostajo. Na potu skozi kamnolom je padel čez 20 m globoko pečino in obležal v nekem globokem jarku.Ko so ga dobili, je še živel, vendar so poškodbe take, da bo ponesrečenec v kratkem umrl. Kako je zašel starček v kamnolom, ni znano. Pretep. Med plesom v gostilni A. Komela v Krombergu so se stepli železničarji in vojaki. Dva kurjača, Maza in Nedak, sta dobila težke poškodbe z nožem. Med pretepom so pobili plesalci za okoli 75 K kozarcev in steklenic. Aretirali so v Trstu bivšo gostil-ničarko Blandetti iz Zidanega mosta. Njeno aretacijo je zahtevalo cleželno sodišče v Trstu zaradi poneverjenja velike odškodninske vsote. Blandetti-jeva taji vsako krivdo in dolži poneverjenja svojega moža, ki ga pa ni doma, ker je napravil iz previdnosti zabavno potovanje v Švico. Nezgode. Pomorski zdravnik dr. Kalo je hotel iti na neki parnik. No pomolu ga je zgrabil velik val in le z veliko težavo so ga rešili iz smrtne nevarnosti. — V Trstu je napadlo neko dekle dva moška na ulici z britvijo. Predno sta se mogla napadenca na padal ke ubraniti, jima je zadala ta z britvijo težke rane po glavi in po rokah. Napadalko so aretirali, ranjenca pa so odpeljali v bolnišnico. Vzrok napada je bržkone ljubosumnost. — Nesrečno zaljubljena kuha-iica Roza Sermanova v Trstu je skočila skozi okno II. nadstropja na cesto. Kljub temu, da je padla iz precejšnje višine in na cestni tlak, je dobila le par lahkih poškodb. — Včeraj je izbruhnil ogenj v III. nadstropju neke hiše na cesti Riborgo. Ogenj je nastal vsled pokvarjenega dimnika. Po enournem gašenju so ogenj pogasili. Pogorela je vsa oprava. Skoda znaša nad 1000 K. — V Zavijali sta se sprla in stepla v neki gostilni posestnika F. Purger in Josip Krniac. Ko je potisni] gostilničar oba na cesto, sta se tepla na cesti. Med pretepom je prišel na pomoč Purgerju njegov brat Alojzij, ki je ustrelil dvakrat s samokresom na bratovega nasprotnika. Oba strela sta zadela Krmaca, ki je zadobil težke poškodbe v boku. Ranjenca so prepeljali v tržaško bolnišnico, Al. Purgerja pa so aretirali. Doživljaji slovenskega frančiškana. Prijatelj našega lista nam piše :z Srbije: Bilo je nekega lepega dne v meseca septembru, ko se vrše po Srbiji vojaški nabori. Vojaška komisija v Kladovem je že izvršila svoj posel ter sedela na vrtu pred gostilno, kjer se je nastanila. Vodiki te komisije je bil slovenski rojak podpolkovnik Janko Vukasovič-Stiebil. Solnce se je že nagibalo k zatonu in mir in tihota sta vladala v mestecu. Na. nkrat je nastal krik in vik na cesti in pojavila se je množica ljudi, ki je kričaje tirala pred sabo bledega, suhega mladeniča, oblečenega v rjavo frančiškansko kuto. Ljudje so vpili: »Našli smo tega človeka skritega v koruzi. Brez dvoma je vohun.« Ta prizor je gledal tudi podpolkovnik Vukasovič. Revež, ki so ga tirali v županski urad, se mu je zasmilil in nehote se je zaintereso-val zanj. Šel je k županu ter ga prosil, naj mu dovoli, da govori z namišljenim vohunom. Župan je podpolkovniku seveda to brez ugovora dovolil. Frančiškau je med tem že sedel v zaporu. Nemalo se je začudil, ko je naenkrat stopil v njegovo celico visok vojaški dostojanstvenik; nemara se je tudi prestrašil, mislič da bo kot namišljen vohun postavljen pred vojno sodišče. Podpolkovnik se je jel prijazno razgo var jati z njim in mlademu frančiškanu se je kniclu razvozljal jezik, da je jel živahno pripovedovati kako so ga v jel i in kako je prišel na sum, da je vohun. In čim več je govoril, tem bolj se je v podpolkovniku utrjevalo prepričanje, da frančiškan ne more biti niti Srb, niti Hrvat, ker je v govoru rabil izraze, ki so v navadi samo pri Slovencih. Da dobi jasnost o stvari, je Vukasovič vprašal neznanca, seveda v srbskem jeziku, odkod je doma. Frančiškan je globoko vzdahnil ter odgovoril, da je njegova domovina daleč, daleč gori na zapadu. Podpolkovnik ga je jel spraševati, če je morda doma iz hrvaškega Zagorja ali iz Like, a frančiškan je odkimaval z glavo, končno pa je šepnil, da je Slovenec, doma s Kranjskega. Vukasovič, sam doma iz Vipavskega, je od začudenja vstal. Ko pa je jel slovensko govoriti, je frančiškan od presenečenja, da srbski oficir zna slovensko, skoraj padel s stola. »Za boga svetega, Sloveuec ste, s Kranjskega doma? Povejte mi, iz katerega kraja f« je zaklieal podpolkovnik. »Iz Vrhpolja pri Vipavi in za Lavrenčiča se pišem«, se je glasil odgovor. Sedaj je bil Vukasovič na vrsti, da se čudi čudnemu naključju, da stoji pred njim v notranjosti Srbije v Kladovem najožji njegov rojak iz Vrhpolja na Vipavskem. Rojaka sta si segla v roke, mladi frančiškan je jel pripovedovati zgodbe svojega življenja: »Lavren-čič se pišem in dovršil sem 7 razredov gimnazije. Na to pa so me domači prisilili, da sem vstopil k frančiškanom. Bil sem v frančiškanskem samostanu v Varaždinu. Slučajno sem dobil v roke rusko slovnico ter se jel z vso vnemo učiti ruskega jezika. To je bilo moje ediuo veselje in edina zabava. Toda predstojniki so opazili, da se učim ruski ter mi odvzeli ruske knjige — moje edino veselje. Bil sem nesrečen, kakor se nikoli na svetu. Noč in dan sem premišljeval o tem in končno je dozorel v meni sklep, da u tečem iz samostana in se napotim na Rusko, kjer postanem pravoslaven ter vstopim v kak ruski samostan. Svoj sklep, da pobegnem iz samostana, sem tudi izvršil. Pes sem se napotil preko Hrvatske in Slavonije v Srbijo, odkoder sem preko Romunske nameraval na Rusko. Potoval sem ponoči, po dnevi pa sem ležal skrit v kaki koruzi. Tako sem potoval več tednov in moja edina hrana v tem času je bila surova koruza in sadje. Končno sem prišel v Srbijo in tu v Kladovem so me kmetje našli spečega na polju ter me prijeli kot vohuna.« Razume se samo ob sebi. da je bil frančiškan po posredovanju podpolkovnika Vukasoviea takoj izpuščen iz zapora. Vest o romantičnem dogodi jaju se je bliskoma raznesla po mestecu in po inicijativi podpolkov-n i ko vi so dobili ljudje mahoma zložili lepo svotico, za katero so menihu kupili obleko. Še tisti večer se je frančiškan spremenil v brhkega, okusno oblečenega mladeniča. Svojega načrta priti v Rusijo in tam vstopiti v kak samostan, še sicer ni opustil, toda često so razmere močnejše od volje iu želja. Sedaj biva bivši frančiškan Lavrenčič iz Vrhpolja pri Vipavi v Negotiuu na Srbskem. Bogati knji-gotržeč, samec, ga je vzel za svojega pomočnika v trgovino. Varaždinske-ntfl nesrečnemu frančiškanu se sedaj dobro godi in kdo ve, ako mu ne bo še zasinila zvezda sreče . . Proces proti morilcu patru Mačohu. Varšava, 3. januarja. Termin za obravnavo o umoru iu ropih v samostanu v C e n s t o -h o v i je določen sedaj na 28. februar pred okrajnim sodiščem v Petrikovu na ruskem Poljskem. Vsled odredbe jiističnega ministra se bo vršila obravnava, ki se bo vlekla najbrže več tednov, javno. Odvetniki, do katerih se je obrnil glavni obtoženec, pater Mačoli, so odklonili zagovarjati morilca. Kakor znano, je umoril pater Mačoh svojega brata Vacla-va, ker je ta vedel za cerkvene rope. ki jih je ta izvršil v samostanski cerkvi in zakladnici. Tudi je imel pater Mačoh zakonolomsko razmerje z ženo svojega brata. Dnevne vesti. r-jr Volitev v trgovsko in obrtniško zbornico kranjsko. Z včerajšnjim dnem je potekel rok za vlaganje reklamacij proti imeniku volilcev. Ker je imenik sestavljen na podlagi uradnih izkazov političnih in davčnih oblasti, je umevno, da ne more biti dosti reklamacij vloženih. Začenja se zdaj doba agitacije; ta agitacija bo dosegla vrhunec ko bodo razposlane glasovnice. Klerikalci se že zdaj, kakor smo pojasnili, krepko pripravljajo na volitve in začeli so z velikansko volilno sleparijo. Če hočejo trgovci in obrtniki, da bodo sami gospodarili v svoji stanovski korporaciji, se morajo pač krepko zavzeti za prihodnje volitve. -|- Vzoren nemški profesor. Na tukajšnji nemški gimnaziji i>oučuje profesor Adrijan Ahič, ali, kakor se sedaj piše Adrian Aehitsch, velik Nemec pred bogom in pred ljudmi, čeprav je sin slovenskega očeta in čeprav je bil na celjski in mariborski gimnaziji kot dijak bil vpisan za Slovenca. Dijaki njegovega razreda so l>otrli na oknu neko železje in razrednik Aehitsch je odredil, da mora voak dijak njegovega razreda prinesti iu njemu izročiti 1 K za strto železje. Dijakov v tem razredu je 18 — otninozno število —; izmed njih jih je prineslo svojo kronco 11, tako da je imel Aehitsch za železje skupaj 11 svetlih kronie.Med tistimi, ki niso prinesli svoje kronce, je bil tudi sin tukajšnjega nemškega odvetnika dr. V. Ta je namreč po naključju izvedel, da je železje pri ključavničarju stalo samo 3 K 60 vin. in da je šolski sluga, ki jc prišel plačevat ta znesek, skušal ključavničarja pregovoriti, naj bi mu izdal pobotnico za 13 K. Dr. V. nato svojemu sinu ni dal zahtevane krone, marveč je po zaslugi imenoval tako postopanje sleparsko i u jc proglasil kot zlorabo uradne oblasti. Za to je izvedel tudi profesor Aehitsch. Mož se je seveda čutil žaljenega ter je izročil dr. V.-a odvetniku dr. Egerju. Ta je pisal dr. V.-ju pismo, v katerem ga je pozval, naj svoje, proti Achitschu naperjene žalitve prekliče. Dr. V. je odgovoril, da nima ničesar preklicati. Aehitsch je nato vloži] po dr. Egerju tožbo radi razžaljenja časti. Obravnava je bila preteklo soboto. In pri tej obravnavi je nastopil odvetnik dr. V. dokaz resnice za svoje izraze »betrugerisehes Vora^hen« in »Missbrauch der Amts-gcvralt«. Razprava se je seveda preložila in v kratkem bomo imeli priliko videti, kako se bo pred sodiščem pralo umazano perilo z nemške gimnazije. 4- V osebno - dohodninsko komi« sljo za radovljiški davčni okraj so pri volitvi dne 30. decembra 1. 1. zmagali na celi črti naprednjak i proti klerikalni listi, in sicer je zmagal v I. razredu dr. Ig. Zdovšek s 13 glasovi proti V. Resmanu, ki je dobil le 5 glasov. V II. razredu je prodrl Leopold Fiirsager s 95 glasovi proti I. Finžgarju, ki ima 43 glasov. V III. razredu sta zmagala Josip Klina r in Smrekar Fr. s 336 glasovi, v manjšini sta ostala župnik Škubie in Flor. Jane s 209 glasovi. — Izid te volitve jasno pričajo, kje je največ in največjih davkoplačevalcev. — Uspehi ljubljanske davčne administracije: Piše se nam: Včeraj ste poročali, da je stavbenik Snpančič vsled čezmernega in neutemeljenega obdačenja odložil stavbinsko obrt, vsled česar izgubi več ljudi kruh in delo. Povedali pa niste, na kaki podlagi se je vršilo to obdačenje. Stavbenik Supančič je predložil davčni oblasti celo svoje knjige, kar mu pa ni ničesar pomagalo. Po dolgem po-praševanju je izvedel, da se je davčna oblast ravnala po izpovedi svojega zaupnika. Izkazalo se je, da poslujeta kot zaupnika za stavbno obrt člana neke firme, ki niti nista avstrijska, temveč laška podanika. Toda še marsikdo drugi ve povedati, kako brezobzirno in naravnost neverjetno postopa ljubljanska davčna oblast v zadnjih dveh letih in res skrajni čas je že, da se o stvari spregovori na pristojnem mestu, na pr. v trgovski in obrtni zbornici. Davčna oblast, oziroma administracija, je postala pač vsled višjega ukaza skrajno kruta in grabežljiva. Ce bo šlo tako naprej, bodo v Ljubljani kmalu pometli z vsemi davkoplačevalci. — Tiskarna in knjigoveznica Kleinmavr & Bamberg bo praznovala ta teden 1301ernico svojega obstanka. Ta firma je tekom zadnjih dvajset let natisnila in založila celo vrsto najboljših slovenskih knjig. I"mrl je snoči nenadoma gospod Fran C i rman, posestnik, gostilničar in predsednik Kmetske hranilnice v Št. Vidu nad Ljubljano. Pokojnik je umrl v najkrepkejši moški dobi, star šele 38 let. Bolehal je že dlje časa na želodčni bolezni in si je iskal zdravja tudi v Karlovih varili. Zdravja sicer ni našel, vendar pa se je bolezen zlasti v zadnjem času preobrnila znatno na bolje, da je že vsakdo mislil, da bo polagoma popolnoma okreval. Toda snoči ob pol 6. je neizprosna smrt nenadoma pretrgala nit njegovega življenja. Cirman zapušča ženo in štiri mladoletna otroke. Pokojnik je bil zvest somišljenik naše stranke, navdušeu za vsako dobro in plemenito stvar. Delaven in požrtvovalen, je bil steber napredne organizacije v Št. Vidu. Njegova sloveča gostilna je bila zbirališče naprednjakov iz Št. Vida in okolice. S smrtjo Frana Cirmana je zadela napredno stvar v Št. Vidu težka, skoro nenadomestljiva izguba. Pogreb bo v petek popoldne. Bodi vrlemu možu in zvestemu našemu somišljeniku ohranjen trajen spomin! Iz Radovljice se nam piše: »Slovenec« dne 23. dec. popolnoma neopravičeno napada tukajšne, že 29 let obstoječe gasilno društvo. Društvu se očita, da je liberalno iu da sedanji načelnik razdirajoče dela. Vsaj vendar vsakdo ve, da je moralo županstvo vsled nemarnosti prejšnjega načelnika na podlagi § 18. društvenih pravil opozoriti najstarejšega člana F. Mraka, da skliče nemudoma občni zbor. Na tem občnem zboru jc bil z glasovi pristašev obeh strank voljen sedanji načelnik, ki je vse svoje moči posvetil društvu. Občinske volitve se je pa udeležil kot svoboden državljan in nihče mu ni ničesar diktiral. Sploh je pa priporočati, da pustite s svojim razdiralnim delom požarno brambo v miru, ker je ta kot človekoljxibna naprava nadstrankarska. Zimske novosti. Prijatelj nam piše z Gorenjskega. Letošnja zima jc lickaj redkega. Tako mile zime ne pomnijo niti stari ljudje. In to milo-bo čuti vsa narava prav dobro. Zadnje dneve pretečenega leta sem naletel pri svojih izletih na sledeče zanimivosti: Dne 28., 29. in 30. decembra sem opazoval postolko. ki se je izkazovala v svojih gibčnih poletih. Na vršičku smreke je žvižgal črni kos tako prepričevalno, da sem mislil, da je pomlad; 29. decembra sem pa lovil v neki groblji živahnega metuljčka. — In rastlinstvo! To kar tekmuje med >eboj. Da dobiš pod vsakim grmom kronice, t roben tiče in vresje v najlepšeni cvetju, ni nič redkega. A ravne one dneve sem dobil sledeče cvetlice v najlepšem cvetju: jesenski podlesek, kalužnico in mali encijan. Topoli, vrbe in leske se že praše. — Upajmo, da se ne vrosniči pregovor: :>0 Božiču zeleno, o Veliki noči sneženo. Bratje v kolo se vstopimo«. Poje m^ški zbor »Glasbene Mr.tice«. — 4. S^vnostni govor. Govori g. vitez Peter Gr^sselli. Društva in deputacije pri čitalnični slavnosti dne 5. in 6. t. m. prosimo, da se prijavijo odboru Narodne Citaln;ce v Ljubljni takoj, kajti drugače ne bo mogel biti nihče odgovoren, če bi pri slavnostnem zboro-vai-ju k*»ko zps^opnno dr"štvo a'i deputacija ostala nepozdravljena ali rezaznana. Slavnostna gledališka predstava 5 t. m. in javna telovadba ljubljanskega Sokola dne 6. t. m. se vršita le na čast 501etnici Nar. Citnlnice in so torej samosto^n«* prireditve, gledališča, oziroma S^knla, ori katerih ne odločuje Citalniški odbor. Toliko v ndjrovor na razna vprašanja in naročila. Jnbileini ples Narodne čitalnice v Ljubljani dne 6. januarja 1912. Velikansko zanimanje vleda za slavnosti 501etnice Nar. Čitalnice v L.mbljani in posebno za veliko plesno prireditev, za katero se obljublja velikanska udc'e'ba kljnbu raznim neutemeljenim govoricam o pretirani eleganci, »frakarija« itd. Odbor z namenom ni hotel predpisati nobene pJesne toalete in je vsled svojca demokratičnega stališča onnstil vih-Ijenje s posebnimi vabili. Vstop ima tedaj vsak Slovenec in vsak bo tudi dobro donel. Vstopnice se dobivajo v predorodaji pri ge. A. Cešnrkovi v &elenburgovi ulici in sicer za osebo po 3 K. družinske vstopnice za 4 osebe po 10 K, za tri osebe po 8 K in vstopnice za akadenvke, gimnazijce, realce in učiteliišen'ke po 1 50 v (v predprodaii. pri blagajni pa po 2 K) — Čitalničnim članom se dostavijo stopnice k plesu na dom in je zanje vstop na jubilejni pl^s 6. t. m. brezplačen. Telovadno društvo »Sokol« v Ljubljani priredi s sodelovanjem po-sestrinskega 2 nskega telovadnega društva v Ljubljani na čast došlim gostom na proslavi SOletnice Narodne Čitalnice v Ljubljani javno telovadbo v soboto, dne 6. januarja 19112 1. ob 5. uri popoldne v telovadnici v »Narodnem domu«. Pri telovadbi svira orkester slav. »Slovenske Filharmonije«. Spored: 1. Vaje na drogu, bradlji in konju na šir. 2. Proste vaje z II. slovenskega vsesokolskejra zleta 1. 1904. 3. Proste vaje za III. slovenski vsesokolski zlet 1. 1913. 4. Vaje na krogih. 5. Proste vaje telo-vadk za III. slovenski vsesokolski zlet 1. 1913. 6. Hkratne vaje in skupine na dveh bradljah. — Cene: sedežem v prvi vrsti v dvorani 2 K, ostalim sedežem v dvorani in sedežem na galeriji 1 K 50 v, stojiščem 70 vin. — Javno telovadbo otvorijo vaje treh vrst ljubljanskega Sokola za vajami na orodju. Nadaljnji dve točki sta, kakor smo že poročali, nekako historičnega značaja. Najprej se izvedejo proste vaje z II. vsesokolskega zleta 1. 1904., na to proste vaje, ki so določena za III. vsesokolski zlet 1. 1913 v Ljubljani. Občinstvu bo tako prilika spoznati veliki napredek, ki ga je storilo slovensko Sokolstvo v zadnjih sedmih letih. Proste vaje za III. zlet, ki se bodo tu prvikrat javno pokazale, potrebujejo mnogo prostora. Zato jih bo moglo v telovadnici izvajati le manjše število te'ovadcev, zlasti za zadnjo vajo je zadostnega prostora samo za osem telovadcev. V drugem delu javne telovadbe ponove najprej telovadke ženskega telovadnega društva preste vaje, izvajane prejšnji dan v gledališču. Javno te-Jc^dbo zaključijo vrhunske vaje na orodju: izbrani telovadci na krogih in hkratne vaje ter skupine na dveh bradljah. Vaje na bradljah so iste, kakor so jih slovenski telovadci izvajali na lanskem vsesokolskem zletu v Zagrebu na štirih bradljah ter ž njimi< oslavili slovensko ime. — Proste vaje z II. zleta se bodo izvajale ob godbi za III. ee'ki vsesokolski zlet, proste vaje za III. slov. v^esok. zle? pa ob godbi za letošnji češki vsesok. zlet. Naj bi tudi te proste vaje našle kmalu slovenskega skladatelja, da nastopi slovensko Sokolstvo ob zletu ne samo z izvirnimi vajami, temveč tudi ob izvirni glasbi. Prošnja »Dramatičnega društva« na lastnike lož v slov. deželnem gledališču. V proslavo 501etnega jubileja »Narodne Čitalnice v Ljubljani« se vrši v petek, dne 5. t. m. slavnostna predstava v slov. deželnem gledališču. Ker se more dati v ta namen le ena sama predstava in ker se je prijavilo že mnogo zunanjih društev in društvenih deputacij, katerim morata »Narodna Čitalnica« in »Dramatično društvo« dati na razpolaganje primerne ložne in pritlične prostore (sedeže), mora se vršiti slavnostna predstava za lože in sedeže sploh izven abonementa! — Cč gg. posesfniki lož in abonent je sedežev naj blage vole rodoljubno upoštevati težke razmere slovenskega gledališča in blagohotno vzeti na znanie nujno potrebno odredbo, ki je bila že objavljena! — Ob petkih se nikdar ne igra in bodo imeli čč. gg. abonent je v sezoni 1911/12 itak izdatno več predstav, nego v prejšnjih letih, ker se j° začelo v tej ^ezoii igrati pri me seea preje, kot navadno! — Odbor »Narodne Čitalnice v Ljubljani« daje s tem mnogr.stevilno priglašenim društvenim deputacijam in posameznim zunanjim posetnikom slavnostnih piireditev na znanje, da bode v petek in soboto v društvenih prostorih (bralna soba) en odl>ornik na razpolaganj0, ki bode dajo^ p trebne informacije in kamor naj se čč. gg. u deležnik i slavnosti blagovolijo na informacije oglršati se. Društvu Sokolski dom v Postojni je poslal povodom narodne zmage pri obč. voMtvah v Postotni g. Fr. Knrnik iz D. M. v Polju 10 K s satirično pesmijo. Za »Planinski ples« radovljiške podružnice na Biedu se naznanja: 1. Podkovani čevlji prepovedani. 2. Pri vseh vlakih čakajo vozovi. 3. Gostilničarji na Bledu oddajo vsem izletnikom posamezne sobe za polovično ceno. »Adrija« v Pragi. IIL redni občni zbor se vrši v petek, 5. januarja, ob 8. zvečer v društvenih prostorih, Halkova ul. 12/111. Rožne stvari. * Robert pl. Holzknecht. Roberta pl. Holzknechta so s klinike prepeljali v stanovanje njegovih staršev. Njegovo zdravstveno stanje je nevarno, pa ne brezupno. c Bolni Strindberg. Stanje Strindbergovo se je poslabšalo. Temperatura narašča. Zdajpazdaj se Strindberg onesvesti. 22. t. m., ko je Strimlbergov rojstni dan. bodo med švedskim narodom nabrali za Strind-bergerja narodni dar v znesku 25.000 kron. Večina gledališč bo na ta dan igrala Strindbergove igre. * Grozen zločin matere. V Hamburgu so pred kratkim izpustili iz norišnice žensko, ki so jo smatrali za zdravo. Pred kratkim je šJa na iz-prebod navidezno zdrava ženska s svojim sinčkom in sestro. Naenkrat steče mati z dečkom proč, priveze dečka nase in skoči ž njim v vodo. Mater in dečka so rešili. Mater so zopet oddali v blaznico. * Krvava ljubezenska drama. Blizu Arnedilla na Španskem se je odigrala krvava ljubezenska drama. Veleposestnik Calvo je hotel poročiti deklico, ki pa ji mati ni hotela dovoliti poroke s Calvom. Ko je Calvo izvedel, da namerava mati poslati deklico v Argentini jo, je ustrelil mater, deklico pa težko ranil. Nato se je ustrelil. Telefonska in brzojavna poročila. Štajerski deželni »bor. Dunaj, 4. januarja. Slovenski klerikalci lancirajo v dunajske liste vesti, da vztrajajo na obstrukciji v štajerskem deželnem zboru. Z ozirom na to se sodi, da bo Štajerski deželni zbor morda vendar razpužčen* Škodo ve delnice. Dunaj, 4. januarja. Na dunajski borzi krožeče vesti o zvišanju glavnice Škodove tovarne in o novih naročilih se ne potrjujejo. Tovarna ima pač mnogo dela, toda ne vsled novih naročil. Letošnja dividenda bo znašala, kakor se čuje, 24 K nasproti 20 kron lansko leto. Robert Holzknecht. Dunaj, 4. januarja. Včeraj so prevzeli starši Roberta Holzknechta v domačo oskrbo. Njegovo zdravstveno stanje je resno, toda ne brezupno. Robert Holzknecht trpi na živčnih krizah, vendar upajo, da bo doma popolnoma ozdravel. Dvojna mera proti Nemčiji in Avstriji. Dunaj, 4. januarja. »Reichspost« poroča, da je dovolila italijanska vlada remški paroplovni družbi »Leva n te« neovirano plovbo v Egejskem morju, ne da bi njih ladje pregledale italijanske vojne ladje ter pri tem opozorila na prijateljsko razmerje z Nemčijo. Ko se je Avstrijski »Llovd« obrnil z enako prošnjo do italijanski vlade, je bila ta prošnja odklonjena. CeŠki deželni zbor. Praga, 4. januarja. »Ceske slovo« poroča, da bo češki deželni zbor sklican baje sredi februarja h kratkemu zasedanju. Finančno sta me Češke. Prasra, 4. januarja. V včerajšnji seji češkega deželnega odbora je bil predložen osnutek proračuna za 1912. Proračun izkazuje deficit 30 milijonov kron. Ccšk* socijalni demokrati na Dunaju. Praga, 4. januarja. »Pravo lidn« poroča, da bodo vsi dunajski češki socijalni domokrati izstopili iz kon-sumnib društev in ustanovili lastno češko socijalno - demokratično kon-sumno zadrugo. Od patrulje ustreHen. Praga, 4. januarja. Pri praških skladiščih se je približa! neznan človek ponoči neki patrulji, ki ga je ustavila. Ker neznanec na trikratni »Stoj!«- ni hotel obstati, je vojak ustrelil ter zadel neznanca v prsi, da je bil na mestu mrtev. Preiskava še. ni mogla dognati kdo je bil neznanec. Minister Braf misli na demisijo. Praga, 4. jannaria. »Samostat-nost« poroča, da misli minister Braf kljub temu, da se je njegovo zdravstveno stanie povoljno, na demisijo. Gališki deželni zbor. Lvov, 4. januarja. Gal:ški deželni zbor se sestane naih^že H- t- m. k večtedenskemu zasedanju. Operacija ogrskesra ministrskega predsednika. Bodimp-šta, 4. januarja. Kakor smo že poročali, so operirali ogrskega ministrskega predsednika crofa IThuena na desnem očesu zaradi sive mrene. Oneraciia se je popolnoma posrečila in bodo operirali, kadar ozdravi desno oko, še levo. Cesar si je dal poročati o izidu operacije. Istotako je čestital avstrijski ministrski predsednik Sturgkh k srečnemu izidu operacije. Budimpešta, 4. januarja. Ogrski ministrski predsednik Khuen si je pridržal tudi za čas svoje rekon-valescence vodstvo državnih poslov. Vojni minister Auffrnberg. Budimpešta, 4. januarja. Listi dementirajo vest. da v kratkem odstopi vojni minister Anffenberg. Izgubljeni zrakoplov »Salzhurg«. Monakovo, 4. januarja. Več ekspedieij. ki so Šle iskat izgubljeni zrakoplov »Salzbnrg« v Mrtvo pogorje, se ni vrn'lo. Obtičale so najbrže v snežnih zametih. Une, 4. januarja. Vesti, da so našli zrakoplov »Salzbnrg« in poročnika Wernerja z zlomljenimi nogami, so neresnične. Zrakoplov je plul proti Dachsteinn. Bolgarska Četa. Solon, 4. januarja. V okolici De-mir Kapu se je pojavila 40 mož broječa bolgarska četa.Vojaštvo in orož-ništvo jo zasleduje. Zahvala Cehov bolgarskemu ministru. Sofija, 4. januarja. Odbor za prireditev češke industrijalne razstave ▼ Sofiji je poslal mračnemu ministru S. S. Bobčevu adreso, v kateri se mu zahvaljuje za naklonjenost in dejansko podporo, ki jo je izkazoval razstavnemu odboru ves čas, ko je bila razstava otvorjena. Razstavni odbor prosi ministra, naj bi enakim prireditvam tudi nadalje ohranil svojo naklonjenost ter sporočil to od borovo zahvalo tudi ostalim ministrom. Slika najhujše bede. Znojrao, 4. januarja. Delavska rodbina Stepan je jedla v svoji veliki bedi na Silvestrov večer bolno ali že gnilo mačko, ki ao jo nekje našli. Mož in žena sta na posledicah zaatrnpljenja, zbolela tekom noči in jo delavec Stepan v svojih neznosnih bvlečinah zadušil svojo dveletno hčerko. Zjutraj so našli njega in nje- govo hčerko mrtvo, ženo pa brez zavesti. Minister za časopise. Sofija, 4. januarja. »Večerna Pošta« priobčuje interview z naučnim ministrom S. S. BobČevim o časopisju. Minister naglasa, da je časopisje dandanes najvažnejši kulturni faktor. Treba je torej, da stoji časopisje na višku svoje naloge in svojega poklica. Na višku svojega poklica pa je časopisje samo v slučaju, ako idealno vrši svojo dolžnost in se vsem svojem delovanju drži stvarnosti in resnice. Uvaževaje to važnost časopisja, je rekel minister, sem odredil, da morajo vsi uradi v vsakem oziru podpirati časnikarje v izvrše vanju njihovega poklica ter jim dajati vse potrebne informacije. Samo o najstrožjih uradnih tajnostih se tudi odslej ne hode dajale informacije. Grška skupščina. Atene, 4. januarja. Grška skupščina je končala včeraj ob 10. dopoldne po dolgi ponočni seji svoja dela. da na ta način omogoči odpustitev kretskih poslancev iz zapora, ki jih pred Kanejo še vedno drže na angleški ladji, da ne morejo v Atene k skupščini. Grška skupščina je rešila med tem proračun, zakonski načrt o organizaciji armade, ki določa efektivno moč vojske na suhem s 130.000 možmi, nadalje je dovolila skupščina 4f> milijonov za ojačenje vojne mornarice in mnogo kredita za dela v interesu javnega blagostanja. Končno je bila skupščina med splošnim odobravanjem zaključena. Turški parlament. Carigrad, 4. januarja. V včeraj-šni seji turškega parlamenta se je predstavil novi kabinet. Pri debati o izpremembi ustave je prišlo do burnih prizorov. Opozicija je pod glavnina protestom zapustila dvorano. Parlament bo najbrže še tekom tega tedna razpuščen in odstopi tudi sedanji kabinet. Prihodnji kabinet bo potem baje sestavljen iz samih Mlado-turkov. Mir med Italijo in Turčijo. Berolin, 4. januarja. »Nordden-tsehe Allgemeine Ztg.« poroča iz zanesljivega vira, da je vsprejel včeraj v avdijenci nemški državni kancelar Bethinan Hollweg avstro-ogrskega poslanika grofa Scogyeny-Maricha. Berolin, 4. januarja. Včerajšne-mu posetu avstrijskega poslanika pri nemškem državnem kancelarju pripi sujejo politični krogi veliko važnost. Gre namreč baje za mir med Turčijo in Italijo. Avstrijski poslanik obmejni grof Pallavicini se bo trudil v Ca-ridragu, nemški poslanik pa v Rimu. da dosežeta mir. Solun, 4. januarja. Veliki vezir Said paša je sporočil oblastim na deželi, da je pričakovati v kratkem miru med Turčijo in Italijo. Revolucija v Carigradu. Turški vojni minister umorjen? Berolin, 4. januarja. Današnji jutranji listi poročajo iz Carigrada, da je izbruhnila tam revolucija. Vojnega ministra Makmud Šefket pašo so baje umorili. Na poslaništvu zanikajo to vest. Zast rupl jen je v Berolinu. Berolin, 4. januarja. Preiskava je dognala, da so žganjetoči popro-dali v zadnjih 4 tednih 230 kg metil-nege. alkohola, vsled katerega so se pojavila obolenja za zastrupi jen jem. Žganjetoče so zaprli. Stavke. Bruselj, 4. januarja. Stavka pre-mogokopnih delavcev v Henneber-ških premogokopih, daje povod k največji bojazni, da se stavka razširi na vse belgijske rudokope, zlasti pa na premogokope. Doslej stavka kakih 20.000 delavcev. Blagajne stav-karskih komitejev so polne, zato je pričakovati, da stavke še ne bo tako kmalu konec. Kitajska republika. London, 4. januarja. Poročila Iz Šangaja pravijo, da je bil v ponedeljek novi predsednik kitajske republike dr. Sunjatsen v Naukingu slovesno proklamiran. Ob 6. popoldne se je vršil slovesni sprevod po mestu, pozdravljan od velikanske množice in od strelov iz topov. Ob 11. ponoči je prisegel predsednik republike in ustavo ter obljubil, da hoče vztrajati v boju proti dinastiji in dati državi ustavo, potem pa odstopiti. Charbin, 4. januarja. Uporni kitajski vojaki so zasedli postajo Šan-hajkvan ter pretrgali vse zveze med Kitajsko in Mandžurijo. Oddelek japonskih vojakov je prišel, da napravi red. Petrograd, 4. januarja. Južna in Zahodna Mongolija sta proklamirali svojo neodvisnost in hočeta izvoliti svoje vladarje. Dunaj, 4. januarja. Politična korespondenca poroča iz Petrograia, da so vse vesti, kakor da bi se hotela Rusija vmešavati v mongolske zadeve, neresnične. Rusija na to ne misli, dokler niso tangirani ruski interesi. Hmelj, Norimbcrg, 4. januarja. 100, 30. Mirno, neizpremenjeno. ■ Prosvefa. Is pisarne slovenskega gledali- &a. Danes, v četrtek, se igra za ne-par-abonente Shakespearova veseloigra »Vesele ženske windsorske«. — V petek je izjemna predstava na čast \arodni čitalnici in njenim gostom. V soboto popoldne ob pol 3. »Car-rnen«, zvečer že ob 7. mi Finžgar-jeva »Naša kri« (za par). Znanstveni seminar v Pragi. V odročjn »Filosoficke JeJnotv« se je osnoval »Znanstven seminar« s slovenskim predavateljskim jezikom za Oiie slov. visokošolce v Pragi, ki se hočejo vaditi v znanstvenem delova--ijn Seminar bo vsako sredo od 5. do 7. nre v Klementinu štev. VII., in se otvori v srrdo, dne 12. prosinca t. 1. Umetnost. Koncert »Glasbene Matice«. V koncertu, dne 14. januarja izvajale ^ bodo zopet izključno izvirne slovanske skladbe in sicer pride na kon- »rtnem odru do besede deset skladb Ilirih slovenskih skladateljev. V orkestralnem delu se bodeta izvajali [.ajovičevi simfonični skladbi za orkester »Capriccio« in »Andante«. Ti dve skladbi sta se v koncertih »Glasbene Matice« prvikrat izvajale v in^h 12. in 20. marca 1904 z vojaškim orkestrom v .Narodnem domu« pod vodstvom g. Hubada. Sedaj jih bo izvajal tretjič orkester Slov. Filharmonije. Razven v koncertih »Gl. Matice« se ti dve skladbi še nista nik- rr izvajali. Največji del koncertnega izvajanja bo pripadal v tem kon-eertu pevskemu zboru »Glas. Matije« in sicer nastopi moški zbor s 4 najnovejšimi modernimi slovenskimi .^Jadbami, ki se v Ljubljani ae niso nikdar izvajale. Te so: dr. G. Krekova moderna moška zbora »Bratje, v kolo se vstopimo« (poklonjen »Glas, Matici«) in »Barčica« iz Novih Akor- ov; Devova pesem »Tihi veter od morja« in Jos. Michlova balada za [noski zbor »Atila in ribič« iz Ašker-vih »Jadranskih biserov«. Mešan Mror nastopi samostojno s 3 skladbami in sicer s prvokratnim izvajanjem Gerbičevega mešanega zbora Pozimi«, ki je posvečen »Glasbeni Matici«, nadalje se izvaja prvikrat javno Emil Adamičeva »Večerna«, Solnce se je skrilo«, in prav tako 7\*i.ja »Glasbena Matica« prvikrat S . Premrlovo skladbo »Pesem žrja-vov«. V sklepnem delu koncerta se bo ponovilo največje domače delo iz ^e koncertne sezone, pevskemu na »Glasbene Matice« poklonjena Parmova skladba »Povodni mož« s -odelo van jem celotnega zbora in orkestra. Gospodarstvo. — Novo breme na železnicah. Z Inem 1. januarja 1912 stopi nov predpis v&eb avstrijskih, ogrskih in nsko-bercegovskih železnic v ve [javo, glasom katerega mora odposi-'jatel vsak posamezen komad za transport po železnici namenjenega bla-jra zaznamovati z imenom namembne I »ostaje, sicer preskrbi to zaznambo '♦Meznica sama ter si za to zaračuna po 10 vinarjev pristojbine od vsakega posameznega komada blaga. — Ta najnovejši predpis, ki pomeni ne rialo nadlogo posebno za trgovski promet, našel je v vseh slojih mnogo d pora ter se je od merodajne strani • začela protiakcija, ki naj bi preprečila izvršitev tega novega predpisa. Vložila se je pri c. kr. železniškem ministrstvu prošnjo, da se ta novi predpis prekliče. — Upamo, da se prošnja v kratkem ugodno reši, opo-arjamo pa med tem vse od nosil jatc-je, da razločno in trdno zaznamujejo -ak posamezen komad za transprot po železnici namenjenega blaga z imenom namembne postaje, ker sieor preskrbi tc železnica sama in si zara-1 una za vsako zaznambo po 10 vinarjev pristojbine od vsakega posameznega komada. — Poštne izkaznice v prometu z Ogrsko. Od 1. januarja 1912 smatra->> se bode po ogrskih poštnih uradih izdano izkazne knjižice (livrets d' »dentite z ogrskim in francoskim besedilom) pri c. kr. poštnih uradih za polnovredne izkazne papirje. — Od Moga časa naprej bodo tudi avstrij ke poštne izkaznice pri ogrskih poštnih uradih veljale za polnovred-aa izkazne listine pri dviganju počt-fiih pošiljatev. — Srečke. BmnsvlŠke srečke* klavni dobitek 45.000 mark dobi sc- ija 5805 št. 49, 9000 mark serija •474 št. 48, 6000 mark serija 580,r; it. 23 in 4600 mark serija 4423 št. 40. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Piistoslemsek. 9 frenroskim žganjem Brazay delajo čudeie. Dobiva povsod. Povišanje telesne teže se pri rabi Scottove emukije da kmalu dognati ob okretanju, ob shujšan j a ■ -------- ali po m • ■ s hudih boleznih i je pa to jako zatrl j enega mame mmo i učinka. O Jrasli vsake sta- to numko — . . ribičem -tnak rostl torej ravnajo prav, ako scouoreg. po- ob takih časih telo z lahko «op.nj.. prebavno, blagoslastoo SCOTTOVO o emulzijo o v zvišanje svoje storilne zmožnosti okrepe in osvežijo. Pri nakopa aahtevajte krecno Scottovo emutrjo Znamka •Scott« ta, Id i- vpeljana te t«u *K \f. in jamči m dobro kakovost in učinek Uni mirni ataklenlci 2 K 30 Dobi s« ▼ raaki lokami 4 Mnenje gospoda I. Scharfa, zdravnika v zdravilišču Karlove Vari. Gospod J. Serravallo Trst. Xazn arijam Vam na Vašo prošnjo, da rabim z uspehom že ve.c let Vaše Serravallovo kina - vino z železom proti oslabi jen ju vsled slabe brane in proti vsakemu zadrževanju krvne tvoritve ter da Vaš izdelek zaseda trajno mesto v razporedu mojih ordinacij. Karlove Vari, 10. maja 1909. _Dr. Scharf. Dobrotnice človeštva so bile in Se dolgo ostanejo Faveve pristne sodenske mineralne rastilje, ki so pred 25 leti prvikrat prišle rta dan in po svetu raznesle učinek sodenskih - zdravilnih vrelcev Pomagale so ne-| Šteto ljudem proti katarom, kašlju, ■ hripavosti, zaslezenju itd., danes so pa tako razširjene, da jih povsod poznajo in rabijo za izborne. »Faveve pristne stanejo samo K 1*25 in se dobivajo dovsod. Generalno zastopstvo za Avstro - Ogrsko: W. Th. Guntzert, c kr dvorni založnik Dunaj V II. Grosse Neugasse 17. Sortna poročila. „Kreditna banka v Ljubljani Uralil karti laaijske ••rte 4. januarja 191;. 4* 42« IV 4% 4«/. a>0l»tt*»l p«»lf»]l. majeva renta . . . • a srebrna renta .... avstr. kronska renta . . ogr« d m • < kranjsko deželno posojtlo k. o. češke dež. banke Beaaral 9125 1 9450 j 9115 90-65 9225 93 — Srečke la !. 1*60 ■, . . t* »» w 18S4 * ■ - " a tiske ... zemeljske i. tada Je H. ogrske hlpotečnc . dan. komunalne . n avstr. kreditne . . tt ljubljanske . . . M avstr. rdeč. krila m °*T- mm* H baz*Uka . . , a M tarike . . . . , ■ •Italocu ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne dražbe . Južne železnice . . . . Drrsvne teteznlce . . . Alplne-Montan .... Cefike sladkorne družbe . Zivnostentke banke. . . Cekini Marke PrankJ tire . Rubili Salata, 434 — 6P8 — I 29,5 — 293 — 275 — 246r0 5C3 50 507 — 82 — €8 -45-3525 -238 40 j 465 — j 6S2 25 54 V— 110-50 I 729*50 j 888-40 36*— ! 283'— 11*37 11760 95-50 94 9S 25375 BlflKarii 91*45 94-70 91 3S ^0 85 93 25 94 — 446 —• 620 — 307 — 299 — 281 -252 50 ftl5 50 519 — 88 — 74 — 49 -39 25 241 40 467 — 653 23 546-lllvO 730^0 889 40 36 S — 284 — 11-40 117 8^ 95 55 95 10 254 75 Žitne cene v Budimpešti. Dne 4 januarja 1912. T e i* m i a. Pšenica za april 1912 Rž za april 1912. . . Koruza za maj 1912 . Oves za april 1912 . za 50 kg 11-71 za 50 kg 10 2 za 50 k? 8 46 za 50 kg 9-66 Umrli so v Ljubljani: Dne S. januarja: A Ima DoveČar, hči plačilnega natakarja, pol leta. Kolodvorska nlica 8. — Ivan Smol-eie, delavec, 36 let, Južni kolodvor. V deželni bolnici: Dne 31. decembra: Janez Berčič, ubožec, 69 let. Dne 3. januarja: Josip Rotar, posestnikov sin, 9 let. Meteoroloftltno poročno. Vi**« Mi mw\tm t—t Srciajl traCal tlak SS.7S mm Ca* *"* 45 ~ bara- 5 * 2 Ust« h v mM I »- — taaja I 4» > Neba 4*0 si vzjvzh 0-4 si. sever oblačno 2. pop. i 736 5 9. zv. 733 5 7. sj. I 7331 j —2 9 I si. jzah. j megla Slednja včerajšnja temperatura 12", norm. —2 7'. Padavina v 24 urah 00 mm. Velike prednosti nudi prt nakupu porabnih in darilnih predmetov vsake vrate tvrdka Jan Konrad, c in kr. dvornt dobavitelj Most si. 1172, Češko, ki razpošilja svoj glavni katalog s ca 4000 slikami na zahtevo gratis in franko. 2923 špecerijske stroke, spreten prodajalec, z letnimi izpričevali, 28 s želi premeniti službo« s Prijazne ponudbe se prosijo pod šifro „Spe-cerlat" na ucravniStvo »Slovenskega Naroda« -slo 14. laaraarla ISIS. ——» 1 d in dobe dobro plačano dalo ▼ predilnici in tkalnici bombaža v = Aleksandri]! (Egipet) == Glerle ooja«nil se \e obrniti na Antoni Sgnbin, Trat, via Miramar 3« 4424 HiHioni rabilo groti kašlju hripavosti, kataru in zašle-sanju, krčnemu In oslovskemu kašlju, nego slastne Kaimisve prane karamele a „tremi jelkami", not. poverjenih izpričeval od zdravnikov in zasebnikov za-j«mćuje gotov uspeh. Izredno prijetni in slastni bonboni. iavttek 80 ta 40 vin., akaOJa 60 v. Prodaja jih v L|ubijani: Ubald pt. Tnikoctv, leKama. R-'n Sušnik, lekarna. Dr. O PlccoH, lekarna. Ocžtlna lekarna Mr. Ph. And Bohinc, lekarna pri kroni. Mr. Ph. Jos. Čizmar, tekarnu. Ant Kane. drogerija. B. Cvančara, drogerija „Adrija". »>anie! Pire, lekarna Idrije J. Bergrnartn, lekarn«. Novo mesto. C. Andrijanćlć, lekama. Novo mesto. Jut Hu>, lekarna pri Mar. P. Vipava. Milan Wacha, lekarna. Metlika. A Ro-hlek. lekarna, Radovljica. Hlnko Brilli, lekarna. Litija. Karel Savnik, lekarna pri Sv Trojici", Kranj. F* Baccarcich, lek, Postojna. Jo». Močnik, lekarna, Kamnik. E. Burdvch lekarna v Sk. Loki. Mr. H. Rotolek. lekarna* TriiL Ph. Mr. E- Koželj, lekarna. Jeaenlce' V. Arko, trgovec »jio**^« Jss. Rudolf drog. Litija. J. Kandušar, trg Mengša. T<» Ancik, lekarna v Rlbnei. .3487 Tužnim srcem naznanjamo v>em sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskieno ljubljeni soprog, oziroma oče, stric, biat in svak, gospod 54 Franc Clrman posestnik, gostilničar, mesar ? St Vid« ia v Ljubljani, Kolirej po dolgi in mučni bolezni v 37. letu svoje starosti, danes ob pol 6. zvečer previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega rajnika bode v petek, dne 5. t. nv ob 4. popoldne iz hiše žalosti, St. Vid 17, na župno pokopališče v St Vidu. Sv. maše zadušnice se bodo služile v župni cerkvi v Št Vidu Blagega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. SL Vid pri LfaMlasst, dne 3. januarja 1912. Neta Clrmau, mati. — rraa|a Ciman roj. Ciraaaa, soproga. — JUtonJla alrak roj. Olrman, sestra. — Mirko« rsrtli, Pspoa, rraacl, otroci. Vabilo k duali plesni veselici ki se vrli . v gostilnidklh prostorih prt Osipor Boltetu, proj prt .Črnem medveda1 Rimska cesta št 17. Točilo se bo dobro dolenjsko vino, ljutomercan ter svele pjvo. — Dobe ae pristne domače klobase in kol ne. Za mnogobrojni obisk »e priporoča odličnim spoštovanjem 55 Gaftper Bolte, gostita, in sodavičar. liti Iriuil 1 sprejme notir Jdriovernik v Cjnbljam. Naprodaj je podi bolezni hiša na zelo prometnem kraju v Spodnji Šiški pri Ljubljani št 82, v kateri ae nahajata dve dobro idoči trgovini špecerijskega in galanterijskega blaga. Natančneje se i*ve ravno tam. 7 Tvornico Trinmph, dr. z om. z. Wel8. Gor. Avstr. 1813 Katalogi zastonj in poštnine prosto. Hovostl Pihalni Fluta n kateri« it> Iki vak isra toez Nt. bm sfitelja ia bm sadob m-teBJtpnau f)M m trr-litl ll 36II izdaja h Irb, pnftltn t twtfim stpirea i aik'astia > vam. rkl3!4;.n astrtikao, 10 niklastai zaaaSki i« aikiasta klniataTB. 23 ra dolg z navodila« 3 I. 3 konifi S L liznnri n pairatii t. ia kr. tfvanr dobzjittlj Jata Konrad, Most 1152, Češko« Olirai kitala i skali 4009 slikaai u znlnt gratis n fnoli. K tema potrebno pripravo podeljuje usDeSno t>odoisani zavod, pri katerem se prično v to svrho 19. januarja L 1912 posebni u&ni to* Ča|l. — Pojasnila daje 3850 Prvi zagrebški vojaško pripravljalni zavod (Zagreb, Kukovićeva nI. 15). Išče se akordant, ki prevzame đo spomladi na* pravljenje 50.000 m3 lomljenega kamenja. Ni lz-kljnčeno, da dobi pozneje v akord velik kameno* lom. Treba je kavcije. — Ponndbe pod „Akord za lemljen kamen" na arhitekta HOnlgsberg & Deutsch« c. in kr. dvorna stavbnika« Zagreb. * m mm st, 42530. Razg 44» m m .1 Ta davek plačati je v okrožji ljubljanskega mesta od vsakega psa, imem^i od psov, kateri so za varstvo osamljenih posestev neobhodno potrebni. L*s»n ki psov nai si preskrbe za to leto Teljavnih pasjih mark, najkasneje dO 20* februarja 1912 pri mestni blagajni proti plačilu 8 kros* Z ozirom na § 14. izvršilne naredbe o pobiranju pasjega davka oper-zarjajo »e lastniki psov, naj pravočasno vplačaio takso, ker bode polovil konjač od 20. februarja 1912 nadalje vse one pse, katera ae dobe na ulici brez veljavnih mark. Mestni magistrat ljubljanski, dne 28. decembra 1911. Zi askrftvfaije ekfiaskik ttrifU mesta Lfobffiae začasna sasUrlJeif c, fcr* ieZHae tla Jo »vat alt Laschan, I. r. Varčne gospodinje I Dočim daste za vsa druga otročja redil na sredstva 1—3 krone, velja „Slađin" ali dr. pl. Tmk6czy-ja tySladni Čaj11 1 zavojček % kg samo 50 vinarjev. — Na t soče otrok ga zavživa * najboljšim uspehom. Slavne sualog«: v Llubljanl lekarna Traak6eay, sraves rotovla: na Dona ia v lekarnah Trnkociv: Vin, iosafstadterstrasss štev. 25; III., Radetskv-plats Stev. 41 SckOnbrunneratraaae st. 108 i v Orade«: 8 a ekstra as« S, fllimniisi krPffia brez maSčobe. spotilo prve vrste, je najboliše in najuspei-VFllIlipi|4l avl cuia neiše sredstvo sa odstranjenje vsakovrstnih kožnih napak, kakor so pege, izpuSčafi, lišaji, mozoli itd. Mali lonček K 1*2 >, veliki lonček K 2-—. Alimoiia miri Ar rožnat, bel in creme. daie licu svežo in posebno sijajno mla-JiUUCl kostno polt, in je popolnoma neškodljiv. Skitulja I K 50 h. Pomada za rast las ak,a,sižfew,nh.zabranjuje i2padanje ,as- - OSipalO praSek za otroke in odrasle, vojake, turiste. — Karton 30 h. Mazilo zoper ozebline. f0«\a1a?S? Lonček Otroško mazilo ^zh* ?ra!fC4IK.ožu,,en!mi " UnCtk * ^avodil70,,? Wk\r Lokarna Trak6oxy v Ljubljani« -*m ■■■«esHf««l« se sesti. Prva nalvsOja ekasoruaa tvrdka. PralBknaaao l«. karsUške k,««e. lreel|sk« eene. ataavJn sa iivlnere.ee. telefon stav. 10s\ z na* _ 33 94 Priporočamo naSim n gospodinjam :: KOLINSKO CIKORIJO l'mm 9MmmWM9Mt iz edine slovenske g tovarne v Ljubljani Kontoristinja vešča slovenskega in nemškega jezika kakor tudi slovanske in nemške stenografije ter strojepisja 23 s išče primerne službe« i Cenjene oonudbe poštno leteće pod Šifro „R. SO*1 Ljubljana. Je vsak dan 4302 vso noč odprta. ■■ M. V. Izlakar. = Prostor za n m v Ponudbe pod „delavnica" na uprav. »Slov. Naroda« 16 $hmc o)o(jvm §h fruBUfma Veletrgovina % manafak-as farnim blagom. krilaf kostume, plašče, pelerine, predpasnike, otroške oblekice plaščke. klobučke, havbice, čepice. DigiiEDiifiB potrebščine za novorojenčke in vsako modno blago pošilja na izbiro M. Krištofič-Bučar Ljubljana, Stari trg it. 9. Wvornišha zalaga sukna, fflafvečja zalaga preprag. Popotne apreme za neoeste. (Sprave %a hatele in stanovanja. Slajnišje cene l Strogo solidna postrežba t RS! |.«±S 1741 Staro dno podjetje i Narodna knjigarna Kralj Jftatjaž. Zgodovinska povest; spisal Fr. Remec. Gena 2 K, s pošto K 2*20. Pravkar je izšla v drugi izdaji prekrasna zgodovinska povest »Krali Matjaž«, ki spada med najbolj čitane knjige in po# kateri občinstvo vedno znova vprašuje. Čez trnje do sreče. Spisal Senčar. Cona broš. B 1*20, vez. K 2*20, ■ pošto 20 v već. Zelo zanimiv roman, poln interesantnega dejanja. Spisal V. Beneš-Sumavsky. Cena broe. K 1-50, vez. 2-50, s posto 20 v već. Ta odlični roman podaja zanimivo in pretresljivo sliko iz narodne * življenja in priča, kako nemška žena uničevalno vpliva na slovanskega moža. Kdeči smeh. Spisal Leon i d Andrejev. Preložil Vladimir Levstik. Csna broe. K 1*40, ves. E 2*40, s posto 20 v već. V tem „odlomku najdenega rokopisa" so popisane strahote vojne in iz nje porajajoče se pijanosti krvi in blaznosti. Undina. Spisal Andre Theuriet. Cena 00 v, s posto 10 v vet. Eden najljubeznivejših francoskih pisateljev je v tej knjigi podal dražestno povest, ki jo je svetovna kritika uvrstila med nesmrtna dela. m« a Zgodovinski roman; spisal Vladimir Vesel. Cena K 1-40, ves. K 2-20, s posto 20 v već. Koncem 15. stoletja se je pripravljal na Slovenskem kmetski punt. Kmetsko ljudstvo je takrat strahovito trpelo in vrh tega so duhovske in posvetne oblasti trpinčile ljudstvo zaradi domnevanega čarovništva. Ponekod so požgali vse prebivalce kake vasi. ker so bili osumljeni čarovništva. Vse to nam popisuje pisatelj v tem velezanimivem romanu. V Mirni ulita Roman; spisal Fr. Remec. Cena broš. K MO, ves. K 2*10, s peste 20 v vee. To je ginljiv roman iz ljubljanske preteklosti, slika Življenje iz tedanjih malomeščanskih in gosposkih krogov, tragedija dekleta, ki je vzraslo v Studen to vski h ulicah, a je pogledalo v aristokratske kroge Gospodskih ulic in to poptačalo s svojo življensko srečo. Zadnji roBovine $enalja. Spisal fr. Remec Cena K 1-90, s poiio E l-TO. Velezanimiv zgodovinski roman iz časa rokovnjaškega gibanja aa Kranjskem. \mm ii jnaštn Ta mična ljubezenska povest se je občinstvu prav posebno prikupila. Dejanje se vrti za časa zadnje a vs t rij s ko-turške vojske, ki jo je vodil princ Evgen. V povesti je popisano, kako izvrši strahopeten človek občudovanja vredna junaštva, samo da bi se opral pred tisto, ki jo ljubi. Strahovalci dveh kron. Spisal Fr. Lipič. Cena broš. E 2»—, vez. E 4-—, s posto 40 v već. Velezanimiv roman izza časa velikih bojev med pomorskimi razbojniki, turškim ce-sarstrom in beneško republika IZ Spisal Ivan Cankar. Cesta broe. E 1-50, ves. E 2-SO, s poete 20 v vee. Najbolj ljudska tn ena najlepših povesti, kar jih je spisal Cankar. Roman; spisal Fr. Remec, kros. E MO, ves. E 240, s peste 20 v vee. Ozadje tega romana je zgodovinsko. Dejanje se vrSi v Ljubljani in njeni okolici v Časih Napoleonove Ilirije, v krogih francoskih in domačih artsto-Icratov, med katere je stopilo slovensko dekle, ki v svetosti svoje ljubezni doprinese plemenite žrtve, dokler se naposled tudi njej ne nasmeje sreča. Mali lord. Spisal F. H. Burnett Cena broš. K 1-SO, ves. 2*00, s pošto 20 v vee. To knjigo veselja, kakor je kritika Imenovala to presrčno povest so po izgledu mestnega Šolskega nadzornika sprejeti v Solarske knjižnice vsi Šolski voditelji, ki jim je res mar, da mladina kaj dobrega čita. o Spisal Valentin Zun. Cena E , a peste E 3*20. To je najpopolnejše in najtemeljitejše delo o narodnem gospodarstvu v slovenskem jeziku. Ta knjiga je absolutno potrebna za vsakega, kdor deluje na narodnogospodarskem polju, zlasti za vsakega posojllničarja. Vesela povest iz ljubljanske preteklosti. Cena broš. E , ves. E i-ao, s pošto 10 v vee. Kdor se hoče prav od srca nasmejati, naj čita to knjigo, ki je polna drastične komike in prešernega humorja. Ljubljana • Prešernova ulica 7 o Ljubljana 02 570 KD 09^606 78 77