TIM-REVIJA ZA TEHNIČNO IN ZNANSTVENO DEJAVNOST MLADINE Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Dušan Kralj, Jan Lokovšek, Drago Mehora, Tone Pavlovčič, Lojze Pr- vinšek, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgo¬ vorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat letno. Celoletna naročnina 80,00 din, posamezna številka 8,00 din • Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, pp. 541/X • Tekoči račun: 50101-603-50-480 • Tisk tiskarna Kočevski tisk, Kočevje • Revijo sofinancirajo Raziskovalna skupnost, Kulturna skupnost, Izobraževalna skupnost in Skup¬ nost za zaposlovanje Slovenije. TIM poštnina plačana v gotovini I din XIX. letnik april 1981 timova čarovnija • timova čarovn Na mizo postavite razprto mapo, na eni plat¬ nici katere sta paralelno napeta dva trako¬ va, ki se na drugi platnici križata. Vzemite sliko in jo vstavite pod paralelna trakova. Mapo zaprite in vprašajte gledalca:« Pod katerima trakovoma je slika? Pod paralel¬ nima ali pod prekrižanima?« Gledalci so vi¬ deli, kam ste vložili sliko, popolnoma ra¬ zumljivo odgovorijo, da se nahaja pod para¬ lelnima trakovoma. Sedaj odprite mapo: vsi so začudeni — slika se nahaja pod prekri¬ žanima trakovoma. Skrivnost se skriva v zgradbi mape. Vze¬ mite dva kartona z dimenzijami 35 X 25 cm in trak, ki je enak na obeh straneh. Le-tega razrežite na štiri trakove z dolžino 28 cm in jih prilepite na kartonske liste tako, kot je prikazano na sliki. Slika, ki jo vložite, ima dimenzije 20 X 30 cm. Takrat, ko ste sliko vložili pod paralelna trakova in zaprli mapo, jo morate hitro in neopazno obrniti za 180°. Ko ponovno od¬ prete mapo, se slika nahaja pod prekrižani¬ ma trakovoma. TIM 8 • 80/81 337 TIM 8 Marec 1981 _ XIX. letnik TIM — REVIJA ZA TEHNIČNO IN ZNANSTVENO DEJAVNOST MLADINE • Izdaja Tehniška založ¬ ba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Dušan Kralj, Jan Lokovšek, Drago Mehora, Tone Pavlovčič, Lojze Prvinšek, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgovorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat letno. Celoletna naročnina 80,00 din, posamezna številka 8,00 din • Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, pp 541-X • Tekoči račun: 50101-603-50-480 • Tisk tiskarna Kočev¬ ski tisk, Kočevje • Revijo sofinancirajo Razisko¬ valna skupnost, Kulturna skupnost, Izobraževal¬ na skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slove¬ nije PRVA STRAN • PR Dragi čitateiji, ali lepše bralci. Le še dve številki nas ločita od zaključka letošnjega letnika. In ker bosta ti izšli v enem zvezku, se mi zdi, da ne bo nič prezgodaj, da malo pokramljamo o letošnjem pa tudi o prihod¬ njem letniku Tima. Vse kaže, da smo spet uspeli nekoliko obogatiti vsebino revije in jo po drugi plati osiromašiti. Natančneje re¬ čeno: nekatere nove rubrike so pritegnile vašo pozornost (med te bi po svoji presoji uvrstil male železnice in malo šolo elektro¬ nike, predvsem pa članke tovariša Papotnika o proizvodnem delu z ročnim orodjem), pre¬ cej očitkov v vaših dopisih pa gre na rovaš ukinitve rubrike Timova pošta. Zato smo se odločili, da jo prihodnje leto spet uvedemo. Seveda pa to ne pomeni, da bomo ukinili rubriko, Odgovori, v katerih boste še naprej našli pojasnila in nasvete strokovne narave, torej vse tisto, kar presega (to moram sa¬ mokritično priznati) moje skromno znanje. Skratka, v Timovi pošti bomo spet posredo¬ vali splošne informacije, v Odgovorih pa bolj zahtevne. Bo pa zato slednja rubrika objavljana le občasno, pač glede na to, ko¬ liko zahtevnejših dopisov se bo nabralo. Pričakujem, da se boste odzvali na omenjeni predlog še pred zaključkom letošnjega let¬ nika, tako da bom vedel pri čem smo. Še ena reč je, na katero vas moram opozo¬ riti: ali bolje rečeno spet okregati. Kljub pogostim opozorilom, da naj bodo mali ogla¬ si kratki in jedrnati in da naj se reči in stvari, ki jih prodajate ali kupujete, nanaša¬ jo na vsebino revije, se tega dogovora še vedno mnogi ne držite. Zato bomo v prihod¬ njem letniku vsak oglas, ki bo daljši od pet¬ deset besed (brez naslova seveda), da ne omenjam nečitljivost in slabo slovenščino, neusmiljeno vrgli v koš. Tako. Premišljujemo, da bi v prihodnjem letniku pričeli s posebno rubriko, v kateri bi ob¬ javljali vaše manj zahtevne načrte. S temi, kot ste lahko sami opazili, ste se letos kar lepo uveljavili, čeprav moram reči, da se po kvaliteti ti prispevki še vedno zelo raz¬ likujejo med seboj, eni so namreč prav pro¬ fesionalno pripravljeni, pri drugih pa si mo¬ ram pošteno beliti glavo, da jih razvozljam. Bodi za tokrat dovolj, v prihodnji številki pa se bomo pogovorili še o ostalem, da nas ne bo čevelj čez počitnice preveč žulil. 338 TIM 8 • 80/81 PRVI KORAKI • PRVI KORAKI • PRVI Matjaž Pavlovec peščena ura Pivske steklenice (0,33 I), ki se občasno do¬ bijo v naših trgovinah, lahko koristno upo¬ rabimo. Iz njih lahko izdelamo peščeno uro. Potrebujemo dve steklenici, mivko, plutovi¬ nast zamašek, okroglo letvico 0 10 mm, dolgo 1 m, košček 10 mm debele in košček 5 mm debele deščice. Mivko dobro osušimo in jo presejemo skozi drobno sito. Pesek stresemo v eno izmed steklenic, ki smo ju prej dobro umili in po¬ sušili. Pri tem si lahko pomagamo s papir¬ natim lijem. V zamašek izvrtamo luknjico s premerom 3 mm. Z njim zapremo stekle¬ nico, vendar ga vtisnemo le do polovice, na drugo polovico pa nataknemo drugo stek¬ lenico. Steklenici obrnemo tako, da pesek iz zgornje steklenice počasi sipa v spod¬ njo. Če se pesek ne pretaka brez zastojev, je luknjica v zamašku premajhna, ali pa so v pesku smeti. Steklenice vstavimo v leseno stojalo, ki je narejeno iz zgornjega in spodnjega dela, ki ju povezujejo tri okrogle letvice (10 mm), dolge približno 32 cm. Zgornji in spodnji del sta sestavljena iz dveh delov: A je debe¬ lejši (10 mm) in ima izvrtane luknjice kot na sliki: B pa je tanjši (5 mm) in nima no¬ benih lukenj. Veliko luknjo, ki je prilago¬ jena obodu steklenice, pa najlaže izrežemo s pomočjo kronske žage. Vse dele okvira zlepimo in obenem vstavimo steklenici. Le¬ sene dele obarvamo po želji. Ko je ura se¬ stavljena in pobarvana, lahko na steklenici narišemo še časovno skalo. TIM 8 • 80/81 339 Matjaž Chvatal kamion njo steno kabine (3), potem sprednjo steno kabine (5) in prednje okno (4). Nadaljujte z zadnjo steno tovornega prostora (6) in končno s streho (5). Ko ste vse to naredili, lahko mirno počakate, da se lepilo posuši. Potem še enkrat zalijete z njim vse spoje. Vem, da ste neučakani in da se lepilo po¬ časi suši. Toda, dokler lepilo ni suho, mo¬ delu ne morete pribiti koles, ker bi se se¬ sul in bi bili zopet na začetku. Ta model kamiona sem namenil predvsem mlajšim modelarjem in začetnikom. Ni se vam treba že takoj jeziti, če boste kakšen del narobe odžagali in potem ne boste mo¬ gli nalepiti drugega nanj. Za odpravo takš¬ nih in podobnih napak kar hitro vzemite v roke rašplo in odpilite odvečni les. Za izdelavo kamiona potrebujete 3 mm de¬ belo vezano ploščo in štiri majhne žebljič¬ ke dolžine 10 mm. Orodje pa je sila prepro¬ sto in se bo verjetno našlo v vsaki hiši: mala ločna žagica, rašpla, nekaj smirkovega papirja in sveder s premerom 1,5 ali 2 mm. Načrt je narisan v merilu 1 : 2 in ga zato najprej prerišite na papir, potem pa s pa¬ pirja na vezano ploščo. Nato pride na vrsto izžagovanje delov iz vezane plošče. Ko boste vse dele izrezali, njihove krive dele najprej obrusite s rašplo, vse dele, tudi ravne pa narahlo s smirkovim papirjem, tako da bodo popolnoma ravni. Imate vse izrezano in obrušeno? Potem lah¬ ko pričnemo s sestavljanjem. Na osnovno ploščo (1) prilepite obe stranici (2) in zad- Skozi sredino koles zvrtajte luknjo. V vsa štiri mesta, kjer pridejo kolesa na osnovno plošo (1), prav tako izvrtajte luknje. Te naj bodo krajše, samo 4 do 5 mm dolge, žeb¬ ljičke lahko vtaknete v luknje na kolesih in potem vse skupaj zabijete v osnovno plo¬ ščo kamiona. Z delom pa lahko nadaljujete pri odbijačih in lučeh, ki jih na kamion pri¬ lepite. Tako, model kamiona je končan. Da pa bo videti čimbolj prepričljiv in resničen, ga še pobarvajte, najbolje z barvami, kot so tesarol ali nitro lak. KOSOVNICA TIM 8 • 80/81 341 Marjan Stranščak zibelka iz kljukic Izdelava zibelke iz kljukic je moj zadnji prispevek in zaokroža serijo izdelkov iz kljukic. Če ste uspešno izdelali štiri prejšnje izdelke, vam zibelka ne bo delala nikakršnih težav. 1. Potreben material Pri izdelavi zibelke boste potrebovali 49 kljukic, tubo lepila OHO ali podobnega le¬ pila za les, selotejp, drobnozrnat smirkov papir, samolepilno tapeto v velikosti časo¬ pisnega papirja, ki ima to lastnost, da se je lepilo ne prime, oster nožič za rezanje furnirja in 1 mm debel furnir velikosti 165 X 90 mm. 2. Izdelava Kakor pri vseh prejšnjih izdelkih je tudi tu¬ kaj začetek podoben. Najprej razdrete vseh 49 kljukic in jih s smirkovim papirjem zgla¬ dite. Nato 24 kljukic hrbtno zlepite eno k drugi. Med tem pripravite nosilni papir sa¬ molepilne tapete, na katerem boste sesta¬ vili stranski in bočni stranici. Za izdelavo stranic potrebujete 6 hrbtno zlepljenih klju¬ kic ter 5 polovičk. Kako jih sestavite in zlepite, se lepo vidi na priloženi sliki 1. Na tako sestavljeno stranico boste s čelnimi stranmi prilepili še 10 polovičk razdrtih kljukic, ki naj bodo bočno zlepljene v ob¬ liki pahljače. Kako boste to naredili, se vidi na priloženi sliki 2. Stranica je tako konča¬ na. Narediti morate še eno, in to tako, da ponovite zgoraj opisani postopek. Ko sta obe stranici zlepljeni, boste izdelali bočni stranici. Vsako sestavlja po 20 bočno zlep¬ ljenih polovičk. Najlaže ju zlepite na ome¬ njenem papirju na ravni podlagi s hrbti, Slika 1. Priprava stranice Slika 2. Sestavljena stranica Slika 3. Končana zibelka 342 TIM 8 • 80/81 obrnjenimi navzdol. Medtem ko čakate, da se lepilo posuši, lahko izrežete iz furnirja dno zibelke (pravokotnik iz furnirja dimen¬ zije 165 x 90 mm). Zdaj sledi najtežji del, zibelko morate postaviti v stoječi položaj, to pa lahko storite le, če je lepilo res že trdno vezalo kljukice med seboj. Bočne stranice z obeh koncev namažite z lepilom in jih prislonite k stranskima stranicama, vez pa še dodatno utrdite s selotejpom, ki ga boste kasneje, ko bo lepilo že prijelo, z lahkoto odstranili. Preostale 4 polovičke vam bodo rabile za nosilce dna zibelke. Hrbtno jih prilepite po dve in dve z notra¬ nje strani pri dnu in tako je zibelka iz klju¬ kic končana. Seveda morate vstaviti že prej izdelano in dimenzionirano dno ter pustiti, da lepilo veže. Zaradi zaščite in lepšega vi¬ deza jo na koncu še polakirajte, lahko upo¬ rabite tudi barve. V prihodnji številki pa bomo objavili vrsto izdelkov, ki bodo za razliko od doslej ob- Slika 4. Pogled z druge strani javljenih izpričali, da se da iz kljukic poleg okrasnih predmetov izdelati tudi celo vrsto zelo koristnih pripomočkov. Boštjan Pogačnik valilnica Za valilnico potrebujemo trilitrsko pločevin¬ ko od strojnega olja. Preden pričnemo dela¬ ti, moramo pločevinko dobro pomiti. 13 cm od dna naredimo luknjo s premerom 6 cm. Robove luknje moramo popiliti, da se ptica ne poreže. Na dno pritrdimo kvadratno de¬ ščico s stranico 18 cm (1 ]. Ob njo pritrdimo deščico, dolgo 36 cm, široko pa 6 cm (2). Ko je valilnica narejena, jo pritrdimo na drevo z žebljem. Žeblja ne smemo preveč zabiti v drevo. Tako lahko koristno upora¬ bimo odpadni material, ki bi drugače one¬ snažil okolje. vrtičkarsko pomagalo Predstavljamo vam pripravo, s katero boste z lahkoto potegnili po gredi ravne vrste. Potrebujete kovinske ali lesene grablje. Na dva zoba, ki sta med seboj poljubno odda¬ ljena, nasadite po kos trde gumijaste cevi. Oba kosa sta na koncu odrezana v konico, širino lahko poljubno izberete glede na to, na katera dva zoba nasadite koščka cevi. S to preprosto in ceneno napravo bodo gre¬ de vaše matere izgiedale mnogo lepše. TIM 8 • 80/81 343 MODELARSTVO • MODELARSTVO • MO Matjaž Chvatal model jadrnice ORCA 570 1 — omarica za shranjevanje hrane ali obleke rim je petdesetlitrski rezervoar za vodo, 9 na kljunu, 2, 3 in 4 — postelje, 5 in 6 — klopi — krmilo, 10 — zložljiva mizica — ko se raz- na krmi, pod katerimi so postelje, 7 — plinski tegne, so vzglavja vseh štirih ležišč sedeži, kuhalnik z jeklenko, 8 — umivalnik, pod kate- 344 TIM 8 • 80/81 TIM 8 • 80/81 345 346 TIM 8 • 80/81 TIM 8 • 80/81 347 Jadrnica Orca 570 je delo domačega kon¬ struktorja. Njena dolžina je 5,7 m, širina 2,33 m, ugrez 0,6 m, teža 800 kg, svinčeva utež 160 kg, dolžina na vodni liniji 5,05 m, višina v kabini 130 cm, tank za vodo 50 litrov. Izdelana je v celoti iz lesa. Rebra in kobilica so iz hrastovine, opiata, paluba in kabina pa iz mahagonijevega vodoodporne- ga vezanega lesa. Jadrnico poganja izvenkrmni motor z močjo od 5 do 10 KS in je primerna za nekajdnevna križarjenja štirih oseb ob obali ali med otoki. Poleg tega potrebujemo še nekaj metrov let¬ vic dimenzij 5 X 3 mm, balso ali furnir de¬ beline 2 mm, trdo neelastično lepilo, kos stare rjuhe, ki bo rabila za jadro, in seveda nekaj svinca, s katerim boste jadrnico ob¬ težili, da bo stabilnejša. Izdelavo jadrnice priporočam izkušenejšim modelarjem, saj je načrt precej pomanjkljiv. Menim, da morajo kdaj pa kdaj priti na dan tudi vaša iznajdljivost, spretnost in domišlji¬ ja. Deli na načrtu so narisani v merilu 1:1, 348 TIM 8 • 80/81 jadrnica pa je narisana v celoti v merilu 1 : 5. Morda vam bo povzročalo probleme tudi izdelovanje palube in predvsem kabine. Če želite, jo lahko tudi opremite z ležišči, kuhalnikom in umivalnikom, kakor je jadrni¬ ca opremljena v resnici. Krmilno os lahko naredite iz tanke cevke iz kakršnegakoli trdega materiala, jambor pa iz letvice, ki jo okroglo obrusite. Pri delu vam želim obilo uspeha. Milan Čadež raketa »FLIE« Izdelava rakete je enostavna. Najprej izde¬ lajte trup s premerom 2 cm. Odevni rob potem zbrusite. Stabilizatorje naredite iz 2 mm balse in jih zbrusite v profil. Konico naredite iz balse, najbolje je, da jo izstru- žite. Vse štiri stabilizatorje prilepite pod kotom 90°. Padalo naredita-iz tankega poli¬ vinila s premerom 30 cm. Nato prilepite še vodila. Ko je raketa zlepljena, jo trikrat pre- lakirajte z nitro lakom. Konica in stabiliza¬ torji so rumeni, ostalo pa rdeče. Želim vam veliko zabave pri delu in izstre¬ litvi. Bojan Rambaher vaši prvi modeli Predstavljamo vam nekaj modelov, ki jih je mogoče sestaviti v dveh urah ali celo prej. Mere, ki niso navedene v tekstu, razberite iz načrta. LETEČE KRILO Zgradba tega modela je nenavadna — model nima stabilizatorja, krilo pa ima trikotno obliko. TIM 8 • 80/81 349 in dolžine 320 mm. Na sprednji konec pritr¬ dite s pomočjo lepila in niti utež — leseno ploščico. Iz enake letvice dolžine 300 mm izdelajte tudi zadnji rob krila in ga krepko križno pritrdite na letvico trupa. Uporabite lepilo in nitke. Nato vzemite tanko vrvico dolžine 650 mm (lahko tudi zelo močno nit). Sredino niti privežite k nosnemu delu tru¬ pa, približno 70 mm od začetka letvice. Oba konca niti nategnite tako', da bosta skupaj z zadnjim robom krila tvorila enakostranični trikotnik. Konca niti privežite na zadnji rob. Za prevleko krila uporabite filtrirni ali ci¬ garetni papir, ki ga obrežite v trikotno obli¬ ko, tako da bo papir gledal 5—7 mm čez sprednji rob. Nato vse tri robove namažite z lepilom ter namestite papirnato krilo. Pa¬ pirnati rob, ki gleda prek roba krila, upog¬ nite navznoter in zalepite. Smerno krmilo in višinska krmila izrežite iz debeljšega pa¬ pirja in prilepite k trupu. Preden začnete model spuščati, preverite položaj težišča. Na sliki je težišče označeno s krogcem, če se težišče pri vašem modelu ne ujema z nakazanim, morate povečati ali zmanjšati nosno obtežitev. Če se potem Pri prvem poletu model ne spusti v počas- Model se tako imenuje zato, ker leti zelo hitro, če ga spuščamo iz roke, dolžina po¬ leta doseže tudi 15 m. Trup (2) izdelajte iz letvice s presekom 3 x 10 mm in dolge 200 mm. Letvico obde¬ lajte s pilo in obličem tako, da se bo proti repu presek postopoma zmanjšal na 3X3 mm. Krilo (1), stabilizator (3) in smerno krmilo (4) izrežite iz kartona debelega 1 mm. Di¬ menzije teh delov se lahko nekoliko razli¬ kujejo od navedenih, ker to ne bo bistveno vplivalo na letalne sposobnosti modela. Krilo (1) upognite na sredini, tako kot kaže slika. To bo zagotovilo stabilnost in pre- most poleta. Krilo, stabilizator in smerno krmilo prilepi¬ te k trupu. Pazite, da boste krilo prilepili z zgornje strani, stabilizator pa s spodnje. Na nosni del pritrdite z lepilom in nitjo ob¬ težitev (5). Velikost obtežitve naj bo takšna, da bo težišče modela na mestu, ki je na sliki označeno s krogcem. To mesto je za okoli 75 mm oddaljeno od nosu modela. Model pri spuščanju vrzite iz roke. Nos mo¬ dela mora biti pri tem nekoliko spuščen. Letalne lastnosti modela in polet uravnava- te tako, da premikate višinska in smerna krmila. Z modelom »Lastovka« lahko tek¬ mujete v dolžini poleta, v točnosti pristaja¬ nja v krog z določenim premerom. Spuščate ga lahko v zaprtih prostorih ali na prostem. JADRALNO LETALO IZ STIROPORA Jadralno letalo lahko poleti 20 m daleč. Trup (del 1) izdelate iz smrekove ali borove letvice s presekom 3x10 mm in dolžino 250 mm. Ostali deli so iz stiropora. Stiropor razrežite na tanke plasti, debele 4—5 mm. Iz teh najprej naredite posamezne kose modela — krilo, stabilizator in višin¬ sko krmilo. Zgornjo površino krila in stabi¬ lizatorja obdelajte s pilo in smirkovim pa¬ pirjem, tako da dobite obliko, ki jo vidite na sliki. Krilo je sestavljeno iz treh delov — iz sred¬ njega dela (del 2) in dveh zavihkov (del 3), ki sta glede na krilo nameščena pod kotom 30°. Na stičnih mestih morate krilo in za¬ vihek zbrusiti, tako da se bosta tesno pri¬ legala drug k drugemu. Smerno krmilo ob¬ delajte z obeh strani, tako da bo njegov profil simetričen. K trupu pritrdite krilo, stabilizator in smer¬ no krmilo. Pri sestavljanju modela uporabite ustrezno lepilo in navadne bucike, s kate¬ rimi so posamezni deli med sušenjem trdno speti drug k drugemu. Ko se lepilo posuši, morate bucike odstraniti. Obtežitev nosu mora biti takšna, da bo težišče modela na I6p i4-5 mestu, ki je nakazano na sliki, na sečišču trupa in krila. Model spuščate iz roke tako, da ga rahlo poženete z gibom zapestja, če bo potrebno letalno pot modela uravnavati, preglejte ob¬ težitev na nosu. TIM 8 • 80/81 351 S prijatelji lahko tekmujete, čigav model bo letel dlje in čigav model bo dalj časa v zra¬ ku. Spuščate ga lahko v zaprtih prostorih ali na prostem. Pri spuščanju se izogibajte sunkovitega vetra. natečaj letalske zveze jugoslavije za ikarovo pero in selenitsko paleto za leto 1981 Komisija za mednarodne zveze in društveno aktivnost pri PK LZJ je na svoji seji dne 31. januarja 1981 predlagala, da letalske zveze SR in SAP tudi v letošnjem letu razpišejo tradicionalna natečaja. Propagandna komisi¬ ja pri PS ZLOS zato objavlja za šolsko leto 1980/1981 mladinski natečaj »IKAROVO PERO« za pisne sestavke in »SELENITSKO PALETO« za likovna dela. TEMA Ker jugoslovanski narodi letos svečano pro¬ slavljamo 40-letnico vstaje, narodne revolu¬ cije in ustanovitve JLA in ifa se istočasno v tem letu pripravljamo za proslavo jubileja 40-letnice jugoslovanskega letalstva (1942 do 1982) in 30-letnice Titovega prevzema pokroviteljstva nad LZJ (1952—1982), je sklenjeno, da bo vsebina natečajev v vsej Jugoslaviji na temo: »POD TITOVO ZASTAVO« To je osnovna tema natečajev, lahko pa so obravnavane tudi druge, vendar morajo za¬ jeti revolucionarno preteklost in delo tova¬ riša Tita, tvorca obrambe naše svobode, ne¬ odvisnosti in socialističnega samoupravlja¬ nja. SODELOVANJE V natečaju »IKAROVO PERO« lahko sode¬ lujejo učenci 7. in 8. razreda osemletk in prvega razreda šol usmerjenega izobraževa¬ nja, v natečaju »SELENITSKA PALETA« pa učenci do 7. razreda in tudi predšolski otroci. ROK NATEČAJEV Natečaja se pričneta 1. marca in trajata do 20. maja. Do tega datuma morajo vodstva šol in predšolskih ustanov poslati najboljša dela na naslov: ZVEZA LETALSKIH ORGA¬ NIZACIJ SLOVENIJE, 61001 Ljubljana, Lepi pot 6, p. p. 496. Vsaka šola mora napraviti izbiro najboljših prispevkov, od katerih pa lahko pošlje ZLOS največ do 10 pisnih in 10 likovnih del. Propagandna komisija predlaga, da vsaka šola zase organizira razstavo likovnih del, oziroma da organizira po posebnih progra¬ mih branje najboljših pisnih sestavkov. Od 20. do 23. junija 1981 bo na letališču Cerklje v Brežicah organiziran V. zlet letal¬ skega podmladka, na katerem bodo sodelo¬ vale izbrane ekipe iz vseh SR in SAP. Žirija ZLOS bo prispela dela pregledala, iz¬ brala najboljša in jih po kasneje določenem ključu predložila za nagrade. Ostala obvestila bodo posredovana naknad¬ no. 352 TiM 8 • 80/81 Bojan Rambaher egipčanska ladja Model je enostavnejši, tako da ga lahko zgradijo tudi maketarji začetniki. Bolj izku¬ šeni pa bodo imeli veselje s tem, da bodo iskali možnosti, kako model še popolneje izdelati in okrasiti. Že na začetku se morate odločiti, ali boste postavili maketo na stojalo ■— v tem pri¬ meru boste gradili tudi potopljeni del tru¬ pa. Če pa bo to namizna ladja, bo brez ti¬ stega dela trupa, ki sega pod vodno gladino. Na našem načrtu sta označeni obe višini ladje. Namizni model je nekoliko lažje iz¬ delati. Ta egipčanska ladja spada med najstarejše znane morske ladje, njena podoba pa se nam je ohranila na risbah na skalah, ki so jih našli arheologi. Slike so postavili v ob¬ dobje 1500 let pr.n.š. Pri egipčanskih ladjah je zelo zanimiva njihova konstrukcija, ki je bila pogojena s pomanjkanjem primernega gradiva in posebnostmi rečne plovbe po Nilu. Trup ladje je bil sestavljen iz kratkih desk, ki so bile spojene z lesenimi čepi. Da se takšna krhka ladja pri večjih valovih ni zlomila zaradi previsne teže lastnega prem¬ ca in krme, so jo prevezali z zelo močno debelo vrvjo, ki je napeta tekla čez celo dolžino trupa. Pri gradnji modela lahko vse dimenzije pre¬ nesete naravnost z načrta in jih ni potreb¬ no preračunavati. Dimenzije seveda ne pred¬ stavljajo velikosti resnične ladje, ampak le velikost osnovnega kosa lesa, ki ga boste potrebovali pri izdelavi. So samo približne, ker v starem veku še niso poznali tehnič¬ nega risanja, ladje so gradili brez načrta in vsaka je bila nekoliko drugačna. Gradili so po navodilih mojstra ladjarja, ki je na zemljo narisal os ladje in označil tloris s količki. Vse to je naredil po lastnih izkuš¬ njah in spominu. Zato nič ne de, če boste našli kvader, ki se bo nekoliko razlikoval po merah od priporočenega. Glavno je, da ima obliko, ki jo vidite na risbah. Izberite gladko rezan mehak les brez grč. Osnovo modela zlepite iz treh kosov tako, kot je prikazano na sliki 1. Največji kvader (a) uporabite za trup, manjša kvadra (b in c) pa za dvignjeno krmo in premec. Kose torej zlepite in posušite, nato pa na les narišite obrise trupa (slika 2). Z žago z manjšimi zobmi odžagajte odvečne kose le¬ sa in nato trup na grobo obdelajte s pilo. Dokončno ga očistite in zgladite najprej z bolj grobim, nazadnje pa še s finim smirko¬ vim papirjem. Iz vezane plošče debeline 1 mm ali debelej¬ šega kartona (recimo od škatle za čevlje) odrežite dva ozka traka za ladijsko ograjo in ju prilepite na oba boka palube (slika 3). Točne dimenzije odmerite naravnost s kon¬ čanega trupa ladje. Iz vezane plošče debe¬ line 2 mm izžagajte sprednji branik. Zbrusi¬ te ga s smirkovim papirjem in zalepite v režo, ki ste jo v sprednji del naredili s tan¬ ko žagico. Bolj zahtevna je izdelava zadnje¬ ga branika, ki ima obliko stiliziranega loto¬ sovega cveta. Cvet izrežite iz vezane plo¬ šče ali deščice debeline 5 mm in ga obru¬ site in oblikujte po obliki na sliki. Branik prilepite na krmo. Sedaj trup skrbno pobarvajte. To je zelo važna operacija, kajti malomarno pobarvan model z več plastmi ali vrstami barve de¬ luje precej grdo. Barvate lahko z gosto tempera barvo ali z modelarskimi barvami in laki. Spredaj in zadaj so bile egipčanske ladje zelo pisane. Lotosov cvet je bil naj¬ večkrat zelene barve, čeprav so na ohra¬ njenih egipčanskih spomenikih našli nasli¬ kane tudi ladje, kjer je bil pobarvan z mo¬ dro barvo. Ozka pasova na branikih pobar¬ vajte belo, oba širša pasova pa rjavo ru¬ meno. Ograja je rdeče barve, ki prehaja tudi na zgornji rob trupa spredaj in zadaj. Ostali del trupa je bil nepobarvan, torej v naravni barvi lesa. Največ dela boste imeli z nameščanjem in napenjanjem vrvi prek ladje. Potrebovali boste dve vrsti tanjše vrvice iz konoplje, ki naj bo lepo enakomerno zvita, kot vidi¬ te tudi na sliki. Velikost zank spredaj in zadaj si predhodno skrbno zmerite, ker mo¬ ra ostati prostor tudi za druge dopolnilne dele. Kako morate vrvico zavezati, vidite na slikah 4 in 5. Okoli krme in premca omo¬ tajte tanjšo od obeh vrvic v treh kolobarjih. TIM 8 • 80/81 353 Konca vrvice pritrdite v lepilo, ki ga ka¬ nete pod vrvico na palubo. Vrvico morate torej omotati tako, da se bo zanka začela in končala na palubi -in ne bo vidna. Vilice za napenjanje vrvice naredite v ce¬ lem iz vezane plošče in zbrusite robove ali pa spodnji ravni del stebra izrežite iz pa¬ ličice, zgornji žleb pa naredite iz tanjše lepenke. Trak lepenke nato upognite v pol¬ krog okoli okroglega predmeta (svinčnik, vijak ali podobno) in nato prilepite na no¬ silni steber. Vilice vtaknite v odprtino, ki ste jo izvrtali na palubi. Pazite na ustrez¬ no višino stebra, ker mora biti ta na sliki daljši za tisti del, ki se neviden nahaja pod palubo. 354 TIM 8 • 80/81 i l V 1 — zadnji branik, 2 — prednji branik, 3 — vilice, 4 — jambor, 5 — prednja ploščad, 6 — zad¬ nja ploščad, 7 — veslo Preden boste napenjali vrv, morate v palu¬ bo na mesta, ki so označena na načrtu, za¬ biti priveze, kamor boste zavezali vrvi z jambora. Priveze naredite tako, da odščip- nete okoli 6 mm zgornjega dela bucike z glavico, in ga nato zabijete v palubo tako, da gleda bucika 3 mm iz lesa. K notranji strani ograje prilepite klopce za veslače, ki so narejene iz tanjše lepenke. Iz druge, debelejše vrvice, napravite za¬ tezno vrv. Vrv teče po celi dolžini trupa in leži v žlebovih stebričkov. Način, kako jo privežemo k zankam, je prikazan na sli¬ kah 4 in 5. Poskušajte vrv napeti tako, da bo tekla točno po osi ladje. Jambor je nam¬ reč odmaknjen od osi ladje, ker ne sme ovirati vrvi. Jambor naredite iz palice, ki jo proti vrhu nekoliko obrusite, da se bo zo¬ žila. Jambor je zapičen v palubo — upo¬ števati morate tudi del, ki se nahaja pod palubo. Krmila prav tako izrežite iz vezane plošče ali tanke deščice. Z obeh strani zadaj so podprta z vilicami, ki so podobne tistim, na katerih sloni vrv. Pii egipčanskih ladjah so bila vesla k vilicam privezana z vrvjo, na trup pa so bila pritrjena z zanko, tako da so jih lahko svobodno obračali okoli TIM 8 • 80/81 355 vzdolžne osi. Pri našem modelu to samo ponazorite s kolobarjem črne niti na vrhu vesel, na trup pa prek vesel prilepite pol- obroč iz vrvice. Krmilo k vilicam in boku ladje prilepite. Vilice vesel so bile pritrje¬ ne v debel tram, ki je na obeh bokih štrlel iz ladje, in so nanj tudi pritrdili vilice za vesla z vrvjo. To vrv lahko izpustite, nazna- čite pa štrleča konca trama z majhnima kvadroma 3X5 mm, ki ju nalepite na trup, kot vidite na načrtu. Na ladji sta bili dve ploščadi — ena spredaj za opazovalca (»navigatorja«), druga zadaj za kapitana in krmarja. Ti ploščadi prerišite na debelejši karton, pobarvajte, izrežite in zlepite. Notranjost ploščadi je bila svetlo rjave, okvir rumene, okenca pa rdeče bar¬ ve. Ploščad je v vodoravnem položaju drža¬ la lesena konstrukcija, ki smo jo pri mo¬ delu ponazorili z dvema lesenima klinasti¬ ma vložkoma, ki ju vidite na sliki 6. Ostane vam še, da iz papirja ali starega robca naredite jadro. To je bilo napeto med dvema prečkama, ki sta bili narejeni iz dveh kosov in na sredini prevezani. Prečki v ce¬ loti izžagajte iz vezane plošče, lepo obrusite s smirkovim papirjem, zavezano mesto pa ponazorite tako, da okoli prečke ovijete nit. Jadro natrite ali prebarvajte z brezbarvnim lakom (najbolje z mat lakom), tako da bo otrdelo. Ko se lak dobro posuši, prilepite zgornji konec jadra na prečko, kot vidite na sliki 7. K spodnji prečki pritrdite jadro samo za konice. Dobro je, če pustite pri izrezo¬ vanju jadra nekoliko daljše konice. Prečko z jadrom prilepite k jamboru tako, da bo jadro izgledalo nekoliko napihnjeno, kot da bi pihal rahel veter in jadro napenjal. Po na¬ črtu nato zavežite preostale vrvice. Če ste maketo naredili s celim trupom, morate narediti še stojalo. Vzemite vezano ploščo in izžagajte sprednji in zadnji del stojala po risbi 8. Spojite ju z letvico 3X5 mm, ki naj bo dolga okoli 90 mm. Vse egipčanske ladje so imele za primer brezvetrja ali nasprotnega vetra vesla. Pri našem modelu zaradi enostavnosti nismo kompletirali ladje še z vesli. Predpostavite, da ladja pluje z dobrim vetrom (napihnjeno jadro) in so zato vesla v trupu, če želite, pa lahko vesla naredite iz zobotrebcev in kartona in jih položite na palubo ali pa v boku ladje v višini klopic izvrtajte luknje in vanje zapičite vesla. To bi bilo vse. že¬ limo vam še »ugoden veter« pri gradnji. stojalo za žepni računalnik če računalnik nima dvignjene številčnice, je včasih težko videti številke, kadar leži na mizi. Ker pa računalnik največkrat uporab¬ ljamo pri delu na mizi, si lahko za lažje rokovanje in boljšo vidljivost izdelate pri¬ ročno stojalo iz plastike, lesa ali podobne¬ ga materiala, ki ga je lahko obdelovati. Ležišče za računalnik izdelajte po meri. Na našem načrtu so izrisane dimenzije za ra¬ čunalnik Polytron 6003. Posamezne dele narišite kot na našem načr¬ tu in jih sestavite, kot vidite na sliki. Obde¬ lane kose zlepite z ustreznim lepilom ali spojite z majhnimi vijaki. Površino stojala prebarvajte s prozornim ali barvnim lakom. 356 TIM 8 • 80/81 Pavle Ambrož avtomobilska alarmna naprava Pred nekaj dnevi mi je prijatelj pokazal v svojem avtomobilu montirano kupljeno alarmno napravo, ki jo že rahlo zibanje avto¬ mobila sproži, tj. sireno ali hupo. Ta naj bi s svojim zavijajočim prodornim glasom od¬ gnala morebitnega tatu. Razmišljal sem, ka¬ ko bi sam napravil tako napravo. Po nekaj neuspelih skicah je nastal uporaben načrt za mehanični del alarmne naprave, katero vam predstavljam v tem sestavku. Naprava je sestavljena iz sedmih večjih delov in še ne¬ kaj drobnjarije, kot npr.: natezna vzmet, sti¬ kalo in vijaki. Naprava je v bistvu občutljivo stikalo. Me¬ deninasta kroglica s premerom 8 do 10 mm (6) je montirana na tanki žični vzmeti. Ob vsakem dotiku avtomobila se ta rahlo za- guga in že se zamaje tudi medeninasta kro¬ glica, katera zaradi nihanja udarja ob kon¬ takt (5) ter tako sklepa in prekinja električni krog. Ob vsaki spojitvi stikala zahupa avto¬ mobilska hupa ali se oglasi zavijajoča sire¬ na. V reviji Tehničke novine, št. 1-1978, ima¬ te opisano, kako si sami izdelate »Kodžak« sireno! čim se vozilo umiri, preneha nihati kovinska kroglica in tudi hupanje preneha. Sireno vključimo, kadar to želimo, s pomoč¬ jo zaporedno vezanega stikala v električni krog. Z istim stikalom tudi izključujemo alarmno napravo. Z nastavitvenim vijakom (7) pa naravnamo občutljivost naprave. Z vrtenjem vijaka namreč oddaljujemo ali pri¬ bližujemo kontakta 5 in 6 samodejnega sti¬ kala. Čim manjša bo reža med obema delo¬ ma stikala, tem bolj bo naprava občutljiva. Da bo samodejno stikalo delovalo ne glede na smer nihanja kroglice (6), priporočam, da kontaktni trak (5) zasukate v vzdolžni smeri za kot 45°. Tako bo kroglica sklepala stikalo ne glede na to, v katero smer bo kroglica nihala. Občutljivost nihanja bi lahko še po¬ večali tako, da bi namesto gladke žične vzmeti, katere premer morate še sami do¬ ločiti glede na premer in težo kovinske kroglice, uporabili vijačno vzmet. S tem bi se jeklena žica podaljšala in bi bila zato še bolj občutljiva za nihanje. Pazi! Kroglica ne sme s svojo težo toliko upogniti vzmeti, da bi bilo zaradi tega stikalo stalno sklenjeno! Opis naprave sem začel pri stikalu, ker je to najvažnejši sestavni del. Sedaj pa začni¬ mo po vrstnem redu. Sestavni del (1) bo¬ mo izdelali iz 2 mm debele železne ploče¬ vine. Ta ima pravokotno obliko s stranica¬ ma 92 X 78 mm. Za delo potrebujete vzvod¬ ne škarje, žago za žaganje kovin, točkalo, vrtalni stroj, svedre premera 3, 2,5 in 1 mm in navojne svedre M3. Po risbi (1) označite mesta, kjer boste izvrtali potrebne luknjice. Kar 10 jih je. Vse so premera 3 mm, razen tiste na jezičku. Ta ima premer 2,5 mm. Vanjo bomo vrezali navoj M3. Ne pozabite pred vrtanjem na točkalo! V desnem vogalu je zareza oddaljena 10 mm od desnega roba in globoka 12 mm. Jeziček pravokotno za¬ pognemo proti sebi. Tako obdelana ploščica je sedaj gotova. Luknjice v vogalih ploščice služijo za montažo naprave na vozilo. Vmes¬ ni dve luknjici na zgornjem in spodnjem robu služita za montažo pokrova. Luknjica na zapognjenem jezičku pa za montažo nastav¬ ljivega vijaka (7) za občutljivost naprave. Sestavni del (2) izdelamo iz prav tako 2 mm debele železne pločevine in ga obli¬ kujemo tudi po sliki (2). Tudi ta del ima jeziček, katerega prav tako zapognemo za kot 90° proti sebi. Na zgornji strani tako zapognjenega jezička napravimo s točkalom na sredini močnejšo točko. V to točko bo sedel s svojo stožčasto konico nastavitveni vijak (7). V levem kotu tega jezička, kakor tudi na jezičku sestavnega dela (1), sta označeni točki. V teh dveh točkah zvrtajte luknjici s premerom 1 mm. Služili bosta za montažo natezne vzmeti. Glej sestavno ris¬ bo! Luknjice, označene z M3, zvrtajte s sved¬ rom 2,5 mm, vanje pa vrežite navoj M3. Sestavni del (3) je izolacijski material. Lah¬ ko uporabite pertinaks ali kako drugo pla¬ stično maso. Služi za montažo samodejnega stikala (5, 6) in mora stati na izoliranem TIM 8 • 80/81 357 358 TIM 8 • 80/81 Sestavni deli avtomobilske alarmne nap, taiagano <£ MERIL01:1 q JZ5M21 VZ5{M3) ¥<]>2'5(M3) J ¥ 02'5(M3) zapogza W M7 podstavku. Dimenzije tega izolacijskega materiala so: 60 X 20 X 10 mm. Izolator ima na zgornji ožji strani zvrtane štiri luk¬ njice. Prva, druga in četrta imajo premer 3 mm in se morajo ujemati s tistimi na sliki (2), tretja pa ima premer 2,5 mm. V to vre¬ žemo še navoj M3. Z vijakom M3 pa bomo fiksirali jekleno vzmet. Glej stranski ris v montažni risbi! Na tlorisni širši ploskvi (3) zvrtamo v sredini luknjico premera 1 mm za montažo žične vzmeti in dve luknjici pre¬ mera 2,5 mm. V ti dve luknjici vrežemo še navoje M3. Z vijakoma M3 in s pomočjo ploščice (4) bomo fiksirali sestavni del (5) TIM 8 • 80/81 359 na svoje mesto. Sestavni del (4) je železna ploščica 17 X 12 X 1 mm z dvema luknjica¬ ma premera 3 mm. Sestavni del (5) je kon¬ taktni trak telefonskega releja. Kontaktni bradavici bomo obrnili navzgor. Sestavni del (6) je del samodejnega stikala, žična vzmet, je dolga ca. 65 mm, medeninasta kroglica pa ima premer 8 do 10 mm. železna krogli¬ ca ne pride v poštev zaradi slabega kon¬ takta. če pa take medeninaste kroglice ni¬ mate ali jo težko dobite, lahko to nadomesti medeninasti valjček, ki ga odrežete od 8 do 10 mm debele medeninaste palice. Skozi sredino krožne ploskve zvrtajte luknjico pre¬ mera 0,5 do 1 mm. Kroglico ali valj boste najlaže fiksirali na vzmet s pomočjo male¬ ga vijaka M3. Seveda je zato treba zvrtati s strani luknjico premera 2,5 mm in vanjo vrezati navoj M3. Vijak naj bo na tisti stra¬ ni, da bo kroglica lahko nemoteno nihala. Na risbi tega vijaka ni narisanega. Sestavni' del (7) ni nič drugega kot navadni vijak M3 dolžine 40 do 45 mm. Na koncu tega vijaka napravimo stožec, s katerim se bo vsedel v ležišče na jezičku sestavnega dela (2). Vzmet, ki povezuje oba jezička sestavnih delov 1 in 2, mora biti tako močna, da sledi sestavni del (2) vijaku, ko tega pri regulaci¬ ji občutljivosti odvijate. Oba dela (1) in (2) sta med seboj spojena z zakovico premera 3 mm v sredini levega roba in dopušča vrte¬ nje sestavnega dela (2). To je pač potreb¬ no, da lahko z nastavitvenim vijakom regu¬ liramo občutljivost stikala. Mreža pokrova ni narisana in mislim, da vam ne bo delala težav. Napravo montiramo na notranjo stran prtljažnika ali pod pokrov, ki se dasta za¬ kleniti. Nastavitveni vijak mora biti zgoraj v navpični legi. Ob koncu šolskega leta pa si s to pripravo privoščite še pravo zabavo na interni raz¬ stavi svojih tehničnih izdelkov. V šolo pri¬ nesite avtomobilski akumulator in hupo. Povežite to dvoje po skici z vašo alarmno napravo v celoto in vse skupaj postavite na prosto stoječo mizo. Na mizo ne pozabite po¬ staviti napis: »Prosimo, potresite mizo!« Ob vsakem tresljaju mize bo alarmna naprava začela hupati. Še tole. Namesto težkega akumulatorja lahko uporabite tudi usmernik 12 V, ki ga vključite v bližnjo vtičnico v zi¬ du. Okoli mize ne bo manjkalo radovedne¬ žev. Avguštin Remc fotografska pečica Pečica ima dimenzije 400 X 300 X 100 mm. Lahko pa jo, če želite, povečate ali pa tudi zmanjšate. Material je dostopen vsem, saj je uporabljena samo vezana plošča, ploče¬ vina in tekstil. Za izdelavo potrebujemo malo orodja. Ohišje pečice (to je obe stran¬ ski in prednji stranici) izžagamo iz vezane plošče debele 8 mm. žagamo po načrtu in robove obrusimo z brusnim papirjem. Dno izžagamo iz vezane plošče debele 4 mm. V dno naredimo tudi matico 100 X 100 mm, da bomo lahko zamenjali žarnici, če prego¬ rita. Pečico namreč ogrevata dve žarnici, tako da segrevata pločevino. Zapiranje in odpiranje prepuščam vaši domiselnosti. Vse dele zlepimo in ojačimo z žebljički. Potem stene in dno znotraj obložimo z aluminije¬ vo folijo zato, da čimveč toplote seva pro¬ ti pločevini na vrhu pa tudi zato, da pre¬ prečimo svetlobi, da bi kje »uhajala« iz pečice. Nato vdelamo okovje za žarnice (E 21). Zdaj se lotimo gornje ploskve, to je pločevine. Ta je lahko pocinkana, taka, kot jo uporabljajo za izdelavo strešnih od¬ točnih žlebov. Ni nujno, da je čisto gladka. Debela naj bo 0,6 mm. Na ohišje jo pritr¬ dimo z žebljički, spet tako, da ne uhaja svetloba. Na stranski stranici vdelamo okovji za žarnici, na eno od prednjih pa vdelamo kaveljčke (3), kamor bomo lahko zataknili napeto platno, na drugo stranico bomo platno trdno vpeli. Potrebujemo le še pločevino, na kateri bomo slike sušili. Naj¬ boljša bi bila nerjaveča, ker pa se ta težko dobi, lahko uporabimo tudi navadno. Mora pa biti čisto gladka (brez prask). To bomo, ko bodo na njej slike, s platnom upognili k pečici. Pečico lahko tudi prebarvamo. 360 TIM 8 • 80/81 2 7 5 4 6 1. 0 32 je za navadna (velika) okovja (velike žarnice E 27), Vrhnjo krivino izdelamo ročno. 2. Gornji rob obeh prednjih stranic po- brusimo za toliko, kot je krivina na stranski stranici, da se pločevina lepo prilega. To pa je približno 4—5° ali točno 4,3°. 3. Pločevina 400 X 300 X 0,6; ni pomemb¬ no, iz kakšnega materiala je. 4. X — dolžino lukenj prilagodimo veliko¬ sti kaveljčkov. 5. Dolžina elastik je odvisna od tega, koliko želimo imeti platno napeto (3 kosi). TIM 8 • 80/81 361 DALJINSKO VODENJE • DALJINSKO V Jan I. Lokovšek servomehanizem (IV) Uvod Ta servomehanizem ne zasluži čisto svoje¬ ga imena; ne obrača namreč krmil, ampak z njim reguliramo (zvezno) moč pogonskega enosmernega elektromotorja. Tak regulator je v načelu vsako elektronsko vezje digitalnega servomehamizma, ima pa seveda svoje posebnosti. Ravno te poseb¬ nosti moramo prilagoditi našim potrebam, da dobimo želeno vezje. V skrajnem pri¬ meru, če bi na primer gradili izjemno maj¬ hen model, kjer bi bil pogonski elektromo- torček kar tisti iiz servomehanizma, bi lahko uporabili originalno elektroniko; spremeniti bi morali le vrednost dveh uporov. No, običajno je poraba tipičnih modelarskih motorčkov večja od 0,5 A, kolikor zmore ta¬ ka elektronika, zato moramo prigraditi še močnostni del. Še eno vprašanje moramo razčistiti. Zakaj ravno elektronski regulator, če pa so na¬ prodaj že mehanski? Oba imata svoje pred¬ nosti in slabosti. Poglejmo jih. Mehanski regulator moramo priključiti na svoj servomehanizem. Poleg tega je to spre¬ menljiv upor (reostat), ki TROŠI energijo in se zaradi tega tudi močno greje. Je pa po drugi plati lahak, preprost in poceni. Elektronski regulator TIM XXIV pa zase (sko¬ raj) NE TROŠI energije, ker napaja elektro¬ motor z impulzi. Je dražji, vendar ne potre¬ buje svojega servomehanizma in ga priklju¬ čimo na sprejemnik preprosto na priklju¬ ček kanala za plin. Tako razlike v ceni in teži, ki sicer govori v prid mehanskemu re- Slika 28. Shema zveznega regulatorja TIM XXIV 362 TIM 8 • 80/81 gulatorju, skoraj ni več. Poleg tega je sa¬ mogradnja regulatorja preprosta in ji je kos tudi začetnik, kar za servomehanizem ne bi mogli ravno reči. Potrebe po regulatorju moči pogonskega elektromotorja so seveda očitne, čim imate na voljo malo hitrejši model. Pri spretnostni vožnji z ladijskimi ali avto¬ mobilskimi modeli je nemogoče zvoziti vsa vratca ali ovinke, če ne moremo odvzeti pli¬ na na kritičnih mestih. Poleg tega pa je zelo važno dejstvo še varčevanje z električ¬ no energijo. Ker elektronski regulator sam ne troši energije, to pomeni, da baterije trajajo dalj časa! Opis delovanja Naš zvezni regulator — imenujmo ga TIM XXIV — ima za osnovo integrirano vezje NE 544, ki ga že poznamo iz elektronike ser- vomehanizma iz prejšnje številke revije. Za to je shema regulatorja zelo sorodna shemi servomehanizma. Kaže jo slika 28. Če jo primerjate z izvirno shemo servo¬ mehanizma, opazite, da smo opustili upor R4, namesto R5 pa smo dali trimerpotencio- meter. Tudi potenciometer, ki smo ga imeli prej, smo nadomestili s trimerpotenciome- trom. Z njim nastavimo začetni položaj, tj. točko, ko se začne elektromotor premikati. S TP-2 pa nastavimo končni položaj, tj. toč¬ ko, ko elektromotor dobi polno moč. Elektromotorček krmilimo s posredovanjem dveh močnostnih transistorjev T2 in T3 v tako imenovani darlington vezavi. T3 mora biti dovolj »krepak«, da prenese celotni tok elektromotorja. Za močnejše elektromotorje, ki obratujejo s tokom do 20 A, sem predvidel še dodatek, saj imajo ti moč tudi 500 W ali še več. Ker bi bil v takem primeru padec napetosti na transistorju T3 že prevelik (od 1,2 do 1,8 V), bi se na njem že trošila znatna moč (do 36 W pri 20 A). Za to poskrbi dodatek, ki je v bistvu detektor povelja »polna moč«. Prikazuje ga slika 29. Ko pride povelje »polna moč«, dobi elektro¬ motor že čisto enosmerno napetost — ta¬ krat ni več impulzov. Vezje to zazna in spro¬ ži rele A, ki s svojim kontaktom »a« krat¬ ko sklene emiter in kolektor transistorja T3 in tako pride na pogonski elektromotor za¬ res polna napetost, tolikšna, kot jo daje po¬ gonska baterija. Izbira materiala Poleg integriranega vezja NE 544 potrebuje¬ mo še upore, kondenzatorje, transistorje in trimerpotenciometra. Kondenzatorji so elektrolitski, in sicer Iskri¬ ne miniaturne izvedenke. C2 naj bo tanta- lov elektrolit ali pa folijski kondenzator, da se začetna točka ne bo preveč spreminjala z zunanjo temperaturo. Upori so Iskrini, z močjo 1/4 ali 1/8W. Trimerpotenciometra sta prav tako Iskrina, in sicer miniaturni izvedenki za vodoravno vgradnjo. Transistorji T1, T4 in T5 so univerzalni, tipa PNP. Sam sem vzel niške BC 308. T6 je univerzalen, tipa NPN (npr. BC 107). Transistorji v močnostnem delu so seveda odvisni od zahtev. Glede na predvideno po¬ rabo elektromotorčka jih izberemo tako, kot kaže tabela VII. TABELA VII V prvem primeru niti ne potrebujemo dar¬ lington vezave. Seveda ni nič narobe, če si zgradite regulator za največji tok 20 A in poganjate z njim »le« 6 A elektromotorček. Diode v vezju rabijo za odpravo motenj. D3 je lahko manjša, D1 in D2 pa sta iz se¬ rije 1N4000 — npr. 1N4001. Rele ni poseb¬ no zahteven, saj sklene močnostni traosi- stor kratko le takrat, ko je na njem največ Slika 29. Shema dodatka — detektor »polna moč« 2 V napetosti. Spoj mora seveda prenesti zahtevani tok (tabela Vlij in pritegniti pri napetosti, ki jo imamo na voljo za pogon. Primernih relejev je več vrst, od Iskrinih naprej. Posebno dobre izkušnje imam z re¬ lejem, ki je namenjen avtoelektriki, upo¬ rabljajo ga v elektronskih utripalkah, alarm¬ nih napravah itd. Gradnja Regulator zgradimo v tehniki tiskanega vez¬ ja. Osnovna ploščica ima mere 40 X 28 mm, če dodamo detektor polne moči pa 60 X X 28 mm. Malo večja je zato, da boste lahko vezje sestavili tudi iz večjih elemen¬ tov. Na sliki 30 je narisana v celoti (skupaj z detektorjem) v merilu 1:1. . ■ i Slika 30. Slika ploščice tiskanega vezja TIM XXIV v merilu 1 :1 I TIM 8 • 80/81 363 Osnovni del je na desni strani oznake (črtkano), na levi pa je detektor polne moči. Na povečani sliki ploščice (slika 31) sem oštevilčil priključne sponke. Naredimo ta¬ belo vrednosti in povezav posameznih ele¬ mentov za ploščico tiskanega vezja. I I I i Slika 31. Povečana risba tiskanega vezja TIM XXIV * Pri sestavljanju vam bo v pomoč slika 32, ki kaže pogled na ploščico z zgornje strani. Na ploščici sem pustil prazen prostor za rele. Prirediti si morate povezave, ustrezne tipu releja, ki ga imate na voljo. Rele lah¬ ko montirate tudi ločeno od ploščice, po¬ dobno kot T2, T3, R5, D1 in D2. Pri sestavljanju vezja velja pravilo, da zač¬ nemo najprej z najbolj robustnimi deli. Zato je vrstni red tale: rele, trimerpotenciome- tri, integrirano vezje, upori in kondenzatorji. Kot smo dejali, so močnostni elementi (in morda rele) montirani ločeno. Povezave na spodnji strani ploščice so na¬ risane črtkano. Posvetimo nekaj besed še močnostnemu delu. Če montirate napravico v avtomobilski mo¬ del, potem montirajte transistorja T2 in T3 na aluminijasto šasijo, da se bosta bolje hladila. Ne pozabite na izolacijske podlož- ke, kajti kolektorja T2 in T3 nista na po¬ tencialu mase! če montirate napravo v ladijski model, si lahko privoščite vodno hlajenje, saj je tam voda vedno pri roki in ni potrebno imeti velikih in težkih hladilnih reber, kot jih imajo nekatere tovrstne tovarniške naprave. Vodno hlajenje izvedete tako, da izrežete medeninasto pločevino, debelo od 0,6 do 2 mm v obliki transistorja 2N3771 in nanjo B TIM 8 • 80/81 365 prispajkate cevko za hladilno vodo. To je lahko kar cevka kemičnega svinčnika, ki ste jo pred tem oprali z acetonom. Na ta kos z dvema vijakoma M4 privijete transi- stor 2N3771 na tisti strani, kjer ni cevk. Mislim, da ni potrebno posebej poudariti, da morata biti v medenini luknji za emi- terski in bazni priključek močnostnega tran- sistorja. Transistor TIP 3055 privijete na drugi strani medenine kar z enim od obeh vijakov, tako da se njegov emiter dotakne baze 2N3771. Kolektorja obeh transistorjev sta že na ohišju! Med bazo in emiter zad¬ njega transistorja (2N3771) prispajkamo še 270-ohmski upor, med emiter in kolektor pa diodo 1N4001, tako da je katoda na ko- letorju transistorja, tj. medeninastega hla¬ dilnega dela. Tudi ta del je sedaj na viso¬ kem potencialu (kot pogonska baterija), zato ga moramo izolirati od drugega dela vezja. V letalskem modelu (Sky Fly) se je dobro obnesla montaža aluminijaste pločevine, de¬ bele 0,6 mm, izrezane v obliki trapeza z vi¬ šino 12 cm in s stranicama 4,5 in 6,5 cm za elektromotor RS 550. Ker sem hotel prihra¬ niti pri teži, v tem modelu nisem prigradil detektorja polne moči. Hladilno površino, na kateri sta bila seveda privita oba tran¬ sistorja i(2N3771 in TIP 3055), sem montiral na spodnji strani trupa tik za propelerjem, tako da je bilo zagotovljeno dobro hlajenje v zračnem toku. Tako hladilno površino je dobro prebarvati s črno mat barvo, da je učinek hlajenja boljši. Detajle opisane montaže za ladijski model prikazuje fotografija regulatorja na sliki 33. Na sliki 33 je regulator vgrajen v škatlico iz 1 mm debelega celuloida, pri čemer je močnostni del (oba močnostna transistorja s hlajenjem) izoliran od ostalega dela vez¬ ja. Žice močnostnega dela so malo močnej¬ še (2,5 mm 2 ) in gredo DIREKTNO NA EMI¬ TER IN KOLEKTOR T3. To je razumljivo, saj ne bomo »preganjali« 20 A po tanki liniji tiskanega vezja. Pri regulatorju za letalski model pa sem uporabil kar ploščico, ki je sicer narisana za servomehanizem, ker sem želel čimvečji prihranek pri teži. Namesto trimerpotencio- metra TP2 (prej upor R5) sem vezal upor 1K8. Ploščico sem pritrdil kar na močnost¬ ni del regulatorja in jo obdal s plastičnim kitom. Zato sem seveda moral v spodnjem delu trupa modela narediti odprtino veliko¬ sti 2X3 cm, da je bilo dovolj prostora za regulator. Slika 33. Zvezni regulator TIM XXIV, prirejen za vgradnjo v ladijski model 366 TIM 8 • 80/81 Uravnava Uravnavati moramo oba trimerpotenciome- tra. Kot vemo, služita za nastavitev začet¬ nega položaja in hoda. Za uravnavo potrebujemo preizkuševalnik servomehanizmov ali pa kar sestavljen in delujoč sistem za daljinsko vodenje. Naš regulator priključimo na sprejemnik (preizkuševalnik) kar kot servomehanizem, in sicer na priključek za plin. Baterija za na¬ pajanje pogonskega elektromotorja naj bo od 8,4 do 12 V, kot breme (namesto elek¬ tromotorja) pa vzamemo avtomobilsko žar¬ nico, npr. 12 V/15 W. Koristno je, če ji vzporedno vežemo še V-meter. Ko vključi¬ mo le sprejemnik (oddajnik izključen), žarni¬ ca ne sme goreti. Vključimo še oddajnik. Najbrž bo žarnica malo zabrlela, aii pa tudi ne. Postavimo krmilno ročico za plin na začetni položaj in zavrtimo drsnik trimer- potenciometra TP1. žarenje žarnice se mora spreminjati glede na položaj drsnika. Po¬ iščemo tak položaj, da žarnica ugasne, ko na V-metru odčitamo, da je napetost padla na nič. Premaknimo krmilno ročico na poln plin. Žarenje žarnice se poveča. Zavrtimo zdaj TP2 tako, da žarnica dobi polno napetost in da, če imate tudi detektor polne moči, rele pritegne. V-meter je pri takem umerjanju dober pri¬ pomoček, saj videz navadno vara. Na koncu preizkusimo regulator tudi z elektromotor¬ jem. Pogonski elektromotor mora biti blo¬ kiran, kakor je narisano na sliki 28, sicer bo širil motnje, ki bodo motile tudi spre¬ jemnik. Opazili boste, da na začetku, ko ima elek¬ tromotor manjšo boč, brni. To pa zato, ker je napajan s pravokotnimi impulzi in dobi čisto enosmerno napetost šele ob polni moči. Poglejmo še nekaj tehničnih podatkov zveznega regulatorja: Napetost napajanja vezja Krmiljenje Napetost pogonskega elektromotorja Največji tok regulatorja Mere Masa Se nadaljuje 3,6 do 6 V enako kot servo- mehanizem do 45 V s T2 = TIP 3055 in T3 = 2N3771 do 20 (25 za krajši čas) A s T2 = TIP 3055 in T3 = 2N3771 63 X 33 x 30 mm z ohišjem ca. 65 g z ohišjem in dodatkom za ladijski in ca. 50 g s hladilnim rebrom za letalski model (brez dodatka) Marko Dulmin mala šola elektrotehnike (V) o električnih količinah, enotah in zvezah med njimi Sedaj že znamo meriti tok in napetost. Na¬ petost merimo tako, da priklopimo instru¬ ment na priključne sponke generatorja ali porabnika. Tok pa merimo tako, da instru¬ ment vklopimo v prekinitev kroga s po¬ rabnikom. Napetost merimo v voltih (V), tok pa v amperih (A). Kako so strokovnjaki določili vrednosti enot? Velikost enot za tok in napetost so izbrali tako, da je energija, ki jo električni tok prenaša, enostavno pri¬ merljiva z energijo, ki jo potrebujemo za delo s telesi — dviganje, premikanje ipd. Izbrali so enoto za tok (1 A), enoto za na¬ petost pa prilagodili tako, da je energija, ki jo bo tok 1 A oddal porabniku, v skladu z enotami, ki so jih v fiziki že določili. Eno¬ to za tok so določili z magnetnimi učinki toka približno takole: če skozi elektromag- TIM 8 • 80/81 367 neta, ki sta na določeni razdalji, teče enak tok 1 A, potem je med njima taka in taka sila. Točne številke nas ne zanimajo. Lahko bi izbrali še kak drug način merjenja, s se¬ grevanjem ali kemičnimi učinki, vendar je delo z magnetnimi silami najenostavnejše. Ko so se dogovorili za enoto toka, so do¬ ločili še enoto za napetost. Najlažje bomo to razumeli na primeru (slika 1). Slika 1 Sestavimo električni krog z baterijo in upo¬ rom 100 Q. V krog vklopimo še amperme- ter z območjem 0,1 A (slika 2). Vezje priklopimo na prvi odcep (1,5 V). Iz¬ merimo tok in ga vpišemo v razpredelnico. Enako naredimo še pri ostalih odcepih. S pomočjo podatkov iz tabele narišemo še grafikon (slika 3). če skozi motor teče tok 1 A in se utež v eni sekundi dvigne za 1 m, potem je na¬ petost generatorja 1 V. To je sicer približen podatek, pove pa, na kakšen način so uskladili enote električnih količin z enotami za maso (kg) in dolžino (m). Pri umerjanju instrumenta smo videli, da se tok poveča, če upornost kroga zmanjšamo, če skozi porabnik teče tok 1 A in je pri¬ klopljen na napetost 1 V, potem je upornost porabnika 1 £ž. Tako je enostavno določena enota za upornost. Točno zvezo med napetostjo, tokom in upor¬ nostjo bomo določili s poskusom in prišli do pomembnega zakona v elektrotehniki. Z volmetrom zmerimo napetosti na odce¬ pih baterij in jih vpišemo v razpredelnico. Razpredelnica Če baterije niso izrabljene, bodo vrednosti enake vpisanim vrednostim v razpredelnici. Slika 3 Na vodoravno os nanašamo napetost in po¬ tegnemo navpične črte. Na navpično os pa nanašamo tok in potegnemo vodoravne črte pri izmerjenih vrednostih toka. Kjer se črti določene meritve sekata, naredimo točko. Točke povežemo med sabo. Tako dobimo črto, ki ni popolnoma ravna zaradi napak pri meritvah. Vidimo pa, da se pri dva¬ kratnem povečanju napetosti tudi tok dva¬ krat poveča. Kjerkoli sta količini v taki zve¬ zi, je graf poševna premica, zato rečemo, da sta količni premo sorazmerni. Torej ve¬ lja, da sta napetost in tok premo sorazmer¬ na. Lahko povemo še drugače: če delimo napetost s tokom, bomo dobili vedno ena¬ ko vrednost. Pri delitvi napetosti in toka, bomo dobili število, ki bo zelo blizu 100, ne glede na to, katero meritev bomo vzeli. Ni treba biti posebno učen, da vidimo pravi¬ lo: delitev napetosti in toka da vrednost upornosti električnega kroga. Matematično se to zapiše: I Poizkus za določanje zveze med U, I in R 368 TIM 8 • 80/81 To imenujemo Ohmov zakon, ki je najvaž¬ nejše pravilo v elektrotehniki. Velja še: če množimo upornost in tok, dobimo napetost, pri delitvi napetosti z upornostjo pa je re¬ zultat vrednost toka. Matematično to zapi¬ šemo: R Preverite to na vseh meritvah! Rezultati ne bodo točni in bodo odstopali tudi za de¬ setinko. Je že tako, da v elektrotehniki težko poceni naredimo zelo točno meritev. Izračunajte upornost različnih porabnikov. Če bo tok zelo velik ali pa zelo majhen, bo meritev še nenatančnejša. Poskušajte iz znane upornosti in napetosti matematično napovedati vrednost toka, preden boste tok izmerili. Bojan Rambaher elektronska igra - kdo bo zadnji V svetu se vsak dan pojavljajo nove in nove elektronske igračke in igre. Osnova teh iger so mikroprocesorji in integrirana vez¬ ja. Poizkusite si takšno igro izdelati sami po našem načrtu. Če imate nekaj izkušenj v elektroniki, to ne bo tako težko. Igra upo¬ rablja zelo preprost princip integriranega kroga MH 7400. Kakšna so pravila? Poznate igro, pri kateri dva igralca s kupa z določenim številom kamenčkov jemljeta po enega ali dva kam¬ na, in tisti, ki vzame zadnji kamenček, igro izgubi? Igralca se menjavata in jemljeta ka¬ menčke po lastni presoji. Svoje poteze no¬ ben igralec ne sme izpustiti. Ko tekmujete z igralnim avtomatom, je vaš nasprotnik lastnoročno izdelan tovariš. Na¬ mesto kamenčkov imate dvanajst stičnih točk. Najprej igrate vi. S puščico se do¬ taknete ene ali dveh točk. S tem poveste avtomatu, da ste odvzeli enega ali dva ka¬ menčka. Avtomat si to zapomni. Nato pri¬ tisnete gumb in tako poveste avtomatu, da je na vrsti on. Ta vam odgovori tako, da zasvetita ena ali dve žarnici (Ž 1, Ž2). S tem vam odgovori, da je vzel enega ali dva kamenčka. S pomočjo puščice ta odgovor zabeležite kot naslednje odigrane točke in zopet ste na vrsti vi. S pomočjo puščice si izberite naslednjo točko oziroma dve, koli¬ kor pač izberete. Tako se igralca hitro iz¬ menjavata in igra se nadaljuje, če zasveti žarnica Ž 3, pomeni, da je zmagal avto¬ mat. če ostane žarnica ugasnjena, ste zma¬ gali vi. Priključitev na električno omrežje je zelo enostavna. Prej boste imeli težave s povr¬ šinskimi spoji, ki si jih morate izdelati sami, ali pa jih daste izdelati izkušenemu radiomaterju, iz ploščice s prevodnimi plastmi. Lahko jo tudi izrežete iz aluminije¬ ve folije (staniol in podobno) in nalepite na tanko ploščico. Zato je shema tiskanega vezja narisana z debelimi črtami, čeprav v resnici ne bi smela biti tako groba. Pozor! Risba je seveda narisana s strani tiskane¬ ga vezja, se pravi od zgoraj navzdol. Dvanajst točk je razdeljenih v štiri skupine po tri. Prve točke vseh skupin so spojene skupaj in so povezane z začetkom krogoto¬ ka R — S. Prav tako so medsebojno spoje¬ ne druge točke skupin in so povezane z drugim začetkom. Tretje točke so (razen zadnje) proste. Ta je povezana z žarnico, ki označi zmago avtomata. V obtoku se zazna¬ muje, katerih točk ste se že dotaknili. Po¬ leg tega se prek transistorjev prižgejo tudi žarnice. TIM 8 • 80/81 369 Označba žarnic: Ž 1 — avtomat, ki zaznamu¬ je eno točko; Ž 2 — avtomat, ki zapiše dve točki; Ž3 — avtomat, ki vam označi, da je zmagal vaš nasprotnik — tehnika. Točke od ena do dvanajst so mesta, ki se jih dotak¬ nete s puščico (s tem v spomin avtomata vpisujete, koliko točk je že odigranih). Do¬ tikanje mora biti postopno, z leve na desno po zaporednih točkah. ST je stikalo, s kate¬ rim označite avtomatu, da je na potezi, T 1 in T 2 sta transistorja 102NU71. Naslednji deli, ki jih boste potrebovali, sta dva upora R1 in R2 velikosti 1 kQ, konden- Ludvik Medvešek VU - meter Vezje, ki ga opisujem v tem članku, je bilo načrtovano kot VU (volume unit) meter, lahko pa ga uporabimo tudi kot voltmeter. Vezje ima osem LE-diod, vendar lahko to število po želji spremenimo. Namesto in¬ tegriranega vezja LM324 lahko uporabimo kakšno drugo. Prednost tega vezja je, ker vsebuje v enem ohišju štiri operacijske ojačevalce (4 X 741). Vezje priključimo na izhod ojačevalnika. Z njim merimo napetost na zvočniku. Ko se napetost povečuje, se LED zaporedoma prižigajo. Izberemo si raz¬ merje med napetostmi, pri katerih se diode zator C1 kapacitete 1/2 MF/6 V, integrirano vezje MH 7400 in spajkalnik. Celo napravo namestite na pripravljeno de¬ sko in lahko začnete igrati. Poskušajte od¬ kriti način, kako igra avtomat. Na začetku boste namreč najverjetneje zaporedoma iz¬ gubljali. + 370 TIM 8 • 80/81 prižigajo, npr.: —60 dB, —40 dB, —20, — 10, — 7, — 3, 0, + 3. To razmerje nam do¬ ločajo upori R4—R11. če želimo vezje upo¬ rabiti kot voltmeter, vzamemo vse te upore enake. Z uporoma R1 in R2 pa nastavimo obseg instrumenta. Napajalna napetost ni kritična. Z integriranim vezjem LM324 začne vezje delovati že pri 2 V, s 741 pa šele pri 14 V. J pregled c-mos integriranih vezij V šesti številki letošnjega Tima so pri pre- Za neljubo pomoto se vam opravičujemo in gledu c-mos integriranih vezij izpadle risbe jih objavljamo v tej številki, vezij od št. 4029 do 4543. 4029 UP/ BINARY Vdo CLK 03 3 2 Q2 D0WN DECADE 16 15 14 13 12 11 10 9 PREŠ. 04 ENAB 1 CARRY Q1 CARRY Vss IN OUT 4030 Vdo H G M L F E A A 4 A r 8 . n A lJj LX ' a~c j~ 2 3 4 5 o / A J K C D Vss RECIRG.CLK NC bC NC DATA DATA Vss IN IN OUT OUT 4033 4034 4037 „ LAMP V DD RES TEST c 1 2 3 4 5 6^ CLK CLK IN OUTCARRYf INHIB. RIPPLE OUT BLK, VSS Vdo A8 A7 A6 AS A4 A3 A2 A1 CLK A/S P/S MSI 8-STAGE STATIC BIDIRECTIONAL PARALLEL/SFRIAL INPUT/OUTPUT BUS RB3ISTER Q iiNrui/ XT OtZJOCfj Lij !_] OLZJL-J L—J ' l_J CIT 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 B8 B7 B6 B5 B4 B3 B2 B1 AE A/B V« SERIAL DATA VDD D1 E1 E2 D2 E3 D3 4038 TIM 8 • 80/81 371 V DD A3 B3 A2 B2 B1 Al 1 16 15 14 13 12 11 10 9 1 2 3 4 5 6 7 8 SUM INV CL SUM INV C4RRY INV V^ 3 3 2 2 RES 1 4043 Vod R4 S4 NC S3 R3 Q3 Q2 16 15 14 13 12 11 10 9 I I-” __T=rrrn— — 1 2 3 4 5 6 7 . 04 Q1 R1 S1 ENA S2 R2 V^ OSC. RE- _ EXT. + Vod out trigger q q res. trigger JI A ^ A A 'drtr 1 2 J 4 O D / C R R-C ASTABLE TRI GG- Vre C0M “ 4053 0ltr/IN bx/ qx/ Vqd by ay ay ax A B C rA fr A # fr fr fr ] 'C TRIPLE 2-CHANN. MULTI./DEM.-PLEX. T 1 2 3 4 5 6 7 8 by bx cy cx/cy cx INH V^g V55 OUT/IN 4056 —7-SEG-OUT- d Vqo f g e d c b J6 15, J4, J3, ,12, JL, 10 DISPLAY DRIVER ■— Tlevel shifter 1 lirLij lij lLj lLj 12 3 4 5 6 7 o STROBE 2 2 2 1 2 3 2° OSP. V EE V ss FREOU. IN 4040 Vqo 011 010 08 09 R « J 12 STAGE RIPPLE CARRY BINARY COUNTER/DIVIDER 1 2 3 4 5 6 7 Q12 Q6 Q5 07 Q4 Q3 02 VSS V D D S4 R4 01 R3 S3 03 02 ---nnnA-^ 1 2 3 4 5 6 7 8 04 NC S1 R1 ENA R2 S2 V^ 4049 NC L »F F NC K=r E J = D D 15 14 13 12 11 10 9 1 2_ 3 4 _ 5 6_ V cc GtA A H=B B I=C C V^ 4054 IN STR IN STR IN STR IN VDD 4 3 3 2 2 1 1 fr fr fr fr fr fr fr fr J j— | LEVEL SHIFTER | 1 DRIVER 1 U [h ih lJj Lil lIi ljtz H STR DlSP OUT OUT OUT OUT Vpp Vcc 4 IN 4 3 2 1 b VqO 010 08 01 R 41 OO 9 16 15 14 13 12 11 10 9 1—1 1 —i r~~i r~~i r~i r~~i r~i 1—1 fTrČ<} J 14 STAGE RIPPLE-C ARRY BINARY COUNTER/DIVIDER n—r l_i l_j 012 013 014 06 05 Q7 04 V SS Vod 04 D4 D3 03 03 02 Q2 16 15 14 13 12 Tl 10 9 - en en 1 2 2 4 5 6 7 8 Q4 01 Q1 Dl CLK POL D2 Vss SIG. COMP DEMOD. ^fcOZENERIN H R2 R1 OUT VCO IN PHASE COMP VCO INH C1 C1 V ss PULS. COMP IN OUT I 4050 NC L=F F NC K=E E J= D D _ ~c zr ~i_T 1 2 j Vcc G-A A H=l V DD f g e d c b a J6 J5 14 13 12 11 JO 9 jn_ri.r~i. r~i rn r~i r~i. rn DISPLAY DRIVER 3 I | DECODER p-jLEVEL SHIFTER^ 1 2 3 4 5 6 7 8 FREOU DSP 2 2 2 1 2 3 2O DlSP Vpe Vre OUT FREOU. cc 33 V D0 A3 B2 A2 Al BI AO BO 16 15 14 13 12 11 10 9 VYYWV B3 AB A>B A = B A