Predsednik Kmečke zveze Fabec (na sliki) in tajnik Bukavec zahtevata od javnih uprav pozornost do kmetijstva /-6 Z regulacijskimi posegi preprečujejo poplavljanje kmečkih površin Radoživo slovo romjanskih otrok od šolskega leta Primorski SREDA, 28. MAJA 2008 Št. 126 (19.216) leto LXIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Vemo, pa včasih vseeno pozabimo Breda Pahor V Italiji je le peščica žensk na odgovornih mestih. Takih, ki zgovorno označujejo državo in njene institucije; takih, ki odločilno vplivajo na sedanjost in bodočnost družbe; takih, ki imajo resnično težo. Cristiana Compagno je zato ime, ki se bo zapisalo v italijanske anale zaradi izjemnega in neverjetnega dosežka obenem: izjemen je, ker je ta univerzitetna profesorica in znanstvena raziskovalka prva ženska na čelu državne univerze, neverjeten pa iz istega razloga. Tudi najvnetejše zagovornice ženskega uveljavljanja na vseh področjih je namreč presenetila ugotovitev, da gre, ko se piše leto 2008, za prvo žensko na tovrstnem položaju v Italiji. Morda so nas nekoliko »tolažili« uspehi in svetovni sloves znanstvenic, ki jih kot nekakšna zastavonoša predstavlja velika Rita Levi Montalcini; morda so nam bile v uteho uveljavitve v matični Sloveniji, kjer trenutno vodi ljubljansko univerzo Andreja Kocijančič, medtem ko je bila glede mlajše in nam bližje Univerze na Primorskem gonilna sila pri ustanavljanju in nato tudi prva rektorica Lucija Čok. Kot večina žensk, ki se uveljavi v svojem poklicu, se lahko tudi Cristiana Com-pagna pohvali s prestižnim curri-culumom: svojo poklicno pot je začela v raziskovalnem centru CNR, na videmsko univerzo je prišla leta leta 1997, sicer pa je tudi v upravnih svetih uglednih mednarodnih znanstvenih institucij na Tržaškem. »Takšen je ženski položaj v Italiji, tudi v akademskih krogih: malo nas je, vendar smo zelo dobre«. Tako Cristiana Compagno ob včerajšnji izvolitvi: vse to vemo, vendar včasih pozabimo... ITALIJA - Zaradi številnih odsotnih predstavnikov večine v poslanski zbornici Berlusconijeva vlada prvič preglasovana v parlamentu Glasovanje je zadevalo paket, v katerem je sporna norma o Retequattro ZGONIK - Kot zadnja občina v tržaški pokrajini Končno imajo grb Po dolgoletnih prizadevanjih je današnji občinski upravi le uspel podvig ZGONIK - Včeraj se je na zgo-niškem županstvu pisala pomembna stran zgodovine. Po dolgih prizadeva njih je tu di Ob či na Zgo nik konč - no le prišla do svojega grba in prapora. Na modri podlagi kraljuje viso ki zgo niš ki zvo nik, naj bolj re pre -zen tanč na, raz po znav na, vi dna ter z zgodovinsko-umetniškega vidika najbolj opredeljiva zgradba v občini. Na 7. strani RIM - Nova vlada je bila včeraj prvič preglasovana v parlamentu. Vladni popravek o zaščiti divjadi pred lovci je bil v poslanski zbornici zavrnjen z 240 glasovi proti in 238, pri čemer so bili trije vzdržani. Popravek je s formalnega vidika zadeval večnamenski zakonski odlok o t. i. evropskih obvezah, v katerem je tudi sporna norma za rešitev Berlusconijeve televizijske mreže Rete-quattro, proti kateri odločno nastopa vsa opozicija, Demokratska stranka in Italija vrednot pa vodita celo obstruk-cijo. Zaradi tega je voditelj demokratov Veltroni prepričan, da je šlo za politični poraz vlade. Na 5. strani Videmska univerza je dobila rektorico Na 3. strani Pavšič pisal Napolitanu o zgodovinski knjigi Na 3. strani Jubilejni občni zbor Posojilnice Bank Pliberk Na 4. strani Tudi SSk s pravnim ugovorom zoper ukrep goriške občine Na 14. strani Čezmejna naveza v boju za pravice izpostavljenih azbestu Na 16. strani NEMČINA - Včeraj so ga odkrili Spomenik istospolnim žrtvam nacizma v Berlinu BERLIN - V Berlinu so včeraj odkrili spomenik deset tisočim gejem in lezbijkam, ki so jih mučili in ubili v nacistični Nemčiji. Enostaven in siv kamen, pravokotne oblike, je slovesno odkril nemški minister za kulturo Bernd Neumann. Neumann je na slovesnosti povedal, da je bilo v nacistični Nemčiji zaradi svoje spolne usmerjenosti obsojenih več kot 50.000 homoseksualcev, na tisoče pa so jih poslali v koncentracijska taborišča in jih ubili. Slovesnosti se je udeležil tudi tamkajšnji župan Klaus Wowereit, ki je prav tako homoseksualec. Štiri metre visok kamen se naha- ja ob robu berlinskega parka Tiergarten, čez cesto pa se nahaja spomenik žrtvam holokavsta. Kamen ni okrašen, vsebuje pa okno, ki obiskovalcem omogoča ogled filma. Ta prikazuje poljubljanje homoseksualnega para. Načrt za spomenik sta pripravila dansko-norveš-ka umetnika Michael Elmgreen in In-gar Dragset, besedilo na njem pa opisuje nacistično mučenje. Postavitev ločenega spomenika za homoseksualce je po dolgi razpravi, ali naj se vseh žrtev nacistične Nemčije spominjajo z enim samim spomenikom ali naj se jih spominjajo ločeno, leta 2003 odredil nemški bundestag. (STA) SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - Šola Studio Art Po Gorici in Trstu danes^ zaključna produkcija v Špetru TRST, GORICA - Gojenci gledališke šole Studio Art, ki že drugo šolsko leto deluje pod okriljem Slovenskega stalnega gledališča, so v teh dneh stopili na oder, da bi prikazali sadove svojega dela. Prejšnji teden so nas to pi li v Trstu, vče raj v Go ri ci, da -nes pa bo do nas to pi li tu di pred be -neškim občinstvom. Svojo ljubezen do gledališkega nastopanja so prikazali v petih različnih igrah, ki so jih uprizorili v celoti, ali le v posameznih prizorih. O rezultatih njihovega dela, a tudi vlogi gledališke šole Studio Art, smo se po go vo ri li z eno od mentoric, Tržačanko Bogomilo Kra- 2 Torek, 27. maja 2008 MNENJA, RUBRIKE / OGLEDALO Manjšina nujno potrebuje tudi »poklicno« kulturo Ace Mermolja V slovenski manjšini v Italiji, a tudi v Avstriji in v drugih manjšinah po Evropi, ima ljubiteljstvo veliko težo (tudi v smislu številčnosti) in pomen. Ker smo se Slovenci kot narod "cepili" na jezikovno-kulturni princip, kot so to storili Nemci (Prešeren je princip uvajal sistematično), in ker je samostojna Slovenija kot država nastala na narodni osnovi, bi bilo prav, da bi bili tudi v manjšini nekateri pojmi dovolj jasni. Slovenija je kot nacionalna država, ki se utemeljuje v demokratičnem parlamentarnem sistemu, v svobodnem tržišču in v avtonomnem pravu, nujno spremenila določene prioritete. Prednostno se torej ukvarja z gospodarstvom in politiko, saj so preži-vetvene osnove bistvene. Jasno pa je, da ni zanemarila jezika in kulture kot konstitutivna elementa. Glede skrbi za oboje je mnogo polemik, vendar slika ni tako "črna". Majhna država mora imeti celoten in sodoben izobraževalni sistem, gojiti mora raziskovalno dejavnost, pospeševati najrazličnejše kulturne branže, spremljati mora novosti v samem jeziku itd. Vse omenjene dejavnosti so drage in mala država ne dosega povsod vseh standardov, čeprav je marsikje na zadovoljivi ravni. Če se zaustavimo pri jeziku, zahteva že samo področje aktualnih slovarjev obsežno in drago delo. Slovenski jezik sprejema neprenehoma nove izraze. Jezikoslovci določajo, kateri izrazi so sprejemljivi in kateri ne. V velikih državah (tudi v Italiji) izhajajo letno slovarji knjižnega jezika. Tem je treba dodati razne slovarje iz ene ga je zika v dru gi in seve da specifične slovarje za posamezne stroke. Slovenija opravlja v svojih močeh strokovno delo na univerzi na SA-ZU in z objavljanjem strokovnih študij. Pri slovarskem delu so v pomoč strokovnjakom tudi računalniške spletne strani, saj je tiskanje debelih slovarjev strokovno zahtevno in drago. Si zamišljate tiskarskega škrata v slovarju ali v pravopisu? Z novimi tehnologijami v običajnih knjigah skoraj da je ni izdaje, ki ne bi imela tiskarskega škrata ali kako drugo napako. Če torej želimo spremljati jezik in njegov razvoj, je potrebno strokovno in izrazito specializirano delo, ki ga lahko opravljajo le poklicni in torej plačani specialisti. Izdajanje jezikoslovnega gradiva pa zahteva skrajno pre-ciz nost in skrb. Na gla sil sem je zik in de lo zanj, ker je že tu med manjšino in matičnim narodom opazna velika razlika. Slovenska manjšina v Italiji, ki kot ostale manjšine, živi v mešanem in torej jezikovno bolj izpostavljenem okolju, ima resne težave že z navadnimi lektorji. Lektorja redno uporablja Slovensko stalno gledališče, uporabljajo ga večje založbe, ne vem pa, da bi bil kak lektor zaposlen. Investicije v jezik kot tak so torej minimalne, kdor pa se z je zi kom po klic no ukvarja, to dela v sklopu slovenskih univerz in le deloma v italijanskih. Drugo je seveda osebno zanimanje za je zik. Omejil sem področje, da bi nakazal, kako so v vseslovenskem merilu vendarle smeri jezika in kulture upoštevane kot delo, manjšine, in torej tudi slovenska v Italiji, pa imajo na omenjenih področjih minimalne ali nične poklicne oziroma zaposlitvene možnosti. Literatura, slikarstvo in druge umetniške zvrsti živijo iz volje posameznikov, ki imajo od svojega početja različne "dobičke": včasih tudi nič, razen občasnega zadoščenja. Individualna pobuda, ki proizvaja poklicne proizvode lahko pač živi od posameznikove volje do ustvarjanja. Drugače je z delom, ki se mora naslanjati na inštitucije, ki potrebuje ekipo, potovanja in torej stane. Tudi film ali gledališče ne živita z zvežčkom in peresom, kot lahko živi poezija, ki je tudi "založniško" nezahtevna, če- prav lahko proizvede izjemno kompleksna sporočila in živi v jeziku. Poklicna raven, ki zahteva od ljudi izrazito poglobljen in človeš-ko"usoden" pristop, kot ga zahtevajo druga dela za oseben in širši obstoj, ali še celo intenzivnejši, se lahko razvija v določenem okolju, z določenimi možnostmi in s pristopi, ki ne morejo biti ljubiteljski. Za primerjavo je dovolj, da gremo na koncert Primorske poje ali v tržaški Verdi, ki ima svoj poklicni zbor. Ob tem je jasno, da si neka manjšina, kot je slovenska, ne more privoščiti določenih struktur in dejavnosti, ker zanje nima denarja. Pomembno pa je vedeti, da vsaka po-klicno-ambiciozna dejavnost zahteva primeren pristop in ustrezne pogoje. Ne moremo si npr. zamišljati pomembnejšega kulturnega središča, da ne bi imelo potrebnega osebja, ki lahko vdahne v hišo življenje. To velja toliko bolj v mestnih središčih, kjer Slovenci nismo strnjeni. Če želi umetniška galerija (preskakujem argumente), čeprav v majhnem razstavnem prostoru, uspeti, mora biti galerist poznavalec. Poznati mora umetnost in umetnike, poznati oku se oko lja, kjer de la, ve de ti za ce -ne in zmogljivosti kupcev, komunicirati mora z mediji, privabiti kritike in seveda zagotoviti, da bo galerija z razstavo odprta, kot so odprte ostale trgovine. Priložnostno obešanje slik v priložnostnih prostorih s priložnostnimi urniki odprtja razstave ni galerijska dejavnost. Galerija pomeni namreč tudi izbiro, stil, usmerjeno po-nu dbo itd. S tem ne že lim je ma ti vo -lje raznim bolj ali manj priložnostnim razstavljavcem. Želel pa sem ponovno opozoriti na razliko, ki označuje umetniško galerijo od kavarne, kjer umetniki razobesijo nekaj slik, da opozorijo nase, razliko med poklicem in ljubiteljskim pristopom. Pomembno se mi zdi naglasiti, da so poklicne kulturne dejavnosti nekaj, kar je izpostavljeno oceni in kulturnemu tržišču, skratka, ne velja, da je ne kaj do bro sa mo, če je. Manj šin -ska vodstva in strukture lahko izbirajo nekatere segmente in jih skušajo valorizirati, vendar ni uspehov, dokler se neka ponudba ne vklopi v kultur-no-promocijski sklop in postane izbira. Primer Borisa Pahorja ni slučaj. Italijanski strokovnjaki, mediji in tržišče so v določenem trenutku izbrali Borisa Pahorja in ga ovrednotili."-Stroj", ki je za vsem tem, ni ne slu ča -jen in niti ni na voljo vsem. Mimo vidnih pro do rov pa so po memb na tu -di manj odmevna a tehtna prizadevanja. Če in ko se zanje odločimo, pa moramo vedeti, da gre za investicije, ki slonijo na jasnih kulturnih, politič-no-kulturnih in marketinških izbirah. "Proizvajalci" so nujno poklicni delavci, ki svoja področja obvladajo. V bistvu samo ljudje, ki so življenjsko daleč od kulturne produkcije, lahko izustijo stavke, kot so: "Kultura mora biti zastonj", "To preveč stane" itd. Poklicna kultura je nujna in daje tiste osnove, na katerih se razvijajo človek, družba in seveda narodna skupnost. Ogledalo sem pričel z argumentom ljubiteljstva, vendar je nujna zavest o poklicnem zato, da razmislimo o ljubiteljstvu, skratka, da zabeležimo razlike. Na ljubiteljskem področju je npr. slovenska manjšina v Italiji hiper aktivna in marsikatero izrazito poklicno dejavnost opravljajo kulturni delavci brezplačno ali honorarno, skratka, predvsem iz dobre volje. Po eni strani je to preživetvena nuja, po drugi strani pa tiči v vsej zadevi kar nekaj nevarnosti. Svet poklicne kulture postavlja vedno višje in zahtevnejše standarde. Kdor npr. nekaj napiše, ni dovolj, da to napiše. Danes je potrebno s svojo "robo" prodirati na vedno kompleksnejše tržišče, kar pomeni vezi, prijateljstva, poznanja, samozavest, trud itd. Sam sem opazil ogromne spre- membe, ki so se dogodile v letih, in v bistvu tudi zaostal, ker delam veliko stvari, nimam pravega značaja in znanja itd. Novi pogoji poklicnega dela pa hromijo tudi tisto povezavo, ki je bila možna med poklicno in ljubiteljsko kulturo. Priložnostni ali domači zgodovinopisec domoznanstvenih argumentov je npr. ostajal v stiku s teritorijem, čeprav je bilo njegovo delo metodološko pomanjkljivo. Sodobni znanstvenik je vedno bolj vpleten v neke druge in zahtevnejše mreže, ki so strokovne a ne samo strokovne: tezam je po treb no uti ra ti pot v znan -stvena in širša okolja, kjer velja huda konkurenca. Ob znanju in veliki produkciji mora zato zgodovinopisec vzpostaviti stike z mediji ter vplivnimi domačimi in mednarodnimi strokovnimi miljeji, najti mora financiranje za svoje raziskave, predstavljati projekte itd. To ga na rezek način oddalji od domačega okolja in od siner-gij z domačim društvom, vasjo in celo z znanci. Podobno velja za druge panoge. Uspeš, če si dober "proizvajalec" in obenem dober menedžer samega sebe. V ljubiteljstvu teh potreb ni. V času vedno večje strokovnosti in specializacije ljubiteljstvo tvega, da se mora zadovoljevati z vedno nižjimi nivoji. Za ljubiteljsko kulturo pa je bistveno, da ne izgubi stikov s poklicno, kar pa je vedno težje in zahtevnejše. Morda občuti omenjen rez še izraziteje šport, kjer se je nekdanja domača udarniška ekipa morala spremeniti v stroj, ki potrebuje vedno več sredstev, znanja, treningov, napora, vedno več izurjenih vodstvenih kadrov itd. Podobno velja za kulturo. Zbor ali godba, ki želita biti dobra v luči ljubiteljstva, potrebujeta dirigenta, kije boljši od starega domačega učitelja, potrebujeta več ur vaj, več nastopov, skratka, vsega je "več". Iz tega razloga postaja v ljubitelj-stvu ved no jas nej ša loč ni ca med am -biciozno ljubiteljsko kulturo, ki se ogleduje po poklicni, od navadne rekreativne dejavnosti, ki se zadovoljuje s skromnejšimi cilji. Želim povedati, da je del naše ljubiteljske kulture v resnici rekreacija. To seveda ni nič slabega, nasprotno. Učiti se iz veselja raznih veščin, kot so pletenje, kuhanje, vrtnarstvo, a tudi petje, kreativno pisanje in slikarstvo, je za mnoge pameten in ploden način uporabe prostega časa. Normalno pa bi bilo, ko bi različne stopnje, to je poklicno, ljubiteljsko in rekreativno, jemali kot take in to tudi v luči kulturne politike, finančnih prispevkov in perspektiv. Ker se slo ven ska manj ši na v Italiji še ni povsem ločila (in se verjetno ne bo) od čitalniške zagnanosti in manifestativnosti taborov (na Tržaškem smo imeli prvo čitalnico in prve tabore), pa je potrebno, da se nekateri pojmi udomačijo v "kolektivni" zavesti. Sam se spominjam, kako so me v Ljubljani debelo gledali, ko sem prikazoval Primorsko poje, kot da gre za festival v Križankah ali v Cankarjevem domu. Prav tako je bilo v sami Primorski poje trenje med zbori, ki so bili pripravljeni za Maribor ali za Se-ghizzi, od množice, ki je zapela iz zabave in se nato zbrala ob zakuski. To seveda ne velja le za omenjeno in hvalevredno prireditev (včeraj nedvomno po memb nej šo, kot je lah ko da nes, ko ni več mej in vsakovrstnih pregrad), ampak tudi za ostale dejavnosti. Smisel vseh teh opozoril pa je v tem, da je razlikovanje pomembno, ker slutim, da so pogoji za kulturno delo v manjšini ponovno tesnejši in zahtevajo od vseh zelo zavestne in odgovorne odločitve. V največji nevarnosti pa so strokovni in poklicni pristopi do kulture, saj se tudi nekateri politiki, ki Slovencem niso naklonjeni, zavedajo, da lahko manjšino "normaliziraš', če ji odvzameš možnost poklicnega jezikovnega in kulturnega dela. Slike, ki niso le spomin Pripravlja: Filip Fischer PrnmUora » P, JjnugfJj ItniAdji UJCh Hnuill EROT1KON V jlavni «icgl tta Pirn (idj flwwnfi) Pi^bkiA tiilikc ■■ zikQM m w fresh l¡nhííñit prifana * üulinMlih. ftv.iraih, sijajnih M'Li^ in ir ní"irfntih piiinlniM rcrniU h'ihiïf;r vjlçpiMc * p?t4-. icr^'aiiiiip'to^ta TEIEFON 23-29 Ita Rina ali kraški erotizem Občina Divača ni znana le, ker se na njenem ozemlju nahajajo Škocjanske jame, od leta 1986 proglašene za Une-scovo svetovno dediščino. Divača se lahko baha, da se je tu rodila leta 1907 Ita Rina, slavna filmska igralka v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja, njen spomin pa sega do današnjih dni. Ita Rina se je pravzaprav imenovala Ida Kravanja. Njena družina se je po prvi vojni preselila v Ljubljano. Pred svojim dvajsetim rojstnim dnevom je zbežala z doma v Berlin, ki je takrat veljal za nekak Hollywood na Stari celini. Nastopala je v vrsti filmov, v večjih ali manjših stranskih vlogah. Potem pa jo je opazil češki režiser Gustav Machaty, ki ji je ponudil glavno vlogo v filmu Ero-tikon. S tem filmom je leta 1929 zaslovela. Od tedaj je šla njena profesionalna pot strmo navzgor. Bila je izredno popularna, tudi v predvojni Sloveniji oziroma Jugoslaviji. Po poroki se je za stalno naselila v Beogradu in si je nadela ime Tamara Djordjevic. Umrla je leta 1979. V Divači, v zgornjih prostorih tako imenovane Škrateljnove hiše (kjer se je igralka rodila) je Slovenska kinoteka uredila stalno razstavo slik in drugih predmetov iz življenja in dela Ite Rine. Na naših slikah: Portret Ite Rine na razglednici in reklama za njen Erotikon, nekoliko »pikantnejši« film, ki so ga predvajali leta 1930 v mariborskem kinu Union. TURIZEM - V petek in soboto Predstavitev Slovenije v središču New Yorka Med nastopajočimi bo tudi ansambel Katalena arhiv kroma ! X ¿h eT-S ■j* t ■r NEW YORK - Revija National Geographic Traveler, vlada in Slovenski turistični urad prirejajo konec tedna v New Yorku predstavitev Slovenije, turizma in kulture s pokušino hrane, pijače in koncertnima prireditvama v klubu Joe's Pub v East Villageu in dvorani Town Hall sredi Manhattna. Predvidena je tudi okrogla miza o Sloveniji, kot "novem evropskem dragulju". V petek zvečer bo koncert Goda-like in Fake Orchestra v Joe's Pubu, v so bo to pa pred kon cer tom v Town Hallu pokušina slovenske hrane in vina v hotelu Millenium Broadway. Na kon cer tu v Town Hall u bo do nas to pi -le znane slovenske skupine Laibach, Katalena, Brina, Silence, Zlatko Kau-čič, Brat ko Bi bič in Guy Klu čev šek ter Vasko Atanasovski z Marcom Ribotom in Gregom Cohenom. (STA) / ALPE-JADRAN Sreda, 28. maja 2008 3 SKGZ - Predsednik Pavšič pisal Napolitanu ob izidu pomembne knjige »Osvobodilno gibanje je svetla točka naše polpretekle zgodovine« Poziv proti prodaji zemljišča nekdanjega fašističnega taborišča v Viscu TRST - V zvezi z izidom knjige o slovenskem odporništvu, trpljenju in upanju (delo je izšlo v angleščini) je predsednik SKGZ Rudi Pavšič poslal italijanskemu predsedniku Giorgiu Napoli-tanu en izvod knjige in naslednje pismo: Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ), zastopniška organizacija Slovencev v deželi Furlaniji Julijski krajini, si v svoji več kot 50-letni aktivni prisotnosti prizadeva, da bodo pravice in interesi slovenske narodne skupnosti enakopravno upoštevani na jezikovnem, kulturnem, političnem, gospodarskem, izobraževalnem, športnem, verskem, socialnem in drugih področjih ter da bo slovenski narodni skupnosti in njenim pripadnikom zagotovljena dejanska enakopravnost. Spoštovani gospod Predsednik, kot dobro veste, je zgodovina postavila Slovence v Italiji pred hude preizkušnje, med temi je bilo najtežje obdobje dvajsetletne fašistične diktature. Kljub temu nismo nikoli opustili trdne volje in prizadevanja za ohranitev lastne identitete, lastnega jezika, kulture in socialnih pravic. Za omenjene vrednote smo plačali velik davek na oltarju boja za svobodo in demokracijo. Veliko število naših pripadnikov je bilo izseljenih iz svojih domačih krajev, veliko naših ljudi so deportirali v koncentracijska in delovna taborišča. Nacistični in fašistični okupatorji so tudi na naši koži pisali najtemnejše strani svetovne zgodovine, ki so jo posejali z neštetimi nedolžnimi žrtvami. Rab, Visco, Gonars in še mnoga druga koncentracijska taborišča bodo ostala v našem zgodovinskem spominu kot simbol brisanja najosnovnejših prvin človekovega dostojanstva. Gre za dogajanja, ki jih mednarodna javnost postavlja med najhujše grozote človeštva. Genezo tega zla gre iskati prav v nacizmu in fašizmu. Brez fašizma ne bi bilo zatiranja Slovencev v Italiji, brez fašizma in nacizma ne bi bilo druge svetovne vojne in povojnih obračunavanj. Slovenci smo bili žrtev tega zla. Napadeni smo bili kot narod ter skupaj z Judi in Romi smo bili na spisku tistih, ki jih je treba likvidirati. Doživeli smo krvoločnost nacifašističnega zla. Spoštovani gospod Predsednik, dovolite, da Vam izrazim zaskrbljenost slovenskih in italijanskih demokratičnih sil v zvezi z dogajanjem v Viscu, vasici v bližini Palmanove v videmski pokrajini. Tu je med februarjem in septembrom leta 1943 delovalo fašistično taborišče, v katerem je bilo zaprtih več kot 4 tisoč oseb, v glavnem Slovencev in Hrvatov. Zemljišče, kjer je stalo taborišče, nameravajo krajevni upravitelji prodati, da bi ga namenili sta- novanjskim in drugim gradnjam. Prepričan sem, da boste zastavili Vašo besedo, da bi ohranili in zaščitili kraj s tako močnim simbolnim nabojem. Letos obhajamo 60-letnico proglasitve italijanske ustavne listine, ki v svojih temeljnih načelih ohranja žive in povsem aktualne vrednote, ki jo odlikujejo. Med temi so tudi vrednote odporništva, na katere smo pri Slovenski kulturni-gospodarski zvezi nadvse ponosni, kot smo ponosni na slovensko narodnoosvobodilno gibanje, ki predstavlja eno najsvetlejših strani zgodovine slovenskega naroda. Spoštovani gospod Predsednik, v prizadevanju, da bi to dogajanje ne šlo v pozabo in ob prepričanju, da je naša naloga, da posredujemo mladim sporočilo svobode, miru in pravic, smo skupaj z Združenjem zveze borcev iz Slovenije izdali knjigo Resistance, Suffering, Hope -The Slo vene Partisan Movement 19411945. To smo storili v času, ko Republika Slovenija predseduje Evropski uniji in s svojim delom dokazuje visoko prepričanje v vrednote, ki so zapisane v evropskih temeljih. S pričujočo založniško pobudo želimo naglasiti, kolikšen je bil prispevek slovenskega naroda v velikem vseevropskem osvobodilnem gibanju. Pošiljam Vam to knjigo in se ob tem zahvaljujem za Vaše prizadevanje v korist manjšinskih jezikovnih in narodnih skupnosti, ki predstavljajo bogastvo italijanske države. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič (desno) je pisal italijanskemu predsedniku Giorgiu Napolitanu TRST - Zgodovinska knjiga Danes predstavitev v Narodnem domu TRST - Resistance, Suffering, Hope - Odporništvo, trpljenje, upanje je naslov zbornika, ki ga je v sodelovanju z Založništvom tržaškega tiska in ob podpori Slovenske kultur-no-gospodarske zveze izdala Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Cilj urednikov Jožeta Pirjevca in Božo-ta Repeta (oba sta zgodovinarja in univerzitetna profesorja) je mednarodni javnosti predstaviti slovensko partizansko gibanje med leti 1941 in 1945. Knjiga je namenoma izšla v angleščini, v času predsedovanja Slovenije Evropski uniji, da bi z njo opo zo ri li na te mo, ki je iz -ven naših meja še slabo poznana. Tržaškim bralcem jo bodo avtorji predstavili danes ob 17.30 v Narodnem domu v Trstu. O delu bodo spregovorili Janez Stanov- nik, pred sed nik Zve ze zdru ženj borcev Slovenije ter urednika Jože Pirjevec in Božo Repe. VIDEM Prva ženska na čelu univerze Cristiana Compagno VIDEM - Cristiana Compa-gno je nova rektorica videmske univerze in prva ženska v Italiji, ki je bi la iz vo lje na na to mes to na eni od državnih univerz. Compa-gnova bo za krmilom vseučilišča nasledila Furia Honsella, kije bil pred kratkim izvoljen za novega videmskega župana. Novoizvoljena rektorica je v odločilnem glasovanju prejela 285 glasov, njen tekmec Alberto Felice De Toni pa 257. Volilo je vsega skupaj 556 članov akademskega sveta. Com pa gno va (50 let) je do -ma iz Karnije, na videmsko univerzo je prišla pred 11 leti, svojo pro fe sor sko ka ri e ro pa je za -čela v italijanskem raziskovalnem in šti tu tu CNR. Od le ta 2000 poučuje ekonomijo in podjetništvo in je tudi članica upravne ga sve ta tr žaš ke ga cen tra za molekularno biologijo in ustanove Are a Sci en ce Park. Pred dve -ma letoma je bila med glavnimi pobudniki prve izvedbe »znanstvenega sejma« Innovaction, ki je v treh izvedbah požel velik uspeh. Nova rektorica je takoj po izvolitvi napovedala, da si bo prizadevala za enotno vodenje univerze, v upanju, da ostra volilna kampanja ni skalila odnosov v akademskem svetu. Računa, da bo tudi kot ženska znala rešiti ne ka te re pe re če prob le me, ki so nastali po odstopu Honsella. Rek tor jem vi dem ske ga vseučilišča je očitno usojena politika. Honsell je zapustil rektor-sko funkcijo, ker se je angažiral v županski tekmi, pred njim pa se je za po dob no po te zo od lo čil Mar zio Stras sol do, ki je po tem postal predsednik videmske pokrajinske uprave. SPILIMBERGO - Letos festival slavi tridesetletnico delovanja Predstavili letošnji Folkest Kot je že običaj bodo prireditve potekale v Furlaniji-Julijski krajini, pa tudi v Venetu, Avstriji in Sloveniji - Nastopilo bo 53 glasbenikov, prizorišč pa bo 37 Andrea Ginanni iz Pistoie je avtor zmagovitega predloga za podobo letošnjeqa Folkesta SPILIMBERGO - Z naglimi koraki se nam približujejo srečanja s kvalitetno glasbo v okviru festivala Folkest, ki letos slavi okroglo obletnico 30. leta delovanja. Letošnji spored (festival bo trajal praktično ves julij) so predstavili v ponedeljek v Spilimbergu, kjer namreč domuje tudi prireditelj tega festivala Associazione Culturale Folkgiornale - Edit even-ti. Glavno besedo sta imela direktor Folkesta Claudio Tolo-mio in umetniški vodja Andrea Del Favero, občinstvo pa so pozdravili tudi politiki ter predstavniki nekaterih združenj, s katerimi Folkest že več let sodeluje (Fundacija Luchetta, Ota, DAngelo, Hrovatin, Socialna zadruga Itaca, Konzorcij za mozaično šolo iz Furlanije) ter poudarili važno delo, ki ga je festival opravil v vseh teh tridesetih letih. Rodil se je namreč dve leti po hudem potresu, ki je prizadel Furlanijo, ko je nekaj glasbenih entuziastov skušalo prirediti veselico s folklorno glasbo. Takrat je veselica trajala le nekaj dni, na koncu pa je festival dobil profesionalni videz in postal eden najbolj cenjenih in folk festivalov v Evropi. Istočasno se prireditelji ukvarjajo tudi z diskografijo in izdajanjem knjig, kjer skušajo ovrednotiti prav raznolikost in v tem kulturno bogastvo naše dežele. To je prišlo na dan tudi na tiskovni konferenci, kjer se je pri prestavitvi programa govorilo o ovrednotenju malih krajev, kjer bodo tudi nekateri koncerti. Letos se bo predstavilo kar 53 glasbenikov, kot običajno se bo tudi letošnji festival razširil še na bližnji Veneto, v Avstrijo, Slovenijo in Istro. Prizorišč bo skupno 37, v naši bližini pa bo festival zadonel v Kopru (8.7 ter 10.7), Hrvati-nih (9.7), Opčinah (10.7), Trstu (13.7), Miljah (19.7), Zgo-niku (16.7) in Nabrežini (21.7). Ker je letošnji festival jubilejni se ne bo končal na nedeljo temveč na ponedeljek, ko bo dogajanje v Spilimbergu od 24. do 28. julija zaključila znana glasbenica, in velika prijateljica tega festivala, Noa. Na tiskovni konferenci je bil govor tudi o drugih projektih, ki na primer zadevajo sodelovanje Socialne zadruge Itaca, ki se ukvarja s problematiko duševnega zdravja, do Fundacije Luchetta, Ota, DAngelo, Hrovatin, ki bo letos obenem že peto leto zapored na slovesnem večeru izročila letošnjo nagrado Luchetta. Ob teh pa se je govorilo še o dveh natečajih: Creare Folkest ter Suonare Folkest. Prvi je likovni natečaj, na katerem so izbrali najboljše delo, ki predstavlja tudi podobo festivala. Letos je zmagal likovnik iz Pistoie, Andrea Giannin, iz njegovega osnutka, pa se je rodil krasen mozaik, delo Roberte Skerlavaj iz Boršta. Zmagovalce natečaja Suonare Folkest, pa bodo letos razglasili na zaključnih večerih v Spilimbergu. Letošnja slavja se bodo pričela že nekoliko pred uradnim začetkom festivalom, in sicer na gradu v Ragogni, kjer bo 28. in 29. junija »La fieste da sedon«, nadaljevali pa se bodo še septembra s tretjo izvedbo uličnega gledališča, ki bo 13. in 14. septembra v Spilimbergu ter z mednarodnim natečajem za diatonično harmoniko Praemium Spilimber-go 2008 27. ter 28.septembra. (Pan) 4 Sreda, 28. maja 2008 GOSPODARSTVO BANKE - Jubilejni občni zbor članov Posojilnice Bank Pliberk Ob 100-letnici delovanja tudi izreden poslovni uspeh Jubilejnega dogodka se je udeležil tudi podpredsednik ZKB Adriano Kovačič CELOVEC - Posojilnica Bank Pliberk, po Zvezi bank v Celovcu drugo največje bančno podjetje koroških Slovencev z bilančno vsoto skoraj 100 milijonov ev-rov, je preteklo nedeljo ba jubilejnem občnem zboru praznovala 100. obletnico obstoja. Slovesnost je potekala v znamenju uspešnega delovanja banke, ki je v pravkar objavljeni bilanci za leto 2007 zabeležila najuspešnejše poslovno leto v zgodovini (rezultat rednega poslovanja se je v primerjavi z letom 2006 povečal za kar 92,5 odstotka, krediti za 25 odstotkov, čisti dobiček pa celo za 104 odstotke). Poslovodja banke Lovro Kumer je na zborovanju pozdravil tudi veliko število častnih gostov iz vse Koroške, iz Slovenije in tudi Italije, med njimi podpredsednika Zadružne kraške banke (ZKB) Adriana Kovačiča. Predsednik nadzornega odbora Fric Kumer je v svojem poročilu ob okrogli obletnici omenil nekaj mejnikov, ki so usodno vplivali na razvoj te slovenske banke. Že šest let po njeni ustanovitvi je izbruhnila prva svetovna vojna, sledil je plebiscit, inflacija, svetovna gospodarska kriza, priključitev Avstrije k Hitlerjevi Nemčiji in leta 1942 zaplenitev celotnega premoženja in likvidacija. Šele leta 1948 je bilo banki vrnjeno premoženje in poslovanje je počasi spet steklo. Toliko bolj so razveseljivi današnji poslovni rezultati banke in še zlasti tudi njena povezanost z domačim, predvsem slovenskim okoljem, in zaupanje, ki ga imajo domačini do banke. Spoštovanje in zaupanje do bančne ustanove je potrdila tudi dolga vrsta predstavnikov bank, gospodarstva in lokalnih politikov, ki so Posojilnici Bank Pliberk ob 100. obletnici obstoja prinesli pozdrave in ji izrekli zahvalo za dobro sodelovanje. Med njimi je bil tudi podpredsednik Zadružne Kraške banke Adriano Kovačič. Ta je slovenskim kolegom na Koroškem čestital za jubilej in odlične poslovne rezultate in jim povedal, da letos tudi ZKB praznuje stoletnico delovanja. Glede na to, da imata banki podobno poslanstvo, namreč navezanost na domače okolje in občutljivost za potrebe ljudi in gospodarstva, je Kovačič kolegom predlagal, da bi obnovili vsakoletna srečanja, ki so v zadnjih letih zamrla, in poiskali možne oblike sodelovanja. Za zasluge na gospodarskem in družbenem področju je Posojilnica Bank Pliberk na prireditvi poleg številnih čestitk prejela tudi visoko odlikovanje: kot prva banka v občini je prejela občinski grb mestne občine Pliberk, ki ga je vodstvu banke vročil župan Stefan Visotschnig. Ivan Lukan Vodstvo Posojilnice Bank Pliberk je iz rok župana prejelo listino o podelitvi občinskega grba pbp KONFERENCA - Jadransko-jonska pobuda Med konkretnimi projekti jadransko-jonska avtocesta Za krmilom povezave je Hrvaško zamenjala Grčija ZAGREB - Predstavniki zunanjepolitičnih ministrstev držav Jadransko-jonske pobude so včeraj v Zagrebu sklenili konferenco, na kateri so se dogovorili, da bodo nadaljevali sodelovanje na konkretnih projektih. Eden izmed najpomembnejših projektov je jadransko-jonska avtocesta, je poudaril hrvaški zunanji minister Gordan Jandrokovic. Hrvaška si bo še naprej prizadevala za projekte, ki so v skladu z razvojem tako njenih interesov kot interesov celotne regije, in sicer v gospodarstvu, turizmu, energetiki, prometnem povezovanju in varstvu okolja, je dodal hrvaški minister za zunanje zadeve in evropske integracije na novinarski konferenci v zagrebškem hotelu Regent Esplanade. Jandrokovic je še obvestil novinarje, da bodo članice pobude skupaj pripravile načrte za sodelovanje na področju protipožarne zaščite. Na novinarsko vprašanje, ali so se pogovarjali o novih članicah Jadransko-jonske pobude, konkretno o Kosovu, pa je Jandrokovic od- govoril, da se o tem danes niso pogovarjali. Slovensko delegacijo je vodil veleposlanik v Zagrebu Milan Orožen Adamič, poleg Jandrokovica pa je bil edini zunanji minister na srečanju vodja srbske diplomacije Vuk Jeremic. Članice pobude - Albanija, BiH, Črna gora, Grčija, Hrvaška, Italija, Slovenija in Srbija - so se dogovorile, da bodo vzpostavile stalni sekretariat v Anconi, nekdanji italijanski veleposlanik na Hrvaškem Alessandro Graffini pa bo prvi generalni sekretar. Ena izmed njegovih nalog bo usklajevanje tako medsebojnega sodelovanja članic, kot sodelovanja pobude s podobnimi regionalnimi povezavami. Po enoletnem mandatu je Hrvaško na mestu predsednice povezave zamenjala Grčija. Sicer so Jadransko-jon-sko pobudo vzpostavili maja 2000 ravno v Anconi, na takratni konferenci o varnosti in razvoju v tem delu Sredozemlja. (STA) SLOVENIJA - Razpis UIP Podjetna Primorska Nagrado za najboljši poslovni načrt je prejel projekt Genelitik PORTOROŽ - Zmagovalni poslovni načrt za leti 2007/2008 v sklopu natečaja Podjetna Primorska je projekt Genelitik Danijela Stojkovica. Poslovna ideja po mnenju žirije odpira nove možnosti na področju genskih analiz in nutrigenomike, kar na svetovnem nivoju predstavlja perspektivno poslovno nišo in ustvarja visoko dodano vrednost, so sporočili z Univerzitetnega inkubatorja Univerze na Primorskem (-UIP). Razpis Podjetna Primorska 2007/08 se je včeraj končal s slovesno razglasitvijo zmagovalca in podelitvijo nagrad trem najboljšim poslovnim načrtom Primorske. Zmagovalni projekt Genelitik je strokovno komisijo prepričal z idejo, dobro pripravljenim poslovnim načrtom in dobro predstavitvijo svojega produkta, so sporočili iz UIP. Zmagal je med desetimi finalisti natečaja, ki so bili izbrani med 31 prispelimi prijavami. Predsednik strokovne komisije razpisa in okoljski manager v Luki Ko- per Boris Marzi meni, da j e imela komisija letos posebno težko delo, posebej spodbudno pa je bilo dejstvo, da je bilo letos več idej s področja tehničnih in naravoslovnih znanosti. Komisija se je odločila za idejo Danijela Stojkovica in ostalih članov projektne ekipe, ki jo sestavljajo Elena Varljen Bužan, Dunja Bandelj Mavsar, Marko Kotrle in Jure Zadravec. »Potencialno podjetje združuje interdisciplinarna ekipa kemikov, biologov, ekonomistov, strojnikov, raziskovalcev in študentov. Poslovna ideja odpira nove možnosti na področju genskih analiz in nutrigenomike, kar na svetovnem nivoju predstavlja perspektivno poslovno nišo in ustvarja visoko dodano vrednost,« je komisija zapisala v utemeljitvi nagrade. Banka Koper je nagrajencem podelila ček v vrednosti 6000 evrov, pri čemer gre za denar, ki ga bo zmagovalna skupina prejela na račun novoustanovljenega podjetja. Podjetje Istra Avto pa je nagrajencem izročilo ključe avtomo- bila Opel Astra, ki ga bodo lahko uporabljali prvih šest mesecev. Drugo nagrado na tekmovanju je prejel projekt Clockwork, tretjo pa projekt 24-urno varstvo otrok. Oba nagrajenca sta prejela poslovne nagrade. Prvi trije uvrščeni so prejeli tudi kipec Podjetna Primorska 2007/08. Direktor UIP Iztok Škerlič je poudaril, da so s projektom Podjetna Primorska ter s podporo partnerja Banke Koper in sveta zaupnikov UIP, kot tudi ostalih pokroviteljev zelo zadovoljni. Z razpisom naj bi po njegovih besedah še bolj utrdili obstoječe sodelovanje med različnimi akterji v regiji, kot so banke, univerza, gospodarske družbe in podporne institucije. »Natečaj že drugo leto zasleduje cilj promocije podjetništva kot pozitivne vrednote med mladimi in v širši družbi,« je dejal. Pozitiven odnos do podjetništva in razvoj novih na znanju temelječih podjetij lahko pomembno vplivata na razvoj regije in Slovenije ter ustvarjata nove zaposlitve. (STA) Steklo ocenjevanje Vino Ljubljana LJUBLJANA - Na Gospodarskem razstavišču se je včeraj začelo 54. mednarodno ocenjevanje vin in alkoholnih pijač. V sredo in četrtek bodo ocenjevali 24 vzorcev iz petih držav, na mednarodnem ocenjevanju vinskih vzorcev - od petka do ponedeljka - pa bodo ocenjevali 580 vzorcev iz 19 držav. Prireditev Vino Ljubljana sodi med deset najelitnejših ocenjevanj na svetu in že od vsega začetka poteka pod pokroviteljstvom vseh treh najpomembnejših svetovnih organizacij, odgovornih za senzo-rično analizo vin, Mednarodne organizacije za trto in vino iz Pariza (OIV), Mednarodne zveze enologov iz Pariza (UIE) in Svetovne organizacije mednarodnih ocenjevanj vina in alkoholnih pijač iz Montreala (Vino Fed). Vino Ljubljana poteka od leta 1955 in velja za najstarejše mednarodno ocenjevanje vin na svetu. Ljubljana je kot mesto vina in trte že od srednjega veka zelo pomembno vinsko trgovsko mesto. Že leta 1811 je bila v Ljubljani pokušina ilirskih vin, prva razstava vina pa na Ljubljanskem sejmu v okviru razstave Ljubljana v jeseni 1926. Hoteli Bernardin odpirajo center dobrega počutja PORTOROŽ - Hoteli Bernardin bodo danes v devetem in desetem nadstropju Grand hotela Bernardin odprli 5,5 milijona evrov vreden center dobrega počutja Paradise Spa. Z odprtjem centra želi družba dodatno izkoristiti tržno nišo povpraševanja po wellness storitvah.Kot je na novinarski konferenci pojasnil predsednik uprave Hotelov Bernardin Čedomil Vojnič, je družba večji del investicije financirala iz lastnih sredstev, okrog 500.000 evrov pa s posojili. Uprava družbe se je po njegovih besedah odločila za obogatitev osnovne kongresne dejavnosti Grand hotela Bernardin s ponudbo centra dobrega počutja, in sicer na podlagi objektivnih možnosti razvoja, tržne analize produkta in trendov povpraševanja ter pričakovanj gostov. Z razširitvijo in obogatitvijo ponudbe bo Spa center zagotovil povečanje zasedenosti hotela tudi zunaj kongresne in poletne počitniške sezone. EVRO 1,5760 $ -G,G1 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 27. maja 2008 evro (povprečni tečaj) valute 27.05. 26.05. ameriški dolar 1,5760 1,5761 japonski jen 163,65 109500 162,97 10 9328 kitajski juan ruski rubel 37,1475 7,4595 37,0945 7,4602 UC1I IJKCI M Ulici britanski funt 0,79700 9,2845 0,79655 9,3090 JVCUJKO M Ulici norveška krona 7,8760 25,143 7,8895 25,083 LOKC1 MUI IG švicarski frank 1,6159 1,6156 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint rtfMicrki 7 At 244,03 3,3977 243,93 3,3980 LJUlJoM ¿.IUL kanadski dolar 1,5571 1,6371 1,5588 1 6420 avjUaDM UUlol bolgarski lev IT\mi m^kl 1,9558 3,6781 1,9558 3,6691 IUI 1 IU1 DM ICV slovaška krona liiY*\\/CK i ifac 31,105 3,4528 31,145 3,4528 IILUVJM I I LCIO latvijski lats hr37l ICki rAal 0,6997 2,6065 0,6987 2 6154 UlO ¿.IIJO IVI 1 CC1I islandska krona ti lira 114,44 1 9677 113,87 1 9648 LUIjKCI lila hrvaška kuna 7,2513 7,2563 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 27. maja 2GG8 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) 2,37875 2,64438 2,84938 3,0675 libor (eur) 4,37313 4,8575 4,92438 5,04688 libor (chf) 2,3325 2,77417 2,88583 3,1125 euribor (eur) 4,373 4,857 4,922 5,05 ZLATO (999,99 %%) za kg 18.525,37 € -399,3G I TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 27. maja 2GG8 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 35,15 IMTTTDCI IDDDA 3fl3(l -0,87 -0,23 KRKA 1 UKA KOPER 94,93 -0,12 -0,40 LUKA KOPER MERCATOR MERKUR 62,98 257,91 -0,10 MERKUR PETROL TELEKOM SLOVENIJE 650,09 246,89 -2,01 +0,34 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH -AERODROM LJUBLJANA 101,43 DELO PRODAJA -ETOL 190,00 ISKRA AVTOELEKTRIKA -ISTRABENZ 84,54 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 30,02 MLINOTEST -KOMPAS MTS - Mil/A +0,16 -0,08 -2,85 -1,31 PIVOVARNA LAŠKO PROBANKA SALUS, LJUBLJANA SAVA 80,06 740,00 -0,05 -1 75 TERME ČATEŽ ŽITO 432,35 235,13 -1,19 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 27. maja 2GG8 -G,28 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 2,515 7,79 -0,87 -0,93 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 22,62 13,08 1 975 -1,01 -0,76 -1 35 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 7,1 1 676 -0,87 EDISON ENEL ENI 7,18 -2,05 -0,19 -1 85 FIAT FINMECCANICA 25,93 14,25 1907 +0,47 -1 45 FINMECCANICA FONDIARIA-SAI GENIERAM 23,51 26 14 -0,51 GENERALI IFIL INTESA SAN PAOLO INTESA SAN PAOLO 5,31 4 1825 -0,34 +0,19 LOTTOMATICA L UYOTT1CA 17,94 1728 +0,95 -0,37 LUXO 1 IICA MEDIASET MEDIOBANCA MEDIOBANCA 5,17 1192 -0,06 -0,12 -0 17 PARMALAT PIREMI e C 1,859 05315 -1,22 -2 12 PIRELLI e C SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 28,64 419 -2,29 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 8,11 1418 -0,43 +1,44 TENARIS TERNA 18,7 +0,42 -1,79 -0 19 UBI BANCA UNICREDITO 2,8875 16,22 +0,25 UNICREDIIO UNIPOL 4,395 1,633 +3,02 +0,49 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 128,78 $ ^5 IZBRANI BORZNI INDEKSI 27. maja 2GG8 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP liubliana 8.425,80 1.862,63 -0,75 SBii op, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 5.865,39 116,46 -0,66 -0,41 +0,07 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIRS Bamaluka 3.844,11 1.855,51 +1,15 -0,40 DII\J, DC1I 1IC1IUKC1 FIRS, Banjaluka Beley 15 Beograd 3.914,34 1.795,22 -1,53 -0,50 DCICA 1 J, DCUUI C1*_l SRX, Beograd BIFX Sarajevo 985,89 4.677,46 -1,44 -1 75 Dir A, SalaJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 21.706,05 5.720,14 -3,55 -0,52 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 12.548,35 2.481,24 1.385,35 1.511,17 6.958,66 6.058,50 6.058,50 +0,55 +1,50 +0,68 -0,38 +0,07 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 4.906,56 4.333,88 -0,47 -0,63 -0,25 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.644,8 3.711,03 -0,79 -0,37 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 13.893,31 3.115,35 24.282,04 3.375,41 +1,48 +0,39 +0,64 +0,32 / ITALIJA Sreda, 28. maja 2008 5 POSLANSKA ZBORNICA - Prvič v pravkar začeti zakonodajni dobi Opozicija preglasovala novo vlado v parlamentu Glasovanje je zadevalo zakonski odlok, v katerem je tudi sporna norma za rešitev Retequattro RIM - Nova vlada je bila včeraj prvič preglasovana v parlamentu. Vladni popravek o zaščiti divjadi pred lovci je bil v poslanski zbornici zavrnjen z 240 glasovi proti in 238, pri čemer so bili trij e vzdržani. Popravek je s formalnega vidika zadeval večnamenski zakonski odlok o t. i. evropskih obvezah, v katerem je tudi sporna norma za rešitev Berlusconi-jeve televizijske mreže Retequattro, proti kateri odločno nastopa vsa opozicija, Demokratska stranka in Italija vrednot pa vodita celo obstrukcijo. Vlada je bila preglasovana zaradi številnih odsotnosti v vrstah večine: v poslanski zbornici je manjkalo kar 32% poslancev Ljudstva svobode in 20% poslancev Severne lige, medtem ko je bila prisotnost predstavnikov Demokratske stranke 82-odstotna, Italije vrednot 93-odstotna in UDC 97-odstotna. »Šlo je za incident in ne za politično relevanten dogodek,« je skušal spodrsljaj minimizirati minister za odnose s parlamentom Elio Vito. »Ni nobenega političnega problema,« mu je pritegnil podtajnik za telekomunikacije Paolo Romani. Toda voditelj Demokratske stranke Walter Veltroni je prepričan, da preglasovanje vlade odraža slabo vest vladne večine, ki očitno ni vsa prepričana, da bi delala za interese enega podjetja (povrh Berlusconijevega), namesto za sploš ne ko ris ti. Veltroni se je kajpak nanašal na sporno normo o televizijskih frekvencah. Za boljše razumevanje zadeve naj spomnimo, da je Evropsko sodišče razsodilo, da ima televizijska mreža Europa 7 pravico do običajnih analognih frekvenc, ki jih trenutno zaseda Retequattro. Da bi se temu izognila, je vladna večina pritaknila k večnamenskemu zakonskemu določilu o raznih evropksih obvezah določilo, ki bi omogočilo ohranitev sedanjega stanja pri uporabi televizijskih frekvenc - in torej rešitev Berlus-conijeve mreže. Po ostrih kritikah opozicije je vlada včeraj nekoliko spremenila svoje določilo, vendar na način, ki po mnenju opozicije ostaja nesprejemljiv. Popoldne pa je prišlo do že omenjenega preglasovanja. Zaradi vsega tega je vlada sklenila, da celotno zadevo začasno zamrzne. Italija vrednot je proti spornemu vladnemu določilu včeraj demonstrirala in predsednika republike pozvala, naj ne podpiše zadevnega odloka. Predsednik Napolitano je naposled sprejel delegacijo Di Pietrove stranke, da bi ga neposredno seznanila s svojimi stališči. Demonstracija Italije vrednot z Antoniom Di Pietrom na čelu proti določilu za rešitev Rettequattro ODPADKI V KAMPANIJI - Napetost v Chiaianu popustila 25 priporov zaradi nepravilnosti Med preiskovanci neapeljski prefekt NEAPELJ - V Neaplju so v preiskavi, povezani s tamkajšnjo krizo s smetmi, pod drobnogled vzeli več predstavnikov oblasti, med njimi tudi neapeljskega prefekta in nekdanjega izrednega komisarja za krizo z odpadki Alessandra Panso. Slednji je prepričan, da bo preiskava potrdila njegovo korektno ravnanje v povezavi s krizo. Poleg Panse tožilci preiskujejo še 25 oseb, za katere so odredili hišni pripor zaradi nezakonite trgovine s smetmi in prevare. Med slednjimi je tudi vodja neapeljskega urada za zdravje civilne zaščite Marta De Gennaro, kije bila namestnica sedanjega podtajnika za odpadke Guida Bertolasa, ko je bil izredni komisar za isto zadevo. V hišnem priporu so še drugi funkcionarji izrednega komisariata, voditelji podjetij Fibe in Ecolog, ki se ukvarjata z odvažanjem odpadkov, odgovorni za nekatere sežigalnice ter karabinjerski podčastnik. Vsi preiskovanci so obtoženi, da so nekorektno ravnali z odladki. Preiskave so bile sprožene pred časom, kakor so tudi priporni nalogi stari, saj so bili večinoma podpisani na začetku tega leta ali celo decembra. Podtajnik za notranje zadeve Alfredo Man-tovano, se je včeraj javno vprašal, kako to, da so se preiskovalci odločili za izvedbo teh sodnih ukrepov prav zdaj, ko je nova vlada začela odločno in delikat-no akcijo za rešitev zadeve. Medtem je napetost v severovzhodnem neapeljskem predmestju Chiaianu nekoliko popustila po spopadih med policijo in prebivalci, ki so protestirali proti vladnemu predlogu, da bi tu odprli odlagališče za smeti. Protestniki so prekinili proteste in dovolili tehnikom vstop na območje, kjer naj bi nastalo novo odlagališče, da bi preverili, ali je lokacija tehnično ustrezna. Ob tem so umaknili tudi barikade, ki so preprečevale dostop do območja. Toda drugod v okolici Neaplja je še napeto. Minulo noč je zagorelo okoli 50 kupov smeti, ki so jih morali pogasiti tamkajšnji gasilci. Tovornjaki odvažajo smeti ansa Alitalia: vlada molči, Veltroni pa jo kritizira RIM - »Dnevi minevajo, vendar zadeva Alitalia še naprej ni obravnavana in niti rešena.« Tako je včeraj dejal tajnik Demokratske stranke Walter Veltroni, ki je zelo kritičen do desnosredinske vlade Silvia Berlusconija zaradi molka, ki trenutno vlada okoli vprašanja glavne italijanske letalske družbe, ki tvega stečaj. Potem ko so bili ustvarjeni pogoji za umik ponudbe družbe Air France, meni Veltroni, vlada dopušča veliko tveganje, saj ne samo, da znamenite naveze italijanskih podjetnikov, o kateri je pred volitvami govoril Berlusconi, še ni na obzorju, toda ni videti niti alternativnih rešitev. Dnevi medtem minevajo, z njimi pa tudi razpoložljiva sredstva za rešitev problema, ugotavlja tajnik DS, ki od vlade zahteva, naj nemudoma nudi informacije o tem vprašanju. Sinoči se je ponovno sestal upravni svet družbe Alitalia, ki je obravnaval lansko bilanco, pri čemer je moral ponovno zabeležiti velike izgube. Preoblikovanje centrov za nezakonite priseljence RIM - Notranji minister Roberto Maroni in obrambni minister Ignazio La Russa sta se včeraj pogovarjala o preoblikovanju centrov za nezakonite priseljence. Slednji se ne bodo več imenovali CPT, »centri za začasno bivanje«, temveč CEI, »centri za identifikacijo in izgon«. Danes je v Italiji 10 CPT-jev (med temi je center v Gradišču), ministra nameravata to število podvojiti: vsaka dežela naj bi v kratkem dobila svoj CEI. Nove centre bodo ustanovili v zapuščenih vojašnicah v deželah, kjer CPT-jev še ni. Skupna delovna ekipa obeh ministrstev bo izbrala najprimernejše vojaške objekte. Osnutek zakona o varnosti predvideva, da bodo nezakoniti priseljenci ostali v centrih največ 18 mesecev (trenutni prag je 60 dni), ob morebitni uvedbi kaznivega dejanja nezakonitega priseljevanja pa bo država potrebovala za ilegalce veliko več prostora. Tremonti napoveduje dialog s potrošniki RIM - V času, ko povzročajo krediti, stroški za dobavo oz. nakup elektrike in plina ter goriva mnogo skrbi, je gospodarski minister Giulio Tremonti včeraj izjavil , da bo potrošnike vključil v razpravo. Poudaril je, da je dialog z zvezami potrošnikov pomemben. Glede bančnih posojil je izjavil, da je treba izničiti stroške za prenos kredita in notarske stroške za spremembo kreditne pogodbe. Banke so pripravljene na ponovna pogajanja o kreditih z variabilno obrestno mero (vključno s prehodom na fiksno obrestno mero), na podlagi dogovora med vlado, združenjem ABI in potrošniki. RIM - Ob napovedi in kasnejšem preklicu posveta stranke Forza nuova o fojbah Pred univerzo La Sapienza spopad med neofašisti in protifašističnimi študenti RIM - Rimska univerza La Sapienza je včeraj bila ponovno prizorišče nestrpnosti skrajnežev. Če je bila pred meseci v središču polemik napovedana in nato odpovedana udeležba papeža Benedikta XVI. na odprtju akademskega leta, je tokrat prišlo do fizičnega obračunavanja med neofašističnimi ekstremis-ti in mladimi pripadniki študentskih protifašističnih organizacij. Vse se je začelo z napovedjo posveta o fojbah v priredbi skrajno desničarske stranke Forza nuova na leposlovni fakulteti rimske univerze, dovoljenje za katerega je prorektor Luigi Frati kasneje preklical. Proti posvetu so mladi protifašisti želeli protestirati s postavljanjem lepakov, kar so včeraj tudi storili, po njihovem pripovedovanju pa so jih kmalu s palicami in noži napadli starejši neofašisti. Kaže, da obračun spopada znaša kakih sedem ranjenih oseb, protifašistični študentje pa zdaj zahtevajo tudi odstop dekana leposlovne fakultete Guida Pesco-solida, kije svojčas izdal dovoljenje za organizacijo posveta. Oglasili so se tudi politiki. Tako je novi rimski župan Gianni Alemanno obsodil dogodek in dejal, da je treba osamiti »nevarne bedake« in da univerza La Sapienza ne sme biti kraj spopadov in političnega nasilja. Za Paola Ferrera iz vrst Stranke komunistične prenove pa gre za izredno stanje, ki ga povzroča fašistično nasilje, ki se po mnenju Stranke italijanskih komunistov stopnjuje po nedavni zmagi desničarja Alemanna na občinskih volitvah. Za rimskega glasnika stranke Forza nuova Gianguida Saletnicha pa obratno ozračje namerno zaostrujejo tisti, ki so na nedavnih volitvah izgubili. Lepak jasno izraža mnenje protifašističnih študentov o posvetu Forza nuova ansa LOKALNE FINANCE - UIL Petina italijanskih občin je tudi letos zvišala davek Irpef RIM - Letos je že 20 odstotkov italijanskih občin zvišalo dodatno stopnjo davka na dohodek fizičnih oseb Irpef, potem ko je že lani to naredilo 44 odstotkov občin. Letošnje zvišanje znaša v povprečju 19 evrov na davčnega zavezanca, so izračunali na sindikatu UIL, kjer so tudi pozitivno ocenili odločitev vlade, da z davčnim odlokom zamrzne nadaljnja zvišanja dodatne občinske stopnje davka Irpef. Dekret zdaj čaka na objavo v uradnem listu. Po raziskavi UIL je letos sklenilo zvišati Irpef 3376 občin, med katerimi je 72 pokrajinskih središč. Te občine ne bodo podvržene zamrznitvi, ker odlok ni retroaktiven. Med devetimi pokrajinskimi središči, ki so dodatno stopnjo davka Irpef za letošnje leto že zvišala, je tudi Trst, ostale občine pa so Genova, Ancona, Belluno, Matera, Piacenza, Siena, Sondrio in La Spe-zia. 55 občin, med njimi Rim, Bologna, Firence, L'Aquila, Bari, Bocen in Perugia, se je odločilo za potrditev lani zvišane stopnje, le dve občini, Bergamo in Avellino, pa sta jo znižali. Prebivalci šestih italijanskih občin, ki so tudi pokrajinska središča, pa so pravi srečneži, saj so se njihove uprave odločile, da se bodo še naprej vzdržale bremenitve svojih občanov z dodatno stopnjo davka Irpef. Tega tako ne plačujejo prebivalci Milana, Benetk, Lecceja, Lecca, Brescie in Trenta. 6 Sreda, 28. maja 2008 HRITrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it KMEČKA ZVEZA - Srečanji z županoma Doline Premolinovo in Devin-Nabrežine Retom Kmetijstvo mora biti pri načrtovanju prioriteta Premolin: Izkoristiti deželni program za podeželski razvoj - Ret: Dovolj je z metodami policijske države Kmetijstvo predstavlja za slovensko narodno skupnost od Milj do Trbiža posebno vrednost, ker to ni le gospodarska panoga, temveč pomeni v prvi vrsti ohranjanje manjšine na ozemlju. Če torej kmetijstvo propade, propade vez z ozemljem. Zato mora pristojno deželno odborništvo podpirati kmetijstvo na tem območju in zagotavljati njegov razvoj. To sta poudarila predsednik in tajnik Kmečke zveze Franc Fabec in Edi Bukavec na deželnem zelenem omizju, ki ga je v ponedeljek sklical v Vidmu novi deželni odbornik za kmetijstvo Claudio Violino. Slednji je predstavil smernice svojega od-borništva in naglasil, da namerava vrniti kmetijstvu vlogo, ki mu pripada. Hude omejitve, ki silijo Slovence z lastnega prostora, so huda krivica, sta dodala predstavnika KZ. Zato je treba ob zaščiti narave zagotoviti ustrezne protivrednosti. Dalje je za ohranjanje identitete bistven jezik, sta še povedala. Zato je treba poskrbeti, da bo pri vseh postopkih in v vseh dokumentih zagotovljeno informiranje v slovenščini in da bo mogoče vlagati prošnje v slovenskem jezi ku. Sicer je Kmečka zveza v začetku tedna nadaljevala z nizom srečanj z lokalnimi upravami, katerega cilj je seznaniti javne upravitelje s težavami, ki pestijo kmete, in predlagati možne rešitve. Tako sta se Fabec in Bukavec v ponedeljek zvečer sestala z dolinsko županjo Fulvio Premolin, medtem ko je bilo včeraj dopoldne na vrsti srečanje z devinsko-nabrežinskim županom Giorgiom Retom. Na srečanju s Premolinovo je KZ poudarila, da je v Dolini bogata kmetijska dejavnost, da pa so kmeti zaradi omejitev na območju Natura 2000 ter omejitev hidrogeološkega in krajinskega značaja v velikih težavah, tudi ker je večina ozemlja del deželnega naravnega rezervata doline Glinščice. Občina Dolina se sicer zavzema, da se negativne posledice odpravijo, pravi KZ, vendar je čas, da se preide v fazo razvoja. Županja se je z izvajanjem strinjala in naglasila, da občinska uprava že vodi aktivno politiko promocije lokalnih proizvodov. Premolinova je še zlasti poudarila, da morajo kmeti v čim večji meri izkoristiti finančna sredstva, ki jih ponuja deželni program za podeželski razvoj za obdobje 2007-2013. V tej luči je predlagala, da bi skupaj s KZ in drugimi udeleženimi dejavniki popisali naložbe, ki jih kmeti potrebujejo v tem obdobju. Namen popisa je izdelava t.i. integriranega teritorialnega projekta (Pit), katerega cilj bo povezava med kmetijami, ki se odločijo za naložbe v primarni sektor. Še posebno pa so na srečanju poudarili nujo po poglobljeni analizi ozemlja, ker mora imeti kmetijstvo pri načrtovanju prvenstveno vlogo. Da mora biti kmetijstvo za javne upravitelje prvi subjekt, so naglasili tudi na devinsko-nabrežinskem županstvu. Fabec je dejal, da kmeti v tej občini nujno potrebujejo razvoj in torej širitev dejavnosti. Toda tudi v Devinu in Nabrežini so stroge omejitve, ki celo prepovedujejo gradnjo kmetijskih struktur na kmetijskih območjih. Treba je torej poseči pri novem deželnem odborniku za kmetijstvo, so povedali, KZ pa je predlagala tudi odprtje občinskega urada za kmetijstvo (za to se zavzema tudi Premolinova). Nujna je tudi gradnja kmečkega vodovoda, pravi KZ. Ret se je dvignil v bran kmetijstva in podprl predlog, da se prouči možnost gradnje vodovoda, ki ga je med drugim Dežela FJK že vključila v proračun v okviru 10-letne-ga načrta za razvoj namakalnih sistemov. Dodal je, da je treba na pokrajinskem zelenem omizju poiskati enotno nastopanje pri promociji ozemlja in nenazadnje ostro obsodil nekatere nedavne ukrepe. »Dovolj je z metodami policijske države in kontrolami na ozemlju, ker bo drugače Kras zaradi odločitev nekaterih oseb umrl,« je poudaril Ret. Aljoša Gašperlin Kmečka zveza se je v okviru niza srečanj z javnimi upravitelji sestala z dolinsko županjo Fulvio Premolin (desno) in z devinsko-nabrežinskim županom Giorgiom Retom kroma POKRAJINA TRST Bassa Poropat je bila včeraj pri Napolitanu Predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat, ki se je včeraj dopoldne v Rimu udeležila sprejema, ki ga je na Kvirinalu predsednik Republike Giorgio Napolitano priredil za predstavnike Združenja italijanskih pokrajin ob stoletnici njegove ustanovitve, je zelo pozitivno ocenila Napolitano-ve besede o potrebi, da se v polnosti izvaja reforma petega poglavja italijanske ustave in da se tako odpravijo dvojniki in zmanjšajo stroški, zahvaljujoč se jasnim določilom o pristojnostih uprav. Predsednik republike, piše v sporočilu pokrajinske uprave, je poudaril pomen vloge pokrajin in pokrajine povabil, naj v razpravo o reformah posežejo s predlogi in načrti. Napolitano je v svojem včerajšnjem posegu, ki je sledil nagovoru predsednika Združenja italijanskih pokrajin Fabia Melillija, med drugim tudi opozoril, da se reforma petega poglavja ustave, kije bila sprejeta leta 2001, še ne izvaja, medtem ko je Melilli poudaril, kako italijanski državljani še vedno čutijo potrebo po pokrajinah, čeprav se je tudi sam zavzel za odpravo dvojnikov in se izrekel proti ustanavljanju novih pokrajin. Za predsednika Združenja italijanskih pokrajin je temeljnega pomena tudi izvajanje davčnega federalizma, katerega prvenstveni cilj mora biti zmanjšanje javne porabe. Davčni federalizem, je še dejal Melilli, naj bo moderen in solidaren in mora združevati, ne pa ločevati državljanov. Če se povrnemo k predsednici Pokrajine Trst, se je slednja v popoldanskih urah mudila v Mednarodni hiši žensk v Rimu, ki je za Basso Poropat dragocena referenčna točka za tržaško pokrajinsko upravo, ki se pripravlja na odprtje podobne strukture v Trstu. Gre za kraj, kjer domuje več kot štirideset združenj in se vzdržuje edinole s samoprispevkom, pri čemer, ugotavlja Bassa Poropatova, dokazuje tudi močan podjetniški zagon. PREČNIK - Enogastronomska pobuda Slastna Istra v gostilni Sardoč Hrvaška Istra se predstavlja Srečanje priredila Slow Food za Trst in Istro - Priznani proizvajalci ponudili svoje slastne tradicionalne specialitete Istrska malvazija in teran, belo namizno vino in sladki muškat, surov pršut, ovčji sir in sir s tartufi, dišeči tar-tufi, ribe, hobotnice v solati, kruhki z oljem, najrazličnejše vrste medu in žganih pijač ter skutne oziroma orehove sladice so bili vabljivi protagonisti včerajšnjega srečanja v gostilni Sardoč v Prečniku. Združenji Slow Food za Trst in za Istro sta poskrbela namreč za drugo izdajo eno-gastronomske pobude Istria Golosa - Slastna Istra. Nad dvajset priznanih proizvajalcev iz hrvaške Istre (Agrotu-rist z vinom in oljem, Pitip s pršutom, Latin z ribami, Mia-ni z medom, Agromillo, Olea B B in Ipsa z oljem, Zigan-te s tartufi in tartufovimi jedmi, Coronica, Kozlovič, Franc Arman, Palčič, Brajko, Geržinič, Degrassi, Clai in Suran z vini, Šegon z žganji, Marimirna z ribami, Gatto s kruhom in sladicami ter Villa Sossi prav tako s sladicami, Agrola-guna z vinom in oljem ter Toni Bursič z oljem) je obiskovalcem ponudilo svoje specialitete in kakovostne proizvode ter ob kozarcu vina spregovorilo o načinu svoje proizvodnje. Ob sami degustaciji pa so se sladokusci udeležili srečanja s predstavniki kulturnih združenj, društev in inštitucij, ki so jim predstavili enogastronomske tradicije Istre ter jim postregli s spomini in zgodovinskimi povezavami z našimi obmejnimi kraji. Obiskovalci so se lahko prepričali o želji po ohranjanju pristne hrane. Istrski kuharji pa so zanje na licu mesta pripravili še slastno »frtaljo z brščikami«. (sas) Sladokusci so lahko izbirali med bogato, slastno ponudbo kroma / TRST Sreda, 28. maja 2008 7 ZGONIK - Včeraj so na županstvu predstavili občinski grb in prapor Zgoniški zvonik -kralj sredi modrega polja Kot zadnja v tržaški pokrajini se lahko tudi zgoniška občina ponaša s svojima grbom in proporom Včerajšnja seja zgoniškega občinskega sveta bo prav gotovo ostala zapisana v analih. Njen dnevni red j e namreč predvideval samo eno točko: odobritev oziroma uradno predstavitev občinskega grba. Kot zadnja v tržaški pokrajini se od včeraj končno lahko tudi Občina Zgonik ponaša s svojima grbom in praporom. »Že pred desetletji so si moji predhodniki prizadevali za izdelavo grba in zasnovali več predlogov, vendar jih je urad za heraldiko pri predsedstvu ministrskega sveta iz različnih razlogov vsakič zavrnil,« je včeraj svetnike in goste opozoril zgoniški prvi mož Mirko Sardoč. Njegovi upravi pa je le uspelo. V predhodnem mandatu sta Sardoč in preminuli občinski tajnik Walter Švara predstavila zamisel za občinski grb in oblikovanje njegove grafične podobe poverila oblikovalcu Radu Jagodicu. Na predloženi osnutek grba je predsednik republike izdal odlok (dne 8. junija 2007), s katerim ga je tudi odobril. Pri oblikovanju grba je bilo treba seveda upoštevati heraldična pravila, ki določajo barve, postavitev in samo obliko grba, je pojasnil župan; zadnji korak dolgega procesa pa je bila izdelava prapora, za katero je poskrbelo specializirano podjetje. O samem protagonistu, ki kraljuje sredi modrega prapora, simbolu celotne občine, pa ni bilo dvoma: v sredini polja se danes dviga zgoniški zvonik (baje najvišji na Krasu), ki je s spomenikom padlim prav gotovo najbolj razpoznavni objekt v zgoniški občini. Nad grbom je dvojezično ime občine, ob samem zvoniku pa lahko opazimo dva loka, ki predstavljata obe narodnostni skupnosti, ki živita danes na občinskem teritoriju. Prapor in grb je včeraj blagoslovil domači župnik Jože Markuža. V zgodovinski raziskavi, ki jo je izvedla sodelavka Živka Persič, izhaja utemeljitev izbire zgoniškega zvonika, »ki je najbolj reprezentančna, razpoznavna, vidna ter z zgodovinsko-umetniškega vidika najbolj opredeljiva zgradba v občini, iz katere izvira ime najstarejšega naselja v občini, ki je ravno vas Zgonik.« Ime glavnega naselja Zgonik je nastalo namreč po kraškem narečnem pojavu in sicer po prehodu zgodovinskega v v g, je zapisala Persičeva in zvonik se tako pojavlja kot Zgonik že v prvi polovici 16. stoletja. Že samo ime opozarja torej na krajevno posebnost, ki je bila v ponos prebivalcem, piše Pavle Merku v publikaciji Zgonik - narava in ljudje. V svojem pisanju je sicer avtorica omenila tudi druge vire, ki navajajo, da v Zgoniku ni šlo za zvonik, pač pa za stražni stolp ali opazovalnico, opremljeno z zvonom, ki je med Župan Sardoč je tudi predstavnikom domače Civilne zaščite podelil namizni prapor, nalepke za vozila in našitke z občinskim grbom kroma barbarskimi in turškimi vdori opozarjal na prihajajočo nevarnost. Raziskava je segla celo v obdobje naselitve Slovanov in njihovega pokristjanjevanja, ko so zgoniško cerkev posvetili sv. Mihaelu - božjemu vitezu, ki se je upiral satanu; od obdobja srednjega veka, ko je področje spadalo pod oglejski patriarhat, se je zaustavila nato pri prehodu pod goriško nadškofijo oz. šti-vansko dekanijo in segla še do samostojne fare (l.1863). Sicer je bil zvonik cerkve sv. Mihaela Nadangela prav gotovo tista krajevna točka, v kateri se je prepoznavala tudi lokalna posvetna oblast, kot dokazuje tudi žig, ki so ga uporabljali v občinskih uradih v začetku 20. stoletja. Bivša zgoniška župana Tamara Blažina in Miloš Budin sta Sardoču naslovila pismi, v katerih se veselita pomembnega dosežka za vso občinsko skupnost, pridobitve, ki naj bo še dodatna spodbuda za nadaljnjo uspešno in aktivno vlogo zgo-niške občine v prizadevanjih za razvoj celotnega in enotnega kraškega območja v čezmejnem primorskem okviru. Namizne prapore in značke z grbom je nato župan Sardoč razdelil občinskim svetnikom, predstavnikom oblasti, krajevnih društev, civilne zaščite ter domačemu župniku Markuži. Vsi skupaj so nato nazdravili na uspešno pot grba oz. prapora in seveda občine, ki jo predstavljata. (sas) SKGZ - Jutri okrogla miza Balkan in Evropa Kam gre Srbija? O tem bodo razpravljali Milan Kučan, Miloš Budin in Jože Pirjevec Balkan in Evropa je naslov okrogle mize, s katero bo Slovenska kultur-no-gospodarska zveza (SKGZ) začela niz tematskih srečanj na Tržaškem z namenom, da izpostavi nekatera središčna dogajanja, ki neposredno zanimajo tudi našo narodnostno skupnost. Niz "Srečanj" se bo začel z aktualno temo, ki je postala eden od središčnih točk na evropskem političnem prizorišču. SKGZ bo to storila ob sodelovanju vidnih poznavalcev dogajanj in razvoja na Zahodnem Balkanu. Okrogle mize se bodo namreč udeležili Milan Kučan, prvi predsednik Republike Slovenije, Miloš Budin, senator in podtaj-nik na ministrstvu za mednarodno trgovino v Prodijevi vladi, ter zgodovinar Jože Pirjevec. Večer bo uvedel in povezoval predsednik SKGZ Rudi Pavšič. Pobuda bo v Narodnem domu v Trstu v četrtek, 29. maja, ob 18. uri. Četrtkovo srečanje želi izpostaviti zdajšnji položaj v Srbiji po parlamentarnih volitvah in negotovost, ki vlada glede sestave nove vladne koalicije. Ali se bo Srbija obrnila proti Evropi ali bo zapravila enkratno priložnost in ostala v primežu nacionalistov in radikal-cev? Pri teh zgodovinskih odločitvah bo zelo pomembna odločitev socialistične stranke, ki jo je svojčas vodil sam Mi-loševic. Nesporno je, da ostaja Srbija eden ključnih dejavnikov na Zahodnem Balkanu in da se tudi bodočnost same Evrope - in še posebej našega območja - v dobršni meri določa na tem geo-grafsko-političnem prizorišču. Od njegovega razvoja in samih političnih izbir bo odvisno, ali bosta mir in sodelovanje prevladala nad nevarnostjo pred nastajanjem novih žarišč. Teh pa na tem predelu Evrope res ni malo. UL. FLAVIA - V noči na torek smrtna prometna nesreča Usodno trčenje z avtobusom Avtomobil 44-letne Tržačanke Nedde Benassi je zavozil na nasprotni vozni pas - Ponesrečila se je na poti proti domu V prometni nesreči je avtobus močno okrušil zidek ob cesti kroma V silovitem čelnem trčenju z avtobusom je v ponedeljek ponoči umrla 44-letna voznica iz Trsta. Ned-da Benassi je izgubila življenje na Ul. Flavia, tik pred mostom, ki povezuje Trg Giarizzole s Staro istrsko cesto (kakih 100 metrov pred Trgom Cagni). Nesrečnica se je ob 1. uri ponoči vračala domov, od doma v Ul. Catalani jo je ločilo le dobrega pol kilometra ceste. Z avtom nissan primera se je vozila v smeri proti Trgu Cagni, ko je iz še nepojasnjenih vzrokov zavozila na nasprotni vozni pas. Iz obratne smeri je tedaj prihajal avtobus linije št. 20, v katerem je bil samo šofer, ki je vozilo podjetja Trieste Tras-porti peljal v remizo. Šofer se je nenadoma znašel pred nissanom: v zadnjem hipu se je poskusil izogniti avtu, pri čemer j e trčil v zid ob cesti, več pa očitno ni mogel storiti. Čelno trčenje je bilo silovito in avtomobilistka je bila na mestu mrtva. Benassijeva, ki je imela pripet varnostni pas, je bila ujeta v zmečkanem avtu: tržaški gasilci so po dveh urah naporov potegnili truplo iz razbitin. Tudi avtobus je bil močno poškodovan, tako spredaj kot vzdolž celega desnega boka. Poleg gasilcev so prihiteli služba 118, karabinjerji, prometna policija in mestni redarji, ki so se zadržali do 4. ure. Redarji so včeraj ugotavljali, zakaj je avto zavozil na levo, izsledke so posredovali sodstvu. Zadel kolesarja in zbežal: ovadili so ga Z avtom je tako močno trčil v kolesarja, da je kolo pristalo na drevesu, kolesar pa se je nemočno zakotalil po cesti. Avtomobilist mu ni nudil pomoči, zato si je nakopal ovadbo. Zgodilo se je v ponedeljek okrog 8.30 na območju nekdanje meje pri Lazaretu. Na cesti med La-zaretom in Ankaranom, ravno pri meji, je voznik temnejšega avtomobila prehiteval 45-letnega kolesarja iz Milj, trčil vanj in nadaljeval pot, ne da bi se ustavil. Kolesar je padel na asfalt, trčenje pa je bilo tako silovito, da je kolo zletelo približno dva metra visoko in končalo na drevesu. Pobeglega voznika so iskali slovenski policisti, ki so ga ustavili pol ure pozneje v Ankaranu. Nesrečo je po navedbah koprske policije povzročil 31-letni italijanski državljan z avtom renault clio. Kolesarja so zaradi odrgnin prepeljali v izolsko bolnico, kjer je ostal na zdravljenju, povzročitelja pa so policisti oglobili in kazensko ovadili, ker ni nudil pomoči poškodovanemu. Kosovec oproščen obtožbe posilstva Tržaško sodišče je 22-letnega kosovskega Albanca Fatona Kra-sniqija oprostilo obtožbe posilstva, ker so bili dokazi nezadostni oz. protislovni. Krasniqija je pred nekaj več kot letom dni ovadila kanadska študentka, ker naj bi jo v soboto, 8. aprila 2007 posilil blizu diskoteke Mandrac-chio. 19-letna študentka se je tistega večera odpravila s prijateljico v disko pri Velikem trgu, kjer je spoznala Krasniqija. Po njenih trditvah naj bi jo on v določenem trenutku s silo povlekel iz lokala do stopnišča v bližnjem poslopju in jo tam posilil. Mladenič je po drugi strani od vsega začetka zatrjeval, da je dekle pristalo na spolni odnos. Kanadčanka, ki se je naslednjega dne zatekla v bolnišnico Burlo Garofolo, ga je pozneje ovadila. Različne verzije dogodka so zaznamovale tudi proces. Nekateri očividci so med drugim dejali, da sta mladenič in dekle skupaj plesala v Mandracchiu tudi po spolnem odnosu. Javna tožilka Lucia Baldovin je za Krasniqija zahtevala 4 leta zapora, odvetnik študentke pa primerno odškodnino. Obramba se je potegovala za oprostitev in jo tudi dosegla. V petek dopoldne stavka avtobusov V petek bodo avtobusi med 9. in 13. uro mirovali, saj bo na vrsti stavka uslužbencev podjetja Trieste Trasporti (TT). Stavko so sklicale vse sindikalne organizacije: le-te zavračajo načrt podjetja TT, ki hoče odstopiti upravljanje 10 avtobusnih linij drugemu podjetju. To so nočne linije A, B, C in D ter redne linije 13, 33, 35, 39/, 49/ in 73. Predstavniki sindikatov so včeraj pred ka-tinarsko bolnišnico začeli zbirati podpise. S to akcijo želijo spodbuditi pokrajinsko upravo, da zaustavi načrt. Pri Orehu gorela dotrajana avtomobila Miljski gasilci so se včeraj popoldne odpravili na območje med Orehom in Škofijami, od koder se je dvigal gost dim. Dospeli so do parkirišča za dotrajana vozila v Ul. Flavia. Gorela sta dva avtomobila: gasilci so ogenj pogasili brez večjih težav, na pomoč so jim priskočili tudi tržaški kolegi. Goreti je začelo zaradi suhe trave pod avtomobiloma. 8 Sreda, 28. maja 2008 ŠPORT / DSI - Predstavitev romana Jasne Jurečič Prerokuj mi še enkrat Knjiga, ki preučuje človekovo notranjost Knjižni prvenec avtorice je izšel pri založbi Mladika - Razpetost med New Yorkom in Krasom Tokratni ponedeljkov večer je v Društvu slovenskih izobražencev minil v znamenju predstavitve knjižnega prvenca Jasne Jurečič, ki nosi naslov Pre-rokujmi še enkrat, izšel pa je pred nedavnim pri tržaški založbi Mladika. Jasna Jurečič je rojena v Zadru, mladost je preživela v Ljubljani, tri desetletja pa živi v Saležu. Spada takorekoč med nova literarna odkritja, saj je to njen prvi roman. Do danes je namreč objavljala samo kratko prozo, krajša različica besedila romana Prerokujmi še enkrat pa je pred časom šla v eter po valovih Radia Trst A. Ponedeljkov večer so v Peterlino- vi dvorani poleg seveda avtorice oblikovali še igralka Miranda Caharija, ki je občinstvu podala nekaj odlomkov iz pravkar izdanega dela, profesorja Boris Pan-gerc in Marija Cenda, ki sta v svojih posegih ocenila knjigo iz literarnega vidika, in gojenci prof. Erike Slama, ki so poskrbeli za glasbeni utrinek. Urednica založbe Mladika Nadia Roncelli je uvodoma pojasnila, kako je prišlo do prvega stika z avtorico. Ni namreč nekaj vsakdanjega, da se v prostorih založbe pojavi nekdo, ki bi hotel izdati svoj knjižni prvenec, ki je povrh tega še roman. Presenečenje je bilo toliko večje, saj avtorica do danes ni spadala med bolj pomembne ustvarjalce našega prostora. Profesor Boris Pangerc je v svojem posegu nazorno analiziral vse vidike svežega literarnega dela Jasne Jurečič. Vsebina romana Prerokuj mi še enkrat je vsekakor pretresliva zgodba, ki se dogaja med dvema prizoriščema, in sicer mestom New York ter tržaškim kraškim podeželjem. V njem so jasno zaznavni avtobiografski utrinki. Dogajanje v knjigi je počasno, istočasno pa so njene vsebine močne. Romanje zgrajen skrbno in natančno. Dotika se raznovrstnih bivanjskih problematik, od neuresničenega rojstva do družbenih težav. Pangerc je mne nja, da je svet Jas ne Ju re čič v ro ma -nu Prerokujmi še enkrat epsko razgiban, hkrati pa tudi lirsko izbrušen. Človeška usoda je vsekakor večkrat kruta, tej pa se mora človek prilagajati, ne more pa je spremeniti. Ustvarjalkin slog je prečiščen, jezik j e izbran in živ. Knjiga bralca prevzame z načinom pripovedovanja, morda mu tu pa tam vzbudi tudi občutek ganjenosti. Posebnost v knjigi predstavljajo nekateri odstavki, ki so skorajda pesemska besedila. Marija Cenda, kije knjigi Jasne Jurečič tudi pripisala spremno besedo, je Z leve: Marija Cenda, Boris Pangerc, Jasna Jurečič, Miranda Caharija in Nadia Roncelli kroma v začetku svojega posega naglasila dejstvo, da se je treba izida knjižnega prvenca nekega avtorja oz. avtorice vedno veseliti. Cendova je nato vzela v obravnavo lika glavnih junakinj, ki sta v knjigi brez imena. Avtorica jih je najbrž tako hotela odeti v skrivnostno tančico, saj so liki drugih oseb precej ostro definirani. Precej je seveda jasna ločnica med dogajanjem v svetovljanskem mestu, kakršno je New York, in provincialnim kraškim okoljem. Časovno je pripoved postavljena v sodobni čas, tu pa tam je namreč možno zaznati tudi nekaj namigov na zunanje dogajanje, npr. zrušitev new-yorških dvojčkov septembra 2001. Katero pa je sporočilo dela? Celotno besedilo po mnenju Cendove preveva nekakšen občutek svetobolja, da sreče v življenju ni mogoče doseči. Sama avtorica se je v svojih besedah najprej zahvalila založbi Mladika za izid knjige, na katerega je ta čakala polnih šest let. O glavnih junakinjah je Ju-rečičeva povedala, da ju zavestno ne imenuje. Njuna usoda je namreč usoda slehernika, celotna zgradba romana je namreč tako zastavljena, da preučuje človeško notranjost in človekove občutke, ki jih današnji čas vedno bolj potiska v ozadj e. Primož Sturman V naslednjih dneh vrsta filmskih dogodkov Ljubitelji sedme umetnosti imajo v teh dneh na voljo vrsto filmskih dogodkov, ki jih prirejajo razni tržaški kinematografski krožki. Prvi bo na sporedu danes v dvorani Baroncini (Ul. Trento 8), kjer se bo ob 17.30 odvijala okrogla miza »Trst in kinematografija (posnetki, spomini, razmišljanja)«. Na debati o tržaški kinematografiji, ki jo bo vodil Edoardo Kan-zian, bodo sodelovali kritik Carlo Ventura, ki je tudi avtor eseja na to temo, Mario De Luyk (predstavnik združenja Agis), filmaker Claudio Sepin, režiserka Erica Flego in deželni koordinator filmskih krožkov Alessandro Radovini. Wendersov film na Pončani V Ljudskem domu na Pončani bo krožek Tina Modotti nocoj predvajal film Wima Wendersa Land of Planty (Dežela obilja). Začetek ob 20.30. V petek pa bo krožek poskrbel še za eno predvajanje. Tokrat bo na vrsti italijanski film Porte aperte, ki ga je pred skoraj dvajsetimi leti posnel Gianni Amelio (v njem pa nastopa Gian Maria Volonté). George Clooney v Škednju ... ... čeprav žal samo na filmskem platnu. Kinematografski krožek Lumiere bo namreč v prostorih kulturnega društva Ivan Grbec (Škedenjska ulica 124) nocoj zavrtel film Good Night, and Good Luck, ki ga je leta 2005 posnel George Clooney. Pričetek ob 20. uri, okrog 21.30 pa bo na sporedu še kratkometražni film Per chi porta i fiori, v katerem nastopa tudi Lidia Kozlovich (režija Federica Marchesich). Nov italijanski vestern v Aristonu V petek, 30. maja, pa bo ob 20. uri v kinu Ariston deželna premiera »kav-bojske grozljvke« Inferno bianco. Gre za neodvisno produkcijo, ki je posebej zanimiva, saj vestern filmov ne snemajo ravno pogosto. Tržaške projekcije, ki jo prireja krožek Lumiere, se bo udeležil tudi režiser Stefano Ja-curti. Vstop prost! Danes mednarodno srečanje flavtistov Flavta-flaut08 Po uspehu 8. glasbene revije - v okviru katere je letos nastopilo 123 mladih izvajalcev - prireja nižja srednja šola z glasbeno smerjo Sv. Cirila in Metoda še pomemben in odmeven dogodek. V šolskih prostorih se bo danes ob 16. uri odvijalo 4. mednarodno srečanje flavtistov z naslovom Flav-ta-flaut08, ki spada med letošnje ponudbe Glasbenega laboratorija v organizaciji prof. Silvie Di Marino, profesorica flavte na že omenjeni šoli. Program predvideva nastopov flavtistov Glasbene matice, Konserva-torija v Trstu, Glasbene šole v Kopru, Glasbene šole v Sežani, šole z glasbeno smerjo Sv. Cirila in Metoda in - prvič - tudi dijakov nižje srednje šole z glasbeno smerjo v Šta-rancanu. Predstavili se bodo tako flavtisti višjih letnikov kot perspektivni začetniki, ki bodo nastopili kot solisti ali v raznih komornih skupinah. Namen in pomen tega srečanja je, da bi flavtisti - tako profesorji kot študenti - primerjali svoje znanje in repertoarje ter spoznali, kako flavto poučujejo v raznih ustanovah v Italiji oziroma Sloveniji. Zaključna otroška produkcija V gledališču Miela bo nocoj ob 19. uri stopilo na oder 28 otrok, ki je od oktobra obiskovalo tamkajšnjo gledališko šolo. Uprizorili bodo komedijo enodejanko Tre volte Natale. Jutri v Barkovljah nastop mladih pianistov Slovensko kulturno društvo Bar-kovlje bo jutri, 29. maja, pripravilo zanimiv glasbeni večer, na katerem bodo nastopili gojenci Tamare Ražem. Nekateri učenci sicer obiskujejo Glasbeno šolo Sežana, drugi pa Glasbeno matico, vsem pa je skupno, da svoje glasbene veščine izpopolnjujejo pod budnim očesom Tamare Ražem. Med nastopajočimi bo tudi nekaj Barkovljanov, nastopili pa bodo naslednji glasbeniki: Ruben Leghissa, Jelena Ilič, Rok Dolenc, Samantha Gruden, Kristina Cotič, Samuel Creeps in godalni kvartet iz Glasbene šole Sežana. Naj kot zanimivost še povemo, da so nekateri od nastopajočih dobitniki zlatih odličij z državnih in mednarodnih tekmovanj, na bar-kovljanskem kulturnem večeru pa se bodo predstavili z melodijami znanih in manj znanih skladateljev, ki so svetovno zakladnico glasbe obogatili s prečudovitimi melodijami. Glasbeni večer se bo začel ob 20. uri in bo, tako kot običajno, vstopnine prost. (sč) BARKOVLJE - V prostorih krajevnega slovenskega društva Lep zaključek sezone z literarnim večerom Gosta krajevnega društva sta bila literarni ustvarjalec Miroslav Košuta in prof. Tatjana Rojc - Večer so popestrile glasbene točke Slovensko kulturno društvo Barkov-lje je sredi meseca pripravilo prijetno kulturno srečanje, katerega gosta sta bila dva stebra slovenske manjšinske kulture. Občinstvo je lahko prisluhnilo vsestranskemu literarnemu ustvarjalcu Miroslavu Košuti in profesorici Tatjani Rojc, ki ju povezuje nemalo stvari. Naj samo kot zanimivost povemo, da je Miroslav Košuta pred leti na liceju eno leto poučeval Tatjano Rojc. Srečanje je z branjem popestril Ladi Vodopi-vec, za glasbeni intermezzo pa je poskrbela čelistka Simona Slokar, ki se je predstavila s Sarabando iz 5. Bachove suite in dvema baročnima melodijama Francoza Marina Maraisa. Dogodek, ta je bil sicer uokvirjen v niz kulturnih prireditev, ki jih čez celo leto prireja pričujoče društvo, je bogato sezono sklenil v velikem slogu. Gosta večera, Križan Košuta in Na-brežinka Rojčeva, sta še enkrat dokazala, da sta oba tesno povezana z življenjem na skrajnem robu slovenskega etničnega ozemlja, kar se je ves čas odražalo v njunem prijetnem klepetu. Tatjana Rojc je vodila pogovor z Miroslavom Košuto v obli- ki intervjuja, rdeča nit srečanja pa je bila Košutova knjiga Teža sončnega - Odgovori, govori in zagovori, ki je izšla pri Študentski založbi Litera. Rojčeva se je z avtorjem knjige pogovarjala o njegovem otroštvu in ljubezni do kriškega narečja, o poeziji, mladinski literaturi in avtorjevem doživljanju Trsta in okoliških vasi, gost večera pa je spregovoril tudi o težkih in negotovih razmerah, s katerimi seje dolga leta soočal kot ravnatelj Slovenskega stalnega gledališča Trst, bežno pa se je dotaknil tudi osebne tragedije, kije močno zaznamovala njegov opus. Tatjana Rojc je pogovor vodila zelo spretno in sproščeno, publika pa je cenila tudi preprost ritem pogovora, ki je vsem navzočim omogočil, da so se povsem vživeli v literarno dejavnost Miroslava Košute. Plemenite besede, tri glasbene točke in odlomki iz knjige Teža sončnega - Odgovori, govori in zagovori so ustvarili kakovosten večer, ki se je končal s hvaležnim aplavzom občinstva, ki je še enkrat pokazalo, da zna ceniti in temu primerno nagraditi trud in prizadevnost odbornikov barkovljanskega kulturnega društva. (sč) Miroslav Košuta in Tatjana Rojc v barkovljanskem društvu kroma / TRST Sreda, 28. maja 2008 9 DTTZ ZOIS - Dijaka oddelka za geometre na tekmovanju v Roveretu UMETNOST - Pobuda združenja Gruppo 78 Četrtošolca uspešna Mednarodni v računalniškem risanju Festival 404 Erik Briščak in David Sedmach sta zasedla 6. oz. 11. mesto Od jutri do ponedeljka praznik elektronske umetnosti Na Erika Briščaka (levo) in Davida Sedmacha so na oddelku za geometre zavoda Zois upravičeno ponosni Pred časom smo že poročali, da sta deželno fazo tekmovanja v računalniškem risanju s programom Autocad uspešno opravila dva dijaka 4. razreda oddelka za geometre Trgovskega tehničnega zavoda Žige Zoisa, in sicer Erik Briščak in David Sedmach. Prejšnji torek pa sta omenjena dijaka v spremstvu mentorja prof. Roberta Saražina odpotovala v Rovereto, kjer je potekalo vsedržavno oz. mednarodno tekmovanje, na katerem je poleg 36 dijakov italijanskih šol letos sodelovalo tudi šest predstavnikov iz Nemčije. Finalnega dela v Roveretu sta se po opravljenih deželnih tekmovanjih lahko udeležila le dva predstavnika iz vsake dežele. Naši predstavniki so v Rovereto odpotovali v torek po pouku in v večernih urah prispeli na cilj, kjer so jih pozdravili organizatorji, jih namestili v hotel in jim priredili skupno večerjo. Sreda, 21. maj, je bil zanimiv dan, saj so vse udeležence organizatorji popeljali na avtobusni izlet v Trento, kjer so imeli voden ogled zgodovinskega mestnega jedra. Srečali so se tudi s tamkajšnjimi deželnimi predstavniki. Sledila sta obisk mesteca Arco na Gard-skem jezeru z ogledom gradu in mesta Riva del Garda. V večernih urah so se vrnili v Rovereto in nestrpno čakali na četrtek, ko je šlo zares, saj so se pomerili v risanju. Samo tekmovanje se je začelo ob 8.30 in ob 12. uri so se na oddelku za geometre že veselili novice, da je Erik dosegel 6. mesto, David (zanj je bilo to prvo tekmovanje) pa je z drugimi delil 11. mesto. Na geometrskem oddelku zavoda Zois so tako ponosni na oba, Erika in Davida, ki jima iz srca čestitajo, pa tudi na profesorja Saražina, ki ju je na tekmovanje pripravil. »Naš oddelek za geometre gotovo v primerjavi z vsemi sodelujočimi šolami zaostaja po številu dijakov, nikakor pa ne zaostajamo po kvalitetni pripravi za bodoči poklic. In to sta dokazala tudi naša dva fanta,« piše v sporočilu zavoda Zois, ki smo ga prejeli prejšnji teden. Še enkrat čestitke v upanju, da bomo lahko drugo leto spet poročali o takem uspehu. Banka časa, Lozeieva knjiga in glasba Jutri ob 19. uri bo v tržaški gostilni All'antico spaz-zacamino (v Ul. Settefontane 66) zanimivo srečanje o Banki časa. Gost neprofitnega društva Il pane e le rose in njegovega animatorja Edoarda Kanziana bo Roberto Lanza, predsednik ustanove Banca del Tempo - Altrotempo«-. Posegli bodo profesorja Roberto Ambrosi in Anna Piccioni, kulturni posredovalec Fernando Olivares Loyo in glasbenik Bruno Prodan. Predstavili bodo tudi knjigo tržaškega novinarja Maurizia Lozeia »Cio! Certo che si puo!« (založba Calembour). Občutljivi spremljevalec političnega, kmetijskega in gastronomskega dogajanja na straneh kronike iz okoliških občin v dnevniku Il Piccolo je zbral niz svojskih in uspešnih osebnosti, življenjskih izkušenj in podvigov na raznih področjih. Knjiga priča o tem, da se tudi v mestu reka »no se pol« lahko uresniči marsikatera, še tako ambiciozna želja ... V prijetnem okolju se bo torej mogoče pogovarjati o različnih miselnih obzorjih in vzorcih. Po velikih parolah o vsemogočnosti globalizacije in velikih mednarodnih silnic, je prav, da posvetimo pozornost tudi temu, kar lahko pomeni vsak posameznik: čas, ki si ga lahko vzamemo in podarimo drugim. Ob 21. uri bo sledil nastop saksofonista Bruna Prodana. V petek, spet ob 21. uri, bo koncert skupine har-drokerjev Carta Canta. V soboto bo ob isti uri nastopil Bom Bom Orchestra z nizom hitov 40. let, ki jih je aranžiral Edy Meola. Za informacije o svojevrstni »gostilni glasbe«, kjer so na voljo izvrstne domače ribe: www.anticospazzacamino.com, tel. 040945160. Na pobudo kulturnega združenja Gruppo 78 in pod pokroviteljstvom tržaške Pokrajine bo od jutri do ponedeljka v Trstu potekal mednarodni festival elektronske umetnosti Festival 404. Gre za razčlenjen projekt, ki je nastal v sodelovanju z argentinskim združenjem Astas Romas, kjer festival vsakoletno poteka že pet let in želi posebej ovrednotiti vlogo naprednih tehnologij na področju ustvarjanja. Za umetniško vodstvo sta poskrbela Gina Valenti in Marino Guzman, medtem ko za koordinacijo skrbi Guillermo Giampietro. Ku-ratorka pobude Maria Campitelli si prizadeva predvsem za širjenje umetniške produkcije na področju svetovne elektronske umetnosti v smislu produktivnega konteksta, ki prispeva k spodbujanju eksperimentiranja in inovacije ob vzpostavljanju med-osebnih odnosov. Festival 404 želi zato ustvariti razvijajoči se raziskovalni pol, pravo delavnico idej na evropski ravni v Trstu, ki je tudi iz geografskega vidika in zaradi kulturnih posebnosti kraj novega zagona v odnosu do znanosti in tehnologije, saj je dovolj pomisliti na Znanstveni park, visoko šolo Sissa, Mednarodni center za teoretsko fiziko in Znanstveni imaginarij. Združenje Gruppo 78 si s priredbo festivala obenem dodatno prizadeva delovati v perspektivi izmenjave na družbeni ravni, zato sodeluje z različnimi krajevnimi stvarnostmi, kot je npr. Oddelek za umsko zdravje, ter s kulturnimi združenji in posamezniki, ki bodo soudeleženi pri umetniških delavnicah in tečajih, pri razpravah in okroglih mizah ali povsem neformalno. Vabljeni so tudi dijaki predvsem umetnostnih smeri, da se srečajo z umetniki iz različnih držav ter spoznajo nove pristope pri oblikovanju multimedijskih proizvodov in nove možnosti, ki jih programska oprema dovoljuje. Festival bo potekal v različnih krajih, v dvorani Agora na četrtem pomolu, v gledališču Miela, v Znanstvenem imaginari-ju v Grljanu in v parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu ter obsega različne odseke: video-art, video-performances, instalacije, koncerte, multimedijske predstave, net-art, robotiko, nove raziskave o umetnosti in tehnologiji. Med drugim bosta delovala tudi didaktični in informativni odsek, kjer se napovedujejo srečanja in predavanja izvedencev s tega področja tako iz Italije kot iz tujine. Tudi Znanstveni imaginarij se vključuje v niz pobud tega razčlenjenega načrta s sodelovanjem odseka za glasbo in tehnologijo konservatorija Tartinija kot tudi zadruge Bonawentura gledališča Miela. Povabljenih je bilo preko sto umet- KRIŽ - Razstava in prireditev na šoli Alberta Sirka Himna, lutke in časopis Uspešna »kreativna« delavnica, na kateri so se učenke in učenci naučili zelo različnih tehnik barvanja Učenci in učenke kriške osnovne šole Alberta Sirka so res iznajdljivi in ustvarjalni. To je prišlo do izraza na njihovi razstavi ob izteku šolskega leta ter na prireditvi, ki so jo v veselje staršem, babicam, dedkom in vsem vaščanom pripravili ob tej priložnosti. Izdali so tudi »Naš super časopis«, pri katerem jim je pomagal domačin Ljubo Košuta. Šolska razstava je bila postavljena tako, da je obiskovalec takoj zaznal minevanje letnih časov in življenje na šoli z njimi. In seveda kip našega marinista Alberta Sirka, ki se je rodil pred 120 in umrl pred 60 leti. Prireditev, ki so jo otroci sklenili s himno, je bila zelo razgibana. Slišati je bilo glasbo in recitacije, pri katerih so učenci uporabili ročne lutke, ki so jih izdelali pri likovni vzgoji. Pri njej so se naučili uporabljati različne tehnike, od barvanja blaga do krašenja usnja, lesa, plastike in trdega papirja. Naučili so se tudi izdelovati različna prevozna sredstva. Skratka marsikaj zanimivega, kot je seveda zanimiv šolski časopis. Kriški malčki so peli in recitirali z ročno izdelanimi lutkami kroma nikov, od katerih jih bo trideset tudi fizično prisotnih. Med temi je tudi slovenski umetnik Tilen Žbona, ki je na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost magistri-ral prav na temo videa in novih medijev ter od leta 2007 sodeluje z Valentino Meli, s katero sta za tržaški festival izoblikovala projekt Morphing. To je termo skulptura in interaktivna videoinstalacija, gre za podobe zavedanja, kjer uporabljajo elektronske medije, kot so video, web in fotografija kot izrazno sredstvo sporočanja ter odločno raziskujejo prenovljeno pojmovanje časa in prostora v odnosu s pojmovanjem identitete, ki nam ga virtualni prostor ponuja. Performance z robotom kanadskega umetnika Billa Vorna bo naravnost spek-takularna; avstrijski umetnik Johannes Deutsch pa predvaja na velikih zaslonih vi-zualizacije znanih klasičnih skladb. Gledalci lahko interaktivno sodelujejo tako pri vodenju dogajanja virtualnega gledališča taj-vanskega ustvarjalca Lin Pey Chwena kot pri dogodku »we only come out at night« Jaya Yana pri projekciji grafitov v urbani prostor in še bi lahko naštevali povsem izvirne in neobičajne pristope mednarodnih ustvarjalcev s pomočjo novih tehnoloških izzivov našega časa. Odprtje bo jutri ob 19. uri v dvorani Agora na četrtem pomolu. Pobudam bo možno slediti z naslednjim razporedom: jutri in v petek med 14. in 23. uro na četrtem pomolu; v soboto med 10. in 20. uro na četrtem pomolu in v gledališču Miela; v nedeljo med 15. in 20. uro in v ponedeljek med 20. in 24. uro v parku pri Sv. Ivanu. Vodeni ogledi so predvideni v petek ob 16.30 in v soboto ob 11. uri. Jasna Merku Bralna značka: zahvala didaktičnih ravnateljstev Didaktični ravnateljstvi pri Sv. Ivanu in Sv. Jakobu se iskreno zahvaljujeta odboru Športnega združenja Bor za gostoljubnost ob podelitvi Bralne značke na Štadionu 1. maj. Opčine: predstava Združenja staršev OŠ Bevk in OV Čok Tudi otroci, ki obiskujejo Otroški vrtec Andreja Čoka in Osnovno šolo Franceta Bevka na Opčinah, se bodo od šolskega leta poslovili z nasmehom na ustih. K temu bo prav gotovo pripomogla predstava, ki bo na sporedu jutri dopoldne v open-skem Finžgarjevem domu, in to kar dvakrat - ob 10. uri in ob 11.15. Združenje staršev OŠ Bevk in OV Čok je namreč poskrbelo za gledališko igro, ki jo bodo odigrali sami starši otrok, ki obiskujejo opensko šolo oz. vrtec in ki bodo tako svojim otrokom še dodatno olepšali konec šolskega leta. Tri predavanja na tržaški univerzi Danes bo univerza gostila tri pomembna predavanja. Ob 11. uri bo v dvorani Venezian (na glavnem sedežu) zadnja lekcija izvedenca za italijansko ustavo Sergia Bartoleja na temo »Človekove pravice in republiška ustava«. Ob 15.30 bo v mali dvorani oddelka za ekonomske vede in statistiko predaval Giovanni Russo. Obravnaval bo prošnje za zaposlitev in izbiranje ženskega osebja. Ob 17. uri bo Franco Maltomini v oddelku za antične vede (v Ul. Lazzaretto vec-chio) zaključil tečaj papirologije s predavanjem o sončnih vozovih. 10 Sreda, 28. maja 2008 ŠPORT / REPEN - Praznik ob 40-letnici Zadruge Naš Kras in Muzeja Kraška hiša V petek odprtje razstave Egona Krausa »...vsakdanje prinesel nekaj novega...« Kot že vrsto let j e Muzej Kraška hiša v Repnu v začetku aprila spet odprl svoja vrata številnim obiskovalcem, ki se - nekateri prvič, številni pa po večkrat - radi srečujejo s slovensko dediščino Krasa in uživajo ob pogledu na krajevno stavbarstvo in odkrivanju nekdanjega načina življenja tukajšnjih prebivalcev. Skromna domačija v osrčju male vasi je mnogim postala referenčna točka, od koder se šele začenja pravo odkrivanje Krasa in njegovih značilnosti. Ritual odpiranja se ponavlja že 40 let, saj se je prav v začetku leta 1968 v pisarni tržaškega notarja Pellegrinija zbrala sku pi na en tu zi as tov in usta no vi la za dru go, ki naj bi od -kupila staro kraško domačijo in jo uredila v etnološki muzej. Člani so novonastali zadrugi dali pomenljivo ime Naš Kras. V zelo kratkem času so izpeljali tudi odkup domačije B'čanovih v Repnu in začeli z obnovo stavbe ter njeno ureditvijo. Še istega leta, meseca septembra, jim je uspelo or ga ni zi ra ti tu di pr vo Kraš ko oh cet, z na me nom, da Kraš -ki hiši vdahnejo tudi pravo življenje. Vse stroške, nakup stavbe in njeno prenovo so takratni člani krili z lastnim finančnim prispevkom - s kvoto včlanjenja v zadrugo. Na čelu te skupine navdušencev je bil Egon Kraus, pobudnik in motor vsega delovanja. Kraus je bil od vsega začetka tudi predsednik Zadruge, in to do leta 2004, ko se je, pred volitvami za novi upravni svet, odpovedal svoji kandidaturi. Egon Kraus žal ni dočakal letošnje okrogle obletnice muzeja, zato so pri zadrugi Naš Kras pomislili, da bi letošnjo razstavno sezono odprli s hommagem idejnemu vodji tako daljnovidnega projekta. V razstavni galeriji Kraške hiše bo v petek, 30.maja, ob 20.30 potekalo odprtje fotografske razstave njegovih posnetkov iz prvih let po drugi svetovni vojni. Egon Kraus, rojen v Mariboru leta 1926, se je v Trst preselil že leta 1942. Tu so ga leta 1943 zaprli in odpeljali v Dachau, od koder se j e vrnil konec maj a 1945. Od leta 1945 do 1958 je v Trstu deloval kot fotoreporter in filmski snemalec za beograjski Zvezda film. Veliko je sodeloval z "zgodovinskima" fotoreporterjema Edijem Šelhausom in Ma-riom Magajno. V letih od 1953 do 1968 je bil najprej kronist, nato urednik na Primorskem dnevniku. Po tem obdobju se je posvetil podjetništvu in v tej vlogi se ga najbrž večina spominja. Njegov fotografski arhiv hrani Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu, veliko fotografij pa hrani tudi družina. Iz kopice posnetkov je bila za razstavo izbrana serija najbolj pomenljivih fotografij, ki bodo za marsikoga presenetljive zaradi svoje povednosti, tehnične dovršenosti in življenjskosti. Kot je zahtevalo fotokronistovo delo, so Krausove fotografije odsev kraja in časa, v katerem Egon Kraus na arhivskem posnetku kroma Včeraj danes odstotna, morje mirno, temperatura morja 19,7 stopinj C. Danes, SREDA, 28. maja 2008 EMIL Sonce vzide ob 5.21 in zatone ob 20.44 - Dolžina dneva 15.23 - Luna vzide ob 1.44 in zatone ob 13.05. Jutri, ČETRTEK, 29. maja 2008 MAKSIM VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 22,7 stopinje C, zračni tlak 1016,9 mb raste, veter 3 km na uro se-vero-zahodnik, nebo jasno, vlaga 62- Loterija 27. maja 2008 [I] Lekarne Bari 85 63 8 89 49 Cagliari 84 57 14 60 81 Firence 10 9 75 30 1 Genova 42 88 19 16 64 Milan 7 84 42 88 67 Neapelj 50 25 34 77 55 Palermo 51 10 45 68 31 Rim 80 9 78 61 51 Turin 10 42 15 9 28 Benetke 60 86 46 31 49 Nazionale 46 17 47 3 55 Super Enalotto Št. 64 7 10 50 51 80 85 jolly 60 Nagradni sklad 2.714.047,31 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 15.477.859,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 9 dobitnikov s 5 točkami 60.312,17€ 1.329 dobitnikov s 4 točkami 408,43 € 50.607 dobitnikov s 3 točkami 10,72 € Superstar 46 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 4 dobitnikov s 4 točkami 40.843,00 € 168 dobitnikov s 3 točkami 1.072,00 € 2.646 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 16.000 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 34.350 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € Od ponedeljka, 19., do sobote, 24. maja 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Oberdan 2 (040 364928), Sv. Ivan - Trg Gioberti 2 (040 54393). Milje Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Oberdan 2, Sv. Ivan - Trg Giober-ti 8, Ul. Baiamonti 50, Milje - Ul. Maz-zini 1/A.Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Baiamonti 50 (040812325). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. ¿i Čestitke so nastajale : veliko je posnetkov iz Trsta, veliko pa tudi iz širšega primorskega prostora in Jugoslavije. »Egon Kraus torej ni bil le fotograf zgodovine, temveč tudi »pisec« spominov, ki mu je uspelo v svoje pripovedovanje zliti izvrstno poetično vsebino, ki ga je ohranila treznega in preprostega, kot so preprosti njegovi subjekti.« Tako je v svojem predstavitvenem tekstu za zgibanko, ki spremlja razstavo, zapisal zgodovinar Franc Fabec. Ob odprtju bo o fotografijah spregovoril Andrej Furlan. Glasbeni uvod bo na večeru zaupan moškemu pevskemu zboru KD Kraški dom. U Kino ALCIONE - 17.00, 19.00, 21.00 »I demoni di Sanpietroburgo«. AMBASCIATORI - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Indiana Jones e il regno del teschio di cristallo«. ARISTON - 18.00, 20.10, 22.15 »Mongol«. CINECITY - 16.00, 17.00, 18.00, 19.00, 19.30, 20.30, 21.30, 22.00 »Indiana Jones e il regno del teschio di cristallo«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »La setta delle tene-bre«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Il divo«; 16.10 »Superhero - Il piu do-tato fra i supereroi«; 16.00, 18.40, 21.30 »Gomorra«; 16.00, 18.30, 21.30 »Iron Man«. EXCELSIOR - 16.15, 18.20, 21.15 »Il divo«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.30, 21.00 »In Bruges - La co-scienza dell'assassino«. FELLINI - Dvorana je rezervirana. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Gomorra«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.00, 19.30, 22.00 »Sangue pazzo«. KOPER - KOLOSEJ - 16.20, 19.00, 21.40 »Indiana Jones in kraljestvo kristalne lobanje«; 16.50, 19.20, 21.30 »Dokler naju Jackpot ne loči«; 17.10, 19.40, 22.10 »Skrivnost megle«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Superhero Mo-vie«; Dvorana 2: 16.30, 22.15 »Iron Man«; 18.30, 20.30 »Notte brava a Las Vegas«; Dvorana 3: 16.30, 18.20 »Il cacciatore di aquiloni«; 20.30, 22.15 »Rise - La setta delle tene-bre«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Il treno per Darjee-ling«. SUPER - Prepovedano mladim pod 18. letom starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 19.50, 22.15 »Indiana Jones e il regno del teschio di cristallo«; Dvorana 2: 18.30 »Mongol«; 21.10 »Indiana Jones e il regno del te-schio di cristallo«; Dvorana 3: 17.30, 19.50, 22.15 »Gomorra«; Dvorana 4: 17.50, 20.00, 22.00 »Su-perhero movie«; Dvorana 5: 18.00, 20.10, 22.10 »Rise - La setta nelle tenebre«. Danes veselo v Komnu bo, saj ANDREA nazdravil 18. leto bo. Z njim se bomo vsi veselili in njegov jubilej počastili. Iz srca mu želimo, da postal bo pravi možak in da bo srečno izpeljal vse svoje cilje. Mama, tata, Selene in vsi sorodniki. H Šolske vesti DRŽAVNA ŠOLA IVAN CANKAR v Trstu sporoča, da so v tajništvu šole na razpolago diplome za šolsko leto 1999/2000. ČETRTO MEDNARODNO SREČANJE FLAVTISTOV »FLAVTA-FLAUT08« Vsi flavtisti so vabljeni danes, 28. maja, ob 16. uri v prostorih nižje srednje šole z glasbeno smerjo Sv. Cirila in Metoda (Ul. Caravaggio, 4), kjer bo četrto mednarodno srečanje flavtistov »Flav-ta-flaut08«, ki ga organizira Glasbeni laboratorij. Prisotni bodo profesorji in študenti glavnih glasbenih inštitucij v Trstu, Starancanu, v Kopru in v Sežani. UČENCI IN UČITELJI osnovne šole s slovenskim učnim jezikom Josipa Ribičiča - Kalra Široka in nižje srednje šole s slovenskim učnim jezikom Ivana Cankarja v Trstu, vljudno vabijo na zaključno predstavitev projekta 3erre varčevanje, ponovna uporaba, predelava - ravnanje z odpadki - varovanje okolja, ki bo v četrtek, 29. maja, ob 17.30 v občinskem rekreacijskem centru Pitteri v Trstu, Ul. San Marco 5. OŠ FRAN MILČINSKI s Katinare prireja zaključno prireditev v sredo, 4. junija, ob 17.30, v športno kulturnem centru v Lonjerju. Vljudno vabljeni. OB 30-LETNICI USTANOVITVE Zavod Jožef Štefan vabi vse svoje bivše dijake, profesorje, sodelavce in prijatelje na družabno srečanje, ki bo 6. junija zvečer v Trebčah. ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRAN MILČINSKI organizira naslednje poletne tabore: naravoslovni »Živijo Ke-kec« v Kranjski Gori, od 8. do 14. junija (od 1. do 5. razreda); biološki »Morska zvezda« v Piranu, od 16. do 21. junija (od 4. razreda dalje); krasoslovni »Netopir« v Postojni, od 22. do 27. junija (od 10. do 14. leta); jezikoslovni »Krpanova kobila« v Sevnem, od 29. junija do 5. julija (od 10. do 15. leta) slovenščina in jahanje; Kemijski »Čarobni napoj« v Ljubljani, od 6. do 11. juLija (od 2. razreda dalje); angleški »Jezi-kajte!« v Postojni, od 24. do 29. avgusta (od 8. do 15. leta); računalniško in šahovsko delavnico »Mišk@« v Trstu, od 1. do 5. septembra (od 3. razreda dalje). Za dodatne informacije in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040567751, ali mobi: 320-2717508 (Tanja) in po e-pošti: franmilcinski@gmail.com. 0 Prireditve 44. RAZSTAVA VIN - ZGONIK: Program: danes, 28. maja, ob 20.30 v občinski knjižnici v Saležu predstavitev knjige Jasne Jurečič »Prerokuj mi še enkrat«. Ob prisotnosti avtorice bo delo predstavila prof. Marija Cenda, odlomke bo brala igralka Miranda Caharija. Nastopil bo MePZ Rdeča zvezda, pod vodstvom Rada Miliča. V četrtek, 29. maja, ob 21. uri še en veliki kulturni dogodek v okolju bivšega kamnoloma v Repniču, v sodelovanju in v produkciji SSG S. Slata-per - Moj Kras (r. M. Sosič). OBČINA ZGONIK v sodelovanju s KD Rdeča zvezda vabi danes, 28. maja, ob 20.30 v občinsko knjižnico v Saležu na predstavitev knjige Jasne Jurečič »Prerokuj mi še enkrat« (založba Mladika). Ob prisotnosti avtorice bo delo predstavila prof. Marija Cenda, odlomke bo brala igralka, Borštnikova nagrajenka, Miranda Caharija. Nastopil bo MePZ Rdeča zvezda Devin, pod vodstvom Rada Miliča. SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca prireja s pokroviteljstvom Pokrajine Trst predstavo svetovno znanega mojstra pantomime Andresa Valdesa danes, 28. maja, ob 20.45 v občinskem gledališču Prešeren v Boljuncu. Toplo vabljeni! SKD LIPA V SODELOVANJU Z ZSKD IN RAJONSKIM SVETOM ZA VZHODNI KRAS prireja »Pesem na M'zarju 2008«: danes, 28. maja, ob 21. uri, na vrtu Gospodarske zadruge, dramska skupina SKD Slavec iz Ricmanj prireja veseloigro v narečju »Partnerji« (priredba in režija Ingrid Werk); v pe- Aaronu se je pridružil bratec Alen Presrečnima staršema Martini in Kristjanu čestitamo, novorojenčku pa želimo veliko sreče in zdravja v življenju teta Jasna, nona Nada in nono Stojan tek, 30. maja, ob 20.30, v Bazovskem domu, predstavitev pesniških zbirk Tatjane Križmančič »Ko beseda postane poezija«. Spremna beseda Massimo Battistin, bere Marinka Počkaj, glasbena kulisa harfistka Tadeja Kralj. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA prireja koncerte koračnic po vaseh v četrtek, 29. maja. Ob 20.30 bo godba nastopila v Cerovljah. OBČINA DOLINA - ODBORNIŠTVO ZA KULTURO v sodelovanju z združenjem »Musica senza frontiere« vabi v četrtek, 29. maja, ob. 20.30 v gledališče F.Prešeren v Boljuncu na koncert ansambla »GORNI KRAMER QUARTET & Martina Feri« v sklopu pobude »Adriatic Festival 2008«. SKD BARKOVLJE, ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete, vabi v četrtek, 29. maja, ob 20. uri na koncert nagrajenih učencev na mednarodnih tekmovanjih Glasbene Matice in Glasbene šole Sežana, iz razreda prof. Tamare Ražem. Vabljeni! SKD FRANCE PREŠEREN prireja v četrtek, 29. maja, ob 20.30 v občinski telovadnici v Dolini zaključni nastop gojencev plesne šole našega društva. Glavni gostje bodo atleti plesne šole Club Diamante iz Zagraja. Toplo vabljeni starši, prijatelji in ljubitelji plesa! SKD BARKOVLJE (U. Bonifata 6) vabi v petek, 30. maja, ob 15.30 na zaključno glasbeno delavnico OŠ Fran Saleški Finžgar, ki jo vodi Aleksandra Pertot in na razstavo izdelkov iz klobučevine ustvarjalne delavnice, ki jo je vodila Tamara Danieli. V NARODNI IN ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI Ul. S. Francesco 20, bo v petek, 30. maja, ob 18. uri, odprtje fotografske razstave Robija Jakomina: »Tihožitje«. Predstavitveni pogovor bo vodila Jana Pečar. Glasbeni utrinek Veronika Car-li in Janja Savi (duo kitar). V NARODNI ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI v Trstu, Ul. S. Francesco 20, bo 30. maja ob 18. uri odprtje fotografske razstave Robija Jakomina: Tihožitja. Predstavitveni pogovor bo vodila Jana Pečar. Glasbeni utrinek Veronika Carli in Janja Savi (duo kitar). ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 30. maja, ob 20.30 v Kraško hišo v Repen na odprtje razstave fotografij Egona Krausa »vsak dan je prinesel nekaj novega«. O razstavljenih delih bo spregovoril Andrej Furlan. Glasbeni uvod MoPZ KD Kraški dom. SDD JAKA ŠTOKA- Višješolska skupina vabi na premiero igre Federica Garcie Lorca DOM BERNARDE ALBE (režija Alika Bevk), ki bo v ponedeljek, 2. junija, ob 20. uri v Kulturnem domu A. Sirka v Križu. M Izleti TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo odhod avtobusov za Bosno v petek, 30. maja, ob 5. uri iz trga Oberdan (avtobus št. 1) in ob 5. uri iz Padrič (avtobus št. 2). Oba avtobusa bosta odšla ob 5.30 iz Opčin (v bližini Finžgarjeva doma.) SKUPINA 85 organizira od 4. do 7. julija avtobusni izlet »Po poteh Primoža Trubarja«. Odhod avtobusa bo v petek, 4. julija, ob 6. uri iz Trga Oberdan. Ogledali si bomo München, Ulm, Tubingen, Rottenburg in Salzburg. Predvidena cena izleta je 360,00 evrov. Dodatek za enoposteljno sobo (tri noči) znaša 75,00 evrov. Za informacije in vpise pokličite do sobote, 31. maja na tel. št.: 348-5289452 ali 040-772545. NA ROMANJE V STIČNO vabijo šolske sestre de Notre Dame v sredo, 18. junija, ko bo v samostanu kip Fatimske Matere Božje. Cena romanja (prevoz in kosilo) znaša 32,00 evrov. Za podrobnejše informacije pokličite tel. št. 040 - 220693 ali 347 - 9322123. PARTIZANSKI KLUB BOLJUNEC prireja v nedeljo, 22. junija, izlet v Benečijo -Čedad in okolica. Odhod iz Boljunca, ob 8. uri. Podrobnejše informacije dobite v klubu ali na tel. št. 040-228050. TRST Sreda, 28. maja 2008 11 ZTT in SKGZ vabita na predstavitev knjige o slovenskem partizanskem gibanju Resistance, Suffering, saz v Narodnem domu v Itstu danes, 28. maja ob 17.30 Prisotna bosta urednika zbornika Božo Repe in Jože Pirjevec Ü3 Obvestila SI MATURIRAL NA PREŠERNU LETA '98? Pridruži se nam na večerji in zabavi v soboto, 14. junija! Kontakt: ster-nad_t@yahoo.com ali 339-5787561. UPRAVA OBČINE DOLINA sporoča kulturnim društvom, katerim je bil dodeljen občinski prispevek za leto 2007, da rok za predložitev obračuna ter zadevnih faktur, davčnih odrezkov, itd. zapade 31. maja 2008. Obrazci za predložitev obračuna so na razpolago v uradu za kulturo občine Dolina ali na spletni strani občine www.san-dorligo-dolina.it/. Ker je 31. maj sobota in so občinski uradi zaprti, velja poštni žig priporočenega pisma. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira pod pokroviteljstvom ZSŠDI »Poletni intenzivni plesni teden« za otroke od letnika 1998 do letnika 2004 v telovadnici na Opčinah v dveh terminih: od 25. do 29. avgusta ter od 1. do 5. septembra. Vpisovanje je odprto do 7. junija na tel. št. 040-226332 ali na info@cheerdancemillenium.com. PILATES-SKD IGO GRUDEN vabi na brezplačno vadbo, ki bo potekala vsak petek od 19. do 20. ure ali od 20. do 21. ure, v društvenih prostorih. Pojasnila na tel. št.: 040-200620 ali 3496483822 (Mileva). JUS TREBČE vabi člane na redni občni zbor, ki bo danes, 28. maja, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju, v Ljudskem domu v Trebčah. SKD VIGRED, Kulturno društvo Tomaj, Razvojno društvo Pliska, OŠ Dutovlje in COŠ Stanko Gruden vabijo danes, 28. maja, ob 20. uri, v Kulturni dom v Tomaju, na Festival prijateljstva -Kosovelov večer 2008. Sodelujejo: Mladinska glasbena skupina Vigred, učenci COŠ Stanko Gruden in OŠ Dutovlje, pevka Martina Feri in dramski odsek SKD Vigred. KRUT vabi članice na srečanje pred počitnicami, ki bo v četrtek, 29. maja, ob 18. uri v društveni gostilni v Ga-brovcu. Prijave in podrobnejše informacije na sedežu krožka, ul. Cicerone 8, Trst, ali na št. tel.: 040-360072. SC PRIMORJE sporoča članom in vaščanov, da bo v četrtek, 29. maja, ob 20.30 izredni občni zbor društva na sedežu pri Kulturnem domu na Pro-seku. SKGZ vabi v četrtek, 29. maja, ob 18. uri v prostorih Narodnega doma v Trstu (Ul. Filzi 14) na okroglo mizo Balkan in Evropa. Sodelovali bodo Milan Kučan, prvi predsednik RS, Miloš Budin, senator in Jože Pirjevec, zgodovinar. SRENJA BOLJUNEC vabi člane, naj se udeležijo rednega občnega zbora v četrtek, 29. maja, ob 20.30 v Kulturnem centru F. Prešeren v Boljuncu. ŽUPNIJA SV. JERNEJA IN CPZ SV. JERNEJ vabita na tradicionalni šmar-nični »Koncert Marijinih pesmi«, ki bo v župnijski cerkvi na Opčinah v petek, 30. maja, ob 20. uri. Koncert oblikujejo OPZ Vesela pomlad, MlDPS Vesela pomlad in ŽPS Vesela pomlad, ki jih vodi Mira Fabjan, ter MoPS Sv. Jernej in MePZ Sv. Jernej, ki ju vodi Janko Ban. Priložnostno misel bo podala Nataša Sosič-Fabjan. Toplo vabljeni! AŠD SOKOL v sodelovanju z ZSŠDI vabi vse člane, starše, prijatelje in sim-patizerje na »Zaključno športno akademijo« z družabnostjo dne 30. maja, ob 18. uri v nabrežinski telovadnici. Nastopali bodo vsi najmlajši društveni športniki. Toplo vabljeni. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na večer s priznanim filmskim snemalcem Aljošo Žerjalom. Predvajal bo kratkometražne filme o Tanji Romano, Ohridu, Sarajevu, našem Krasu in harfistki Jasni Merlak. Večer bo v petek, 30. maja, ob 20. uri v Marijinem domu v Rojanu (ul.Cordaro-li, 29). Vabljeni! OBČINA DEVIN NABREŽINA prireja od sobote, 19. julija, do sobote, 4. avgusta na trgu v Nabrežini Kamnolomi, peto izvedbo prireditve »Poletni večeri pod zvezdami«. Pred županstvom bo tudi prostor, kjer se bodo predstavili domači proizvajalci, ki bodo ponujali svoje proizvode za de-gustacijo in nakup. Kdor želi sodelovati ali pa predstaviti svoje proizvode in dejavnosti lahko tel. na tel. št. 0402017372, najkasneje do petka, 30. maja. OBČINA DOLINA obvešča, da bodo vpisovanja v občinski poletni center od 26. do 30. maja 2008 od 8.30 do 10.30 v Uradu za Šolstvo občine Dolina. Za informacije tel. na št.: 040/8329280-281. PD SLOVENEC vabi na »38. praznik vina«, ki bo v parku »Hribenca« v Za-brežcu od 30. maja do 21. junija. V petek, 30. maja ples z ansamblom Ge do re, v soboto, 31. maja ples z ansamblom Hram, v nedeljo, 1. junija, ob 18. uri koncert pihalnega orkestra Ric-manje, sledi ples z ansamblom Tri prašički, v ponedeljek, 2. junija ples z ansamblom Ni panike. Vse štiri dni bo razstava vin domačih vinogradnikov in delovali bodo dobro založeni kioski s specialitetami na žaru. SKD TABOR IN GRUPPO AMICI DEL TRAM vabita v petek, 30. maja, ob 18. uri, v Prosvetni dom na Opčine na odprtje fotografske razstave »Tramvaj pred letom 1961«. Urnik razstave: ob delavnikih od 16. do 20. ure do 15. junija. SLOVENSKI KLUB IN DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabita v petek, 30. maja, ob 18. uri v Narodnem domu, ul. Filzi 14., na predstavitev zbirke neobjavljenih pisem Srečku Kosovelu »Dragi Srečko«. O delu bo ob prisotnosti urednice in avtorice spremnega eseja prof. Tatjane Rojc spregovoril prof. Janez Vrečko. Prisoten bo tudi predstavnik založbe Goriška Mohorjeva družba Marko Tavčar. Vabljeni! TRŽAŠKO ZDRUŽENJE ZA BIODI-NAMIČNO POLJEDELSTVO prireja v petek, 30. maja, ob 20. uri v razstavni dvorani ZKB na Opčinah (ul. del Ricreatorio 2) konferenco na temo »Biološko-dinamično poljedelstvo«. Predava dr. Michele Codogno, univerzitetni raziskovalec, botanik in rastlinski ekolog. Vstop prost. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo v petek, 30. maja, uradi zaprti. KROŽEK AUSER za Kraško območje vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 31. maja, s pričetkom ob 17. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih »Dopolavoro ferroviaro« v Na-brežini. Za ples bo poskrbel »Duo Melody«. ZSŠDI razpisuje likovni natečaj namenjen učencem osnovnih, ter literarni natečaj namenjen dijakom nižjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na temo športa z naslovom Drobci iz športnega sveta 2008. Najboljši prispevki bodo objavljeni v letnem Zborniku slovenskega športa v Italiji, avtorji del in njihovi mentorji pa bodo ob predstavitvi Zbornika tudi nagrajeni. Rok za predstavitev prispevkov zapade 31. maja. Podrobnejše informacije na www.zssdi.it. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. Kosir vabi člane in prijatelje na redno sejo, ki bo 4. junija ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. S. Francesco 20. Obveščamo, da bo naslednja seja 4. julija, saj se bomo kasneje podali na zasluženi dopust. PEVSKI ZBOR I. GRUDEN praznuje le- S Projekt RAZUMETI SE BREZ BESED SKD FRANCE PREŠEREN s pokroviteljstvom POKRAJINE TRST vabi na predstavo svetovno znanega mojstra pantomime Andrésa Valdésa danes, 28. maja, ob 20.45 v občinskem gledališču »Prešeren« v Boljuncu m TOPLO VABLJENI BCC SKD Lipa Bazovica v sodelovanju z ZSKD in Rajonskim svetom za Vzhodni Kras PESEM NA M'ZARJU 2008 DANES - SREDA, 28. maja ob 21 .uri Vrt Gospodarske zadruge Dramska skupina SKD Slavec iz Ricmanj z veseloigro v narečju PARTNERJI priredba in režija Ingrid Werk tos 40-letnico delovanja. Obletnico bomo proslavili s koncertom 14. junija v Nabrežini in vabimo bivše pevke in pevce, da skupaj zapojemo dve pesmi. Vaje za to priliko bodo 6., 9. in 13. junija ob 20.30 v društvenih prostorih. Toplo vabljeni! SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo letošnje poletno središče »Kratko-hlačnik 2008« na Proseku od 7. julija do 1. avgusta, od 8. do 17. ure. Informacije in vpis do 6. junija v jutranjih urah na Skladu Mitja Čuk, Proseška ul. 131, tel. 040-212289. AŠD SOKOL pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja, organizira brezplačni odbojkarski kamp »Želiš spoznati odbojko« za deklice in dečke rojene v letih 1997 - 1998 - 1999 - 2000. Kamp se bo vršil od ponedeljka 9. junija do sobote 14. junija od 9. do 12.30 ure v nabrežinski občinski telovadnici. Info: Cirila 335/5313253 in Lajris 348/8850427. Toplo vabljene vse osnovnošolke in osnovnošolci. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa optimist. Tečaji so namenjeni otrokom, ki so rojeni od leta 1995 do 2001 in znajo plavati. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. Prvi tečaj od 9. junija do 20. junija; drugi tečaj od 23. junija do 4. julija; tretji tečaj od 7. do 18. julija in četrti tečaj od 21. julija do 1. avgusta 2008. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah, od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel/fax: 040-299858 ali e-mail: info@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org. N.K. KRAS pod pokroviteljstvom občine Repentabor, organizira »Nogometni kamp« na nogometnem igrišču v Repnu, od 9. do 13. junija. Vabljeni dečki in deklice letnikov 1997-2002. Za prijave in informacije klicati na tel. št. 333-2939977 (Roberta), 328-9518440 (Maurizio - v večernih urah) in 335-1963799 (Andrej). ORATORIJ 2008 V MARIJANIŠČU NA OPČINAH: Marijanišče pod vodstvom g. Bedenčiča skupaj z mladimi animatorji tudi letos organizira počitniške dneve za mladino. Prvi teden: od ponedeljka 23. do vključno petka 27. junija, je namenjen otrokom iz osnovne šole. Program obsega poleg dveh dni v Marijanišču, en dan kopanja na morju ter enodnevni izlet v hribe z dvourno hojo. Drugi teden bo za dijake nižje srednje šole in to od ponedeljka 30. junija do petka zvečer 4. julija. Za to skupino je predviden kot že nekaj let dvodnevni izlet v slovenske planine. Število je omejeno, za vsako skupino največ 25 udeležencev. Vpisovanje do 10. junija na tel. tajnico 040-211113 ali 335-8186940. SLORI Slovenski raziskovalni inštitut razpisuje nagrade za zaključena diplomska in podiplomska dela. Na razpis se lahko prijavijo kandidati, ki so v akademskih letih 2005/2006 in 2006/2007 diplomirali/magistrira-li/doktorirali iz družboslovnih in humanističnih ved na univerzah v Italiji, Sloveniji in drugih državah. Rok oddaje je 16.6.2008. Razpisne pogoje in prijavnico dobite na www.slori.org. iska 07/08 SSG v sodelovanju z Občino Zgonik Scipio Slataper MOJ KRAS REŽIJA IN PRIREDBA MARKO SOSIČ IGRA PRIMOŽ FORTE Četrtek 29. maja 2008 ob 21. uri v kamnolomu pri Repniču POLETNI CENTER PIKAPOLONICA v priredbi Študijskega centra Melanie Klein in Slovenske prosvete slavi letos desetletnico. Potekal bo od 30. junija do 29. avgusta v otroškem vrtcu U. Vrabec v Bazovici. Vpisovanja so odprta do 14. junija. Na razpolago so se zadnja mesta. Podrobne informacije na www.melanieklein.org ali tel. 328-4559414. SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca prireja v sklopu vaške šagre na Jami razstavo domačih slikarjev. Zainteresirani naj se čimprej javijo na tel. št.: 335-6045771 (Martina). JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celotedenski in ob vikendih. Vršili se bodo v sledečih izmenah: 1. tedenski od 23. do 27 junija od 10. do 16. ure; 2. tedenski od 21. do 25 julija, od 10. do 16. ure. Datumi tečajev ob vikendih: 1) 20., 21., 22., 28. in 29. junija; 2) 4., 5., 6., 12. in 13. julija; 3) 18., 19., 20., 26. in 27. julija. V petek zvečer teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. V juliju so možne individualne ure windsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel/fax: 040-299858 ali e-mail: info@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org. ARTEDEN/08- mednarodni likovni teden v organizaciji SKD Lonjer-Kati-nara, v njegovem okviru tudi likovna delavnica za osnovnošolce od 14. do 18. julija v jutranjih urah v ŠKC v Lon-jerju pod mentorstvom umetnice Vesne Benedetič. Informacije in vpisovanje na tel.št. 3335062494. KRUT vabi člane, ki bi se želeli udeležiti skupinskega letovanja na Malem Lošinju v septembru, da se čimprej prijavijo. Vse dodatne informacije in pojasnila na sedežu, ul. Cicerone 8/b, tel.: 040-360072. KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za desetdnevno skupinsko bivanje v termah Radenci, konec avgusta. Za podrobnejše informacije naj se zainteresirani zglasijo čim prej na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/b, tel.: 040360072. 0 Mali oglasi AVTOMOBILSKE GUME pirelli P6, 195/60r 15, zelo malo rabljene ugodno prodam. Tel.: 349-3954200. BALIRKA za okrogle bale, variabilna, mreža, od 1,20 m do 1,60 m, tip Sper-ry new Holland 841. Tel.: 040-228932 ali 00386(0)40 302044. LJUBITELJU ŽIVALI podarim prelepe mucke: dve črni (samček in samička) ter tigrastosivobelega samčka z daljšo dlako. Tel. na št. 333-3616411 od 12. do 15. ure. NA PROSEKU dajemo v najem opremljeno stanovanje (80 kv. metrov): 3 sobe, kuhinja, kopalnica, balkon in parkirišče. Tel.: 333-1129574. ODDAM majhne mucke, črne in sive barve. Tel.: 040-200996. POŠTENA IN DELOVNA GOSPA iz Slovenije išče 2x tedensko delo za likanje ali kot hišna pomočnica, en dan v dopoldanskem času in en dan v po- poldanskem času. Klicati v večernih urah na tel. št. 040-200930. PRIKOLICA dvoosna, kason 4,5m x 2,40m, kiper, stranice s poviškom, zračne zavore, potrebna popravila. Tel.: 040-228932 ali 00386(0)40 302044. PRODAJAM AVTO bmw 530t touring, sive barve, letnik 2003, v odličnem stanju. Pokličite na tel. št.: 335284754. PRODAJAMO HIŠO V DOLINI z dvoriščem; v hiši je možno napraviti dve stanovanji. Tel. 040-228390. PRODAM PINGUINO DELONGHI z vsemi pripomočki, cena 200 evrov. Zainteresirani naj telefonirajo na št. 040-413429 ali 328-7145151 ob urah obedov. PRODAM fiat bravo, gt, 1800, letnik 1996, komaj opravljena revizija in zamenjava gum. Tel.: 333-4577347 po 20. uri. PRODAM ponija, samček, star eno leto in pol. Tel.: 347-7838110. TIGRASTO, rjavo-rdečo, srednje dolgodlako muco (samček), podarimo ljubitelju živali; tel. 338-4199828. S Poslovni oglasi IŠČEM DEKLE ALI FANTA za de- lo na osmici. 347-7217198 ROBERTO ŠAVRON je odprl OSMICO v Zgoniku pri Stankotu Miliču Bi Osmice DRUŽINA PERTOT (Spjlni) ima odprto osmico v Nabrežini, stara vas št. 10. Vabljeni. FRANC IN TOMAŽ FABEC sta v Ma- vhinjah odprla osmico. Obiščite nas! Tel. 040-299442. OSMICO smo odprli pri Batkovih, v Repnu. Ob domači kapljici nudimo domač prigrizek. Tel.: 040-327240. OSMICO v Saležu, sta odprla Sandra in Jožko Skerk. PRI ŽUPANOVIH je osmica, Medja Vas 1 . Tel. 040-208367. STEVO ZAHAR je v Borštu 58 odprl osmico. Toplo vabljeni! Ob priliki praznika vina bo osmica zaprta, od 30. maja do 2. junija. Ponovno bo osmi-ca odprta v torek, 3. junija. Prispevki Namesto cvetja na grob Marjota Kosmača darujejo sosede 60,00 evrov za Sklad Lucchetta, Ota, D'Angelo in Hrovatin. Draga Martina, smo ti ob strani ob težki izgubi mame ALBERTE. Vsi v SSG-ju Ob boleči izgubi mame ZOFKE izrekamo prijatelju Janiju in svojcem iskreno sožalje. Saša in družina 1 2 Sreda, 28. maja 2008 KULTURA / GLEDALIŠKA ŠOLA STUDIO ART - Zaključna nastopa v Gorici in Trstu, danes popoldne pa še v Špetru Slovenov Gledališče je temeljnega pomena za uravnovešeno razvito družbo ... ...in v tem pogledu je gledališka šola Studio Art nujno potrebna, je prepričana Bogomila Kravos Gojenci gledališke šole Studio Art, ki že drugo šolsko leto deluje pod okriljem Slovenskega stalnega gledališča, so v teh dneh stopili na oder, da bi prikazali sadove svojega dela. Prejšnji teden so vse štiri skupine (goriška, beneška in dve tržaški) nastopile v tržaškem Kulturnem domu. Na velikem odru je tako zaživel pravi mladinski gledališki maraton, v katerem je najprej nastopila goriška skupina s svojim Stepping Out Richarda Harrisa (v režiji Sergeja Verča). Nato je skupina iz Benečije prikazala prizor iz Mil-lerjevega Lova na čarovnice in iz Goldonijevih Primorskih zdrah (režija Marjan Bevk), v drugem delu maratona pa sta na oder stopili tržaški skupini. Trst 1 je pod vodstvom Sergeja Verča prikazal serijo dialogov italijanskega dramatika Acchilleja Campanileja, ki so jih združili pod naslovom Tragedije v dveh replikah, Trst 2 pa Ionescove Zavratne igre v režiji Borisa Kobala. Slednje so ob predstavi Stepping Out včeraj ponovili v Gorici, danes (ob 18.30) pa si bo mogoče predstavi beneške in goriške skupine ogledati tudi v Špetru Slovenov. Za nekaj vtisov o prikazanem znanju smo zaprosili dobro poznavalko naše gledališke stvarnosti Bogomilo Kravos. Najprej seveda, ali je bila s prikazano igro zadovoljna. »Naj takoj na začetku pojasnim, da sem sodelovala pri projektu Studio Art kot predavatelj, ki tečajnikom posreduje zgodovinski razvoj gledališkega dogajanja med Slovenci v Trstu. Predavanj pravzaprav nismo utegnili zaključiti, za kakšno preverjanje znanja torej ni bilo priložnosti. Zato nekatere tečajnike poznam na videz, nedvomno pa se mi je pri ogledu produkcije sama od sebe sprožila kritiška žilica. Čeprav kritike ne pišem več, ostaja seveda odnos do stvari in mimogrede se utrne iskrena misel, da bi bilo koristno (za tečajnike same), če bi se zelo resno poglobili in analizirali izvedbo vsakega nastopajočega. Toda zdaj to ni naš namen. Govorimo na splošno in vsaka posplošitev je seveda zelo tvegana, toda na splošno vzeto je bil maratonski prikaz Studia Art zelo dober, sploh se mi zdi, da je to eden najbolj razveseljivih dogodkov na gledališkem področju pri nas: odrski prikaz je bil odličen odraz vloženega truda, talentirani posamezniki so na odru briljirali, Gojenci gledališče šole Slovenskega stalnega gledališča Studio Art so na velikem odru tržaškega Kulturnega doma predstavili sadove celoletnega izobraževanje kroma ostali so jim s svojo igro pripravljali primerno podstat in učinek je bil optimalen. Zato si prav vsi zaslužijo veliko pohvalo. Preskok od amaterizma k študijskemu prijemu je discipliniran pristop k snovi in izvedbi, kar je bilo tokrat vidno. Zasluga mentorjev je, da so tečajnikom vcepili odgovoren odnos do nastopanja. Se vam torej zdi, da je v primerjavi z lanskim letom, viden napredek? Prav v tem odgovornem pristopu je poglavitni napredek. Na lanski produkciji so se osredotočili na prikaz obvladanja lastne telesne izraznosti, kar je seveda (tudi zaradi re-produciranja enih in istih situacij) za tečajnike izjemna priložnost preverjanja sposobnosti, za gledalca pa bolj duhamorno ponavljanje. Tokrat je vsaka skupina pripravila svoj program in ga v mejah sposobnosti izvedla. S tem so ustvarili ekipe, se naučili soodvisnosti in sodelovanja. Vsak je na odru dobil posebno veljavo in nekateri so prav z izjemno odgovornim izdelovanjem lastne vloge obogatili celotno predstavo. Če je bil seveda rezultat na odru tako navdušujoč, če so se »studijevci« tako dobro izkazali, je pri tem treba spet omeniti mentorje, ki so opravili neprecenljivo delo, ker so bili nastopajoči na odru sami, toda nekdo jih je pripravil, da lahko bolj ali manj suvereno prikazujejo, kar so se glede na izbrani tekst namenili prikazati. Primerjava med skupinami je najbrž težka, kljub temu pa: katera vam je bila najbolj všeč? Delo vsake skupine bi lahko pošteno opredelila samo na podlagi analize nekaterih faktorjev, ki vedno vplivajo na odrsko izražanje in seveda na recepcijo. Naj omenim samo, da vsaka skupina izhaja iz svojega prostora in bi jo morali (v sklopu produkcije) soditi glede na obzorje pričakovanja ciljnih gledalcev, ker je namreč vsaka skupina delala posebej. Torej ni šlo za nek skupni izdelek, ampak za posamezne dosežke, ki so prav zato dragoceni, ker prikazujejo različne stvarnosti. Glede na tradicijo in na izhodišča so si Benečija, Goriška in Tržaška popolnoma različne, in to so praviloma mentorji upoštevali, zato je bil tudi rezultat dober. Iz naše, tržaške, perspektive je seveda iz- stopala izvedba Ionescovih Zavratnih iger, pri tem pa je treba takoj dodati, da so mladi že drugo leto skupaj, da ima Trst drugačno izhodiščno pozicijo in da je v tej skupini cela vrsta res talentiranih posameznikov, ki očitno želijo v poklic. Za konec pa še: ali potrebujemo Studio Art tudi v prihodnje? Najprej bi zapela hvalnico tistemu/i, ki je vztrajal/a in organiziral/a Studio Art. Vsako gledališče rabi šolo, to je izkaz njegove vitalnosti. In ta šola je zelo resno zasnovana. Verjamem, da se bo s časom program še izpopolnil in nudil možnost vsakomur, da vstopi, se preizkusi in potem nadaljuje po svoji poti. Kakršnokoli si bo izbral, bo ta izkušnja za vsakogar neizbrisna. Od uspešnosti šole, od nadaljnjega delovanja, od investicije sredstev v ta projekt je odvisna bodočnost gledališča. To ni zgolj fraza, vsakdo, ki se na odru preverja osvoji nekaj izhodiščnega znanja, s tem tudi posebno ljubezen do odra in seveda odgovoren odnos do okolja. Konec koncev, tako, nekaj »amarcordov-skega«: pred točno štiridesetimi leti je bil v tržaškem SG Studio z Jožetom Babičem. Kdor je bil v njem, še vedno zahaja v gledališče, ima to tržaško gledališče za svoje in je kritičen do njegove produkcije, ker mu ni vseeno, kako deluje in v kolikšni meri je uspešno. Gledališče je temeljnega pomena za uravnovešeno razvito družbo in v tem pogledu je Studio Art nujno potreben. (pd) / SVET Sreda, 28. maja 2008 1 3 EVROPSKA UNIJA - Pod okriljem slovenskega predsedovanja povezavi Prvo medparlamentarno srečanje o Balkanu: EU edina prihodnost Slovenski premier Janša je v Evropskem parlamentu pozval k pozitivnemu sporočilu Makedoniji BRUSELJ - Prvo medparlamentarno srečanje o Zahodnem Balkanu v Bruslju se je včeraj sklenilo z ugotovitvijo, da je Evropska unija edina in oprijemljiva prihodnost za Zahodni Balkan, ter s pozivom, naj takšna srečanja postanejo tradicija. Zahodni Balkan je neizbežen v resni razpravi o prihodnosti Evrope, je poudaril premier Janez Janša, predsednik Evropskega sveta. Zahodni Balkan je osrednje težišče ši-ritvene politike EU in kot tak neizbežno poglavje vsake resne razprave o prihodnosti Evrope, je ob robu prvega medparlamentarne-ga srečanja o Zahodnem Balkanu v zgodovini EU poudaril premier. Zato velja na izkušnji tega srečanja zgraditi tradicijo skupnih parlamentarnih srečanj o evropski perspektivi regije, je pozval. EU svoje skupne prihodnosti še nikoli ni tako jasno projicirala v globalni prostor, preko meja Evrope. Današnja generacija Evropejcev ima zgodovinsko priložnost Evropo pripraviti na vlogo globalnega akterja, ki pa jo bomo zmogli polno izkoristiti le, če bomo izpolnili tudi zgodovinsko odgovornost, da naš projekt zaokrožimo tu, v Evropi, je poudaril. Slovenija je za napredek Zahodnega Balkana na poti v EU naredila, kar je lahko, a nekaj težkih izzivov je še pred nami, je premier ocenil uresničevanje napredka Zahodnega Balkana na poti v EU, ki ga je slovensko predsedstvo opredelilo kot eno petih prednostnih tem. "Če bo tudi po 15. juniju situacija na Kosovu stabilna, kot je zdaj, bomo lahko zadovoljni," je ponazoril in dodal, da bo s sporazumom med EU in BiH sklenjen krog podpisov sporazumov o stabilizaciji in pridruževanju, ki odpirajo vrata na pot k članstvu v EU. To daje pozitiven odgovor na vprašanje, ali lahko regijo pripeljemo velik korak naprej, je poudaril. Premier je včeraj v govoru v Evropskem parlamentu pozval k pozitivnemu sporočilu Makedoniji na junijskem vrhu. Medtem ko je Hrvaška že v procesu pristopnih pogajanj, si slovensko predsedstvo želi, da jih EU čim prej začne tudi z Makedonijo. Pozitivno sporočilo z junijskega vrha bi vzpodbudilo reformna prizadevanja, kijih bo potrebno po predčasnih volitvah podvojiti, je menil Janša. Premier je tudi opozoril, da je nadaljnja širitev EU odvisna od ratifikacije Lizbonske pogodbe. "Treba je vedeti, da nadaljnji koraki Zahodnega Balkana na poti v EU sovpadajo z enim temeljnih političnih procesov v EU - ratifikacijo Lizbonske pogodbe," je opozoril. Ključna preizkušnja za Lizbonsko pogodbo bo irski referendum 12. junija. V medparlamentarni razpravi so poslanci izpostavili kandidatko Hrvaško, ki na poti v EU napreduje najhitreje. Slovenski premier je poudaril, da si želi hitrega napredka držav v pristopnih pogajanjih, a da je ta odvisen predvsem od držav, ki se pogajajo z EU, kar lahko "potrdi iz prve roke". Na to je opozoril tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, ki je zatrdil, da si komisija prizadeva za čim hitrejši napredek držav Zahodnega Balkana, a opozoril na nujnost izpolnjevanja določenih pogojev, med katerimi je ključno tudi zagotavljanje dobrih sosedskih odnosov. Dvodnevno srečanje o Zahodnem Balkanu sta skupaj vodila predsednik državnega zbora France Cukjati in predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering. Tokratno medparlamentarno srečanje je bilo izjemno uspešno, saj so bila dosežena tri pomembna spoznanja, je po koncu poudaril predsednik državnega zbora. "Prvi uspeh je, da smo prvič v zgodovini sedeli skupaj za isto mizo vsi predsedniki nacionalnih parlamentov nekdanje Jugoslavije oziroma Zahodnega Balkana," je pojasnil. "Prvič smo sedeli skupaj," je poudaril tudi Pöttering. Najpomembneje za prihodnost Zahodnega Balkana je, da se poslušamo in da se učimo drug od drugega ter tako iščemo rešitve, je po zval. Drugo spoznanje je zelo jasno sporočilo, da je povsod v ospredju jasna in odločna proevropska usmerjenost, tretje pa, da vsi predsedniki nacionalnih parlamentov članic EU in Evropski parlament z veliko pozornostjo in razumevanjem sprejemajo težave, ki jih poudarjajo nacionalni parlamenti dr- žav Zahodnega Balkana, je sicer Cukjati do konca povzel razpravo. Na srečanje o Zahodnem Balkanu z naslovom Doseganje evropske perspektive za Jugovzhodno Evropo so bile povabljene delegacije vseh nacionalnih parlamentov držav članic EU ter predsedniki parlamentov vseh držav Zahodnega Balkana in Turčije. Napredek Zahodnega Balkana na poti v EU je ena petih prednostnih tem slovenskega predsedstva. Na medparlamentarnem srečanju je bilo prvič ob takšnih priložnostih zagotovljeno ločeno tolmačenje v hrvaški jezik, medtem ko je bila za srbski, črnogorski in bosanski jezik skupna tolmaška kabina. Razprava je bila tako tolmačena iz srbskega v hrvaški jezik in obratno, medtem ko sta bila ta dva jezika v Jugoslaviji združenega v enega - srbohrvaščino. "Ob koncu nas je vse prevela zavest, da smo na dobri poti in da je Evropska unija dejansko v prihodnosti resnična opcija, izvedljiva in tudi zagotovo uresničena," je dvodnevno srečanje sklenil predsednik državnega zbora Cukjati. Petra Miklavc (STA) Janez Janša v Evropskem parlamentu IZRAEL - Premier v vse večjih težavah Poslovnež pričal o polnih ovojnicah denarja za Olmerta Ehud Olmert JERUZALEM - Ključna priča v primeru korupcije, ki bi lahko spodnesel izraelskega premiera Ehuda Olmerta, je tožilcem povedala, kako je Olmertu izročala polne ovojnice denarja, ob tem pa namignila, daje šel del tega denarja za Ol-mertovo ljubezen do razkošnih hotelov, poletov in luksuznih izdelkov. Judovsko-ameriški poslovnež Morris Talansky je pričal, daje šla večina denarja, ki gaje izročil Olmertu na sestankih v New Yorku in Jeruzalemu, za njegove politične aktivnosti. Ob tem je dodal, daje Olmertova pomočnica Šula Za-ken pogosto zahtevala denar tudi za druge, osebne izdatke. 75-letni Talansky je dejal, da ni nobenih zabeležk o tem, kako je bil de nar po rab ljen. " Vem le, da je imel rad drage cigare. Vem, da je imel rad peresa, ure. Zdelo se mi je čudno," je na sodišču dejal Talansky. Njegova razkritja bodo še dodatno omadeževala ugled že tako nepriljubljenega Olmerta, proti kateremu poteka že peta preiskava glede spornega financira- nja, odkar je prevzel položaj. Mnogi menijo, da se bo nekdanji odvetnik in nekdanji jeruzalemski župan ob zadnjih obtožbah težko izognil odstopu. Talansky je na zaslišanju dejal, da je bila večina denarja zbrana na srečanjih v New Yorku, na katerih je Olmert nagovarjal ameriške donatorje, ki so nato svoje prispevke pustili na sedežih. Poslovnež je zatrdil, da je Olmert prejel okoli 100.000 dolarjev, ni pa znal povedati, koliko od tega je bilo njegovega denarja. Je pa povedal, da je nekoč račun za Olmer-tov hotel plačal z lastno kreditno kartico. Vse to se je dogajalo v obdobju 19932003, ko je bil Olmert župan Jeruzalema. Nato je bil minister za trgovino, v začetku leta 2006 pa je postal premier. Policija preiskuje, ali je Olmert od Talanskega nezakonito prejel pol milijona dolarjev v obliki prispevkov za predvolilno kampanjo ali podkupnin. Olmert vse obtožbe zanika in trdi, da so bili prispevki zakoniti, če bo proti njemu vložena obtožnica, pa je napovedal odstop. Putin predsednik sveta Rusko-beloruske unije MINSK - Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko, ki trenutno predseduje državnemu svetu Rusko-be-loruske unije, je včeraj ruskega premiera Vladimirja Putina imenoval za predsednika sveta ministrov te unije. "Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko, ki trenutno vodi državni svet Rusko-beloruske unije je imenoval Vladimirja Putina na položaj predsednika sveta ministrov unije," je sporočil predstavnik beloruskega predsednika. V ruski vladi so potrdili imenovanje Putina na položaj, ki ga je prej zasedal nekdanji ruski predsednik vlade Viktor Zubkov. Putin je pred tem že predsedoval državnemu svetu unije, najvišjemu organu te strukture, ki jo sedaj že skoraj leto dni vodi Lu-kašenko. Iranski parlament se je sestal na ustanovni seji TEHERAN - Iranski parlament se je včeraj sestal na ustanovni seji, iranski predsednik Mahmud Ahmadi-nedžad pa je ob tem pozval k enotnosti. "Parlament in vlada bi si morala stati ob strani, ker oba pripadata ljudem," je dejal Ahmadinedžad. "Tisti, ki so bili politični tekmeci, bi morali spet postati bratje," je dejal Ahmadi-nedžad. Predsednika parlamenta še niso izvolili, po pričakovanjih pa naj bi na ta položaj izvolili nekdanjega glavnega iranskega jedrskega pogajalca Alija Laridžanija, ki velja v luči predsedniških volitev prihodnje leto za Ah-madinedžadovega izzivalca. Oba tabora konservativcev - privrženci Ah-madinedžada, Združena fronta branilcev načel, in alternativno krilo, Razširjena koalicija branilcev načel -sta položaj predsednika parlamenta sprva zahtevala zase. Konservativni poslanci pa so nato v nedeljo svojo podporo izrazili Laridžaniju. Gruzija od Rusije zahteva odškodnino za letalo TBILISI - Gruzija je včeraj od Rusije zahtevala odškodnino za izvidniško letalo, ki naj bi ga po ugotovitvah skupine opazovalcev ZN sestrelilo rusko bojno letalo. Gruzija je zahtevo izrazila v protestni noti, ki jo je danes izročila ruskemu veleposlaniku v Gruziji Vjačeslavu Kovalenku. Kot so sporočili z gruzijskega zunanjega ministrstva, Gruzija v noti hkrati Rusijo poziva k umiku okrepitev mirovnih enot, ki jih je Rusija v rusko separatistično regijo Abhazijo napotila to pomlad, ter k preklicu predsedniškega odloka, ki predvideva krepitev vezi z Abhazijo in Južno Ose-tijo. (STA) EVROPSKA UNIJA - Predlog francoskega predsednika Sarkozy za zamrznitev davka na dodano vrednost na nafto PARIZ - Za ublažitev posledic naraščajočih cen goriva predlaga francoski predsednik Nicolas Sarkozy zamrznitev davka na dodano vrednost (DDV) na naftne derivate v državah EU. "Evropske partnerje sprašujem: Če se bo nafta še naprej dražila, ali ne bi bilo pametno zamrzniti DDV na naftne derivate?" je v pogovoru za radio RTL dejal Sarkozy. Do predloga prihaja v času, ko v Franciji že tri tedne potekajo protesti ribičev zaradi visokih stroškov za gorivo, njihovi španski kolegi pa stavkajo za pridobitev pomoči od vlade. Francoski potrošniki plačujejo okoli 19,6-odstoten DDV na gorivo. "Sklepam, da Francija ni edina država, ki se sooča z naraščanjem cen nafte," je dejal Sarkozy, ki bo v drugi polovici letošnjega leta predsedoval Evropskemu svetu. Francoski predsednik je obljubil tudi vzpostavitev sklada, s katerim bi pomagali najbolj prizadetim zaradi draženja nafte. V sklad bi se stekal presežek iz državnih prihodkov od DDV na naftne derivate. Evropska komisija je v odzivu menila, da bi bilo spreminjanje DDV slabo znamenje za države proizvajalke nafte. "S tem bi povedali, da lahko zvišamo cene naftnih derivatov, razliko pa bodo plačali evropski davkoplačevalci. To bi bilo zelo slabo sporočilo, ki ga ne želimo sporočiti," je v Bruslju pojasnil tiskovni predstavnik Evropske komisije. Po drugi strani je francoska ministrica za finance Christine Lagarde menila, da bi skupina sedmih najbolj razvitih držav na svetu (G-7) morala pozvati države izvoznice nafte, naj na naraščanje cen goriva odgovorijo z večjimi količinami načrpane nafte. Nicolas Sarkozy RDEČI KRIŽ - Kellenberger li cen hrane najbolj trpijo revni na vojnih območjih ŽENEVA - Naraščajoče cene hrane še zaostrujejo bedo milijonov revnih, ki trpijo na vojnih območjih od Čada do Afganistana, je opozoril predsednik Mednarodnega odbora Rdečega križa (ICRC) Jakob Kellenberger in ob tem zatrdil, da Rdeči križ ne bo omejil količine pomoči, s katero oskrbuje 52 držav. "Zaradi nedavnega dviga cen hrane in nafte najbolj trpijo revni, ki se že tako le s težavo spoprijemajo s posledicami vojne in nasilja v državah," je povedal Kellenberg in ob tem izpostavil države kot so Čad, Somalija, Jemen, Afganistan in Haiti. Navkljub vedno višjim cenam pa po Kellenbergovih besedah ICRC ne namerava omejiti količine sredstev, zalog vode in medicinske pomoči v 52 državah, kjer pomaga civilnemu prebivalstvu. Poleg tega bo celo povečal pomoč za tiste, ki jih je kriza s hrano najbolj prizadela, kot sta državi Jemen in Somalija. Z ICRC so sporočili, da so leta 2007 za pomoč porabili 575 milijonov evrov, pri čemer je skoraj polovica sredstev šla v afriške države, 21 odstotkov pa na Bližnji vzhod. V pomoč je všteta oskrba z vodo, zdravstveni ukrepi in gradbeni projekti, od katerih je skupaj imelo korist več kot 14 milijonov ljudi. Poleg tega so podpirali zdravstvene ustanove, ki so zdravile skoraj 2,9 milijona ljudi, v kar so vključene tudi zaloge za velike bolnišnice v Afganistanu in namestitev mobilnih zdravniških ekip v Čadu in Sudanu. 1 4 Sreda' 28- maj3 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it ŠTEVERJAN - Zaključil se je regulacijski poseg na Grojnici S poglobitvijo struge Prihodnji teden bodo asfaltirali občinsko cesto in namestili varnostne pregrade Utrjeni bregovi Grojnice pri mostu za v Aščeve bumbaca Na Grojnici se je zaključil regulacijski poseg, s katerim so utrdili in očistili bregove potoka ob občinski cesti, ki vodi v Šte-verjan. Da bi preprečili poplavljanje kmečkih površin in hiše na desnem bregu, so poglobili strugo potoka pod mostom na cesti, ki iz Ščednega vodi proti Aščevim. Doslej je most prepuščal 6,39 metrov kubičnih metrov vode, kar pa je bilo ob večjih deževjih odločno premalo. Pretok vode nizvodno od mostu so obenem ovirale številne skale, težave pa je povzročal tudi potok Visoko, ki se je izlival v Grojnico s pobočja na njenem desnem bregu. »Strugo pod mostom smo poglobili za približno šestdeset centimetrov in jo utrdili s cementno prevleko, zaradi katere bo voda hitreje iztekala,« je pojasnil Vincenzo Bordon iz goriškega deželnega urada za gozdove, ki je pripravil načrt za poseg, nato pa je bil direktor gradbišča. Približno petnajst metrov bregov so po njegovih besedah prekrili s kamnitimi bloki, ki bodo preprečili odnašanje zemlje iz bližnjih kmetijskih površin. Pretok vode so hkrati olajšali z očiščenjem nabrežnih rastlin in drevja ter z odstranitvijo nekaterih večjih skal. Levi breg so utrdili tudi nizvodno od mostu; kamnite bloke pri dnu potoka so utrdili s cementom, pri vrhu pa so špranje napolnili z zemljo, tako da bo brežino prekrilo rastlinje. Ob občinski cesti so postavili tudi nov betonski jašek, ki je dolg en meter, širok pa en meter in dvajset centimetrov. Pred tem je na istem mestu stal jašek s štirideset centimetrskim premerom, kar je bilo odločno premalo. Poseg je skupno stal 97.000 tisoč evrov, ki jih je financirala dežela; dela sta opravili podjetji Val But iz Zuglia in Gerussi iz Čente. Bordon je še napovedal, da bodo prihodnji teden asfaltirali približno 60 metrov občinske ceste za v Števerjan, ob kateri bodo namestili varnostne pregrade. Regulacijski poseg po besedah Bordona naj ne bi imel kvar- nega vpliva na naravno okolje. Rastline bodo v kratkem prekrile utrjene bregove, med kamnitimi bloki, ki so jih postavili na dnu potoka, pa so nalašč pustili špranje, v katerih bodo predvsem ob poletni suši našle zatočišče ribe in druge vodne živali. Bordon si je regulirani predel potoka ogledal pred dnevi; v njem so po njegovih besedah žabe že našle primerno življenjsko okolje, saj v vodi mrgoli paglavcev; te so lahek plen za belouške, ki prihajajo v potok po hrano iz sosednjih gozdov. Da je treba biti pri regulacijah strug zelo pozorni na ohranjanje čim bolj naravnega videza vodotokov, opozarjajo pri naravovarstveni organizaciji Legambiente, ki je skupaj z dijaki tehničnih zavodov D'Annunzio iz Gorice in Brignoli iz Gradišča opravila serijo analiz na Pevmici in Grojnici. Na podlagi zbranih podatkov je kakovost vode obeh potokov dobra; to še predvsem velja za njun zgornji del, medtem ko se ob izlivih v Sočo stopnja onesnaženosti poviša. Vzrok za višjo stopnjo fekalnih bakterij ob izlivih je treba iskati v nezakonitih greznicah, iz katerih onesnaženost pronica do vodotokov. Na Grojnici bi se moral problem rešiti, ko bo družba Irisacqua zgradila hidravlično napravo v ulici Generale Chinotto, medtem ko še vedno ni rešitve na obzorju za fekalno onesnaževanje Potoka, ki teče sredi Pevmskega parka in se izliva v Sočo pri Pevmskem mostu. Potok, ki ga poleg številnih žuželk naseljujejo tudi postrvi, v svojem zadnjem delu prečka območje s številnimi stanovanjskimi hišami, ki očitno nimajo urejenih greznic. Zaradi onesnaženosti je v nevarnosti tudi primorski koščak, ki živi v Grojnici, Pevmici in Potoku; potočni rak, ki ga v stroki poznajo z latinskim imenom Austropotamobius pal-lipes, velja za ogroženo vrsto, zato pa je treba biti pri vseh posegih v vodne ekosisteme zelo pozorni. (dr) 9. JUNIJA Okoljska konferenca treh občin Čezmejna konferenca o okolj-skih vprašanjih, ki jo bodo skupaj priredile občine Gorica, Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba, bo 9. junija med 9. in 15. uro v občinski sejni dvorani v Gorici; ob treh občinah je sopriredi-telj tudi Univerza v Novi Gorici, ki problemom onesnaževanja, zaščite in upravljanja okolja namenja specifičen študijski program. Na italijanski strani pa so k sodelovanju povabili tudi izvedence s Tržaške in Videmske univerze. Predmet junijskega zasedanja bodo okoljski vozli, torej ne samo solkanska Livarna in potok Koren, večna kamna spotike v čezmejnih odnosih, temveč vsa okoljska vprašanja na goriškem čezmejnem ozemlju, vključno z onesnaževanjem gostega prometa na italijanski strani meje in z učinki industrije na območju FJK. Po uvodnih nagovorih treh županov bodo na vrsti poročila o okolj-skih vprašanjih, kot jih zaznavajo lokalne skupnosti, o vlogi dežele FJK ter monitoringu površinskih voda in zraka. Sledil bo vsebinski sklop na temo ravnanja z odpadki in čezmejnega transporta onesnaževalcev okolja s posebnim poudarkom na Kornu in emisijah. V sklepnem delu zasedanja bodo iskali poti za skupne projekte in ukrepe, zaključili pa bodo z okroglo mizo, pri kateri bodo ob izvedencih sodelovali trije župani in jo bosta vodila Mladen Franko z novogoriške univerze in Bruno Agricola, generalni direktor na direktoratu za varstvo okolja pri italijanskem ministrstvu za okolje. Ob predstavnikih krajevnih ustanov - IRIS, Komunala, Zavod za zdravstveno varstvo itd. - in pristojnih občinskih oddelkov bodo angažirani tudi izvedenci z dežele FJK in Okolj-ske agencije Republike Slovenije. SOVODNJE - Združeni v občinskem svetu Upravo opozarjajo na nerešene vozle Svetniška skupina Združeni je posredovala sporočilo v zvezi z zadnjo sejo sovodenjskega občinskega sveta, ki je potekala prejšnji torek. Na zasedanju je opozicijska svetniška skupina podprla predloge občinske uprave, ki so zadevali konvencijo z goriško pokrajino za sanacijo odlagališča pri Malnišču, dopolnila h konvenciji za skupno upravljanje tajniške službe, skupno davčno službo, pravilnik o javnem zasedanju občinskega odbora za obravnavo urbanističnih zadev in spremembo v proračunu. V uvodnem delu zasedanja so svetniki skupine Združeni postavili več svetniških vprašanj. Vlado Klemše je opozoril na nedokončano popravilo pokrova betonskega jaška na pločniku Prvomajske ulice v bližini osnovne šole. Na problem je Klemše opozoril že lansko jesen, vendar ostaja zadeva na mrtvi točki. Peter Černic je spregovoril o težavah, ki so nastale po posegu na Brežičih na Vrhu blizu cerkve, kjer se po dežju nabira voda. Asfaltiranje ceste je dodatno dvig- nilo dostop v tamkajšnjo hišo, tako daje nekoliko oviran izhod in vhod z avtomobilom. To bi bilo mogoče odpraviti z manjšim posegom. Julijan Čavdek je predlagal, naj se v Rubijah preveri nevarnost, ki jo predstavlja lipa, ki se nagiba proti cesti v bližini križišča za Vrh, župana pa je vprašal o novostih glede pobude za ureditev namakalnega omrežja, za katerega je prejšnja deželna uprava namenila v desetletno postavko 1.800.000 evrov. Čavdek je tudi ocenil, da ne bi bilo najbolj lepo, ko bi nova deželna uprava ta denar preusmerila drugam in bi kmečki sektor v občini Sovodnje izgubil edinstveno priložnost za razvoj. Kristjan Tommasi je opozoril na okvaro vodnih cevi v telovadnici in pozval upravo, naj se problem čim prej reši, da ne bo večje škode in stroškov. Vprašal je tudi, če so novosti glede napeljave hitre internetne povezave, za katero je vse več povpraševanja, saj je dostop na internet in elektronsko pošto z navadno telefonsko linijo zelo težaven. GORICA - UPI dodelil prispevek pokrajini Uresničujejo permanentno omizje za vprašanja mladih Goriška pokrajina je dala pobudo za permanentno omizje mladih, hkrati pa še za omizje odbornikov, ki se ukvarjajo z mladinsko problematiko. To je včeraj povedala pokrajinska odbornica Licia Rita Morsolin in pojasnila, daje to pot ubrala na prigovarjanje občinskih uprav, ki si želijo koordinacije in povezovanja v sistem. Do omizja odbornikov naj bi prišlo še letos, je navedla Morsolinova in dodala, da zamisli, kako spodbujati vključevanje mladih, imajo na pretek, da pa je osnovni problem denar. Na pomoč jim je priskočila zveza italijanskih pokrajin UPI, ki je goriški pokrajini dodelila izredni prispevek 40 tisoč evrov iz ministrskega sklada. To je storila na podlagi javnega razpisa, na katerem je s projektom konkuriral tudi Center multimedijskih komunikacij, ki deluje v okviru goriške pokrajine. Leta se je na državni ravni uvrstil med štirinajst najbolje ocenjenih projektov. Zveza UPI je prejela okrog štirideset projektov, v nekaterih primerih jih je predstavila naveza več pokrajin, kljub temu pa je goriški projekt izstopal, »kar predstavlja za nas posebno zadoščenje,« je poudarila odbornica. Licia Rita Morsolin bumbaca Dodeljeni denar bodo uporabili v dolgotrajnem postopku za vzpostavitev koordinacije vseh javnih in zasebnih sredin, ki se na teritoriju posvečajo mladim, od občin in centrov Informagiovani do društev in župnij. V takšno koordinacijo bodo mladi aktivno vključeni. Vzporedno bodo uresničili še vrsto inštrumentov deželne relevance, na primer Forum mladih, omizje pokrajinskih odbornikov za mladinska vprašanja in permanentno pokrajinsko konferenco, in sicer z namenom, da bodo mladi preko aktivne participacije dozorevali zavest o lastni vlogi v družbi. GORICA - Občina Na vrsti ugovor Slovenske skupnosti Damijan Terpin bumbaca Goriška občinska uprava čaka tudi na pravno mnenje stranke Slovenske skupnosti o sklepu, na podlagi katerega v mestnem središču ne bodo več razobešali javnih razglasov v slovenskem jeziku. Najprej bodo ugovor preučili, šele nato se bo župan Etto-re Romoli srečal z delegacijo SSk in z njenim deželnim tajnikom Damijanom Terpinom. »Ker so z italijanskega ministrstva za zunanje zadeve prejeli zahtevo po pojasnilih, saj dobiva zadeva mednarodno razsežnost, so na goriški občini razumeli, da se ne morejo šaliti,« je včeraj poudaril Terpin in napovedal, da bo pravno mnenje izročil goriški občini danes dopoldne. Na občini so potrdili, da jih je iz Farnesine poklical ministrov sodelavec, ki je poverjen za odnose med Italijo in Slovenijo; telefonski klic iz Rima je posledica pogovora, ki ga je generalni direktor za bilateralo pri slovenskem zunanjem ministrstvu Bogdan Benko imel z italijanskim veleposlanikom Danielejem Vergo. Pri pripravi dokumenta so s Terpinom sodelovali nekateri kolegi ter tržaška odvetnika in predstavnika SSk Peter Močnik in Andrej Berdon. V njem dokazujejo nezakonitost sklepa z dodatnimi argumenti, ki bodo znani danes. »Pravno mnenje, ki gaje pripravil odvetnik Paolo Vizintin, ponavlja to, kar smo zapisali v našem svetniškem vprašanju,« je ocenil Terpin, ki naj bi se sestal z Romolijem v petek dopoldne. Danes in jutri bo namreč župan odsoten, v petek pod večer pa se bo udeležil klepetalnice Goriškega loka, na kateri bo sodeloval tudi županski protikandidat na lanskih volitvah Andrea Bellavite. Na goriški občini so potrdili, da po prejemu pravnega mnenja SKGZ-ja pričakujejo še dokument SSk; zatem se bodo občinski funkcionarji lotili preverjanja obeh ugovorov, na osnovi ugotovitev pa bo občina odločala o morebitnih spremembah sklepa. Terpin se je medtem spet obrnil na Ljubljano, na predsednika vlade Janeza Janšo in na zunanjega ministra Dimitrija Rupla, tokrat pa se jima zahvaljuje »v imenu Slovenske skupnosti in vseh Slovencev v Italiji za hiter in zelo učinkovit odziv na naš dopis z dne 22. maja, s katerim smo vas prosili za intervencijo pri državnih organih Republike Italije v zvezi s sklepom goriškega občinskega odbora«. »Vabilo italijanskemu veleposlaniku na razgovor na ministrstvu za zunanje zadeve nedvomno predstavlja pomembno politično-diplomatsko gesto, ki je pri nas, tudi v javnih občilih, zelo močno odmevala. Poteza dokazuje, da Republika Slovenija in njena vlada zelo pozorno spremljata življenje slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, saj že dolgo časa ne pomnimo, da bi slovensko zunanje ministrstvo reagiralo s tako pomembno potezo in tako hitro,« piše Terpin in dodaja: »Intervencija je imela zelo blagodejni učinek na celotno slovensko narodnostno skupnost v Italiji, ki se večkrat čuti ogroženo, včasih pa je bila celo nekoliko osamljena v svojih prizadevanjih za obstoj in uveljavitev legitimnih narodnostnih pravic. Prepričani smo - tako Terpin -, da bo vpoklic italijanskega veleposlanika na pogovor učinkoval tudi v razmerju do naših sogovornikov na goriški občini, pa tudi na italijanske državne organe nasploh, saj je Republika Slovenija dala jasno vedeti sosednji Republiki Italiji, da v okvir dobrososedskih odnosov in sodelovanja med državama sodi tudi spoštovanje pravic pripadnikov narodnih manjšin.« (dr) / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 28. maja 2008 15 GORICA - Sklep občinskega odbora spreminja dosedanji parkirni režim Modre cone v mestnem središču bodo odslej dražje GORICA - Festival S filmi v • • • Sirijo kulturo Lastniki naprav za brezgotovinsko plačevanje parkirnine se bodo na družbo IRIS lahko obrnili do 10. junija miru Parkiranje v ožjem mestnem središču bo v kratkem za 20 centov dražje. Včeraj je občinski odbor namreč sprejel napovedani sklep, ki določa povišanje parkirnin v ožjem središču oziroma v coni A, kjer je ena ura parkiranja doslej stala 80 centov. Tarifo bodo povišali na en evro, parkirnina v coni B, ki znaša trenutno 60 centov na uro, pa bo ostala nespremenjena. Sklep je stopil v veljavo takoj po odobritvi, vendar je njegovo izvajanje povezano s prilagajanjem parkirnih avtomatov. Podžupan Fabio Gentile je včeraj povedal, da bodo tehniki družbe IRIS uskladili avtomate v nekaj dneh. »Drugačna pravila bodo veljala za tiste, ki se poslužujejo naprav za brezgotovinsko plačevanje parkirnine Europark,« je dodal Gentile in pojasnil: »Občanov, ki so se opremili s temi napravami, je približno 2.200. Le-ti bodo imeli nekaj več časa na razpolago, zato da gredo na sedež družbe IRIS, kjer bodo naprave uskladili z novimi tarifami. S poveljnikom mestnih redarjev Marcom Muzza-tijem sva se dogovorila, da bodo uporabniki naprav Europark lahko to naredili do 10. junija.« Gentile je tudi napovedal, da bodo mestni redarji in njihovi pomočniki s pisnimi sporočili opozarjali avtomo-biliste, ki uporabljajo naprave za brezgotovinsko parkiranje, naj stopijo do okenca podjetja za javne storitve IRIS. Le-to je odprto ob ponedeljkih, sredah in petkih med 8.30 in 12.30, ob torkih in četrtkih pa med 14.30 in 15.30. V kratkem naj bi osebje družbe IRIS tudi spremenilo dosedanjo razporeditev modrih con v mestu. Občinski svet je namreč pred časom sklenil, da bodo modre cone ukinjene na trgu Sv. Antona ter v ulicah Colombini, Margotti, Randaccio, To-minz in Bellini. Skupno je v teh ulicah približno sto parkirnih mest, ki jih bo mogoče z uvedbo novega sklepa odslej uporabljati brezplačno, vendar za določen čas. Na trgu Sv. Antona, kjer je približno 40 parkirnih mest, bo na dvajsetih parkirnih mestih treba uporabljati parkirno uro, na preostalih pa bo parkiranje popolnoma prosto. Spremembo bodo uvedli tudi v ulici De Gasperi, kjer bo parkiranje v popoldanskih urah brezplačno. (Ale) Parkirni avtomat na goriški ulici bumbaca GORICA-DOBERDOB - V drugem tednu junija na slovenskih nižjih srednjih šolah Dodatna preizkušnja na izpitu »Mali maturantje« bodo morali letos izpolniti tudi test zavoda INVALSI iz znanja slovenščine in matematike ROMJAN - Zaključna prireditev štirih sekcij slovenskega vrtca Slovo od šolskega leta s pesmijo in poskočnimi plesi Nastopajoči in občinstvo v Romjanu bumbaca Preko sto otrok, ki obiskujejo štiri sekcije slovenskega vrtca v Romjanu, je v soboto pokazalo svoje pevske in plesne sposobnosti. Zaključna prireditev je potekala ob prisotnosti staršev, dedkov in prijateljev, ki so do zadnjega kotička napolnili telovadnico v Romjanu in navdušeno ploskali malim protagonistom radostnega dogodka. Uvodno pevsko točko so oblikovali vsi otroci skupaj, nato pa so zaplesali najstarejši. Malčki, ki obiskujejo sekcijo vrtca v Ronkah, so se predstavili s plesi in vencem narodnih pesmi, ki so se jih naučili v okviru delavnic pod vodstvom Vesne Tomsič. 31 srednjih otrok se je za zaključno prireditev spremenilo v simpatične račke, ki so zaplesale in zapele ob spremljavi harmonikarja Aljoše Sakside. Ob koncu so besedo ponovno prevzeli najstarejši otroci, ki bodo septembra prvič prekoračili šolski prag. V tradicionalnih oblačilih, ki sijih ameriški univerzitetni študentje nadenejo ob diplomi, so se poslovili od vrtca z recitacijo in pesmijo. Izročili so jim diplomo, medtem ko so mlajši otroci prejeli kokardo. (Ale) Tretješolci nižje srednje šole Ivan Trinko iz Gorice in njihovi vrstniki iz Doberdoba se pripravljajo na »malo maturo«. Državni izpit ob zaključku prvega ciklusa obveznega šolanja se bo na šolah Trinko in v Doberdobu začel v drugem tednu junija, ob običajnih pis nih pre izkuš njah pa bodo mo ra li le -tos učenci izpolniti tudi test zavoda INVALSI (»Istituto nazionale per la va-lutazione del sistema educativo di is-truzione e di formazione« - Državni inštitut za ocenjevanje vzgojnega in iz-obra že val ne ga sis tema). Gre za novost, ki zadeva vse nižje srednje šole v Italiji in je predvidena po zakonu 176 z dne 25. oktobra 2007. Cilj vprašalnika je ovrednotenje stopnje znanja in dojemanja učne snovi, ki so jo učenci dosegli ob zaključku nižje srednje šole. Letošnje preverjanje bo zadevalo znanje italijanščine - oziroma slovenščine pri dijakih slovenskih šol - in matematike. »O teži, ki jo bo test zavoda INVALSI imel pri končni oceni učencev, bo odločala profesorska komisija,« je povedala ravnateljica šole Trinko Elizabeta Kovic, ravnateljica Večstopenjske šole Doberdob Sonja Klanjšček pa k temu dodaja: »Komisija bo odločitev sprejela na umestitve-ni seji, ki bo potekala dan pred začetkom izpitov. Vsekakor je pričakovati, da bodo profesorji pri končnem ocenjevanju v glavnem upoštevali dosežke tretješolcev v ostalih nalogah, izid testa zavoda INVALSI pa bo služil kot dodatno potrdilo.« Izpiti za »male maturante« se bodo na šoli Trinko začeli v torek, 10. junija, na doberdobski Večstopenjski šoli pa v sredo, 11. junija. Najprej bo na vrsti slovenska naloga, nato naloga iz italijanščine, razpored ostalih pisnih nalog in ustnih izpitov pa bo odvisen od datuma, ki ga bodo na italijanskem ministrstvu za šolstvo določili za preverjanje znanja jezika in matematike INVALSI. Po prvih navodilih bi morali nižješolci opraviti test v sredo, 17. maja, datum pa ni še bil potrjen. Na go riš ki šoli Trin ko se na »ma -lo maturo« pripravlja 36 učencev, v Dober do bu pa dvajset tretješol cev. Medtem ko so bili lani vsi učenci prepuščeni k izpitom, je ministrstvo za šolstvo letos ponovno uvedlo prakso izpred dveh let. Le-ta predvide va, da ocenjevalna komisija na podlagi celoletnih rezultatov tretješolcev odloča, če so le-ti pre pu šče ni k zaključ ne mu izpitu. (Ale) S tretjo izvedbo festivala »Un film per la pace» združenje Windcloak, pokrajina in občina Medeja širijo kulturo miru in pro-movirajo filme na mirovniško temo. Prireditelji festivala so prejeli 60 filmov iz Italije, Portugalske, Španije, Francije, Velike Britanije, Nemčije, Poljske, Tajske, Kanade, Izraela in ZDA. Umetniško vodstvo festivala je nato izbralo 24 filmov, ki so jih uvrstili v tekmovalni spored in porazdelili med osem šol. Med temi so italijanska liceja iz Gorice in Tržiča, slovenski licejski pol Trubar-Gregorčič, trije lice-ji iz Vidma, Trsta in Pordenona, Gimnazija Nova Gorice in italijanska gimnazija iz Kopra. Na vsaki šoli so predvajali tri filme, dijaki pa so izbrali najlepšega. Osem pol-finalistov so v nadaljnji fazi ločili v dve sekciji; v prvo so vključili kratkometražce, v drugo pa celovečerne filme. V ponedeljek so v dvorani Fundacije Goriške hranilnice predvajali štiri filme, danes in v petek, obakrat z začetkom ob 18. uri in s prostim vstopom, pa bodo predvajali ostale. Filme ocenjuje publika, med katero so številni študentje Videmske in Tržaške univerze ter predstavniki združenj, ki so vključene v pokrajinsko konzulto za mir. Ponedeljkovo projekcijo so uvedli podžupan iz Medeje Fabio Gallas, direktor Fundacije Goriške hranilnice Giuseppe Bragaglia in pokrajinski odbornik Marko Marinčič, ki je poudaril, da je tretja izvedba festivala naredila kakovostni skok; na njej so namreč filmi iz vsega sveta, njihova kvaliteta pa je zelo visoka. Posrečena je tudi formula festivala, ki predvideva predvajanja po šolah z namenom, da se promovira film kot sredstvo za spoznavanje družbe in za razmišljanje o vprašanjih miru, človekovih pravic, etnične in rasne nestrpnosti. Marinčič je še dodal, da se v Hiši filma na Travniku rojeva pokrajinska mediateka, pri nastanku katere sodelujejo univerzitetna smer Dams, družba Transmedia, Kinoatelje in združenje Amidei. V mediateki bodo zbrani tudi vsi filmi, ki so se prijavili na festival. Iz polfinalnega izbora bodo izbrali dva kratka in dva dolgometražna filma, ki jih bo ocenila strokovna žirija. Njen predsednik je režiser Franco Giraldi, člani pa so odbornik Marinčič, predsednik združenja Crelp Silvano Buttignon, umetniški direktor festivala Enrico Cammarata, direktor deželnega programa RAI3 Roberto Colli-ni, direktor deželne filmske komisije Paolo Vidali, Marcella Rosi z goriškega Dam-sa, Pierluigi Pintar iz združenja Amide-i in producentka Antonella Perrucci. Zmagovalca festivala bodo proglasili na koncertu za mir, ki bo pri spomeniku Ara Pacis v Medeji 20. julija. (dr) GORICA Razstava železniškega modelarstva V Hiši Morassi v goriškem grajskem naselju bodo v petek odprli deseto razstavo z naslovom Modeli v srednji Evropi, ki jo prireja društvo prijateljev železniških prevozov in bo na ogled do nedelje, 8. junija. Prikazane bodo različne vrste modelarstva, prevladovalo pa bo železniško modelarstvo, ki ima privržence tudi v Sloveniji in Avstriji, zato goriško razstavo promovirajo v treh jezikih. Tokratni prikaz bo posvečen vlakom Trans Euro Express, ki so od leta 1957 do 80. let dvajsetega stoletja povezovali glavna evropska mesta. Petkovo odprtje bo ob 18. uri, razstava pa bo na ogled med torkom in petkom od 16. do 19. ure ter v soboto in nedeljo od 9.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure. Omogočili so jo goriška pokrajina in občina Gorica, Fundacija Goriške hranilnice, zadruga COOP, zavarovalnica INA Assitalia, zadruga Grande Carro, center Modelland Train in prodajalna Copis. 2 0 Torek' 27' maJa 2008 GORIŠKI PROSTOR / NOVA GORICA - Člani SABS-a v Ljubljani spremljali razpravo o azbestnem zakonu Zahtevajo pravice za vse izpostavljene azbestu »Med obolelimi niso le delavci, temveč tudi prebivalci iz okolice tovarn«- Danes odločitev državnega zbora Člani območnega sindikata severne Primorske Zveze SABS (Sindikat azbestnih bolnikov Slovenije) so se včeraj dopoldne napotili v slovenski državni zbor v Ljubljano, da bi spremljali razpravo o noveli azbestnega zakona, s katero naj bi se krog upravičencev po zakonu razširil tudi na okoliške prebivalce, ki so bili izpostavljeni azbestnemu prahu. Novelo je ob predhodni uskladitvi z zvezo SABS v postopek sprejemanja vložila poslanska skupina Zares. Člani SABS-a so na pot krenili v Goriških Brdih, v Novi Gorici pa so se jim pridružili še predstavniki evro-regijskega azbestnega združenja EARA in delovnih invalidov zveze ANMIL, ki podpirajo prizadevanja slovenskih kolegov. »Skupaj smo močnejši,« je o podpori kolegov iz Italije povedal Ernest Žnidar-čič, območni sekretar Zveze SABS. Pred odhodom v Ljubljano so jih pozdravili tudi župani nekaterih severnoprimorskih občin. Državni zbor bo po včerajšnji razpravi o noveli zakona odločal med današnjim zasedanjem. Včeraj so podporo predlogu, da se krog upravičencev razširi tudi na okoliške prebivalce, napovedali opozicijski poslanci, medtem ko se v SDS, NSi in SLS zavzemajo, da se problematika uredi v okviru celovitega sistema. Predstavniki azbestnih bolnikov so v začetku aprila peticijo z več kot 4.000 podpisi za ustrezno zdravstveno in socialno varnost državljanov, izpostavljenih azbestu, izročili tudi predsedniku državnega zbora Francetu Cukjatiju. Vlada in matični odbor predlogu nasprotujeta, azbestni bolniki pa so po drugi strani prepričani, da prinaša dobre vsebinske rešitve. Novelo zakona o odpravljanju posledic dela z azbestom so poslanci Zares v parlamentarno proceduro vložili februarja. Veljavni zakon se omejuje zgolj na osebe na tistih delovnih mestih, kjer so bile izpostavljene azbestu, v Zares pa bi krog upravičencev razširili tudi na okoliške prebivalce, ki so bili azbestnemu prahu prav tako izpostavljeni. Vlada se s predlogom ne strinja, poroča Slovenska tiskovna agencija, saj meni, da bi bilo azbestno problematiko bolj smiselno rešiti v okviru celovitega sistema zagotavljanja državnih pomoči prebivalcem. Tudi matični odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je sprejel sklep, da novela ni primerna za nadaljnjo obravnavo, saj je večina članov odbora sledila stališču vlade. V Zvezi sindikatov azbestnih bolnikov Slovenije (ZSABS) pa so prepričani, da je omenjeni zakon dober temelj, zaradi negativnega mnenja vlade o noveli pa bo po njihovem mnenju prišlo Plakati z dovolj zgovornim sporočilom fotok.m. do resnega zastoja v urejanju problematike, še navaja STA. »Že od nastanka tega sindikata nismo bili zadovoljni z nobenim zakonom, še posebno pa ne s tem, ki ga je naredila aktualna vlada. Ljudje umirajo! Za te zadeve se daje drobiž,« pravi Žnidar-čič, ki meni, da je predlagana novela zakona za azbestne bolnike zelo pomembna. V podporo kolegom so v Ljubljano odpotovali tudi goriški pokrajinski predsednik zveze ANMIL Emil Jelen, med predstavniki organizacije EARA pa je bil tudi njen predsednik Roberto Fonda. Slednji poudarja, da ima dežela Furlanija-Ju-lijska krajina sicer enega najboljših zakonov na svetu, kar se tiče azbesta, toda pravice azbestnih bolnikov so teptane, sodišča so polna primerov, ljudje pa umirajo »Ne zahtevamo nemogočega, le minimalne pravice,« je pred odhodom v Ljubljano povedal Fonda. V Novi Gorici so člane omenjenega sindikata pričakali tudi nekateri župani severnoprimorskih občin in tako pokazali podporo njihovemu prizadevanju: Zlatko Martin Marušič iz občine Miren-Kostanjevica, Andrej Maffi iz občine Kanal in Franc Mužič iz Goriških Brd, pridružil pa se jim je še državni svetnik, No-vogoričan Matej Arčon. Slednji nima veliko upanja glede sprejetja novele zakona, čeprav bi si želi, da bi bila sprejeta. »Če novela zakona pade, sem pripravljen pomagati tako, da v državnem svetu pripravijo nov zakon in ga vložijo v parlamentarno proceduro,« je v včeraj povedal Arčon. »Včasih smo imeli v naši občini ta "privilegij", da smo imeli industrijo z azbestom, obresti, ki jih danes zaradi tega plačujemo pa so hude bolezni, ki ne prizanašajo ne mladim ne starejšim,« pravi Andrej Maffi, župan kanalske občine. Tovarna Salonit Anhovo, ki je leta in leta delala izdelke iz azbesta, stoji namreč v tamkajšnji občini. Med obolelimi pa niso le delavci, ki so v tovarno hodili služit kruh iz bližnje in širše okolice, pač pa tudi krajani, tako da je azbestoza zaznamovala celotno dolino. »Država, domovina, mora poskrbeti tudi za te ljudi,« meni Maffi. Njegov mirenski kolega Zlatko Martin Marušič je bil pred odhodom sindikalistov optimističen glede sprejetje omenjene novele zakona, tudi briški župan Franc Mužič je izrazil vso svojo podporo noveli. »Nujno je, da oblast začuti, da je treba ljudem, ki so oboleli zaradi tedanjega širšega družbenega interesa, pomagati,« je prepričan Mužič. Katja Munih ŠEMPETER - Na podlagi vladne uredbe Občina uvaja varčevalne ukrepe Svetilka na šempetrski ulici foto km. Slovenska vlada je lani z uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja uveljavila eno najstrožjih tovrstnih uredb v evropskem in celo svetovnem merilu. Ta za javno razsvetljavo predvideva le uporabo uličnih svetilk, ki sevajo samo navzdol, letna poraba elektrike vseh svetilk v posameznih občinah pa ne sme presegati vrednosti 44,5 kilovatne ure elektrike na prebivalca. Prilagoditev oziroma zamenjava obstoječih svetilk z ustreznimi mora biti opravljena do leta 2017. Občina Šempeter-Vrtojba se je na omenjeno uredbo hitro odzvala in izdelala študijo, ki je pokazala, da v občini poraba javne razsvetljave znaša 97 kilovatnih ur na prebivalca letno, kar je več kot podvojena predpisana vrednost. Zgledu naj bi kmalu sledile tudi občine Nova Gorica, Brda in Tolmin. Na podlagi popisa javne razsvetljave, ki ga je za občino izdelala Goriška lokalna energetska agencija (Golea), se je pokazalo, da je v občini Šempeter-Vrtojba 961 uličnih svetilk. Glede na visoko številko porabe električne energije, so v občini že začeli izvajati ukrepe varčevanja z elektriko: od lanskega oktobra od polnoči dalje vsako drugo ulično svetilko izklopijo. Samo s tem ukrepom bodo prihranili 15 tisoč evrov letno, porabo elektrike pa bodo znižali na 77 kilovatnih ur na prebivalca letno in se s tem približali slovenskemu povprečju, ki znaša 70 kilovatnih ur. »Po letu 2017 bodo kršitelji - upravljavci razsvetljave plačevali 12.000 evrov globe,« opozarja Stojan Ščuka, direktor agencije Golea. »Javna razsvetljava nas tudi veliko stane,« dodaja župan občine Šempeter-Vrtojba, Dragan Valenčič. Do leta 2006 je občina za javno razsvetljavo porabila med 45 do 62 tisoč evrov letno, lani in letos pa se je oziroma se še bo ta strošek tudi zaradi novih investicij v javno razsvetljavo povečal na 80 tisoč evrov. Tarifa, namenjena javni razsvetljavi, pa vključuje tudi porabo elektrike za semaforje, razsvetljavo kulturnih spomenikov, cerkva, tunelov in dekorativno razsvetljavo fasad. Poleg omenjenega nočnega izklapljanja vsake druge svetilke se je občina odločila še za druge varčevalne ukrepe. Omenjeni popis je namreč razkril, daje približno polovico vseh svetilk v občini treba zamenjati, saj so zaradi svetlobnega sevanja tudi navzgor neustrezne, polovico pa le obnoviti. Svetilke bodo tako opremili z varčnimi žarnicami in nanje namestili izbočeno steklo, ki učinkoviteje razprši svetlobo in tako osvetli večji del ulice kot navadno steklo. Z manjšim številom svetilk bodo tako dosegli večjo raz-svetlitev, s poenotenjem vseh luči pa lepši videz ulic. Natančni izračun, koliko bo občina odštela za menjavo in obnovo svetilk, sicer še ni izdelan, župan pa pričakuje, da bo znašal okrog 150 tisoč evrov. S15 do 20 tisoč evri, kolikor jih bodo za to letno namenili iz občinskega proračuna, bi investicijo poplačali nekje do leta 2017, ob tem pa računajo še na prihranek, ki ga bodo dosegli z omenjenimi ukrepi. V bodoče bodo v občini izdelali študijo možnih prihrankov in sprejeli strategijo razvoja javne razsvetljave. (km) SPDG še jutri zbira prijave Vsakoletno srečanje obmejnih planincev bo letos v Mavhinjah na Tržaškem, v priredbi SPDT, in s pohodom na 323 metrov visoko Grmado ter obiskom Grofove jame. Potekalo bo v nedeljo, 8. junija. Goriški planinci bodo ob srečanju poskrbeli tudi za avtobusni prevoz. Prijave bodo sprejemali še jutri med 19. in 20. uro na društvenem sedežu, Verdijev korzo 51/int. v Gorici, oz. do oddaje razpoložljivih mest. Planinsko srečanje se bo začelo z dvema pohodoma. Daljši (okrog štiri ure) bo iz Mavhinj na Grmado, in sicer po vertikali SPDT in naprej v Grofovo jamo, organizator pa pripravlja tudi krajši krožni pohod Mavhinje-Cerovlje-Mavhinje. Družabni del srečanja s kulturnim sporedom bo v Praprotu v popoldanskih urah. V Novi Gorici o Harrahsu Novogoriška Fakulteta za uporabne družbene študije prireja srečanje na temo Harrah's po Harrah'su, ki bo danes ob 18. uri v veliki dvorani mestne občine Nova Gorica. O tem, kaj je danes mogoče reči o projektu velezabavišča, o razvojnih možnostih goriške regije in o igralništvu v Sloveniji v splošnem bodo razpravljali Mirko Brulc, novogoriški župan, Tilen Majnardi, vodja korporativnega komuniciranja v HIT-u, Matej Makarovič iz Fakultete za uporabne družbene študije in Lan Pečjak, predstojnik Nacionalnega inštituta za psihoterapijo. (km) Okvara na povezavi Včeraj je prišlo do okvare na računalniškem omrežju zdravstvenega podjetja, ki povezuje ambulante v Gradišču, Krminu in drugih krajih s centralnim sedežem. Zaradi tega niso mogli izročati izvidov in opravljati rezervacij. Tehniki podjetja Insiel so se takoj lotili popravil, zato pa bi morala danes računalniška povezava spet delovati. Sodomaco v državni knjižnici V državni knjižnici v Gorici bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo »Malechiaro«, ki jo je napisal Gianfranco Sodomaco. Ob prisotnosti avtorja bo spregovoril Silvio Cumpeta. Alternativa cesti V dvorani Fundacije Goriške hranilnice v Gorici bo danes ob 11. uri zaključno srečanje v okviru projekta »Unalternati-va alla strada« (Alternativa cesti), v okviru katerega je skupnost Arcobaleno priredila tečaj vrtnarstva. V Zagraju o ladjedelnici V občinski knjižnici v Zagraju bo danes ob 18. uri okrogla miza ob stoletnici tržiške ladjedelnice. Spregovorili bodo županja Eli-sabetta Pian, odbornik za kulturo Nevio Delbello, zgodovinarka Loredana Panari-ti in pokrajinski odbornik Marino Visin-tin; sledilo bo odprtje fotografske razstave o ladji Oceanic. NOVA GORICA Za Goriško se bodo borili tudi z oglasi Člani Foruma za Goriško (-FZG) so se na ponedeljkovi seji izrekli za podporo posvetovalnemu referendumu o pokrajinah, prav tako podpirajo nastanek samostojne pokrajine na območju sedanje Goriške statistične regije. O imenu pokrajine pa naj odločijo ljudje. Pri Forumu se sicer zavzemajo za ime Goriška pokrajina, kar je po njihovem mnenju primernejše od vladnega predloga imena Severna Primorska. Lani so člani FZG v podporo imena Goriška za bodočo pokrajino na severu Primorske v enem tednu zbrali okrog 4.000 podpisov iz Nove Gorice, Šempetra pri Gorici in zamejstva. Da je ime Goriška najprimernejše, bodo skušali ljudi prepričati tudi z oglasi v lokalnih medijih, za kar nameravajo porabiti 3.000 evrov. Če pa bo izid referenduma glede imena tesen, predlagajo v Forumu srednjo pot: Goriško -primorsko pokrajino. KRMIN - 6. junija koncert na trgu Tinkara in Bubola za prvovrstni dogodek Tinkara Kovač V Krminu bosta v petek, 6. junija, ob 21. uri nastopila predstavnika slovenske in italijanske avtorske glasbe Tinkara in Massimo Bubola. Na osrednjem mestnem trgu bo zaživel glasbeni večer vrhunske pop-rock glasbe. Tinkara Kovač iz Kopra je svoj prvenec izdala leta 1997 in si takoj prislužila zlato odličje in dve nagradi Zlati petelin. Skupno je doslej izdala 7 albumov, njen zadnji Aqa pa čaka na mednarodni izid pri založbi EMI. Massimo Bubola ima za sabo več kot 30 letno kariero. V sedem- Massimo Bubola desetih letih je sodeloval s Fabriziom De Andrejem in nato pisal pesmi tudi za druge italijanske glasbenike, med katerimi izstopa Fiorella Mannoia. Svojevrstni glasbeni dogodek prireja občina Krmin v okviru projekta »Sconf-inando - Meje brez meja« in v sodelovanju s Kulturnim domom iz Gorice, občino Dobrovo in društvom Jazz & Wine ter pod pokroviteljstvom goriške pokrajine in dežele. V slučaju slabega vremena bo koncert v mestnem gledališču v Krminu. Vstop je prost. / GORIŠKI PROSTOR Torek, 27. maja 2008 17 DRUŠTVO SOŠKA FRONTA Po sledeh goriške preteklosti pod Habsburžani Obisk cesarjeve grobnice med potepanjem po Dunaju foto vip Izlet na Dunaj je vedno prijeten. Obisk avstrijskega glavnega mesta, kije nekoč bilo prestolnica velikega cesarstva v srednji Evropi, nudi gostu marsikaj: od muzejev, umetnostnih galerij in okusno urejenih ulic do kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter lepo urejenih parkov in zelenic. Dvodnevni izlet na Dunaj je ob koncu minulega tedna priredilo društvo Soška fronta iz Nove Gorice, ki ima veliko članov tudi na italijanski strani meje. Društvo se ukvarja z raziskovanjem in proučevanjem krvavih dogodkov iz prve svetovne vojne, ki je imela prav v Posočju enega najhujših žarišč. Glavni namen izleta v avstrijsko prestolnico je bil ogled vojaškega muzeja in znamenitosti, ki so posredno ali neposredno vezani na Goriško, na njen razvoj, pa tudi na hudo razdejanje, ki so ga povzročili dve leti in pol dolgi spopadi. Sobotno jutro je bilo namenjeno potovanju (razdaljo med Gorico in Dunajem preko Maribora premaga avtobus v približno sedmih urah), popoldne pa ogledu centra z grobnico Habsburžanov, ki leži pod kapucinsko cerkvijo, postanku pred kipom prosvetljene cesarice Marije Terezije, katedrali sv. Štefana in drugih zname-ni tosti. Po prenočitvi v slovenskem hotelu Korotan so si izletniki z Goriškega ogledali obvezno turistično točko v rahlem predmestju Dunaja, znameniti dvorec Schönbrunn, ki obiskovalcu ponudi vso veličastnost in razkošje ene najmogočnejših vladarskih družin v Evropi. Kot običajno se je v sami palači in v obsežnem parku za njo kar trlo turistov iz vseh petih celin. Nasploh pa je na Dunaju veliko turistov, tako da prav ta gospodarska veja odigrava pomembno vlogo pri rasti in razcvetu mesta ob mogočni Donavi. Po vožnji skozi slikoviti park Prater so izletniki iz nekdanje Goriško-Gradi-ščanske grofije ogledali še vojni muzej, ki se nahaja na griču Belvedere, tik za istoimenskim dvorcev. Muzejske zbirke orožja so mesto našle v stavbah nekdanjega ar-zenala (skladišča streliva in orožja). V večnadstropni stavbi in na njenem dvorišču je na ogled mnogo eksponatov, ki segajo od dunajskih časov Martina Krpana in Brdavsa do današnjih dni. V prostornih dvoranah so prikazani orožje, uniforme, vojne taktike, prikazi bitk, propagandni materiali, itd. Zaobjeto je obdobje od vojn s Turki, pa do spopadov z Napoleonovo vojsko, od razvoja orožja v devetnajstem stoletju in genialnosti maršala Radetzkega, pa do izbruha prve svetovne vojne, nacističnega Anschlussa - priključitve Avstrije Tretjemu rajhu - in razdejanja v drugi svetovni vojni. Velika razstavna soba je namenjena avstrijski mornarici. Kljub res velikemu številu eksponatov so izletniki s Primorske ostali nekoliko razočarani, saj je Soški fronti namenjeno bore malo prostora. Pa tudi o tem, da je bila avstroogrska večnarodnostna država, ni v razstavi niti omembe. Vse je nekako naravnano na veličino nemške Avstrije in poveličevanja Habsburžanov. Znano pa je, da njihova prisotnost še zdaleč ni bila tako pravljična, kot jo radi prikazujejo, ampak je bila pogostoma povezana s spletkarjenjem, zatiranjem, krvavimi rokami in osvajalnimi ter uničujočimi vojnami. Ne glede na to pa sta muzej in nasploh Dunaj vredna pozornega ogleda. Starejši med nami se tudi radi spominjajo, kako so naši dedje gojili občudovanje in globoko spoštovanje do Franca Jožefa. To mnenje je nekako »okužilo« tudi njihove vnuke, ki obisk Dunaja obvezno povežejo z obiskom grobnice, kjer so hranjeni posmrtni ostanki poslednjega avstrijskega cesarja. (vip) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, ul. Aquileia 53, tel. 0481482787. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. 6. junija, ob 20.30. Vse, ki so kupili vstopnice za odpadlo predstavo, obveščajo, da za ogled predstave veljajo že kupljene vstopnice. U Kino ~M Gledališče SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE v Novi Gorici obvešča, da bo nadomestna predstava Duohtar pod mus!, ki je 17. aprila odpadla, v petek, GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.15 »Indiana Jones e il regno del te-schio di cristallo«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.15 »Go-morra«. Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Su-perhero Movie«. CORSO Rdeča dvorana: 17.50 - 20.00 -22.15 »Il divo«. Modra dvorana: 17.50 - 20.00 - 22.15 »L'altra donna del re«. Rumena dvorana: 17.50 »In Bruges - La coscienza dell'assassino«; 21.00 »Il divo«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.15 »Indiana Jones e il regno del te-schio di cristallo«. Dvorana 2: 18.00 »Mongol«; 21.10 »Indiana Jones e il regno del teschio di cri-stallo«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.15 »Go-morra«. Dvorana 4: 17.50 - 20.00 - 22.00 »Su-perhero Movie«. Dvorana 5: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Rise - La setta nelle tenebre«. ~M Koncerti AŠKD KREMENJAK prireja zaključni nastop gojencev Glasbene matice, društvenih harmonikarjev, plesnih skupin Kremenjak in otroškega pevskega zbora Kremenjak v četrtek, 29. maja, ob 18. uri v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah. GLASBA Z VRTOV SV. FRANČIŠKA: v torek, 3. junija, ob 20. uri v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici koncert pianista Anžeta Vrabca; vstop prost. GLASBENA MATICA prireja danes, 28. maja, ob 18.30 v Kulturnem domu v Gorici nastop solistov in komornih skupin, ki bo uvedel v letošnji niz zaključnih akademij na deželnem teritoriju. Akademije se bodo nadaljevale do 10. junija tudi v Trstu in v Špetru, vključno s posebnimi koncerti in nagrajevanji. GORIŠKI KONCERT NA MEJI bo letos v ponedeljek, 23. junija, ob 20.30 na trgu Evrope - Transalpini. Nastopili bosta popularni skupini Avtomobili in I Nomadi. KULTURNO DRUŠTVO SKALA iz Ga- brij vabi na srečanje zborov in vokalnih skupin v soboto, 31. maja, ob 20.30 na društvenem sedežu v Gabrjah. Nastopili bodo moški pevski zbor Skala, moška pevska skupina Pobje iz Črnega vrha, moška vokalna skupina Lipa iz Bazovice in ženski pevski zbor Au-dite nova iz Štarancana. SNOVANJA 2008 V ORGANIZACIJI SCGV EMIL KOMEL: v soboto, 31. maja, ob 18. uri v dvorani kromberškega muzeja koncert z naslovom »Renesansa« (pevska skupina Musicum predstavi novo zgoščenko); informacije na tel. 0481-532163, scgvkomel@tin.it; vstop prost. V BARU REMUDA v Pevmi bo v petek, 30. maja, ob 21.30 koncert skupine The Maff z naslovom »Privacy tour... 2008«. V ORGANIZACIJI GLASBENE MATICE bo na Goriškem potekal poseben dogodek v okviru zaključnih akademij. Gre za prvo srečanje šolskih komornih skupin, ki bo na programu v torek, 3. junija, ob 18.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi na revijo z naslovom Naj otroška pesem zadoni! v petek, 30. maja, ob 18. uri v domu Budal v Štan-drežu. Nastopili bodo OPZ KD So-vodnje, OPZ KD Oton Župančič iz Štandreža, OPZ iz Romjana, Plesna skupina KD Kremenjak iz Jamelj, OPZ in mali godbeniki iz Doberdoba. H Šolske vesti GLASBENA MATICA GORICA obvešča, da bodo v maju profesorji vseh oddelkov šole nudili brezplačne poskusne individualne lekcije za otroke; prijave na tajništvu Glasbene matice v Gorici, korzo Verdi 51, tel. 0481-531508, od ponedeljka do petka med 15. in 17. ure. MLADINSKI DOM iz Gorice bo od 9. do 13. junija nudil tretješolcem pripravo na malo maturo; obvešča tudi, da je še do 5. junija čas za predvpis k pošol-skemu pouku za šolsko leto 2008-09 s 25% popustom pri letni vpisnini; vpis in informacije na sedežu Mladinskega doma, ul. Don Bosco 60 (ponedeljek -četrtek od 15. do 17.30), tel. 0481546549, 0481-536455, 328-3155040. & Izleti GORIŠKA POKRAJINA prireja pohode v naravo z odrivanjem zgodovinskih sledi: v nedeljo, 1. junija, pohod z naslovom Med naravo in zgodovino v rezervatu Doberdobskega in Prelostne-ga jezera; odhod ob 9. uri v centru Gradina v Doberdobu. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi v nedeljo, 8. junija, na izlet na Polhograjsko grmado (898 m, nezahtevna označena pot primerna za vsakogar, predvidenih je 4 do 5 ur zmerne hoje z višinsko razliko 500 m, or- ganiziran bo avtobusni prevoz, vodi Oskar Birsa, tel. 038641-656 626). Sestanek z udeleženci bo v društvenih prostorih, Bazoviška 4 v Novi Gorici, tel. 003865-3023030 v torek, 3. junija, ob 18. uri. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA prireja pohod na Kostanjevico pri Gorici v nedeljo, 8. junija. Ob 10. uri maša v cerkvi Sv. Ivana v Gorici, po maši odhod na Kostanjevico, sledila bosta pik-nik iz nahrbtnika in družabnost. SPDG vabi v nedeljo, 8. junija, na vsakoletno srečanje obmejnih planinskih društev. Srečanje bo na Tržaškem v priredbi SPDT, na programu so pohod iz Mavhinj na Grmado, ogled Grofo-ve jame in družabnost v Praprotu; na razpolago bo avtobus; vpisovanje v četrtek, 29. maja, med 19. in 20. uro na sedežu SPDG v KB centru v Gorici; informacije na tel. 0481-882079 (Vlado). Ü3 Obvestila Društvi SKRD Jadro in SKRŠD Tržič vabita GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem: ul. Fatebenefratelli -četrtek, 29. maja, 9.30-11.30; ul. Faiti - sobota, 31. maja, 15.00-18.00. ZDRAVILA NA DOM lahko brezplačno prejemajo prizadete in nesamostojne osebe, ki v jutranjih urah od ponedeljka do sobote med 8.30 in 12.30 pokličejo občinsko lekarno v Štandrežu (tel. 0481-21074) ali občinsko lekarno v ul. Garzarolli pri Sv. Ani (tel. 0481522032). Prostovoljec združenja invalidov bo istega dne v popoldanskih urah od ponedeljka do sobote med 15.30 in 19.30 izročil naročena zdravila. Pobudo je v sodelovanju z združenjem civilnih invalidov organiziralo goriško podjetje za upravljanje občinskih lekarn. POLETNA ŠPORTNA ŠOLA za dijake od 11. do 14. leta bo delovala v Dijaškem domu od 16. do 27. junija in od 7. do 18. julija; vpisovanje do zasedbe mest na tel. 0481-533495. POLETNO SREDIŠČE IZZIVI 2008 za mlade od 12. do 14. leta prireja Mladinski dom iz Gorice od 16. do 27. junija v jutranjem času, od 30. junija do 4. julija pa Zeleni teden v Žabnicah. Število mest je omejeno; vpisi in informacije na sedežu Mladinskega doma, ul. Don Bosco 60 (ponedeljek -četrtek od 15. do 17.30); informacije na tel. 0481-546549, 0481-536455, 3283155040. POLETNO SREDIŠČE SREČANJA 2008 za otroke od 4. do 12. leta, ki obiskujejo slovenske vrtce in šole v organizaciji Skupnosti družin Sončnica bo v Gorici od 9. junija do 11. julija med 7.45 in 13. uro z možnostjo podaljšanega urnika s kosilom ali brez; vpis na sedežu Mladinskega doma ul. Don Bosco 60 (od ponedeljka do četrtka med 15. in 17.30); informacije na tel. 0481-546549, 0481-536455 in 328-3155040. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabi starše in otroke v četrtek, 29. maja, na predstavitev programa poletnega središča Srečanja 2008 in lanskih video izdelkov. Srečanje se bo začelo s šmarni-cami pri Sv. Ivanu ob 19.30 in se nadaljevalo po 20. uri v domu Franc Močnik v ulici San Giovanni 9 v Gorici. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sklicuje v petek, 6. junija, v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici redni občni zbor, v prvem sklicu ob 12. uri, v drugem sklicu ob 16.30. Pred občnim zborom bosta ob 16.30 proslavitev 25-letnice Društva in razstava likovnih del članic Silve Stantič in Emilije Mask. JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, območna izpostava Nova Gorica in avdiovizualni laboratorij Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU prirejata Poletno šolo vizualnega od 6. do 13. julija v Novi Gorici. Namenjena je dijakom, študentom, muzealcem, mentorjem in raziskovalcem, ki bi pri svojem delu želeli uporabljati video kamero oz. vizualno gradivo, ki bi ga sami izdelovali. Letošnje izvenšolsko usposabljanje na področju sodobnih metod snemanja av-diovizualnega gradiva, analize in montaže bo usmerjeno v produkcijo vizualne etnografije s komentarjem raziskovalca in protagonistov. Zadnji rok prijave je v petek, 13. junija; informacije v uradu Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Nova Gorica, Bevkov trg 4, v Novi Gorici, tel. 003865-3351850, sabi- j utri - četrtek, 29. maja v sklopu mednarodne pesniške delavnice ABSOLUTE POETRY na srečanje na temo: STOLETNO VEČJEZIČNO PESNIKOVANJEV GORIŠKI POKRAJINI Večer bo vodil Ivan Crico Glasbena obosatitev: Erika in Gabriele Benfatto ZAČETEK OB 20.30 na sedežu občinskega mladinskega središča _ _ Drevored S. Marco 70 - TRŽIČ na.volk@jskd.si. KONGRESI SEKCIJ SLOVENSKE SKUPNOSTI bodo na Goriškem potekali po naslednjem razporedu: 29. maja ob 20.30 sekciji Podgora in Pev-ma-Štmaver-Oslavje na strankinem sedežu v Gorici; 29. maja ob 20.30 sekcija Števerjan v Sedejevem domu v Šte-verjanu; 30. maja ob 20.30 mestna sekcija na strankinem sedežu v Gorici; 3. junija ob 20.30 sekcija Sovodnje ob Soči v društveni dvorani v Rupi. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA v soorganizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev za srednješolce bo potekala na Debelem Rtiču od 27. julija do 2. avgusta; informacije na ZSKD (tel. 040-635626, 0481-531495). NATEČAJ SREČKO KOSOVEL: Tržiški kulturni konzorcij razpisuje tretji natečaj za prevode proznih in pesniških del iz slovenščine v italijanščino. Prvouvrščeni deli bosta objavljeni; dodeljeni bosta nagradi v skupni vrednosti 2.500 evrov. Strojno napisano besedilo prevoda v dveh izvodih in z izvodom literarnega dela v izvirnem jeziku je potrebno dostaviti po pošti ali izročiti osebno na sedežu Tržiškega kulturnega konzorcija, Vila Vicentini Minuissi, trg Unita 24, 34077 Ronke, do 12. ure 30. maja. PRAZNIK ŠPARGLJEV 2008: sobota, 31. maja, ob 20. uri ples z ansamblom Souvenir; nedelja, 1. junija, ob 19. uri nagrajevanje ex-tempore, zborovski nastop in komedija dramskega odseka PD Štandrež, ples z ansamblom Hram; ponedeljek, 2. junija, ob 20. uri ples z ansamblom Folketi Booom. Prireditve bodo potekale v župnijskem parku med lipami v Štandrežu, na voljo bodo odlični šparglji, domača jedača in pijača. VINSKA KLET GORIŠKA BRDA, Zadružna 9 - Dobrovo, vabi na Dan odprtih kleti z degustacijo nagrajenih vin in strokovno vodenega ogleda kleti v nedeljo, 1. junija, med 10. in 18. uro. ZDRUŽENJE CUORE AMICO obvešča, da je v teku vpisovanje za pobudo »Estate Serena 2008«, ki jo bodo na sedežu združenja v ul. Cipriani 71 v Gorici predstavili v nedeljo, 1. junija, ob 18. uri; informacije na sedežu društva od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro, ob četrtkih tudi med 15.30 in 17.30. S 1. junijem do 31. avgusta bodo urniki spremenjeni: od ponedeljka do četrtka med 10. in 12. uro, od ponedeljka do petka med 16. in 19. uro. H Prireditve KLEPETALNICA GORIŠKEGA LOKA vabi na srečanje, ki ga bo vodil Rudi Pavšič z naslovom »Romoli - Bellavi-te, eno leto kasneje« v petek, 30. maja, ob 18. uri v čitalnici knjižnice D. Feigel v KB centru v Gorici. V DRŽAVNI KNJIŽNICI v ul. Mameli v Gorici bo v petek, 30. maja, ob 18. uri predavanje z videoposnetki Giuseppeja O. Longa z naslovom »Le dinamiche della Bellezza«. Pogrebi DANES V KRMINU: 14.00, Graziella Bigot vd. Cavallini (iz Trsta) v cerkvi Sv. Leopolda in v Spineo za upepelitev. DANES V ROMANSU: 10.30, Orazio Muchiut (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.00) v cerkvi v kraju Fratta in na tamkajšnjem pokopališču. 1 8 Sreda, 28. maja 2008 SLOVENIJA / LJUBLJANA - Okrogla miza o staranju prebivalstva in problemih ter izzivih, ki iz tega izhajajo Nad 70 odstotkov podjetij ne želi zadržati starejših zaposlenih O tem je govoril eden od avtorjev raziskave o odnosu podjetij do starejših Vlado Dimovski LJUBLJANA - Izidi raziskave z naslovom Odnos podjetij do starejših zaposlenih, pokojninskega sistema in varčevanja za starost kažejo, da si 71 odstotkov podjetij ne prizadeva zadržati starejših zaposlenih, je na včerajšnji okrogli mizi v Ljubljani poudaril eden od avtorjev raziskave, redni profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti Vlado Dimovski. Velika večina podjetij (86 odstotkov) ne razmišlja o uvedbi posebnih programov (rekreacija, izobraževanje) za starejše zaposlene, v nasprotju s tem pa ve li ka ve či na podjetij (78 odstotkov) pozna in prakticira generacijsko mešane ekipe, večinoma zaradi prenosa znanja s starejših na mlajše zapos le ne, manj zara di raz bre me -nitve starejših delavcev, še kažejo izsledki raz is kave. Slednjo so njeni avtorji predstavili na vče rajš nji okrogli mi zi z na slo -vom Staranje prebivalstva: Izziv in odgovornost države, podjetij in posamez ni kov. Or gani zator okrogle mi ze je Kapitalska družba, ki je v sodelovanju z Inštitutom za management in organizacijo Ekonomske fakultete v Ljubljani marca letos s pomočjo spletne ankete, v kateri je sodelovalo 123 podjetij, izvedla tudi omenjeno raz-is kavo. Iz sledki raz is kave so še pokazali, da se podjetja v Sloveniji na splošno zavedajo težav, ki jih prinaša proces staranja prebivalstva. Kljub temu ima manj kot polovica podjetij (46 odstotkov) izdelan kadrovski načrt upokojevanja svojih zaposlenih. Raziskava je tudi pokazala, da se podjetja in zaposleni zavedajo problema zmanjševanja pokojnin iz prvega pokojninskega stebra in da se dodatno pokojninsko zavarovanje podjetjem zdi primeren produkt varčevanja za starost. Podjetja so se večinoma strinjala da imajo kot delodajalci pomembno vlogo pri zagotavljanju dodatnih sredstev za svoje zaposlene za čas, ko se bodo ti upokojili. Pri večini podjetij (57 odstotkov) se zavedajo pomena dodatnega pokojninskega zavarovanja in ga potencialnim zaposlenim v podjetju predstavljajo kot boniteto. Pri tem kandidati za delovna mesta svoje potencialne delodajalce še vedno redko povprašajo po dodatnem pokojninskem zavarovanju. Dimovski, nekdanji minister za delo, družino in socialne zadeve v vladi pre mie ra An tona Ro pa, je predsta -vil tudi strokovni in praktični vidik managementa starostnikov in ukrepe, s katerimi lahko podjetja vplivajo na integracijo starejših zaposlenih v poslovne sisteme z namenom dolgoročne vzdržnosti in profitabilnosti podjetij. Po njegovem mnenju bodo imela podjetja, ki so starostnikom prijazna in se odzivajo na nji ho ve spe ci fič -ne potrebe, manj težav z zapolnitvijo delovnih mest. Po podatkih organizatorjev okrogle mize staranje prebivalstva izhaja iz podaljševanja življenjske dobe in hkratnega znižanja rodnosti ter pomeni povečanje deleža prebivalcev starejših od 64 let. Ko delež ljudi, starejših od 64 let, preseže sedem odstotkov, se prebivalstvo uvršča med staro. Nekdanji slovenski minister za delo Vlado Dimovski je predstavil o odnosu podjetij do starejših zaposlenih Dolgoročne projekcije prebivalstva do leta 2050, ki jih je za države članice EU pripravil Eurostat na podlagi enotne metodologije, kažejo na na dalj nje na ra šča nje de le ža sta rej ših v Sloveniji, občutno pa se bo povečal delež prebivalstva, starejšega od 80 let. Po podatkih Ekonomskih izzivov iz julij a 2007 j e bil konec leta 2004 prebivalec Slovenije povprečno star že 40,3 leta. Projekcije, predstavljene tudi na okrogli mizi, kažejo, da bo v Sloveniji starostna odvisnost (torej razmerje med številom ljudi starih 65 let in več in številom ljudi starih od 15 do 64 let) leta 2020 že 29-odstot-na, leta 2050 pa okoli 40-odstotna. Glede na projekcije staranja prebivalstva strokovnjaki napovedujejo, da se lahko pričakuje povišanje javnofinančnih odhodkov, povezanih s sta ra njem, za 9,7 odstot ka BDP. Evropska komisija pa v Poročilu o vzdržnosti javnih financ ugotavlja, daje Slovenija med državami, ki so naj bolj izpostavlje ne tve ganju povečanja javnofinančnih izdatkov, povezanih z demografskimi spremembami, je še raz vid no iz gra di va za okroglo mizo. (STA) TURIZEM - Že četrto leto zapored v organizaciji KS Tomaj Praznik V osrčju dežele terana tudi letos vzbudil veliko zanimanje Svoje hrame je odprlo 18 vinarjev - Evropski vitezi vina na prazniku v družbi vinskih kraljic Na praznik so prišli tudi evropski vitezi vina o. knez KRIŽ - Že četrto leto zapored so v KS Tomaj odprli vrata kraških domačij v okviru praznika V osrčju dežele terana, s katerim domačini v vaseh Tomaj, Križ, Šepulje, Filipčje in Grahovo Brdo ter Utov-lje promovirajo teran, ki uspeva samo na kraških tleh in na katerega so Kraševci še posebej ponosni. Svo je hra me je predzad njo soboto v maju odprlo in ponudilo gostoljubnost kar 18 vinarjev, pr-šutarna Kras Šepulje in sirar Žer-jal iz Tomaja. Osrednja prireditev vsako leto poteka v eni izmed vasi tomajske KS. Tokrat se je v Križu. Šte vil ne obis ko val ce sta pozdravila predsednik KS Tomaj in sežanski župan mag. Vojko Terčon in Davo rin Ter čon, med tem ko je konzulat evropskega reda vitezov s poudar kom na slo ven skem kon -zulatu in kulturo pitja predstavil Ka rel Eri con. Dejal je, da ima evropski red vitezov vina, ki deluje v 20 dr žavah in ima šti ri ti soč pri -pad ni kov, za osnov no na lo go pro -mo vira ti in čas ti ti vino ter go ji ti kul turo uži vanja vina ter je med drugim dejal: »Vino ne štejemo med alkoholne pijače, ampak med hra no in je zdra vil no živilo. Že drugo leto poteka akcija Vedeti piti, kjer gre za promocijo kulturnega in zdravega pitja vina in v ka- Na TV Koper jutri o referendumu o pokrajinah KOPER - 22. Junija bodo v Sloveniji na referendumu odločali o ustanovitvi 13 pokrajin. Glede na številne nejasnosti pa se marsikdo sprašuje, kakšen je pravi namen referenduma, ki bo - mimogrede - stal okoli 3 milijone evrov. Opozicija referendumu ostro nasprotuje. V Izostritvi bodo gostili slovenskega ministra za lokalno samoupravo Ivana Žagarja, ki ga bodo med drugim vprašali tudi, zakaj je Primorska že vnaprej razdeljena, čeprav si številni tega ne želijo in bi hoteli tudi o tem odločati na referendumu. In še - ali se bodo rezultati referenduma lahko natančno ugotovili, ali pa si jih bo lahko vsak - tudi vlada - razlagal »po svoje«.... Kakšna bodo pravzaprav referendumska vprašanja na Primorskem? O teh in drugih vprašanjih bo govor v jutrišnji Izostritvi v živo, ki se bo po koprski TV začela ob 18. uri. Oddajo bodo ponovili ob 22.40. Kras vabi k ustvarjanju SEŽANA - Kosovelova knjižnica prireja v sodelovanju s sežanskim Kosovelovim domom jutri ob 19.uri v Kosovelovem domu pogovor s književniki z naslovom Kras v zavetrjih srca. Gostje literarnega večera, ki ga bo povezovala Patricija Dodič, bodo Ludwig Hartinger, Miroslav Košuta, Marko Kravos, Jolka Milič, Josip Osti in Ciril Zlobec. V kulturnem programu pa bodo sodelovali Marko Čepak na kitari in pevka Martina Furlan, igralka Lara Komar in fo-tografinja Katarina Sadovski. Za računalniško predstavitev bo poskrbel Bojan Kavčič. Ob tej priložnosti bo Martha Sotelo Bunjevac pripravila knjižno razstavo pesniških zbirk za odrasle. (O.K.) V Slovenijo se je vrnila ekipa strokovnjakov s korziške gore San Pietro LJUBLJANA - Strokovnjaki operativne skupine civilne zaščite iz vrst gorskih reševalcev, gasilcev, civilne zaščite in Slovenske vojske, ki so očistili kraj nesreče letala Inex-Adrie na Korziki, so se včeraj vrnili v Slovenijo. V soboto bo na gori San Pietro še spominska slovesnost z odkritjem spominskega znaka, ki se je bodo udeležili svojci žrtev letalske nesreče, minister za obrambo Karl Erjavec in nekateri pripadniki operativne skupine Civilne zaščite, dodajajo na ministrstvu. Spominsko znamenje so na mesto, kjer se je 1. decembra 1981 zaletelo Adriino letalo, pritrdili že v ponedeljek. Na sobotni slovesnosti ga bo predvidoma odkril minister Erjavec. (STA) teri smo izda li že bro šu ro na to temo. Vitezi vina vino čas ti mo, ga spoznavamo in se tudi izobražujemo. Vino pa povezuje ljudi in narode, zato smo vitezi vina tudi vitezi miru, saj kdor pije vino in prijateljuje, se ne bojuje.« Na osrednji pri redit vi je zaigra la še Kraš ka pi hal na god ba in zapeli so čla ni moškega pevskega zbora iz Rogaške Sla ti ne. Prireditev je prerasla krajevne me je in posta la ob čin ske ga zna čaja ter je le tos obo gatena z ne -katerimi no vost mi. Na Kras so pri -šle tudi šti ri slo ven ske vin ske kra -ljice. Poleg domače kraljice terana Jasmine Macarol so se predstavile še kraljica zelena Mojca Ferjan-čič, kraljica Društva vinogradnikov rad gon skih go ric Janja Korošec in kraljica metliške črnine Silvija Kastelec. Kraljice so s seboj prinesle trte, zna čil ne za nji hov oko liš in jih podarile predstavnikom tomaj-ske KS, da jih posadijo. Priredili so tudi dve pre da vanji. Na temo od grozdja do terana je govoril Tomaž Škerlj, medtem ko je Majda Brdnik predstavila vinogradništvo Krasa. Obis ko val ci so si lah ko ogle da li kul tur ne zna me ni tosti in Kosove -lovo domačijo v Tomaju ter jamo Kos ma ti ce na Filipč jem Br du. Olga Knez PREVENTIVA - Sodeluje 109 vrtcev Začel se je vseslovenski projekt Varno s soncem CELJE - Ob dnevu sonca, 28. maju, se je v teh dneh začel vseslovenski projekt Varno s soncem, v katerega je vključenih kar 200 enot iz 109 vrtcev iz vse Slovenije. Predstavnica Zavoda za zdravstveno varstvo Celje Simona Uršič je na novinarski konferenci v Celju povedala, da je projekt namenjen zaščiti otrok pred nevarnimi vpili sonca. Gre za preventivni izobraževalni program, vanj pa je vključenih približno 15.000 otrok, starih od štiri do šest let. "Projekt je nastal kot prizadevanje za izboljšanje stanja v Sloveniji zaradi zaskrbljujočih epidemioloških podatkov o naraščanju števila rakavih obolenj kože in hkrati kot odgovor na dejstvo, da je pojavnost kožnega raka močno povezana tako z izpostavljanjem ultravijoličnemu sevanju kot s pogostostjo sončnih opeklin," je poudarila Uršičeva.Izrazila je zadovoljstvo nad odzivom slovenskih vrtcev in s pripravljenostjo ravnateljev in strokovnih delavcev, da se aktivno vključijo v dejavnosti za osve-ščanje o nevarnosti sonca in načinih zaščitnega ravnanja. Uršičeva je tudi pojasnila, da so za zdravstveno vzgojno delo s predšolskimi otroki razvili in izdelali didaktično igračo-pokrivanko Varno s soncem. S pomočjo te igrače lahko vzgojiteljice in vzgojitelji otrokom na zanimiv način približajo temo o soncu in jih učijo samozaščitnega ravnanja. Za strokovne delavce v vrtcih je pripravljen tudi priročnik. "Koliko dela in dejavnosti bodo v prijavljenih vrtčevskih oddelkih dejansko opravili, bo znano jeseni. Štiriletni-ki, petletniki in šestletniki iz slovenskih vrtcev bodo tako v prihodnjem mesecu oz. pred odhodom na poletne počitnice najmanj tri tedne aktivno sodelovali v didaktičnih pogovorih o zdravju in zaščiti pred škodljivimi vplivi sonce," je še dejala Uršičeva. Dermatologinja v celjski bolnišnici Ana Benedičič pa je opozorila, da bodo učinki preprečevanja kožnega raka največji, če začnemo s samozaščitnim obnašanjem že v otroštvu in nam to postane vzorec obnašanja za vse življenje. Meni tudi, da so spodbude za samozaščito pred posledicami škodljivih sončnih žarkov potrebne že v predšolski dobi. (STA) w Sreda, 28. maja 2008 1 9 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it naš pogovor - Napadalec Triestine Granoche bo poleti bolj malo počival »Škoda, da sem se moral od navijačev posloviti z berglami« »Zame je najpomembneje, da dobro okrevam in da se vrnem na igrišče popolnoma zdrav« Še nikoli v zgodovini ni bila nagrada, ki jo je v nedeljo pred tekmo proti Trevisu prejel Pablo Granoche (govori se, da naj bi polovico njegove izpisnice odkupil Palermo za 2,5 milijona evra, v prihodnji sezoni pa naj bi še naprej igral v Trstu), tako zaslužena. Organizacija, ki združuje navijače, mu je namreč podelila plaketo, ki jo na koncu vsake sezone prejme najboljši igralec. Oziroma tisti, kije med prvenstvom imel najvišjo srednjo oceno. Letos je bil urugvajski napadalec brez prave konkurence, saj je skozi celo prvenstvo rešetal nasprotnikovo mrežo in zgolj nesrečna in huda poškodba nekaj krogov pred koncem mu je preprečila, da bi dosegel dva pomembna cilja: postati najboljši strelec B-lige in prehiteti De Falca na posebni društveni lestvici igralcev, ki so v eni sezoni dosegli največ zadetkov. Na prvem mestu ostaja torej sedanji športni direktor Triestine s 25 zadetki, le gol manj pa je letos dosegel »el Diablo« Granoche. Granoche je bil zelo zadovoljen z nagrado, ker jo podeljujejo navijači: »Res se vam moram zahvaliti za prejeto nagrado, kije krona nadvse uspešni sezoni. Pozdravljam vas vse, ki ste mi bili ob strani celo sezono, a zlasti po tej hujši poškodbi. Letos, lahko rečem, da ste me tako dobro sprejeli, da sem se počutil kot pravi Tržačan. Res prisrčna hvala.« Sezona je bila posebno uspešna zate, a tudi ekipa ni razočarala. »Res je. Zame bo sezona nepozabna, saj nihče, niti sam, ni pričakoval, da bom dosegel tako število golov. Zelo sem seveda zadovoljen, da mi je uspelo kar 24-krat premagati nasprotnikovega vratarja, čeprav se z doseženim nočem in ne smem zadovoljiti. Hotel bi nadaljevati s tako uspešno igro tudi v prihodnjih sezonah. Ekipa je dosegla vse zastavljene cilje. Rešili smo se že nekaj mesecev pred koncem prvenstva in ravno obstanek je bil naš glavni cilj. Enostavno sem mnenja, da si ekipa ne bi zaslužila znova trpeti vse do zadnjega kroga, da bi si zagotovila obstanek.« Škoda za poškodbo, ki ti je pokvarila konec sezone. »Res je, ampak si upam trditi, da je po drugi strani po poškodbi še bolj prišel do izraza čudovit odnos, ki sem ga imel z navijači in s celotnim mestom. Vsi so mi stali ob stani, me spodbujali, me »crtali«, kar mi je gotovo koristilo s psihološkega vidika. Škoda le, da sem se moral od navijačev posloviti z berglami.« Kako pa kaj z rehabilitacijo? »Že v nedeljo sem odpotoval v Bologno, Triestinin napadalec Pablo Granoche je v letošnji sezoni dosegel 24 zadetkov (7 iz enajstmetrovk) kroma kjer sem nemudoma začel z rehabilitacijo poškodovanega kolena. Vem, da imam okoli sebe zelo sposobne ljudi in zdravnike. Upam, da bom lahko čim prej znova zaigral. Ampak nočem pospešiti rehabilitacije, saj pri teh stvareh ne smeš biti prenagljen. Vsekakor pa imam veliko željo po igranju.« Za soigralce se bodo kmalu začele počitnice, kaj pa zate? »Dvomim, da bom letos imel kak dan na razpolago za počitek. Zame je najpomembneje to, da dobro okrevam po poškodbi, in da se vrnem na igrišče popolnoma zdrav. Čas za počitnice pa bom imel kdaj drugič.« Iztok Furlanič HOKEJ NA ROLERJIH Asiago Vipers vodi 2:0 TRST - Tržaška Edera res nima sreče. Na drugi tekmi finala končnice za naslov hokejske A1-lige na rolerjih so varovanci slovenskega trenerja Dejana Ru-sonova, ki ga je sodnik sinoči izključil, izgubili po podaljšku, potem ko je bil izid po rednem delu 4:4. Gostje iz Asiaga so v prvem podaljšku dosegli tako imenovani zlati gol. V taboru Edere so bili po tekmi razočarani. Kako ne bi bili, saj so vodili s 3:0. Tretja tekma bo v nedeljo v Trstu. košarka - Priprave na EP Slovenska reprezentanca gluhih in naglušnih košarkarjev bo jutri gostovala v goriškem Kulturnem domu Jutri bodo domovci gostili na domačih tleh slovensko reprezentanco gluhih in naglušnih košarkarjev, ki bodo odigrali prijateljsko tekmo za pripravo na evropsko prvenstvo za gluhe, ki bo letos v Bam-bergu v drugi polovici junija. Velika zasluga za organizacijo te tekme gre Petru Brumnu, ki že od leta 1995 (od njene ustanovitve op. a.) vodi to reprezentanco in je v bistvu organiziral srečanje. Treba je omeniti, da slovenska izbrana vrsta nedvomno spada po kakovosti med prve štiri svetovne sile, saj o tem pričajo njeni številni uspehi. Naj povemo, da bodo slovenski igralci letos v Bambergu branili naslov evropskega prvaka, ki so ga osvojili pred štirimi leti v Ljubljani. Poleg tega so bili na svetovnem prvenstvu lani na Kitajskem četrti, na olimpijadah gluhih pa so osvojili srebrno priznanje bodisi leta 2005 v Melbournu, leta 2001 pa v Rimu, obakrat po izgubljenem velikem finalu proti ameriški reprezentanci. Na tem tekmovanju je tudi prvič zablestel sloviti Miha Zupan, danes tudi član prve slovenske reprezentance ter Uniona Olimpije iz Ljubljane in poleg tega edini gluh igralec, ki je zaigral v Evroligi. Nastop Zupana za jutri ni potrjen, saj se v teh dneh mudi na finalu lige UPC Telemach za naslov slovenskega prvaka proti Heliosu iz Domžal. Prisoten pa bo drugi nosilec igre in kapetan Saša Lukič, ki je bil na minulem svetovnem pr-vensvu izbran za najkoristnejšega igralca tekmovanja. Ostali igralci pa so člani ekipe gluhih, ki nastopa v slovenski četrti ligi. Vsi so torej vabljeni na prijateljsko tekmo, ki bo jutri ob 19.30 v telovadnici Kulturnega Doma v Gorici. Albert Voncina APrimorski ~ dnevnik nogomet - A-liga Moratti in Mancini sta se dokončno razšla MILAN - Po 25 minutnem pogovoru sta se Interjev predsednik Moratti in trener Mancini razšla. Inter torej išče novega trenerja. Glavni favorit za stolček je Portugalec Jose Mourinho. Uradna novica pa prihaja tudi iz tabora Cagliarija. Davide Bellardini ni več trener sardinskega kluba. VITEZ - Italijanska odbojkarska reprezentanca, v kateri igra tudi Sandra Vitez, je zaključila svoje nastope na mednarodnem turnirju v Abu Dhabiju. V zadnji tekmi za končno tretje mesto je Italija s 3:2 premagala Nemčijo (20:25, 25:16, 16:25, 25:22, 15:11). Sandra Vitez je vstopila na igrišče, a ni dosegla točk. V finalu pa so bile Kubanke boljše od Nizozemk: zmagale so s 3:1 (23:25, 25:16, 25:20, 25:22). Za Italijo so igrale: Vigano 5, Ar-righetti 7, Centoni 24, Fiorin 10, Crisan-ti 8, Rondon 5, Merlo(L), Pincerato 2, De-cordi 1, Vitez, Bosetti 12, n.v. Garzaro. 10.000 € - Vsak ruski nogometni reprezentant bo za zmago v predtek-movanju po skupinah na letošnjem EP v Avstriji in Švici dobil po 10.000 evrov, vsak pa bo dobil še po 60.000 evrov, če se bo ekipa uvrstila v četrtfinale. MILANIČ - Slovenski prvoligaš Hit Gorica in trener Darko Milanič sta prekinila pogodbo. Na tekmi zadnjega kroga v soboto ko bodo Novogoričani, ki so si že zagotovili 3. mesto in s tem uvrstitev v pokal Intertoto, gostili zad-njeuvrščenega Livarja, bo moštvo vodil pomočnik Miran Srebrnič. Ime novega trenerja naj bi bilo znano v prihodnjih dneh. Hit Gorico prva tekma 1. kroga pokala Intertoto čaka namreč že v soboto, 21. junija na Malti s Hiberniansom in priprave za novo sezono se bodo začele že 13. junija. NBA - Izid končnice severnoameriške košarkarske lige, vzhod, finale: Detroit Pistons - Boston Celtics 94:75 (stanje v zmagah 2:2). NHL - Hokejisti moštva Detroit Red Wings so vse bliže osvojitvi Stanley-jevega pokala v sezoni 2007/2008. V drugi tekmi finala so še drugič ugnali ekipo Pittsburgh Penguins, tokrat s 3:0, ter po-vedli z 2:0 v zmagah. TRIESTINA - Nogometaši Triestine bodo jutri, na stadionu Rocco, igrali prijateljsko tekmo proti novinarjem časopisa Corriere della sera. Predstavniki sedme sile si bodo pred tekmo ogledali vinograde in kmetijo predsednika tržaškega B-ligaša Stefana Fantinela. košarka - Intervju s trenerjem in košarkarskim strokovnjakom Mariom Blasonejem »Egipčanski igralci se nočejo učiti« Spodbudna pohvala za ekipo Jadrana letnikov 1992/93 - Italijanski igralci v ligi NBA ne zagotavljajo kvalitete italijanske košarke - Mladinski sektor v Italiji se razvija Primerjave med različnimi košarkarskimi gibanji mu niso všeč. Razlik med evropsko in italijansko košarko ne vidi: »Primerjava je podobna razlikovanju med moško in žensko košarko, kjer pa razlik ni,« je svoje poglede utemeljil Mario Blasone, dolgoletni trener mladinskih italijanskih reprezentanc, ki je pred kratkim predaval na izobraževalnem tečaju košarkarskih trenerjev v Nabrežini. Blasone se je preizkusil tudi v A-ligi, 12 let je vodil mladinske državne reprezentance, nato pa prevzel vodstvo članskih izbranih vrst Egipta, Združenih arabskih emiratov in Savdske Arabije. Leta 2006 je z ekipo iz Kaira Gezira osvojil pokalno in klubsko egipčansko prvenstvo. Vseskozi je v sodelovanju z evropsko košarkarsko zvezo predaval povsod po Evropi, ob lanskega poletja pa sodeluje z A ligašem Virtus Bologna v vlogi odgovornega za »International Scou-ting«. Vašo trenersko kariero ste začeli pri minibasketu, nato ste treniral tudi A-li-gaše, potem pa ste spet izbrali mladinski sektor. Zakaj tak preskok? V ekipah A-lige je veliko pritiska, profesionalne igralce moraš v bistvu »upravljati«. Treniranje mladih ekip pa je popolnoma Mario Blasone kroma drugačno: vse kar nudiš igralcem, ti je tudi povrnjeno. Igralci so zelo navdušeni in željni učenja. Trenirali ste tudi članske reprezentance Egipta, Združenih arabskih emira-tov in Savdske Arabije. Kako se spominjate tiste izkušnje? Vzdušje je enkratno, tako da bi se tja še vrnil. Edinole Egipt bi lahko konkuriral z ostalimi svetovnimi košarkarskimi velesilami, ostale reprezentance pa so na nižjem nivoju. Vsi egipčanski igralci so čvrsti in krepki, težava pa je v tem, da nimajo ne kvalitetnih trenerjev ne finančnih sredstev. Delo v teh sredinah pa je težavno: ugotovil sem, da se igralci enostavno nočejo učiti. To je težko dojeti, ampak je pač tako. Mogoče je težava v tem, da ostajajo ekipe in igralci zaprti v svojem okolju, kjer so si vsi enaki, in je torej želje po napredovanju manj. Povedano bom ponazoril še s primerom: vse ekipe izgubijo povprečno 35 žog na tekmo, torej skupno kar 70 žog. To je nekaj običajnega in se s tem zato ne obremenjujejo. Preidimo k italijanski košarkarski sceni. Italijanska reprezentanca se ni uvrstila na olimpijske igre. Ali lahko govorimo o krizi košarkarskega gibanja? Ne. Mislim, da je bila reprezentanca kvalitetno ena najboljših vseh časov, zato je bilo razočaranje po izpadu še večje. Neuspeh pa je povezan z mladinskim sektorjem, ki se šele razvija. Čeprav sem preživel zadnjih sedem let v Egiptu, sem opazil v Italiji napredek in obenem željo, da bi delo na mladinskem sektorju še izboljšali. V Sloveniji je delo zelo kvalitetno, obenem pa sem si ogledal tudi vaše igralce letnikov 1992/93 (ekipa Jadrana op. a.), ki so enkratni, čeprav ste v primerjavi z ostalimi 55 milijoni prebivalcev, v manjšini. Kje se je torej zataknilo pri reprezentanci? Težave so pri denarju. Vsak klub krči najprej sredstva pri zabavi, torej pri mladinskem sektorju. Mislim, da bo pomanjkanje finančnih sredstev najizrazitejše sedaj in to bo vplivalo na celotno košarkarsko gibanje. Opazil sem veliko željo po razvoju, ampak na žalost ta ni dovolj. Nasploh torej deluje italijanski mladinski sektor dobro? Tako. Ničesar ne smemo nikomur zavidati, saj imamo dobre mlade košarkarje in tudi kakovostne trenerje. Veliko ste potovali po svetu. Ali ste se mogoče soočili z modelom mladinskega sektorja v drugi državi, ki bi ga radi unesli tudi v Italijo? Ne bi govoril o modelih. Zgledovati bi se morali po ligi NBA ali MBA (univerzitetna ameriška liga op. a.), kjer so igralci vsako leto močnejši, hitrejši in tehnično boljši. Ko sem še jaz igral, smo skorajda pozabljali na levo roko, danes pa z njo čarajo. Zdi se mi, da je pri učenju poglavitna tehnika in to prepričanje želim širiti tudi na svojih predavanjih. Na profesionalni ravni pa je nasprotno danes veliko fizičnega, manj pa tehnike. Nekateri pravijo, da v ligi NBA čedalje manj kvalitetne košarke. Vi kaj menite? To je neresnica. Razlike so le v taktiki. Ameriški igralci se namreč na igrišču ob naših (evropskih) taktičnih potezah »izgubijo«. Če smo torej mi boljši s taktičnega vidika, so oni fizično in tehnično pred nami. Na vprašanje, katera liga je najlepša, pa bi odgovoril, da je to univerzitetna liga MBA. Uni-verzitetniki imajo odlično tehniko, manjkajo pa jim sicer izkušnje. Kako pa si razlagate, da bodo v naslednji sezoni najbrž igrali trije italijanski igralci v ligi NBA, italijanske reprezentance pa ne bo v Pekingu? V bistvu imamo le enega igralca, Bar-gnanija, ki stalno nastopa v ligi NBA, a je letos razočaral. Ostali pa niso in ne bodo protagonisti (Bellinelli in Gallinari op. a.). Italijanski pregovor pravi, da lastovka še ne prinese pomladi. Mi imamo sedaj le eno, potrebujemo pa jato lastovic ... Veronika Sossa 20 Sreda, 28. maja 2008 ŠPORT / košarka - Pred današnjo drugo polfinalno tekmo med Jadranom Mark in Ardito Glavno orožje obeh ekip bo čvrsta obramba Trener Jadrana Popovič previden, trener Ardite Marini pa priznava premoč Jadrana - Danes ob 21.00 v Gorici Jadran Mark bo danes pred novim zrelostnim izpitom za napredovanje v C1-ligo. V Gorici (ob 21.00, telovadnica ul. Nizza, Stella Mattutina) se bo v drugi polfinal-ni tekmi pomeril z Ardito, ki jo je v soboto pred domačim občinstvom gladko premagal. V objektivu Jadrana ... »Zmaga v prvi tekmi še nič ne pomeni. Premostili smo le prvo oviro,« je bil realist trener Jadrana Boban Popovič, »Seveda sem s sobotno zmago zadovoljen, ampak je to le delček, ki vodi h končnemu uspehu. V primeru poraza bi bili spet na začetku. Tega se vsi zavedamo,« je pojasnil Popovič. Druga polfinalna tekma bo torej zgodba zase: »Mislim, da morajo nenazadnje tudi Go-ričani dokazati, da so si resnično zaslužili nastop v končnici prvenstva. Pričakujem, da bo tekma zelo težka,« je bil previden Popo-vič in dodal: »Prepričan pa sem, da bo ključ do uspeha naša dobra obramba. « V soboto je bila predstava jadranov-cev brezhibna: preciznost v napadu in agresivnost v obrambi sta omogočili popolno prevlado. Kakšen pa je možen scenarij današnje tekme? »Če bomo preveč prepustni v obrambi, jim lahko dovolimo, da se razigrajo v napadu. V soboto smo ne glede na končni rezultat dopustili Gaggioliju kar 31 točk. Res je, da je bil skorajda edini, ki je zadeval, ampak smo mu dovolili preveč.« Čvrsta obramba je torej imperativ Popo-vičevih varovancev. Trener je prepričan, da če bodo v tem elementu spet učinkoviti, jim zmaga ne more uiti. in Ardite V goriškem taboru sobotnega hudega poraza niso pričakovali: »Upali smo, da bomo enakovreden tekmec, ampak Jadranu je šlo vse od rok. Mislim, da so jadranovci odigrali najboljšo tekmo v sezoni. Ko so po-vedli za dvajset točk, smo se mi vdali in psihološko povsem popustili,« je pojasnil trener Ardite Igor Marini in nadaljeval: »Pri tako visoki prednosti sem na klop poslal nekatere igralce, ki niso v optimalni formi, da bodo danes bolj spočiti.« Trener Marini je poudaril, da sta sicer položaja ekip različna: »Jadranovci so stalno stopnjevali telesno, taktično in tehnično formo in so sedaj na višku. V našem taboru pa so poškodbe in odhodi ključnih igralcev (Coco in Ilič sta zapustila ekipo med prvenstvom, op. a.) onemogočali, da bi bili sedaj optimalno pripra- V prvi polfinalni tekmi v športnem centru pri Briščikih je usodo pod košem krojil Peter Franco, ki je zbral 11 skokov in dve blokadi, in mladi Zaccaria, ki je v zadnji četrtini zbral pet skokov in eno blokado kroma vljeni. Med sezono smo morali veliko časa namenili upravljanju igralcev, manj pa piljenju forme.« Kljub temu pa se pri Arditi še niso predali. V četrtfinalu proti Santosu (v drugi tekmi so ga premagali z 101: 76) so že dokazali, da so lahko tudi v napadu zelo učinkoviti. Glavno orožje pa bo tudi pri Goričanih obramba: »Braniti moramo bolj agresivno in preprečiti, da bi Jadran vzpostavil hiter ritem, kot ga je na prvi tekmi,« je predstavil taktiko trener Marini in zaključil: »Najnevarnejši je Oberdan, prek katerega gre vsaka žoga. Tudi ostali člani prve peterke so za razred boljši od nas. Kljub temu pa si igralci in klub srčno želimo zmage pred domačo publiko.« Razplet današnje tekme je seveda vprašljiv. Statistika je na strani Jadrana Mark, ki je Ardito že trikrat premagal: dvakrat v rednem delu, enkrat pa v polfinalu. Za Go-ričane pa bo to tekma za biti ali ne biti, tako da bo njihov doprinos najbrž maksimalen. V obeh taborih bodo trenerjema na razpolago vsi igralci. Pri Jadranu so opravili dva treninga (v ponedeljek in včeraj), v Gorici pa so se zbrali na treningu samo včeraj. (V.S.) Jadranovi igralci in odborniki pozivajo vse zveste navijače, simpatizerje in prijatelje, da se jim pridružijo tudi v Gorici. Borovci so obstanek proslavili tudi v Radencih Če gre Borova košarkarska članska ekipa ob koncu sezone v Radence, pomeni, da je izpolnila društvene cilje. Tako so tudi letos igralci (v skoraj popolni zasedbi) in tehnično vodstvo mesec dni po koncu prvenstvenih naporov proslavljali dosežen rezultat - načrtovan miren obstanek v državni C-ligi preko magičnega devetega mesta - v znanih termah v Radencih, na meji med Štajersko in Prekmurjem, gostje zvestega pokrovitelja Radenske. Po že tradicionalnem petkovem uvodnem kosilu v pivnici blizu Ljubljane so tri dni uživali ob soncu in ponudbi slovitega zdravilišča ter seveda namakali v bazene od sezone utrujene ude. Zvečer pa so se malce pozabavali po okolici, obujali spomine na lepe trenutke minule sezone ter tudi bolj ali manj uspešno izzvali srečo v igralnici. karate V mednarodni konkurenci dve prvi mesti Pred kratkim je v tržaški športni palači steklo zanimivo mednarodno tekmovanje v karateju, ki ga je že tretjo leto zapored organiziralo tržaško društvo Karate Do Trieste. Šlo je za 3. Memorial v spomin na mladega karateista Davideja Masuotto-la, na katerem se j e zbralo 510 tekmovalcev iz sedmih italijanskih dežel (vključno z našo), Slovenije, Hrvaške in Srbije. Tekmovanja se je udeležilo tudi trinajst karateistov zgoniškega kluba Shinkai Club. V sklopu memoriala so izvedli že tretjo denarno nabiralno akcijo za nakup specifičnega aparata za tržaško pediatrično bolnišnico Burlo Garo-folo. Letos so z denarnimi prispevki javnih in privatnih ustanov, udeležencev (članarina) in javno nabir-ko zbrali kar 18.000 evrov. Nakupili bodo aparat za zdravljenje otrok z astmatskimi težavami. Na memorialu so karateisti v 88 kategorijah tekmoval v kataju in kumiteju. Med tekmovalci zgoniškega kluba sta bili najboljši Mia Ukmar in Iris Penco, ki sta osvojili prvo mesto med belimi pasovi. Ostali tekmovalci Shinkai Cluba se niso uvrstili na prva tri mesta. Črni par Danijel Si-monettig, ki nastopa za koprski klub Samurai, pa je bil tretji. Organiziatorji so pripravili tudi društveno lestvico: Trofejo 3. Memoriala v spomin na Davideja Masuottola je prejelo prvouvrščeno društvo Karate do Trieste, drugo mesto je osvojilo goriško društvo Sankaku Isonzo, tretji pa so bili karateisti kluba iz Trenta Budo Kai Puno. Na memorialu je nastopilo 38 klubov, ki so včlanjeni v tri državne zveze (Fijkam, Fikta in Fesik) in druge amaterske zveze (U.S.Acli, Libertas in Csen). Odbojka Trinko od 16. do 20. mesta Včerajšnji izkupiček odbojkar-jev nižje srednje šole Ivana Trinko, ki se te dni mudijo v Gaeti na državnem finalu Dijaškega prvenstva za nižje srednje šole v odbojki, je bil polovičen. V jutranjih urah so izgubili proti Apuliji s 3:0 (25:20, 25:18, 25:10) in se tako uvrstili na zadnje mesto v skupini. Popoldne pa so se v prvi tekmi za uvrstitev od 16. do 20. mesta pomerili z ekipo iz Doline Aoste in gladko zmagali s 2:0 (25:13, 25:12). Danes bodo prosti, jutri pa bodo nadaljevali z nastopi za končno razvrstitev. balinanje - V Štandrežu ob 20-letnici balinarskega kluba MAK Na turnirju je nastopilo 24 ekip Jutranji dvoboji so zaradi dežja potekali na pokritih igriščih v Gradišču in Renčah, finalna faza pa je stekla na štadreških igriščih - Zmagala je ekipa Mak 1 - Junija osrednja proslava Okrog 90 igralcev v zastopstvu 24 moštev je v soboto razgibalo balinarsko okolje na Goriškem. Letošnji medna-rod ni tur nir za moš ke, ki ga že osem -najst let prireja BD Mak iz Štandreža, je sodil v sklop prireditev v okviru 20-letnice društva. Prav zaradi pomembnega jubileja so se pri štandreškem društvu potrudili in so na podlagi odličnih prijateljskih odnosov z balinarskimi sredinami iz širšega goriškega in tržaškega območja ter dobrih organizacijskih izkušenj pripravili celodnevno tekmovanje z udeležbo tolikšnega števila nastopajočih. Že iz jutranjega vrveža pri vpisovanju ekip v veži štan-drežke telovadnice, je bilo občutiti pravi utrip in vzdušje, ki sodi na taka srečanja. Vse ekipe so v znak prijateljstva domačemu Maku izrazili čestitke ter prinesli priložnostna darila in priznanja. Veliko je bilo tudi šopkov cvetja, ki so ga kasneje odborniki Maka položili na grobove že preminulih članov društva na štandrežkem pokopališču ter na spomenik padlih v NOB sredi vasi. To je tu di eden tis tih tre nut kov, ki prireditelja ovenča z zadoščenjem, ki se kaže ob ugotovitvi, da mu je uspelo po- vezati balinarje od Idrije, Brd in Vipavske doline pa do tržaškega Krasa in širše goriške okolice. Dobrodošlico nastopajočim sta poleg predstavnika domačega društva Marka Zavadlava, izrekla še predsednik štandrežkega Krajevnega sveta Marjan Breščak in predstavnik ZSŠDI Vili Prinčič. Oba sta podčrtala pomembnost takih srečanj in udeležencem zaželela, da bi se tekmovanje odvijalo v športnem in prijateljskem du- hu. Žal je veselo razpoloženje skalilo muhasto vreme, ki je prisililo prireditelje, da so se poslužili pokritih igrišč v Gradišču ob Soči in v Renčah. V vsakem kraju je igralo po 12 ekip, ki so bile razporejene v štiri skupine. V četrt-finale so se uvrstili zmagovalci osmih predskupin. Po skupnem kosilu, ki so ga prireditelji pripravili v štandrežki gostilni Turri, so se četrtfinalni dvoboji odvijali na štandrežkem odkritem ba- linišču. Popoldne je namreč posijalo sonce, tako da so lahko konec tekmovanja z zaključnim nagrajevanjem in družabnostjo pripravili na domačih tleh. V četrtfinalu je Mak 1 premagal Nabrežino, Gradisca je bila boljša od Idrije, Renče so porazile Mak 2, Capriva pa je premagala Slatno. V polfinalu je Mak 1 gladko odpravil Caprivo z 11:3, Gradisca pa Renče s 13:1. V boju za 3. in 4. mesto je Capriva odpravila Ren- če z 10:3, v dramatičnem finalu pa so si makovci v silovitem finišu priborili prvo mesto. Gradisca je vodila že z 9:1, nakar so makovci z odlično in preudarno igro dosegli kar 12 zaporednih točk in zmagali. Zmagovito ekipo so sestavljali: D. Pelicon, C. Terpin, G. Krapiz, M. Nanut. Ves potek tekmovanj sta spremljala sodnika Davorin Arčon in Zdravko Furlani, oba iz Renč. Na zaključni slovesnosti, ki jo je vodil Dino Roner so namesto pokalov podelili umetniško izdelane krogle iz žgane gline (izdelki prihajajo iz Toskane), vsi nastopajoči pa so prejeli lično pripravljeno spominsko kolajno. Naj na koncu omenimo, da bo osrednja proslava ob 20-letnici društva na sporedu v telovadnici v Štandrežu v soboto 7. junija ob 10.30 uri. Vsa sodelujoča društva so obljubila svojo prisotnost. Nastopajoče ekipe: Mak II, Pri-morje, Dobrovo, Idrija, Polet, Kanal, Gradisca, Nova Gorica, Kostanjevica, Kraški dom, Solkan, Nabrežina, Renče, Kras, Vrtojba; Gaja, Slatna Grgar, Šempeter, Zarja, Capriva, Ajdovščina, Mak 1, Medana, Sokol. (VIP) / ŠPORT Sreda, 28. maja 2008 kriza našega nogometa - Marjan Babuder (Ponziana) tretjič napredoval v promocijsko ligo [3 Obvestila 21 »Na Proseku je nesmiselno nadaljevati v tem stilu« Rešitev je združitev - Uspešna so bila društva, ki so zaupala svojim igralcem Trener vratarjev Marjan Babuder je eden izmed redkih Slovencev (Alen Carli v D-ligi), ki so v letošnji sezoni - v raznih deželnih nogometnih amaterskih prvenstvih - praznovali napredovanje v višjo ligo. Za 58-letnega trenerja iz Bazovice, ki je letos treniral vratarje pri tržaški Ponziani (vadil je vratarje mladinskih in članske ekipe), je to bilo tretje napredovanje v promocijsko ligo (pohvali pa se lahko še z vsaj trikrat tolikimi). »Preskok v višjo ligo je bil načrtovan. Predsednik Ponziane D'Avanzo je zelo ambiciozen in napoveduje, da bi rad videl tr žaš ko eki po v elit ni li gi. S trenerjem Vailatijem sva se dobro ujela, četudi smo med sezono imeli kar nekaj težav (predvsem poškodbe), ki pa smo jih spro ti reševali. Pred začetkom drugega dela prvenstva smo za vodilnim San Giovannijem zaostajali kar dvanajst točk. Z dobrimi treningi smo nadoknadili zamujeno in se na koncu rednega dela uvrstili v playoff. V končnici nam je uspel podvig, ker smo bili dobro fizično pripravljeni. Letošnje prvenstvo 1. AL je bilo zahtevno in zelo izenačeno. Primorec in Primorje? Da se bo ekipa iz Trebč reši la, sem to že na pove dal jeseni. Le Primorje je bila za las slabša ekipa od ostalih.« Omenil si Primorje. Kaj se dogaja na Proseku? »Na Primorje sem zelo navezan, saj sem na Proseku igral in treniral vsaj dvajset let. Društvo mi je pri srcu. V zadnjih sezonah pa je društvo v velikanski krizi. Nekaj očitno ne gre. Sprašujem se, če je sploh smiselno nadaljevati tako. Je kot bolnik na smrtni postelji. Pa naj mi nihče ne zameri. To je realnost. Težave so se začele, ko je društvo zapustil simbol Peter Emili, ki je zatem postal kapetan pri treben-skem Primorcu. Sledil je tudi odhod Sardoča. Ta dva igralca, bi morala biti stebra proseške ekipe. Za Primorje je edina rešitev, da se združi z Vesno in Krasom, saj je povsem nesmiselno, da na tako majhnem koščku zemlje imamo tri naša društva.« Letošnja sezona je minila v znamenju tržaških društev... »Ponziana je napredovala, prav tako tudi San Sergio in San Luigi. Rekel bi, da so bila v letošnji sezoni uspešna tista društva, ki so v glavnem zaupali lastnim močem. To se pravi igralcem, ki so jih sami vzgojili. Denar torej še ni vse. Pri Vesni in pri Marjan Babuder (na sliki zgoraj) je še vedno zelo navezan na proseško Primorje (na sliki desno) kroma Krasu so naredili nekaj tehničnih napak, ki so jih drago plačali.« Na primer? »Obe ekipi nista imeli pravega li-derja. Pri Vesni so se nerazumljivo odpovedali Žarku Arandželovicu, pri Krasu pa Salatinu. Profesionalni trener Sergej Alejnikov pa se ni znašel v amaterskem nogometu. To je pač povsem normalno.« Kako pa gledaš na Pomlad? »Pomlad mora nujno razširiti svojo dejavnost in nastopati v prvenstvu mladincev. Kmalu pa bo nujna tudi članska ekipa. Drugače tvegamo, da bo projekt propadel.« Kako bi komentirali Nonisovo (nekdanjega trenerja Zarje Gaje) izjavo, da je Zarja Gaja lahko za zgled, ker je v glavnem zaupala domačim igralcem in ni trosila nesmiselne vsote denarja za najetje drugih igralcev? »Strinjam se s tem, čeprav je tudi Nonis včasih silil, da bi pri Zarji Gaji najeli še kakega 'tujega' nogometaša.« Kje pa bo Babuder treniral v prihodnji sezoni? »Skoraj gotovo bom še naprej treniral vratarje pri Ponziani.« Jan Grgič nogomet - Poprvenstvo Mladinci Vesne so se uvrstili v drugi del Opicina - Vesna 3:5 (1:0) VESNINI STRELCI: Rossoni, Simonis in Martinelli 3. VESNA: Sapienza, Burni, Križmančič, Candotti, Milenkovic, Rossoni, Zampino (Dajic), Tuccio, Martinelli, Debernardi, Leghissa (Pettirosso); trener Toffoli. V zadnjem krogu prvega dela poprvenstva mladincev je Vesna s težavo premagala Opicino in se tako uvrstila v četrtfinale. Toffoli-jevi varovanci se bodo nocoj ob 19. uri pomerili proti San Luigiju (v Trstu, pri Sv. Alojziju). Tekma na Opčinah je bila izenačena. Opicina je igrala dobro in kar trikrat povedla. Vesnini nogometaši so jih vsakič dohiteli in in v zadnjih minutah zmagovito po-vedli. Pri Vesni sta tokrat igrala dobro Križmančič in Simonis, s tre- mi zadetki pa se je izkazal tudi Martinelli. Turnir Polliti v Tržiču Udinese (državni naraščajniki) -Vesna 4:0 (0:0) VESNA: L. Rossoni, Burni, Fantina, Candotti, Milenkovic (Dajic), S. Rossoni, Zampino, Tuc-cio (Sovič), Leghissa, Debernardi (Turello), Fichera (Martinelli); trener Toffoli. Mladinci Vesne so v Tržiču zdržali le en polčas. Na začetku drugega dela so državni naraščaj-niki Udineseja v dveh minutah kar dvakrat premagali vratarja Rosso-nija in tako zapečatili usodo »pla-vih«. Do konca tekme sta padla še dva zadetka. Udinesejevi na-raščajniki so bili vseskozi boljši nasprotnik. ŠD VESNA obvešča, da bo v petek, 30. t.m., ob 20. uri ob prvem in ob 20.30 ob drugem sklicanju, na nogometnem igrišču v Križu redni občni zbor. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira pod pokroviteljstvom ZSŠDI »Poletni intenzivni plesni teden« za otroke od letnika 1998 do letnika 2004 v telovadnici na Opčinah v dveh terminih: od 25. do 29. avgusta ter od 1. do 5. septembra. Vpisovanje do 7. junija na tel.št. 040-226332 ali na info@cheerdan-cemillenium.com. ŠZ POMLAD obvešča, da bo občni zbor društva v torek, 3. junija ob 20.30 na sedežu Primorja na Proseku. MLADINSKI ODSEK SPDT prireja od 7. do 12. julija 2008 Planinsko šolo na Planini pri jezeru za osnovnošolsko mladino. Informativni sestanek bo v sredo, 11. junija ob 19. uri na Stadionu 1. maja (Var-delska cesta 7). Za informacije pišite na mladinski@spdt.org, ali pokličite na tel. 338 5953515 (Katja). AŠD SOKOL v sodelovanju z ZSŠDI vabi vse člane, starše, prijatelje in simpa-tizerje na Zaključno športno akademijo z družabnostjo, dne 30. maja ob 18. uri v nabrežinski telovadnici. Nastopali bodo vsi najmlajši društveni športniki. PLAVALNI KLUB BOR vpisuje otroke od 4. do 11. leta starosti v poletni plavalni tečaj, ki bo v bazenu na Alturi od 9. do 27. junija vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek od 15. do 16. ure Informacije in vpis ob delavnikih med 18. in 19. uro na tel. št. 3341384216. AŠZ SLOGA pripravlja pod pokroviteljstvom ZSŠDI odbojkarski kamp za deklice in dečke letnikov '96 in mlajše. Potekal bo od ponedeljka 9. do srede 18. junija 2008. Informacije in prijave v uradih ZSŠDI od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure na telefonsko številko 040 635627 do 3. junija 2008. ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR organizira pod pokroviteljstvom ZSŠDI od 9. do 13. junija (vsak dan od 8. do 17.ure) na Stadionu 1.maj »Športni teden«: za otroke letnikov 2002-1999 spoznavanje športnih iger, za otroke letnikov 1998-1995 osnove odbojke. Za dodatne informacije in vpisovanje pokličite na 04051377 (do 15.ure Ivana), 3331755684 (v popoldanskih urah - Silva), 3497923007 (po 20.uri - Tjaša) ali pišite na info@od-bor.com TENIŠKA SEKCIJA AŠZ GAJE na Padričah organizira od 9. junija 2008 začetniški in nadaljevalni tečaj za osnovnošolce. Informacije in prijave na tel. št.: 389-8003486 (Mara). ZSŠDI razpisuje likovni natečaj namenjen učencem osnovnih, ter literarni natečaj namenjen dijakom nižjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na temo športa z naslovom Drobci iz športnega sveta 2008. Najboljši prispevki bodo objavljeni v letnem Zborniku slovenskega športa v Italiji, avtorji del in njihovi mentorji pa bodo ob predstavitvi Zbornika tudi nagrajeni. Rok za predstavitev prispevkov zapade 31. maja 2008. Podrobnejše informacije na www.zssdi.it. šolski šport - V Vižovljah je nastopilo šest osnovnih šol iz devinsko-nabrežinske občine Tekmovalnost, zabava in dobra volja Od slovenskih šol so se za medalje potegovale Josip Jurčič iz Devina, Igo Gruden iz Šempolaja in Virgil Šček iz Nabrežine - Jurčič odnesel domov kar 24 medalj Konec tedna so se v športnem centru v Vižovljah zbrali učenke in učenci slovenskih in italijanskih osnovnih šol iz devinsko-na bre žin ske ob či ne in se pome rili v raz nih športnih disciplinah. Med glavnimi pobudniki 16. Mladinskih iger je prav gotovo učitelj Mario Adamič, ki so mu ob strani stali še ostali učitelji, starši, Občina Devin Nabre-žina in Zadružna kraška banka. 230 otrok treh slovenskih osnovnih šol (Josip Jurčič iz Devina, Igo Gruden iz Šempolaja ter Virgil Šček iz Nabrežine) in treh italijanskih (Alighieri, Carducci in Pascoli) se je pomerilo v teku v vrečah (1. razredi), v poligonu (2. razredi), teku na 50 metrov (3. razredi), teku čez drn in strn ali v metu vortexa (predvaja za met kopja, 4. in 5. razredi). V drugem sklopu tekmovanja so se osnovne šole pome rile še v šta fetah in pre izkuš nji ori en -tacijskega teka (v sodelovanju z deželno zvezo). Največ medalj je skupno zbrala devin-ska šola Josip Jurčič, kar 24 od 48. Za medalje in majčke je poskrbel openski bančni zavod Zadružna kraška ban ka. VRSTNI RED: 5. razredi - tek čez drn in strn, moški: 1. David Colja (Jurčič), 2. Ivo Ušaj (Jurčič), 3. Marco Disnan (Pascoli); ženske: 1. Alekcija Terčon (Jurčič), 2. Francesca Martini (Jurčič), 3. Alessia Zulian (Pascoli). 4. razredi - tek čez drn in strn, ženske: 1. Elisa Maria Di Lazzaro (Alighieri), 2. Silvia Napolitano (Alighieri), 3. Martina Be-arzi (Jurčič); moški: 1. Piero Toffolutti (Carducci), 2. Oliver John Maggi (Carduc-ci), 3. Marco Miceli (Pascoli). 3. razredi - tek 50 m, moški: 1. Jan Ferfoglia (Jurčič), 2. Gabrijel Terčon (Jurčič), 3. Simone Favento (Pascoli); ženske: 1. Ma-rika Farinelli (Jurčič), 2. Veronika Oberdank (Jurčič), 3. Margherita Dobler Fillini (Car-ducci). 2. razredi - poligon, ženske: 1. Mira Tavčar (Jurčič), 2. Khetrin Metlico vez (Jurčič), 3. Francesca Devescovi (Alighieri); moški: 1. Marko Antonič (Jurčič), 2. Daniel Moressi (Alighieri), 3. Matteo Maggiore (Alighieri). MEDALJE: Jurčič 24 (9 zlatih, 10 srebrnih, 5 bronastih), Alighieri 9 (3, 2, 4), Pascoli 9 (1, 3, 5), Gruden 1 (0, 1, 0), Carducci 4 (2, 1, 1), Šček 1 (1, 0, 0) 2 2 Sreda, 28. maja 2008 PRIREDITVE / bazovica - SKD Lipa Pesem na M'zarju Drevi bo gostovala dramska skupina SKD Slavec iz Ricmanj, ki bo predstavila komedijo Partnerji Sklop pobud Pesem na M'zarju, ki jih prireja slovensko kulturno društvo Lipa iz Bazovice, je v polnem teku. Za nami sta že dva uspešna večera. V Bazo vskem domu je uspešno predstavil svoje simpatične videoposnetke Sergio Čok, isti večer pa je potekala otvoritev zanimive razstave arhitekta Štefana Grgiča, domačina in fotografa, ki nosi naslov Krog in krog. Na razstavi so na ogled fotografije iz Trsta, Benetk in Bazovice, posnete s posebno tehniko. Ogled razstave v Bazovskem domu je možen vse do 7. junija, ko se bodo zaključile prireditve Pesmi na M'zarju. V soboto, 24. maja pa smo prisluhnili koncertu Fantje pojejo na vasi, ki je bil v športenem centru Zarja v Bazovici. Četrtemu srečanju moških vokalnih skupin je sledilo številno občinstvo in z občutenim ploskanjem nagradilo pevce Moške vokalne skupine Lipa iz Bazovice, moškega pevskega zbora Skala iz Gabji, Hrušiških fantov ter pevskega društva Slavček iz Loške doline. Danes pa bo gostovala dramska skupina SKD Slavec iz Ricmanj. Na Utrinek s pevskega večera Fantje pojejo na vasi kroma vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici se bodo predstavili s komedijo Partnerji v priredbi in režiji Ingrid Werk. Šesterica amaterskih igralcev se bo poda la v zap le tene igre in prob le me življenjskih partnerjev ter skušala najti najprimernejše rešitve. Ricmanj-ci, ki so že tretje leto gostje Pesmi na M'zarju, so igro prvič uprizorili na Ricmanjskem tednu. Uprizoritev bo na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici, s pričetkom ob 21. uri. V primeru slabega vremena bo predstava v župnijski kinodvorani. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Miela Kenneth H. Brown: »The Brig« / v priredbi gledališča The Living Theatre in v režiji Judithe Malina. V petek, 6. in v soboto, 7. junija, ob 21.30. PromoTrieste in La Contrada »Le vie del caffe« V petek, 30. maja, v kavarni San Marco bo ob 19.30 predstava »Viaggio a Trieste: Richard Francis Burton in ob 21.00 »Ce-nere d'anima«, nastopajo M. Zcchigna, M. G. Plos, P. Saitta in učenci gledališke akademije Citta di Trieste. Vstop prost. V soboto, 31. maja, ob 21.00 v kavarni Tommaseo predstava »Le Mille e una Notte«, igrajo E. Burul, D. Plso in A. Osana. Vstop prost. V nedeljo, 1. junija, ob 21.00 na Verdijevem trgu pred kavarnama Terge-steo in Violin akrobatična predstava »Kamasutra«, igrajo E. Waldner, E. Da-nieli in D. Gattorno. Vstop prost. V ponedeljek, 2. junija, v kavarni San Marco, ob 18.00 »Un caffe con Riccardo III« z učenci gledališke akademije Citta di Trieste in ob 21.00 »Il loto dl ritmo e la danza del fuoco«, nastopa Nuria Sala Grau. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V torek, 3. junija, ob 20.00 / igra »Gospodična Julija«. NOVA GORICA Slovensko narodno gledališče Nova Gorica Danes, 28., in v soboto, 31. maja, ob 20.30 / Brata Presnjakov: »V vlogi žrtve - Teater absurda v policijski izvedbi«. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 28. maja, ob 19.30 / Ivan Cankar: »Romantične duše«. Jutri, 29. maja, ob 17.00 / Andrej Hie-nig: »Osvajalec Mala drama Jutrik, 29. maja, ob 20.00 / v produkciji SNG Drame Ljubljana in Maske Ljubljana: »Slovenec Slovenca gori postavi«. Danes, 28. maja, ob 20.00 / Brian Friel: »Jaltska igra . Poigra«. V petek, 30., in v soboto, 31. maja, ob 20.00 / D. Jovanovic: »Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni«. Mestno gledališče ljubljansko Danes, 28. maja, ob 20.00 / Vladimir Nabokov: »Lolita« (zadnjič v sezoni). Jutri, 29. maja, ob 20.00 / J. B. P. Moliere: »Ljudomrznik«. V petek, 30. maja, ob 20.00 / Drago Jančar: »Lahka konjenica«. V soboto, 31. maja, ob 20.00 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. Mala scena MGL Danes, 28. maja, ob 20.00 / Jose San-chis Sinisterra: »Carmela in Paulino, variete na fino«. Jutri, 29., in v petek, 30. maja, ob 20.00 / James Prideaux: »Gospodinja«. V soboto, 31. maja, ob 20.00 / Miro Ga-vran: »Vse o ženskah«. Šentjakobsko gledališče D. Alfirevic, D. Srhoj: »Trg žabjih dlak« / danes, 28., in v petek, 30. maja, ob 19.30. Slovensko mladinsko gledališče Glasbeno-gledališko-kuhinjski kabaret »Ljubezen na smrt« / režija Matjaž Po-grajc. Danes, 28., in jutri 29. maja, ob 20.00, v soboto, 31. maja, ob 13.00, od ponedeljka, 2., do sobote, 7. junija, ob 20.00, ter v ponedeljek, 9. junija, ob 18.00. V nedeljo, 1. junija, ob 20.00 »Kleist« v režiji Silvana Omerza in ob 22.00 »Visoka pesem« v režiji Jana Decorta. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Giacomo Puccini: »La rondine« / od srede, 4., do petka, 6. junija, ob 20.30, v soboto, 7. junija, ob 17.00, v nedeljo, 8. junija, ob 16.00, v torek, 10., in v sredo, 11. junija, ob 20.30. Gledališče Rossetti Andrew Lloyd Webber: »Cats« / danes, 28. maja, ob 20.30, jutri, 29. maja, ob 16.00 in ob 20.30, v petek, 30. maja, ob 20.30, v soboto, 31. maja, ob 16.00 in ob 20.30 ter v nedeljo, 1. junija, ob 16.00 in ob 20.30. Diavolo Dance Theatre Los Angeles: »Dreamcatcher« / v soboto, 7., in v nedeljo, 8. junija, ob 20.30 BOLJUNEC Gledališče Franceta Prešerna Jutri, 29. maja, ob 20.30 / koncert: Gor- ni Kramer Quartet in Martina Feri. KRMIN V petek, 6. junija, ob 21. uri / koncert na placu: nastopata Tinkara (Slo) in Massimo Bubola (I). Vstop prost. CODROIPO Villa Manin V nedeljo, 8. junija, / koncert Marka Knopflerja. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom Jutri, 29. maja, ob 19.00 / letni koncert Glasbene šole Sežana. V soboto, 31. maja, ob 19.30 / baletna predstava »Poklon pomladi« Društva ljubiteljev baleta Krasa in Brkinov Sežana ob spremljavi Godalnega orkestra Glasbene šole Sežana. Gostje prireditve: Društvo ljubiteljev baletne umetnosti Divača in KUD 15. februar Komen. V petek, 6. junija, ob 19.00 / večer s plesno šolo Fiona. Vsoboto, 7. junija, ob 18.00 / na Bor-jači večer s Folklorno skupino Borjač Sežana. NOVA GORICA V petek, 6. junija, ob 20.30 / Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus!«. Predstava nadomešča predstavo, ki je 17. aprila odpadla. Za ogled predstave so veljavne že kupljene vstopnice odpadle predstave. KOSTANJEVICA Dvorana Frančiškanskega samostana V torek, 3. junija, ob 20. uri / nastopa Anže Vrabec - klavir. Samostanska cerkev Gospodovega oznanjenja V torek, 10. junija, ob 20. uri / koncert vokalne skupine Vinika pod vodstvom Franka Žgavca. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 28. maja, ob 20. uri / v Gallusovi dvorani Orkester romanske Švice, dirigen Marek janowski, solistka Julia Fischer (violina). Jutri, 29., in v petek, 30. maja, ob 16.30 / v Gallusovi dvorani Orkester slovenske filharmonije, dirigent George Pe-hlivanian, solistka Bernarda Fink (mezzosopran). V soboto, 31. maja, ob 20.00 / v dvorani Slovenske filharmonije Letni koncert APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani. V torek, 3. junija, ob 20.30 / v Klubu CD koncert saksofonskega kvarteta The Tiptons (Seattle - New York). V torek, 10. junija, ob 20.00 / v Gallusovi dvorani Mednarodni večer šansonov »La Vie en Rose«. Nastopajo: iz Slovenije Marko Boh, Čompe, Miljask, Zoran Predin, Vesna Zornik in Mia Znidarič, iz Avstralije Kate Hosking, iz hrvaške Arsen Dedič in Oliver Drago-jevič, iz Rusije Aleksander in Irina Guščin ter iz Francije Mouron. Instrumentalna spremljava: Cafe Teater Band pod vodstvom Jake Puciharja. Večer bosta povezovala Vita Mavrič in Boris Kobal. Križanke Danes, 28. maja, ob 21.00 / koncert skupin Katalena (Slo) in Orchestra Baobab (Senegal). V petek, 30. maja, ob 20.30 / Oliver Dragojevič & Klapa Bonaca. V torek, 3. junija, ob 21.00 / Darja Švaj-ger z Big Bandom in simfoniki RTV Slovenija. Mediapark Cvetličarna V četrtek, 5. junija, ob 21.00 / koncert skupine Krug (tribute to EKV). FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST V Narodnem domu (Ul. Filzi 14) bo do 30. maja na ogled razstava o operni pevki Gabrijeli Mrak z urnikom: v četrtek od 16. do 18. ure, v sredo in v petek od 16. do 18. ure. Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), na ogled je likovna razstava Emme Malina Marinelli. V Trgovinski zbornici je na ogled razstava slik o Somaliji. Na tržaški fakulteti za ekonomijo bo do 31. julija razstavljal svoje slike Adriano Valuzzi. V Državni knjižnici (Largo Papa Giovanni XXIII, 6) je do 25. junija na ogled fotografska razstava »1958 - 2008. Ospedale Santorio, 50 anni di storia«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10. do 13. in od 16. do 18. ure, ob sobotah pa od 10. do 13. ure. Vstop prost. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE V Bambičevi galeriji (Proseška ulica 131) bo do 13. junija na ogled razstava slik Brune Daus »Onstran barve: eksperimentiranje poteka vzdolž niti«. Urnik: od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra, z urnikom: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: in-fo@kraskahisa.com. DEVIN Na Devinskem gradu bo do 2. novembra na ogled razstava »Torbe in torbice na gradu«. GORICA ČEZMEJNA RAZSTAVA slikarja Franceta Slaneta v organizaciji Kulturnega doma v Gorici in galerije Artes iz Nove Gorice bo na ogled do 30. maja v galeriji Artes v Novi Gorici (Ul. Gradnikove brigade 6) in v Galeriji Kulturnega doma v Gorici (Ul. I. Brass 20). Urnik: v Galeriji Kulturnega doma od 10. do 13. in od 16. do 18. ure, v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami; v galeriji Artes v Novi Gorici pa od 9. do 12.30 in od 15. do 19. ure. Kulturni center Lojze Bratuž: / do, 30. junija, bo ob prireditvah ali po domeni na ogled razstava z naslovom »Negovan Nemec, 20 let pozneje«. Palača Attems-Petzenstein / do 30. avgusta bo na ogled razstava »Josef Maria Auchentaller (1865-1949) - Un secessio-nista ai confini dell'Impero«. Urnik: od 9. do 19. ure, zaprto ob ponedeljkih. V dvorani deželnih stanov goriškega gradu je na ogled razstava dragocenih tiskovin 18. stoletja z naslovom Gorica in Furlanija med Benetkami in Dunajem; do 31. avgusta med 9.30 in 13. ter med 15. in 19.30, razen ponedeljka. V Fundaciji Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 27. julija od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422-410886. V Državni posoški knjižnici bo 31. maja na ogled razstava »I sogni di Arturo Nathan« (izbrana dela od 1922 do 1943). TRŽIČ Palazzetto Veneto / do 15. junija bo na ogled razstava »I Cosulich. Una storia per immagini«. Urnik: 16. do 19. ure. V ladjedelnici Fincantieri bo do 30. junija na ogled razstava »100 let ladij v Tržiču«. RONKE Razstava fotografij Primoža Breclja z naslovom »Sledi spominov« je na ogled do 29. junija v lokalu Caffé Trieste na Trgu Oberdan 1 v Ronkah. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro; informacije na tel. 0481-966904. CODROIPO (VIDEM) V Vili Manin bo do 2. junija na ogled razstava Ericha Hartmanna: »Il Silenzio dei Campi«. Urnik: od torka do petka od 15. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 11. do 19. ure, v ponedeljkih zaprto. V Vili Manin bo do 28. septembra na ogled razstava: »Good & Goods - Spiritualita e confusione di Massa«. Urnik: od torka do petka od 9. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 20. ure. _SLOVENIJA_ KOPER Sedež Banke Koper: do konca maja bo razstavljal slike Zvest Apollonio. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. SEŽANA V Mali galeriji Mira Kranjca v Kosovelovem domu bo v sredo, 11. junija, ob 19.00 odprtje razstave »Pogine naj pes« Mednarodnega združenja za Lipico. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). V Mestni galeriji Nova Gorica (Trg E. Kardelja 5) bo do 30. maja na ogled razstava z naslovom Lujo Vodopivec Skul-pture. Od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure. V paviljonu poslovnega centra HIT, Delpinova 7a v Novi Gorici bo do 27. junija na ogled razstava Bogdana Vrčona. SOLKAN V Galeriji Tir v KC Mostovni bo do 30. maja na ogled razstava akademskega slikarja Janeza Zalaznika »Sladke laži in druge nečednosti«. Urnik: od 11. do 15. ure. V Galeriji Dimenzija napredka, na Veliki poti 15, bo do 30. maja, na ogled razstava slikarja Vladimirja Klanjščka z naslovom »Obrobje«. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstave etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Galerija Cankarjevega doma / do 20. julija bo na ogled razstava »Faraonska renesansa - Arhaizem in pomen zgodovine v starem Egiptu«. Na ogled 140 del iz desetih evropskih muzejev. Urnik: ob ponedeljkih od 10. do 15. ure, od torka do sobote od 10. do 20. ure ter ob nedeljah od 11. do 19. ure. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. ŠPORTNA SLIKOVNA KRI2ANKA REŠITEV (27. 5. 2008) Vodoravno: moped, NAR, Abano, ole, tor, Niven, Ela Peroci, Bruno, Al, krasota, Eka, Sana, jona-tan, Anet, Sam, INRI, laikat, Cerin, tipometer, Cej, Osp, intka, ata; na sliki: Bruno Kneipp. / RADIO IN TV SPORED Sobota, BI. maja 2008 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Risanka Pimpa 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 6.30 6.45 9.35 10.40 11.00 12.00 13.30 14.10 14.45 15.15 16.15 18.50 20.00 20.30 21.10 23.10 23.15 Nan.: La nuova famiglia Addams Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Aktualna: Unomattina (vodita Eleonora Daniele in Luca Giurato) Aktualno: Linea verde - Meteo verde Aktualno: Dieci minuti di... Aktualno: Occhio alla spesa Variete: La prova del cuoco (vodi Antonella Clerici) Dnevnik - Gospodartsvo Variete: Festa italiana Storie Nan.: Incantesimo Variete: Festa italiana Aktualno: La vita in diretta Kviz: Alta tensione (vodi Carlo Conti) Dnevnik Kviz: Affari tuoi Nan.: Don Zeno - L'uomo di No-madelfia (r. G. Calderone, i. G. Scarpati) 0.50 Dnevnik Aktualno: Porta a porta V^ Rai Due 7.00 Variete: Random 9.45 Aktualno: In Italia 10.00 Aktualno: Tg punto.it 11.00 Variete: Piazza grande 13.00 Dnevnik - Običaji in družba ter Dnevnik - Zdravje 14.00 Variete: Italia sul 2 15.50 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 19.50 Resničnostni šov: X Factor 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.00 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Variete: Scommettiamo che...? (vodi A. Cecchi Paone) 23.05 Dnevnik, sledi Punto di vista 23.20 Dok.: La storia siamo noi 0.25 Aktualno: Magazine sul 2 0.55 Aktualno: Parlament V" Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caf-fé di Corradino Mineo in Italia, istruzioni per l'uso 8.05 0.35 Aktualno: La Storia siamo noi 9.05 Aktualno: Verba volant 9.15 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved, sledi Si gira 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italia- 13.10 14.00 14.50 15.05 15.15 18.10 19.00 20.20 20.30 21.05 23.00 23.35 0.20 Nan.: Wind at My Back Deželne vesti in vremenska napoved Aktualno: Tgr Leonardo - Neapo-lis - L.I.S. Kolesarstvo: 91° Giro d'ltalia (17. etapa) Šport: Processo alla tappa Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti Variete: Blob Nad.: Un posto al sole Nan.: La Nuova Squadra Dnevnik - Deželne vesti in Primo piano Nan.: 3 libbre Nočni dnevnik in vremenska napoved Rete 4 6.25 Nan.: Kojak 7.30 Nan.: Magnum P.I. 8.30 Nan.: Nash Bridges 9.30 Nan.: Hunter 10.30 Nad.: Bianca 11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nad.: Febbre d'amore 11.50 Nad.. Vivere 12.20 Nad.: Distretto di polizia 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum 15.20 Nan.: Detective Monk 16.30 Film: Casa da gioco (dram., ZDA '55, r. J, Hopper, i. A. Baxter) 18.40 Nad.: Tempesta d'amore 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 20.20 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Variete: Vieni avanti cretino 23.20 Film: Lolita (dram., ZDA/Fr.., '97, r. A. Lyne, i. J. Irons) Canale S 6.00 7.55 8.00 8.50 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 17.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.20 1.20 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik, vremenska napoved, borza in denar Dnevnik: Mattina Aktualno: Mattino cinque Dnevnik Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Aktualno: Uomini e donne (vodi Maria De Filippi) Resničnostni šov: L'album di Ami-ci (vodi Maria De Filippi) Film: Sinfonia d'amore (kom., Nem, '01, r. C. Schumacher, i. N. Erdmann, V. Jung) Kviz: Jackpot Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce della persistenza Nan.: I liceali (i. G. Tirabassi, C. V. Benvenga) Aktualno: Matrix (vodi E. Menta-na) Nočni dnevnik O Italia 1 6.05 Nan.: Otto sotto un tetto 6.35 13.40, 17.15 Risanke 9.05 Nan.: Happy Days 10.00 Nan.. Dharma & Greg 10.30 Nan.: Hope & Faith 11.00 Nan.: A casa con i tuoi 11.25 Nan.: Will & Grace 12.15 Aktualno: Secondo Voi 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 14.30 Risanke: Simpsonovi 15.00 Nan.: Falco Beach 15.55 Nan.: H2O 16.25 Nan.: Zoey 101 16.50 Nan.: Lizzie McGuire 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.05 Variete: Candid Camera 19.35 Nan.: Belli dentro 20.05 Nan.: Love Bugs 20.30 Aktualno: RTV - La Tv della realta 21.10 Nan.: CSI - Scena del crimine 23.05 Nan.: The Closer 0.00 Nan.: Saving Grace 1.00 Dnevnik - Šport ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.10, 16.40, 19.30, 23.02, 1.32 Dnevnik 7.15 17.00 Risanke 8.00 Aktualno: Buongiorno con Tele-quattro 2008 - Svetnik dneva, horoskop, pregovor 8.10 Pregled tiska 9.25 Debatna oddaja: Formato famiglia 11.05 15.00 Klasična glasba 12.40 Debatna odd.: Dialog z... 13.30 ... Aktualno 14.00 Aktualno: La Tv delle liberta 16.05 Nan.: Lessie 19.10 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 20.05 Aktualno: Qui Tolmezzo 20.10 Gledališče: Il Rossetti 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Nan.: Police Rescue 22.35 Aktualno: Alla scoperta dell'Uni- versita di Trieste 23.30 Aktualno: Stoa' LA 7.00 9.20 9.30 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00 16.00 18.00 19.00 20.00 20.30 21.10 23.35 0.50 La 7 Aktualno: Omnibus Aktualno: Due minuti un libro Aktualno: Le vite degli altri Nan.: Il tocco di un angelo Nan.: Matlock Dnevnik, športne vesti Nan.: Alla conquista del West Film: Tempo d'estate (kom., ZDA., '55, r. D. Lean, i. K. Hepburn, R. Brazzi) Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago Nan.: Stargate SG-1 Dnevnik 1.15 Aktualno: Otto e mezzo Dok.: Missione natura Variete: Markette Greatest Hits Dnevnik (T Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.05 9.30, 10.20, 15.45 Risana nanizanka 9.45 Otroška nan.: Moj prijatelj Piki Jakob (pon.) 10.00 Poučno zabavna od.: Pepi vse ve o filmu (pon.) 9.45 16.40, 18.40 Risanka 11.00 Knjiga mene briga: Thomas Bernhard (pon.) 11.20 Z glavo na zabavo (pon.) 11.45 Pogled od zgoraj: Janez Marenčič (pon.) 12.20 Ljubezen v glasbenih delih (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Ars 360 (pon.) 13.35 Umetni raj (pon.) 14.05 Dok. serija: Angola, prezrta dežela (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 16.05 Pod klobukom 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.35 0.45 Pogovorna oddaja: Izbrano poglavje 18.25 Žrebanje lota 18.40 Risanka 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Film: Willenbrock 21.35 Prvi in drugi 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Omizje 0.20 50 let televizije (t Slovenija 2 1.45 Zabavni Infokanal 50 let televizije Slovenci po svetu (pon.) Seja Državnega Zbora Slovenija danes Kronika osrednje Slovenije Primorska kronika Družinske zgodbe (pon.) Košarka: Finala končnice lige UPC Telemach Dane Zajc: Mlada Breda - Tv prir. predstave SNG Drama Lj in lutkovnega gled. J. Pengov Slov. jazz scena Nad.: Blackjack 6.30 8.00 8.25 8.55 18.00 18.25 18.35 18.55 19.55 21.45 23.05 0.20 Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti 14.20 Euronews 14.45 Globus 15.15 Dok.: Čar divjine 16.30 26. mednarodni pokal v plesih: Mesto Palmanova 17.25 Nautilus 18.00 Primorski mozaik (program v slovenskem jeziku) 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik, vremenska napoved, športne vesti 19.30 Odmev 20.00 Pogovorimo se o... 20.40 Dok. oddaja: City Folk 21.10 Glasbena oddaja 22.00 0.00 Vsedanes - TV dnevnik 22.15 Srečanje z... 22.45 Artevisione 23.15 Iz arhiva po vaših želja 0.15 Čezmejna TV - TV TGR FJK -Deželne vesti Tv Primorka 10.30 20.00, 23.00 Dnevnik Tv Primorka, vremenska napoved 11.00 23.45 Videostrani 17.00 Športni ponedeljek (pon.) 18.00 Maja in čarobna skrinja 18.45 Primorski župani 19.45 Slovenska vojska (pon.) 19.55 EPP 20.30 Vse najboljše EU - Srečno Slovenija 21.00 Odprta tema 22.00 Rock Otočec 1997-2007 22.50 Slovenska vojska RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro vmes koledar, pravljica in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Tema tedna; 9.00 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga - Kajetan Kovič - Pot v Trento (9. nad.); 10.40 Yugonostalgija; 11.00 Studio D; sledi Napovednik; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z Bazovico v srcu; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbena skrinjica; 18.00 Ženski portreti; 18.40 Jezik naš vsakdanji; 19.20 Napoved-nik, sledi Večerni list, sledi Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00-14.30 Na rešetu; 14.45 Aktualno; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev, kino; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Slovenci ob meji; 21.00 Zborovski utrip; 22.30 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Commento in studio; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiachieradio; 14.10 Leto šole; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Etnobazar; 19.00 Le note di Giuliana; 20.00 Radio Capodistria Sera; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.30 Commento in studio; 23.00 Prosa; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 7.45 Plodovi narave; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Pojemo, pojemo; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice, obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evropska postaja; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Medenina; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.20 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Kje pa vas čevelj žuli; 12.00 Evropa osebno; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.45 Glasbena uganka; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.00 Vzhodno od ročka; 17.40 Šport; 18.00 Express; 18.45 Črna kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Na piedestal; 23.30 Glasba. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove Spominčice; 13.05 Ars futura; 13.30 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Radijska igra; 18.15 Intermezzo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session. RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Glasbena mavrica; 21.03-22.00 Večerni spored; Radio Agora dnevno: 10.0014.00/18.00-2.00; Radio Korotan 2.0010.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sobota, 28. maja 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI Proti nam pritekajo topli in stanovitni južni tokovi. V noči na petek bo naše kraje predvidoma prešla vremenska fronta, ki bo občutno destabilizirala ozračje. Nad zahodno Evropo je območje nizkega zračnega pritiska. Vremenska fronta se zadržuje zahodno od nas in se le počasi pomika naprej proti vzhodu. Pred njo priteka k nam zelo topel in suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.21 in zatone ob 20.44. Dolžina dneva 15.22. r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 1.44 in zatone ob 13.15. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo ugoden, le na zahodu države se bodo pri najbolj občutljivih občasno pojavljale manjše težave. Sredi dneva in popoldne bo po nižinah velika toplotna obremenitev, takrat se izogibajte večjim naporom na soncu, pijte dovolj tekočine in uživajte lahko hrano. -/^T-^ PLIMOVANJE Danes: ob 5.31 najvišje 0 cm, ob 11.27 najnižje -29 cm, ob 18.24 najvišje 42 cm. Jutri: ob 1.25 najnižje -22 cm, ob 6.57 najvišje 6 cm, ob 12.22 najnižje -29 cm, ob 19.00 najvišje 50 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............29 2000 m ..........15 1000 m ..........22 2500 m ..........12 1500 m ..........17 2864 m ..........10 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 10 in pol, po nižinah 9. CELJE 13/28 O, Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER ZAGREB 16/31 O (NAPOVED ZA JUTRI Jutri bo večinoma sončno, vročina bo nekoliko popustila. Proti večeru lahko predvsem na zahodu nastane kakšna nevihta. Ponekod bo pihal južni do jugozahodni veter. V petek bo spremenljivo oblačno. Pojavljale se bodo krajevne plohe in posamezne nevihte. Še nekoliko hladneje bo. raziskava - Iz ječmena, ki je bilo na Mednarodni vesoljski postaji Japonska pivovarna bo zvarila "vesoljsko" pivo film - Pred 9 meseci so mu odkrili raka Umrl ameriški režiser Sydney Pollack TOKIO - Japonska pivovarna Sapporo je sporočila, da bo proizvedla prvo "vesoljsko" pivo iz ječmena, kije nekaj časa preživelo na Mednarodni vesoljski postaji (ISS). Pivovarna je sporočila, da bo pivo naredila iz tretje generacije ječmena, ki je leta 2006 pet mesecev preživelo na ISS. "To bo prvo vesoljsko pivo," je dejal direktor pivovarne Džuniči Ičikava. Podjetje ima dovolj "vesoljskega" ječmena za približno sto steklenic piva, ki pa sprva ne bo namenjeno prodaji. Pivovarna Sapporo sodeluje v projektu z biologom Manabujem Sugimotojem z univerze v Okajami, ki je del ruskega vesoljskega projekta, s katerim poskušajo ugotoviti, ali je v vesolju možno gojiti rastline. Ječmen lahko raste v razmeroma zahtevnem okolju, pri visokih in nizkih temperaturah, ter je bogat z vlakninami in hranljivimi snovmi, zaradi česar je idealen za vesoljsko kmetijstvo, je pojasnil Sugimo-to. "V prihodnosti bi lahko dosegli točko, ko bodo ljudje v vesolju preživeli daljši čas in bodo morali pridelati zelenjavo, če bodo želeli preživeti," je dodal. (STA) znanost genom ženske HAAG - Nizozemskim znanstvenikom je prvič uspelo v celoti zapisati genski zapis ženske. "To je prva ženska na svetu in prva Evro-pejka, katere zapis DNK bo objavljen," so sporočili znanstveniki z medicinskega centra univerze Leiden. Kot je pojasnil Gert-Jan van Ommen, vodja skupine znanstvenikov, ki je opravila raziskavo, jim bo zapis ženskega DNK omogočil boljše razumevanje kromosoma X, genske niti, povezane z ženskimi značilnostmi. Pred tem je znanstvenikom uspelo zapisati genome štirih ljudi, vsi so bili moški. (STA) Sydney Pollack raziskava - Srbija Pomanjkanje spolnosti lahko izzove nervozo BEOGRAD - Spolnost je v življenju srbskega moškega zelo pomembna, pomanjkanje telesnih užitkov pa lahko izzove nervozo, je pokazala raziskava družbe Bayer He-althCar v Srbiji. Raziskavo so izvedli med Srbi, starimi med 35 in 50 let, temeljila pa je na individualnih pogovorih, saj naj bi tako lahko globlje razumeli obnašanje sodelujočih. Ob vprašanju, kako pomemben je seks, so se vsi strinjali, da gre za zelo pomemben del življenja, ki v veliki meri vpliva na kakovost vsakdana. Sodelujoči so bili namreč mnenja, da v primeru pomanjkanja seksa hitro pride do nervoze, podobno kot se zgodi, če pride do pomanjkanja denarja. V raziskavi so se posvetili tudi težavam v spolnosti. Najpogostejše težave, ki so jih sodelujoči navedli v raziskavi, so nezmožnost doseganja in vzdrževanja erekcije ter prezgodnji izliv. Vzroki za naštete težave so tako fizične kot psihične narave. (STA) LOS ANGELES - V ponedeljek popoldne je na svojem domu v Los Angelesu umrl 73-letni filmski režiser Sydney Pollack, ki je zaslovel s filmi, kot so Tootsie, Moja Afrika in Tudi konje streljajo, mar ne?. Njegov agent Leslee Dart je sporočil, da je imel Pollack raka, ki so mu ga odkrili pred devetimi meseci. Sydney Irwin Pollack se je rodil 1. julija 1934 v Laffayet-teu v zvezni državi Indiana in se v srednji šoli navdušil nad gledališčem. Zaradi tega se je odpovedal fakulteti in odšel v New York na igralsko šolo. Nastopil je v nekaj broadwayskih predstavah, v 50. letih prejšnjega stoletja pa se je usmeril na režijo. Njegov prvi celovečerni film "The Slender Thread" je bil narejen leta 1965, v njem pa sta nastopila Sidney Poitie-r in Anne Bancroft. V njegovih 19 naslednjih filmih, ki so bili z izjemo komedije Tootsie romance ali drame, so nastopili sami znani igralci, med njimi Burt Lancaster, Natalie Wood, Jane Fonda, Robert Mitchum, Al Pacino, Dustin Hoffman, Meryl Streep, Tom Cruise, Harrison Ford, Nicole Kidman, Barbara Streisand in Robert Redford. S filmom Moja Afrika s Streepo-vo in Redfordom v glavnih vlogah je Pollack leta 1985 dobil oskarja. Nominaciji je dobil tudi za filma Tootsie iz leta 1982 in Tudi konje streljajo, mar ne? iz leta 1969. Pollack je občasno tudi igral v filmih, med njimi nazadnje v filmu "Made of Honor", ki ga ravnokar prikazujejo v kinih, pred tem pa v filmu Michael Clayton, kjer je igral skupaj z George-om Clooneyjem. (STA)