Ameriška Domovina
AJl/lE RI G/l'Ul—HO M E
AMCRICAN IN,SPIRIT fOR€IGN IN LANGUAG€ ONLY
NO. 147
National and International Circulation
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, AUGUST 3, 1961
SLOV€NIAN
MORNING N€WSPAP€R

ŠTEV. LX — VOL. LX
Igra i Zah. Berlinom se je začela odvijati
Vzhodnonemške oblasti skušajo ustaviti promet med zahodnim in vzhodnim delom mesta. Vzhod. Nemčija zahteva nadzor nad letalskim prometom.
BERLIN, Nem. — Vzhodno-nemš,ke oblasti so pred par dnevi cibjavile, da se je v zahodnem delu mesta pojarvil polio in da bo žabo treba promet med obema deloma strogo nadzirati, da se bolezen ne razširi še v vzhodni del. Včeraj so policijske oblasti začele izvajati strogo nadzorstvo na vseh prehodih, tudi na vlakih in cestni železnici. Pozivale so vse one, kj hodijo v zahodni del mesta na delo, naj si poiščejo posel v vzhodnem delu mesta ali •drugod v Vzhod. Nemčilji. Policija je veeji del onih, ki žive v vzhodnem dsilu mesta, delajo pa v zahodnem, obiskala na domu in jim “svetovala,” naj se zapo-sle v Vzhodni Nemčiji.
One, ki so zbežali in še Skušajo bežati iiz Vzhodne Nemčije v Zahodno, so oblasti Vzhodne Nemčije označile za izdajalce. V preteklem mesecu jih je pobegnilo na zahod okoli 30,000.
Vzhodnonemška vlada je objavila novo odredbo, ki določa, da 'nora vsako letalo, ki leti v Zah. ^Berlin ali iz njega, javiti polst vzhodnonemškemu leta Iškemu središču za varnost prometa.
Zahddni letalski promet z Zah. Berlinom nadzira posebno središče, ki ga sestavljajo oficirji Združenih držav, Anglije, Fran. c:'j,ii in Sovjetije. Vodja Vzhodne Nemčije Ulifcricht je včeraj govoril, kot da je podpis mirovne Pogodbe med Vzhod. Nemčijo in Sovjeti j o že gotovo stvar i,n iz-lavil, da bo po podpisu vse zve-Ze med Zah. Nemčijo in Zah. Berlinom nadzirala Vzhodna Nemčija.
Novi grobovi
Joseph Grajs
Kot smo že poročali je umrl 86 let stari Joseph Grajs z Norwood Rd., doma v vasi Prizec blizu hrvaško-slovenske meje. Zapustil je ženo Ano, roj. Mavrin, hčer Julio Tasker, vnuka in pravnuka, sestri Johano Cim-prieh (Toledo) in Bertho Papes (N.Y.j. Sin mu je padel v drugi svetovni vojni na Tarawi. Pogreb bo v soboto ob 8:45 iz Gr-dinovega pogreb, zavoda v cer-eev sv. Vida ob 9:30, nato na Kalvarijo.
Prebivalci Texasa nočejo biti v krajih v krizi
. Washington, d. c. — Kot
1° znano, je predsednik Kennedy bohil od Kongresa posebno po-lastilo, da lahko podpre tiste ra!je dežele, ki so gospodarsko ^ostali in zelo občutljivi za kri-ze. Federalna administracija je Pgotoviila, da je takih krajev 41. med njimi tudi 47 v državi 1 exais.
^ Okraji v Texa.su niso zadovolj-b 'ha jih je federacija označila . gospodarsko zaostale in ob-cuUjive za krize. Sporočili so ®Vojemu novemu senatorju Tow-^ lu> n'aj dopove administraciji, ''ae potrebujejo pomoči pod eih naslovom, iker si bodo že ^lri*■ Pomagaili, kot so si do se-
&kod
nkr;
la, da ni vseh 3,000 naših
aijev tako ponosnih na svojo ^-podarsko. neodvisnost. Pri-hek^li ^ federaciji vsako leto ^ aj bilijonov dolarjev.
e ®°hi previden in pazljiv, pa
* v°* izognil marsikateri n
»reči!
S^OUDV
Vremenski
prerok
pravi:
. ^eČin
Vis- toB^otnlh: sprememb,
la temperatura 84.
orna sončno in brez več-Naj-
Rdeči uporniki v Južnem Vietnamu bolj ofenzivni
SAIGON, J. Vdet. — Vladnim četam ip milici se je posrečilo v zadnjih tednih doseči v boju z rdečimi uporniki nekaj večjih uspehov. Veselje nad njimi v vladnih krogih se jiei zmanjšalo, ko so- spoznali, da so 'komunistični partizani začeli nastopati v veliko večjih isikupinah in na. več erajih.
V vojaških krogih vlade ugibajo, če ni morda to že prehod od četniškega (partizanskega) boje. vanja k ustvarjanju redne pehote' in ustaljenih front, kot se je zgodilo z začetkom tega leta v Laosu.
Preje so bile komunistične napadalne skupine redno večje od 120 do 150 mož, sedaj štejejo tudi le po 500 mož. Posebno delavne m te napadalne skupine v oko-ici glavnega mesta. Cesto je slišati streljanje v samo mesto. Vladni vir trdi, da se je število komunističnih napadov v zad-njeh dveh tednih podvojilo. Drugo področje, kjer so komunistični partizani (Viet Gong) številni, je gorat svet na meji Laosa n Kambodže.
Vsa svobodna Evropa en sam velik — trg!
Obj’ava angleškega sklepa za vstop v Skupni trg je bila v svobodni Evropi na splošno ugodno sprejeta.
ŽENEVA, Sv. — Zveza svobodne evropske trgovine, ki jo je ustanovila pred časom Vel. Britanija kot tekmeca Skupnemu trgu, se jši izjavila za združitev s tem v enotno gospodarsko področje, ki 'bi imelo preko 300 milijonov ljudi, bi bilo torej večje in močnejše kot Združene države Amerike.
Vodstvo te zvsfze, ki je sicer znana tudi kot “Zunanjih sedem,” je izdalo poročilo, v katerem hvali odločitev angleške vlade za vstop v Skupni trg. Ta korak je ustvaril možnost za povezavo vseh član'c zveze z ostalo svobodno Evropo v skupno gospodarsko področje, kar bo pomagalo k tesnejši povezavi m;:d državami' in pripravilo pot k boljšemu sodelovanju.
Kongo dobi zahodno usmerjeno vlado
LEOPOLDVILLE, Kongo. — Predsednik republike J. Kasa-vubu je pooblastil dosedanjega notranjega ministra C. Adulo za sestavo nove parlamentarne vlade. Nova vlada naj bi bila sestavljena iz pristašev obeh sku-, pin Kasavubove in Gizengove ter naj bi uvedla v deželi red in slogo.
Katanški čombe stoji še vedno ob strani v upanju, da Kasavu-bu ne bo imel dovolj sil v parlamentu, da bi mogel krotiti pristaše Gizenge.
Danska in Norveška bosta tudi pristopili v evropski Skupni trg
WASHINGTON, D. C. — Dan. ska vlada je sklicala parlament, da dobi od njPga pooblastilo, da sc lahko pogaja za vstop v evropski skupini trg. Podoben korak pripravlja tudi norveška vlada. V škripcih je pa Avsrija.
Svoj čas je bila proti Skupnemu trgu češ, da ji tak. vstop prepoveduje njena nevtralnost, ki jo nanjo obvezuje mirovna pogodba. Sedaj bi rada spremenila svoje stališče, pa se boji, da se bo Kremi j uprl njenemu novemu tolmačenju mirovne pogodbe.
Vsekako pa je znana gospodarska skupina ‘‘sedmerih” s tem pokopana.
Zveze med De Gaullom in alžirskimi uporniki niso čisto pretrgane!
PARIZ, Fr. — Francoska in alžirska delegacija sta sicer pre. trgali pogajanja, . toda stiki niso popolnoma pretrgani, obnovljeni so preko radija in časopisja. Tako je voditelj alžirske delegacije BeMtacem Krim govoril na svoji tiskovni konferenci zelo zmerno.
Svetoval je sicer Franrji, da naj pozabi na sa h Breko fantazijo, toda izjavil je obenem, d.a bi bilo pametno, da bi oba nasprotnika čim preje obnovila pogajanja. Za kulisami širijo alžirski uporniki vesti, da naj bi se pogajanja zopet začela že sredi septembra. Francoski minister za alžirske zadeve Lenoxe je tudi porabil tiskovno konferenco, da odgovori Krimu.
Na splošno računajo s tem, da bo Francija obnovila pogajanja tik pred začetkom zasedanja ZN. Ker bo’ alžirsko vprašanjs: gotovo zopet na dnevnem redu skupščine ZN, ga bodo najlažje pokopali z utemeljitvijo, da se oba nasprotnika, že direktno pogajata in da vmešavanje ZN ni potrebno.
Kako se naj bi začelo?
LONDON, Vel. Brit. — V zavezniških vojaških krogih so. prišli do prepričanja; da je najboljše v slučaju poskusa blokiranja Zah. Berlina od strani Vzhod. Nemčije vzdrževati z njim zvezo z letali.
Če bodo komunisti hoteli zvezo preprečiti, bodo morali na zahodna letala začeti streljati. V tem slučaju bo jasno, kdo je oddal prvi strel in kdo je za morebitni spopad odgovoren.
V slučaju poskusa preboja blokade z oklepno kolono, bi morala verjetno ta začeti streljati in lomiti ovire.
(leveland-kozmopolilansko mesto!
Narodne skupine, ki imajo lepe ipesmi, slikovite plese in skupine, ki znajo vse to predvajati, so vabljene k udeležbi pri naslednjem “Downtown Festivalu” v dneh 24., 25. in 26. avgusta. Sodelujoče skupine bodo deležne posebnega priznanja in široke publicitete, kot je obljubil James M. Howard, direktor Downtown Cleveland Council, ki festival prireja.
Vodniki narodnostnih skupin, ki žele sodelovati, naj kličejo Mr. Howarda na MAin 1-3300.
V ŠVICI ZDRSNIL BUS V VODO: 16 MRTVIH IZ ZDA
Avtobus z 38 osebami, med njimi skoraj samimi ameriškimi izletniki, se je zadel v neki tovornjak, podrl ograjo ob cesti in padel v Luzern-sko jezero. Z izredno srečo se je 22 oseb rešilo, 16 pa jih je utonilo.
HERG1SWILL, Šv. — Izletniški avtobus, poln ameriških obiskovalcev Evrope, največ učiteljic, je trčil skupaj z nekim tovornim avtomobilom, pri čemer ga je vrglo proti ograji ceste. Ta ni vzdržala in avtobus je padel v Luzern-sko jezero. Neka poKca ga je zadržala za kratek čas v obrežni plitvini. Tedaj je iz njega ušlo 22 oseb, ostalih 16 pa je nato potegnil v globino preko 100 čevljev. Včeraj so se zastonj trudili, da bi potOpljence rešili iz globine. Med mn'vimi so trije iz države Ohio.
Priče trdijo, da je bil deževen
dan in da so bile ceste mokre, ko je prišlo do trčenja busa s tovornjakom. Avtobus je podrl kakih 100 čevljev ograje, nato pa je padel v globino. Neka polica v plitvini ob bregu ga je ustavila za toliko časa, da se je moglo 22 oseb rešiti iz njega, nato je zdrsel dalje v globino.
Nesreča se je zgodila sedem milj južno od Luzerna na glavni avtomobilski cesti proti In-terlakenu.
Potapljači so sinoči skušali priti do avtobusa, pa niso uspeli. Izjavili so, da leži morda do 180 čevljev globoko. Luzernsko jezero je znano kot eno naj-globjih alpskih jezer.
Ameriška skupina je bila na trimesečnem potovanju po Evropi. Organizirala ga je potniška pisarna Gateway Holiday Tours iz New Yorka.
Farmarji v Ohio nezadovoljni z letošnjo žetvijo
CLEVELAND, O. — Ohio prideluje najboljšo “mehko” pšenico. Letošnji pridelek cenijo na $85,000,000, toda verjetno ga farmarji ne bodo dočakali. Letošnje deževje je namreč zelo zakasnilo žetev. Povrhu je pridelek izredno vlažen, ima stalno več vlage, kot jo je v dobavnih in skaldiščnih pogodbah dovoljeno. Donos po akru znaša 33 mernikov, je torej še kar dober, dasiravno ni rekorden.
Podoben je položaj z ovsem. Po količini je žetev zadovoljiva, toda ne po kakovosti. 75'/( ovsa je pa treba še požeti.
------o------
— Država Čile ima svetovni monopol na naravnih nitratih.
Priprave na jesenske mestne volitve potekajo suhoparno
Cleveland, O. — Zanimanje za letošmjie) jesenske volitve za naše mesto’ ni ravno živahno. Se celo kandidatov je malo, pa še ti omagajo, predmo se uradno prijavijo.
Tako je na demokraitsfki strani hotel kandidirati za župana A. G. Metrakos. Voiliivna komisija mu je oporekala to pravico češ, da nima icibčinske pravice v našem mestu. Mož se je hitro naveličal spora z volivno komisijo in sporočil pod svojem advokatu, da ne misli kaindrdirati. Toda politiki se noče odpovedati. Ne bo torej izginil iz clevelandskega političnega življa-nja.
Sedanji župan A. Celebrezze ne bo torej imel nobenega tekmeca na dem okratski strani. Primarne voflitve so zanj nepotrebne.
V podobnem položaju je Albina Cenmaik, ki se na republikanski strani poteguje za županski
republikanci nobenega tekmeca. Vsi republikanci so kar zadovoljni, da bi Cleveland končno vendarle dobil tudi pravo mater županjo. Cermak je do sedaj opravljala službo glavnega carinika v Clevelandu. To je politično mesto, zato se je umaknila novi Kennedy e vi demokratski upravi, ki je postavila na njeno mesto znanega demokratskega voditelja v 23. vardi Slovenca Johna Kovačiča. Politično gledano, je bil umik Cerma-ikove res eleganten, toda to ji bo malo pomagalo. V tekmi z A. OHebrezzcim ne bo mogla zmagati.
Za župansko mesto ne bo torej nobenih primarnih volitev. To bo 'prihranilo volivnemu odboru $15,000-20,000 upravnih stroškov, kajti polovica volivnih lokalov, ki jih je 1,117, spilob ne bo poslovala pri primarnih volitvah’ dne 3. oktobra.
Drugačna je stvar s kandidati
stolček. Tudi ona nima med za mestne svetovalce. Jih je
33. Kandidabje se morajo prijaviti najkasneje do 23. avgusta. Ako se bosta v kakem mestnem volivnem okraju prijavila! samo dva kandidata, v tem slučaju tudi ne bodo primarne volitve potrebne. Ako jih bo več, bodo pa primarne volitve od-ločilet katera dva prideta v glavno ožjo vol itev. Tako ise lahko zgodi, da ne bo treba imeti primarnih volitev tudi v nekaterih mestnih okrajih, kjer bosta namreč samo dva kandidata. Taki slučaji bodo pa izjema, ki jih bo volivna komisija toplo pozdravila, kajti stroški za volivni dan in volišče znašajo povprečno $100.00. Upajmo ipa, da ikandidatje ne bodo tako zaspani kot volivci.
V našem okraju jža silno, registrirano povprečno 770,000 volivcev in volivk. Kdor ima že volivno pravico in ni menjal ota-novan j a, se mu ni' treba na novo registrirati. Človek bi mislil, da bo takih, ki še nimajo volivne pravice ali pa so se preselili, naj-
Nacionalna Kitajska bo uporabila v ZN—velo
Skušala bo preprečiti sprejem Zun. Mongolije v ZN. Nesporazum z ZDA.
WASHINGTON, D. C. Podpredsednik Kitajske republike Čen čeng, ki je prišel na obisk v Združene države in imel dva razgovora s predsednikom Ken-nedyem, je izjavil časnikarjem, da bo njegova vlada uporabila vsa sredstva, za preprečitev sprejema Zun. Mongolije v Združene narode. Prav tako se bo od-očno uprla tudi sprejemu rdeče Kitajske.
Združene države so nakazale dosti jasno, da ne bodo nasprotovale sprejemu Zun. Mongolije v ZN; vezane pa so po sklepu Kongresa nastopiti proti sprejemu rdeče Kitajske.
Čen, ki je sicer tudi predsednik vlade nacionalne Kitajske, je dejal, da je med njo in Združenimi državami dosežen načelni sporazum, da pa ss: on in Kennedy nista imela časa razgovar-jati o podrobnosti taktike.
Pri tem je jasno, da ZDA nočejo opustiti možnosti vzpostavitve rednih diplomatskih odnosov z Zunanjo Mongolijo, kar naj bi cdprlo njihovim opazovalcem vrata v ta del Azije.
V tem pogledu je razlika stališč nacionalne Kitajske in ZDA jasna. To skuša izrabiti rdieča Kitajska, ki je v zadnjih dneh stavila po raznih ovinkih Čang-kajšku znova ponudbo za “sodelovanje.”
------o----
Zadnje vesti
manj nekaj odstotkov. Letošnja registracija je pa pokazala, da se je komaj 13,526 upravičencev pobrigalo, da pridobijo, odnosno ohranijo volivno pravico, torej piti dva odstotka! Več se jih je registriralo v mestu samem ket v predmestjih. Tako je zo-lost potrjeno pravilo, da se bogatejši sloji prebivalstva manj zavedajo isvojih političnih pravic kot revnejši. Marsikatera med 130 ’registracijskimi pisarnami je registrirala komaj po 10-20 volivcev.
Vsem tistim, ki se tako zanikrno obnašajo do svojih političnih pravic, naj 'bo za vzgled republikanska kandidatka Mrs. Cermak. Dasiravno ve, da bi bil čudež, ako ibi bila izvoljena, že sedaj pridno obira vse prostore m išče vse prilike, kjer bi mogla stopiti v osebni stik z volivci. Kot se vidi, ji sedanja brezposelnost res preseda.
WASHINGTON, D.C. — Letalske enote, ki so bile pozvane k pripravljenosti, bodo nemara skoro aktivirane. Poslane bodo v Evropo, da okrepe tamkajšnje ameriške letalske
sile in vzpostavijo redne zveze preko Atlantika.
EL PASSO, Tex. — Tu je moralo pristati potniško jet letalo Continental Airlines, ki sta ga dva Kubanca zasegla, ko mu je zmanjkalo goriva. Na letališču sta pustila iz letala vse potnike, pa zahtevala, da letalo napolnijo z gorivom za pot v Havano. Vsi poskusi o-blasti, da bi letalo rešili iz rok ugrabiteljev, so bili doslej brez uspeha.
PARIZ, Fr. — V Alžiriji je prišlo do novih nasilij. Francoski naseljenci so v odgovor na nasilje domačinov dva od teh včeraj linčali.
MOSKVA, ZSSR. — Predsednik italijanske vlade A. Fanfani, ki je prišel sem na uradni o-bisk, je sinoči povedal na nje-
Iz Clevelanda in okolice
Zaroka—
Mr. in Mrs. Joseph Slogar Jr., 1152 E. 63 St., naznanjata zaroko svoje hčerke Jo Ann z Ray Jezerinac, sinom Mrs. Ann Je-zerinac, 5602 Carry Ave. Poroka bo v septembru. Čestitke!
Poroka—
Ronald E. Slogar, sin Mr. in Mrs. Joseph Slogar, 1149 E. 63 St., se je poročil z gdč. Zoro Jovanovič, hčerko Mr. in Mrs. Z. Jovanovič, 1571 E. 36 St., dne 31. julija v kapeli mornarske baze v Washingtonu, D.C. Ronald je klarinetist pri U.S. Navy godbi pod poveljnikom Charlesom Brendler. Preje je bil na fakulteti U.S. Naval glasbene šole. Čestitamo!
V	soboto ob desetih se bosta v cerkvi sv. Lovrenca poročila Gerald Cunningham in Lillian Pelko, hčerka Antona Pelko z 10012 Anderson Rd. in njegove žene. Poročno slavje bo v SND na E. 80 St. Čestitamo in želimo obilo sreče!
V bolnišnici—
Mrs. Margaret Yartz s 7009 Hecker Ave. je v St. Alexis bolnišnici, soba št. 256. Obiski so dovoljeni.
Pozdravi—
Jože Grdina, njegovi sestri Ančka in Ivana ter brat Ivan pošiljajo prijateljem pozdrave iz Vancouverja v Britski Kolumbiji.
Skupno sv. obhajilo—
V	nedeljo pri sv maši ob 8. dop. ibo v cerkvi Marije Vnebo-vzete imelo tamkajšnje Oltarno društvo skupno sv. obhajilo, ob dveh popoldne uro molitve, n,-to pa sejo.
Razprodaja—
V	soboto se prične v Černetovi zlatarni na 6412 St. Clair Ave. velika razprodaja, ki bo trajala do 26. avgusta.
Zopet doma—
G. Ivan Prezelj, zastopnik AD za Collinwood, Nottingham in Euclid, se je v torek vrnil s svoje dvomesečne poti po Evropi.
Žalostno sporočilo—
S. Majella, uršulinka, 2600 Lander Rd., Cleveland 24, Ohio. je dobila sporočilo, da ji je v Semiču v Beli krajini umrla edina sestra Lojzka Rožič. Zadušnica—
Jutri ob osmih zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Josepha Hočevar ob 1. obletnici smrti.
Kubanski konzul v Montrealu zaprosil za zato-cisce
QUEBEC, Can. — Carlos Her-rero, kubanski generalni konzul v Montrealu, ki je za 11 dni izgi. nil, je prišcil v imlgracijsko središče in zaprosil za začasno poli. Učno zatočišče.
mu v čast prirejenem sprejemu Nikiti Hruščevu, da Italija nima niti najmanjšega namena zapustiti svoje zaveznike.
LEOPOLDVILLE, Kongo. — Vlada C. Adule je dobila v parlamentu zaupnico. Sestavljena je iz vseh skupin politično razklanega Konga z izjemo pristašev Čombeja iz Ka-tange. Novi predsednik vlade Adula je izjavil, da Kongo ne sme biti “potegnjen v mrzlo vojno”.
/UiERi$kA Domovi ima
6117 St. Clalr Ave. — HEnderson 1-0628 —- Cleveland 3, Ohlo^
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of Jtily Manager and Editor: Mary Debev.ec________________________________
NAROČNINA:
Za Zedinjene države:
112.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 147 Thur., Aug. 3, 1961
Nihče se noče zameriti merodajnim birokratom v tajništvu j marsklh prostorih si je P°s avi in si pokvariti karijere. Vsak nasvet bi bila namreč obenem Prekrasne spomenike: dokonča tudi kritika dosedanje politike in kritike v tajništvu ne pre- Je Romarski dom, dal napraviti nesejo lahko. Dalje se vsak nasvet spodtakne ob načelo Udobne ceste za romarje, z last-nevmešavanja v notranje iranske zadeve.	nimi rokami je zidal postaje kri-
To načelo naši birokratje naravnost zlorabljajo. Ako Uevega pota, da je imel večMat bi namreč hoteli podpreti želje iranskega srednjega stanu prste krvave. Pod njegovim in zahteve delavcev in kmetov, bi iranski bogataši takoj za- predstojništvom je bila pozida-kričali, da se Amerika vtika v notranje iranske zadeve, in na nova Lurška votlina in pre-po svojih prijateljih v Washingtonu začeli pritiskati na lepa Roženvenska dolina. Priprave kljuke, naj bi vse ostalo pri staremu.	pravil je Marijini cerkvi nove
Zanimivo je, da take ameriške politike ne odobravajo orgle. Torej: skoraj vse, kar vi-niti razsodni Iranci in da želijo, naj Amerika naravnost pri- dimo, je delo pokojnika! To je sili iransko vlado k pametni gospodarski in socijalni po- bilo na grobu omenjeno, preden Jiliki, ki bi najpreje iztrebila vsaj glavne prilike za korup- je glavna tajnica položila venec c;jo, obenem pa tudi onemogočila zlorabo ameriške vojaške na grob. Spomnili smo se v mo-in gospodarske pomoči. Dokler tega ne bo, bo naša pomoč Utvi tudi ustanovitelja Lemonta Iranu imela isto usodo, kot jo ima na primer v Jugoslaviji: L Kazimirja Zakrajška in seve-vsi nasprotniki režima jo sovražijo in temu primerno oce- da tudi pokojnega škofa Rož-njujejo ameriško zunanjo politiko.	mana.
r ■ beseda ‘ ‘iz' NARODA ^' 1| ijfsj
Razstava sodobne slovenske likovne umetnosti v Celovcu
Iran znova v krizi
LEM0NTSKI ODMEVI
•'r'gT>r>rTT,rtrTfr,rfgT*yyTTTy'r>r’r*i»r'i |	~	^ ^ t k g 600 ljudi
kolice, pa bi lahko bila kar lepa pbpoldne SQ bile pete litanije procesija. Ako pa ni v procesiji|in blagOSiov ter ganljivo slovo
Prav za prav ni prišel Iran po zadnji svetovni vojni nikoli iz krize. Kadar se je pokazalo, da je iz nje, je znova izbruhnila. Takoj po vojni je Stalin imel zaseden po svojih divizijah severni del dežele, južnega so imeli v rokah za-padni zavezniki, ki so se kmalu umaknili. Stalin se ni hotel umakniti, storil je to šele na močen pritisk predsednika 'I rumana in na spretno posredovanje takratnega angleškega ■predsednika Churchilla. Pustil pa je za seboj kali bodočih političnih kriz. Na eni strani je vzbudil v Kurdih željo po samostojnosti, na drugi strani je ustvaril podtalno komunistično organizacijo, ki se je zmeraj pojavila na površju, ka-
carkoli je dežela prišla v krizo.	, -u
Le tako se je moglo zgoditi, da je koalicija levicarsKih struj pod vodstvom znanega iranskega politika Mossadegha, zavita v nacijonalistična gesla, vzela oblast v roke in pripravljala pot komunizmu. Posrečilo se ji je celo, da je za kratek čas pregnala šaha iz dežele. Koalicija desničarskih bogatašev in generalov je vrgla Mossadegha pred 9 leti in sama prevzela oblast. Gospodarila je do zadnjega v korist lastnih žepov, za potrebe revnega ljudstva se ni menila
skoraj nič.	.	. .	-
Da se je mogla tako dolgo držati, je treba pripisati velikim državnim dohodkom iz naftnih polj in ameriški pomoči. Vse skupaj je letno naneslo povprečno nad $400,-000 000, kar je veliko, ako pomislimo, da ima Iran samo ka-•kih 20 milijonov prebivalcev. Desničarji so seveda gledali le na svoje koristi, niso znali ne uravnovesiti državnega proračuna in zunanje trgovine, niso hoteli pomagati revnemu ljudstvu in ne vpoštevati želja novega srednjega
Stan Vkljub temu, da so veleposestniki in ostali bogataši odnesli levji del javnih dohodkov na svoje bančne račune v tujini, je vendarle nekaj kapnilo tudi v korist srednjih slojev, kakor tudi kmetskega in delavskega stanu. Nihče ne more tajiti, da se danes godi tudi revnim slojem povprečno bolje kot pred 20 leti, dasiravno je revščina še zmeraj velika. Bolje si je opomogel srednji stan: trgovci, obrtniki javni in zasebni uradniki, svobodni poklici. Začeli so dvigati glave in zahtevati udeležbo pri upravi dežele^ in pri delitvi narodnega dohodka. Niso pa še tako daleč, da bi bili strumno organizirana politična skupina. Vendar so njihove pritožbe in njihova kritika dober političen barometer za razpoloženje v deželi.
Delavci in kmetje so imeli in imajo najmanj koristi oc javne uprave. Zato so tudi najbolj nezadovoljni in lahek pien vseh levičarjev, posebno komunistov. Vkljub temu, da ne živijo več tako sramotno slabo kot pred 20 leti, je vendarle njihova revščina čisto nepotrebna. Pri pametni socijalni politiki, bi si kmalu opomogli, kakor hitro bi postali deležni osnovne izobrazbe v dobrih ljudskih šolah.
Bogataši, ki imajo še danes upravo v rokah, ne kažejo nobene volje, da bi vpoštevali želje srednjega stanu in pritožbe iz delavskih in kmetskih vrst. Še zmeraj izmozgavajo veleposestniki kmete, ki jim obdelujejo zemljo proti delitvi pridelka: lastniki zemlje odnesejo do 75%, kmetom ostane uboga četrtina. Res je, da šah sam ni zadovoljen s takim stanjem in želi reforme, toda vse, kar je bogato in vplivno, mu meče kolena pod noge in ga skuša spravitii ob ugled med narodom s širjenjem rasničnih in zlaganih trditev, koliko vsako leto nakradejo člani kraljevske družine.
Tako imamo v Iranu tri socijalne skupine, ki si naspro tujejo: bogataše, ki hočejo imeti vso oblast in vse dohodke srednji stan, ki hoče priti do oblasti, in delavce in kmete, ki si želijo predvsem zboljšanja svojega gmotnega položaja. Ker srednji stan še ne zna politično nastopati, so postali glasniki njegovih pritožb levičarski demagogi, kot se je to lepo videlo pri zadnjem štrajku ljudskošolskih učiteljev. Položaj je torej zelo podoben položaj na Ruskem tekom prve svetovne vojne: takrat je bil ruski srednji stan dosti močan, da je strmoglavil carsko diktaturo, toda premalo spreten, da bi bil mogel obdržati oblast v svojih rokah. Izpulil mu jo je Lenin. Zato se Hruščev lahko hvali, da njegovi tovariši ne posegajo aktivno v iransko politiko, kajti prišli bodo tam do oblasti po istem kolovozu, ki jih je pripeljal pred 44 leti v carske palače in končno v Kremlj.
Menda je postalo že pravilo, da večina sedaj vladajoče skupine noče uvideti, kam pelje njena politika. Uvidela je to manjšina. Nanjo se sedaj opira šah. Iz njenih vrst je vzel sedanjega ministrskega predsednika dr. Aminija, ki hoče še v zadnjem trenutku rešiti deželo pred politično in
socijalno revolucijo.
Amerika ima v Iranu močno diplomatično zastopstvo, povrhu pa še delegate vseh naših agencij, ki se pečajo s podpiranjem tujine. Gotovo je med Amerikanci, ki delajo v Iranu, dosti takih, ki vidijo, v čem je zlo. Zakaj ne morejo prepričati državnega tajništva, da naša politika v Iranu ni dobra in da se bo slabo končalo? Razlog je preprost.
Porciunkula — Porciunkula'
Ta beseda je včasih veliko pomenila vsakemu vernemu slovenskemu srcu. Ure in ure so Slovenci romali peš v Frančiškove samostanske cerkve, ki so kar posejane po vsej slovenski zemlji, da so si prizadevali za bogate porciunkulske odpustke in da so pomagali svojim dragim pokojnim. Takrat je bilo v naših srcih naziranje o grehu pravilno in zavest o zadoščenju živa. V Lemontu pri Mariji Pomagaj bomo letos imeli porciunkulske odpustke na razpolago v soboto, 5. avgusta, od poldne naprej in v nedeljo, 6. av' gusta, ves dan. Ce bo kaj prid nih “čebelic”, bomo imeli že v soboto zvečer ob 7:30 pobožnost. Kot čebelice na cvetlice, bi morali verniki prihiteti po odpustke! V nedeljo bo prva maša ob 7. uri. Kako lepo jutro bi doži veli mnogi, če bi zjutraj ob 5. uri pognali svojo karo proti Lemontu in bi nič ne odlašali in zgodaj začeli reševati uboge jetnike: naših pokojnih duše iz ječe trpljenja v vicah!
Ob 11. uri v nedeljo bo pozna sv. maša s pridigo. Razloženo vam bo “ODPRTO PISMO” u-Dogih duš iz vic. Povedano vam do o duhovniku, ki je pozabil o-praviti eno sv. mašo in zmoliti tri Očenaše, pa je morala njegova duša veliko trpeti na kraju očiščevanja. Pridite od daleč pridite od blizu! V nedeljo popoldne bodo pete litanije z blagoslovom. Tisti, ki ste dobili porciunkulske odpustke 1. in 2. avgusta doma, jih lahko 5. in 6. avgusta dobite ponovno v Lemontu pri Mariji Pomagaj. Slovenski tretjerednik naj nobeden ne manjka! Tretjeredniki, pojdite z zgledom naprej! — Udeleženci porciunkulskih slovesnosti boste imeli priliko za sv. spoved v soboto zvečer, v nedeljo zjutraj ter pred in med sv. mašo ob 11. uri.
Romanje Ženske zveze: Včasih so temu rekli “Zvezin dan”, jaz pa rečem “Romanje Ženske zveze”, ker to ime odgovarja resnici. Posebno letos smo to o-pazili. Že v soboto je prišlo kakih 50 žena in mater in sicer iz daljne Minnesote. Podružnica na Hibbing, Minn., je organizirala svoj posebni bus. Imeli smo torej že večerno pobožnost v soboto. Dobre žene, ki so prišle s tako žrtvijo in iz take daljave, so obžalovale, da ni bilo večerne procesije z lučkami, da so se na to najbolj veselile. Procesije res ni bilo. Zakaj ne? Ali smem povedati po pravici? Zato, ker so minnesotske žene iahko prevozile vso noč med petkom in soboto in ves dan v soboto do 4. ure popolne — prevozile so gotovo blizu 700 milj — članice jolietske podružnice pa niso mogle prevoziti v soboto zvečer 12 . milj v Lemont in potem 12 milj nazaj; čikaške članice Ženske zveze bi lahko naredile 24 milj sem in ravno toliko nazaj. Ko bi bilo vsaj 30 do 40 članic iz o-
*	-	-	-	lili UlčtguaiL/v	o “
vsaj 80 do 100 ljudi z lučkami, od Marije_ žene iz Minnesote so se res ne izplača, ker so za tako ostaie pri Mariji še do ponedelj-procesijo prevelike priprave.L zjutraj Bila je še sv. maša Razumem pa in vem, da na3-|po namenu daljnih romaric in
t Dnlie na 3. strani)
Vabilo na protikomunistični piknik
večja privlačna sila romanja od-|potem so vse poživljene odšle, pade, če ni večerne procesije k Kadar angeli potujejo, nebesa Lurški votlini. Dobre žene izvreme daruje;jo> Vreme Minnesote so trdile, da pridejo lo dQ zdaj imeb na vseh ro-tudi drugo leto zopet in bodo manjjh res kot bi ga naročili: morda prišle z dvema busoma lepo _ ne prevroče, ne prehlad-
in bodo ves mesec prej klicale1	.......
Chicago in Joliet na korajžo: Če me lahko napravimo na obe strani za romanje skoraj 1500 milj, boste tudi ve lahko napravile 25 oziroma 50 milj. Sosede
Lemonta: vzemite si k srcu! Pa Prihodnjo nedeljo, 6. avg. t. 1. ne pozabite do prihodnjega le- popoldne priredi clevelandski
ta! Jaz pribijem:	Minnesotske odsek Zveze slovenskih pro,tiko-
žene imajo prav.	munistiJČnih 'borcev	™
„ .	. r	Slovenski pristavi. Čisti doho-
Kaj torej na °manju Z / dek ,od piknilka pojde za invali-
zveze m bilo lepo. O ja, lepo jel _ dlomdbraniCe in druge pro-bilo. Marijinega večera res nH tikomunistične iborce kakor tudi smo doživeli, kot bi ga lahko, a11 ulbo,ge vdove in ottroke padlih doživeli smo prekrasno Mariji- L	soborcev,
no jutro! Na vse zgodaj kmalu odbor vabi vse svoje člane in po peti uri je .dospel poln bus j prijatelj e, nai pride jopa piknik romarjev iz Indianapolis, Ind. I dm^inami. Naše podpore po-Marijina cerkev je bila napol- L^jbnih je doma in po svetu še njena. Ni ga bilo človeka v cer- zeiji0 veii!ko. kvi, ki bi ne bil prišel na božjo g polnoštevilno udeležbo po-pot, to se pravi po Boga, ki bi kažimo, da bodo ostali zaman ne prejel sv. obhajila. Marijino I poskusi komunističnih ekspo-jutro je bilo spremenjeno v Je- nentov med nami za razkrojitev zusovo jutro. Mnoge žene tako nagih vrst. Na veselo svidenje v iz Minnesote kot iz Indiane že nedeljo popoldne na Slovenski dolgo časa niso slišale slovenske pristavi!	Odbor.
božje besede in so kar koprnele	------o
od sreče, ko so slišale slovensko	SlOVCIlSki dali
pridigo. Med mašo so imele žene
še poseben užitek, ko so slišale j clevelairtd) q. — Zopet je leto iz kora mogočno petje: Kje so L^. 1)ft scenski dan je pred vendar v Lemontu dobili take_ Idurmi. Ko je pred leti “Lilija’ ga opernega pevca? Prišel je iz j zade]ia s praiznovanjjem Sloven Minnesote. Ko ni mogel priti na skega dneva, je imela samo eno prvo romanje, je prišel na to-1 željo, da bi Slovencem na ta dan Vse leto bi pogrešal, če bi ne pr;(kbicaia, v gPomin, da so člani prišel enkrat k Mariji Pomagaj! I samostojnega naroda, in da Je To je bil naš znani lemontski slovenščina še vedno njih mate-pevovodja Vili IKuntara iz Eve- rin jezik.
letha. Prišel je s svojo ženo in Vedno pogosteje prihajajo iz z materjo svojega zeta, z Mrs. jdorn'ovijne vesti, kako slovenšči-Paternost. To je res od Boga no zatirajo. Ali se bodo naši navdahnjeni pevec ih muzikant br^je v domovini mogli ustav-božji. Hvala, Vili, in Marija naj ijafti pritisku Si ohraniti sloven-Te ohrani še dolgo na “dobrem sko besedo? Morda bo prišel čas, glasu”.	ko se po Sloveniji ne bo več gla-
Celo jutro in vse dopoldne je sila slovenska beseda. Ali ni bila spovednica zasedena v ne- prav, da mi, ki smo svobodni, deljo; vsake pol ure se je odprl Iskušamo ohraniti ta dragoceni tabernakelj pod Marijinim tro- biser, Iki nam ga je dal Bog. Boli nom in so delili sv. obhajilo, me, kadar srečam Slovenca, ki Tudi ves čas med pozno mašo se sramuje svojega materinega pri votlini sta spovedovala dva .iezika in raje govori tudi v slo-duhovnika Pri votlini smo 0b- [venski družbi angleško. Materin bajali celo vrsto vernikov. Naša J«* Je eden izmed talentov, ta
večja romanja lahko tako-le o- 'na'm ^ Je ^ dal v u,piaV
. D ,rprn vnmaniii : J Težak bo naš odgovor, ce smo cenimo: Pri prvem romanju je	°
vsega dosti: pobožnosti, Živah- *a ‘a1«*1 »*>**■
nosti in sv. zakramentov. Pri romanju Zveze oltarnih društev je največ resnosti in res odkrite pobožnosti. Pri romanju Ženske zveze pa je največ spovedovanja. Na prekmurskem romanju je največ domačnosti in navdušenega petja, seveda poleg sv. zakramentov. Vsaka ocena je dobra. Vedno resnična romanja!
Ljubezniva in ganljiva je bila poklonitev Ženske zveze na grobu pokojnega duhovnega svetovalca organizacije p. Aleksandra Urankarja, ki ga nikoli na nobenem romanju ni manjkalo, ko je še bil med nami. Na ro-
Nihče ne pričakuje, da bi se morali trmasto držati slovenskega jezika in zaradi tega zanemarjati učenje angleščine. Ne, učimo se angleščine in ohranjajmo med nami slovenščino, saj človek toliko velja, kolikor zna. zal je že nekaj ljudi med nami, ki tolčejo nekakšno slovensko-angleško imesanico, katero i Slovenec i Anglež težko razume.
Slovenski dan bomo praznovali dne 13. avgusta na farmi sv. Jožefa. Bog daj, da bi dosegel svoj namen: da bi nam poglobil ljubezen do svojega naroda in materine besede.
Miro Odar.
Minuli mesec je bila v Umetniškem domu v Celovcu sloves no odprta razstava sodobne slovenske likovne umetnosti. Priredil jo je kulturni referat koroške deželne vlade v okviru svojega programa kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo. Deželni glavar Wedenig je dejal, da se je pred 7 leti začela kulturna zamenjava med Koroško in Slovenijo. V tem okviru so se doslej vrstili medsebojni obiski gledaliških in koncertnih ansamblov, ter razstave koroških likovnih umetnikov v Ljubljani in slovenskih slikarjev in kiparjev v Celovcu.
Z veseljem odpira to razstavo, kajti ustvaritve likovnih umetnikov vsebujejo občeveljavne izpovedi, ki gredo — preko jezikovnih in političnih meja — od srca do srca. Deželni kulturni referent dr. Rudan je poudaril, da je doslej kulturna izmenjava med Koroško in Slovenijo nudila javnosti obeh sosednjih dežela pomembne kulturne vrednote. Posebej pa velja ob tej priliki poudariti tiste prireditve, ki so utrle pot temu medsebojnemu kulturnemu spoznavanju. Med temi je — z ozirom na tedanje napete razmere — bila gotovo pomemben mejnik razstava koroškega slikarja Berga v Ljubljani. Predsednik sveta za kulturo in prosveto republike Slovenije Boris Kocijančič je orisal v kratkih potezah razvoj slovenske umetnosti iz njenih trdih začetkov pa do danes. Umetnostno-kritični prerez razstave pa je podal dr. Zoran Kri-žišnik, ravnatelj Moderne galerije v Ljubljani. Na otvoritvi je bilo lepo število povabljenih gostov, kar priča, da zamisel kulturnih srečanj med sosedi zajema vedno širše kroge. Zaman smo pa med njimi iskali nekoga, ki je bil med pionirji te lepe zamisli v času, ko je ta bila manj popularna.
Če je zunanji okvir slovesnosti običajen, pa je bila neobičajna kvaliteta in raznolikost, ki se je razodela gledalcem v 43 slikah 17 slikarjev ter 11 skulpturah 8 kiparjev iz zadnjih petdesetih let likovnega ustvarjanja na Slovenskem. Segajo od še po Jakopičevem impresionističnem razkošju navdahnjenega ekspresionizma v Tratnikovi “Rdečelaski”, Jakčevem “Pevskem koncertu”, in zasanjanih liričnih Pavlov čevih pokrajinah prek modernejših izraznih struj v poudarjeno naj novejšo abstraktnost. Kljub različnosti izraza pa jim je skupna neka pristno naša, rekli bi romantična nota, pa naj gre za v slovenski folklori in mistiki zakoreninjene motive figurativnih podob Miheliča, Zornika in Sedeja, ali pa za abstraktne, a barvno bogate sinfonije Staneta Kregarja, ali pa za elementarno silovitega Bernika, pa tudi za Marija Preglja. Brez dvoma je ta mojster dobil marsikatero pobudo pri Picassu. Toda zdi se, da vprav z nežnimi barvnimi odtenki (Kvartopirci), ki so pri njem prav tako zgovorni kot o-stre barve, živi — skoroda v podzavesti — zasanjanost slovenske duše. Naš stari znanec je Gojmir Anton Kos, čigar naj-novejše podobe prepričujejo v izčiščeni barvni in likovni kompoziciji. Zelo posrečeno karakteristiko umetnika in obenem vedre slovenske življenjske natu-
re pa predstavljajo tri slike Franceta Kralja. Omersa vnaša v razstavo blesk v mediteranskem soncu ožarjene barvitosti. Veno Pilon pa prinaša francoski navdih.
Tudi kiparstvo zadnjih petdeset let kaže velik razpon. Od “Petnajstletne”, Borisa Kalina z naravnost grško klasično jasnimi linijami, prek skoroda baročne “Figurice” Frančiška Smerduja do ljubkega “Pastirca” in salonskih “Otroških iger” Zdenka Kalina in samovoljnih ustvaritev Karla Putriha spoznamo oblikovno izčiščeno generacijo, ki kljub poznejšim letnicam nekaterih del spadajo V “dobo med obema vojnama”. Povojni rod pa predstavljata Stojan Batič, morda med mladimi najbolj čistokrvna kiparska natura, in monumentalni Tršar. Svojevrstna so železa Janeza Boljke, dejali bi ribniški motivi v skorajda bizantinskih linijah.
Pred dobrim pol stoletja so impresionisti pod vodstvom preroka in očaka Jakopiča s svojim nastopom slovenski likovni u~ metnosti utrli novo samostojno smer iz zaspanega provincializ-ma v svetovljansko širino. V kratki dobi enega samega človeškega življenja je nova generacija slove nskih umetnikov premerila veliko pot ter se kot dozorela in enakovredna vključila v sodobno umetniško u-stvarjanje v svetu. Vprav pred nekaj tedni so Bernik, Mihelič, Pregelj, Batič, Tršar in drugi pred najbolj kvalificiranim mednarodnim forumom, na razstavi v Tate Gallery v Londonu doživeli polno priznanje.
Še in še bi lahko naštevali, toda to bi šlo prek okvira, ki naj poda le nekaj značilnih dojmov. Vsekakor ta razstava predstavlja galerijo iz močnih samobitnosti. Označujeta jo izčiščenost in formalna dovršenost zunanjega izraza, ki je vseskozi na sodobni evropski ravni, obenem pa vsebinsko ohranja slovensko značilnost. Zato je ta umetnost narodno slovenska in svetovljanska obenem; njena izpoved prav tako prepričljiva v Parizu in Londonu, kot je v Celovcu, Ljubljani ali v kaki slovenski vasi. Priznanja, ki jih žanje v tujini, pa ne veljajo zgolj njeni formalni dovršenosti, temveč še bolj njeni slovenski izvirnosti, katere vrelci so bogati.
A. L. v T.-K.
Delo Slovenskega znanstvenika
Sredi julija je na Angleškem v Bristolu izšla knjiga:	Stoke
Park Studies. — Mental Sub-normality. Izdal dr. J. Jančar, tidkal John Wright & Sons Ltd. v Bristolu. Knjiga obsega 14 razprav o zdravljenju duševno defektnih. Štiri razprave so dr. Jančarjeve. Vse so pa rezultat > ntezivnega raziskovanja na tem polju, ki je do zadnjih 10 let ostalo skoraj neraziskano. Bristol je znan center tega dela. Po modernih metodah, z modernimi zdravili se zdravijo bolniki ter iščejo pota, kako pomagati' tudi neozdravljivo bolnim. Tako zlasti z industrijelno terapijo, ko se uče ibolniiki z mišljenjem 3 — 4 letnih otrok delati.
Knjiga je bila z navdušenjem sprejeta. Dr. J. R. Rees, direktor Svetovne federacije za duševno zdravje, je zapisal, da jo bodo s ponosom dodali publikacijam, ki bodo na razstavi na H imednarodnem kongresu za duševno zdravje v Parizu od 30-avgusta do 5. septembra.
Prav gotovo smo pa tudi Slovenci lahko ponosni na znan-stvenilka, ki je izšel iz našega naroda ter vodi tako humano raziskavam j e in pomalga tistim, ki so pomoči najbolj potrebni.
France Bevk:
Smrt pred hišo
Ni se izmuznil. Kakor da ga N udaril v mozeg, je šel za njim glas;
češnja vidi ukraden koš”.
Podvizal se je. Ni se mogel sPomniti, kje je že slišal ta ^ as. Upehan je vrgel koš pred
®v> prepaden je stopil v hišo .
,	-----Ko je srečal nas-
odnji dan Košanovega Pol-, e^ai je bral iz njegovih oči |n se je spomnil glasu iz pre-e le noči. Pogledal je v tla in udmo. Ko je stopil mi-f10 Nraparjeve hiše, se mu je z e °) da vpijejo otroci skozi , ?° Za njim; “Koš detelje, hos trave!”
Tedaj se je ustavil in za-jtedal Košanovega Poldeta. v] je stal na vrhu klanca. Po-zugal mu je s pestjo. Polde se^mu je zasmejal.
Naj si mi obljubil, so-
sed?’’
v ydova Graparica ni nikoli v stavila Brdarju tega Prejšanja. Težka užaljenost ® v njenem srcu, ki je ni J Tli zapustila popolnoma.
a ar Košanovi niso imeli j T’ Jesti in je pri Graparju ez o delo čez glavo, so krep-0 uprli, Graparica je sivela, 11 -e na njenem obrazu so se Podv0jiie, omagala ni niti za c|1!nuto. Zdravje se ji je utr-j..1.°' 0tr°ci so rastli iz samos-ajcnikov v pastirje in iz pas-• v delavce. V težko pre-
tusnjo je posij'alo tu pa Un^ solnce.
lepe 'lar 86 Je ustav^ ^ar na jal:
m pred Graparico in de-
r Neža, kako gre?”
° čudno in nenadno vpra-dTle jo je spreletelo.
T>ejaia je; “Tako. Z božjo 1 'močjo rinemo dalje.”
delavce že imaš. Cilka je mečna, pridna . . .”
Graparica ni vedela, odkod d nenadna prijaznost, vedela 2^ 'le’ da najde obronke njiv rr|U r<lj Pokošene in nihče ne . lG vedeti, kdo in kam jih tannesel- Sveženj sena, ki os-na Javniku, zjutraj iz-Zairi ’ • ( 1 va> ki leže ob potu, izr. v'10 na Nrdarjevo tnalo in 2Pahte skozi dimnik.
ki v.0 ^e.’ ne SP^ vse nom’ če ^ 0bide in vse vidi? Nih-je vVi n' ^menovaT Vsakdo ga V J 5'	n*3 vsaki nočni uri.
nim. °’anovo ni lezel, ker nič
hPai!’ lezef aPl0tnik°V v Se ^
Varuha Je V Zem j0 brez Lak
/%kor
■°nmost se je zarastla srobot čez Brdarjevo
dušo in nič ni videl iz nje . .
9.
Zaplotnikova “sirota” Jerica se je bila razvila v dekle. Kadar je šlo petje fantov skozi vas, se je ustavilo pred Zaplotnikovo hišo:
“Vstani, vstani Jerica, Jerica ubožica . . .”
Ta pesem ni bila norčevanje, bila je tiha ljubezen; varovali so jo in težko bi jim bilo, da bi bila do katerega bolj prijazna kot do drugih.
Vendar je postalo ob tej pesmi Jerici grenko pri srcu. Spomnila se je pripovedke o siroti Jerici in dne, ko je prejela obvestilo, da je umrla mati. Polile so jo solze.
Ni je pošiljala Zaplotnica niti spat v korito, niti po zimi jagod iskat, a neprijazna je bila z njo, njene besede so jo tolkle-' kot bič.
Kadar se je sestala s Petrom, je postala pogumna, kadar je videla Mirka, je bila žalostna.
Mirko je bil od rojstva šibek; ko je odšel Peter, je moral on trde je prijeti za delo. Kolikokrat se je ponudila Jerica, da bi delala zanj. Ni pustil. Bil je prepokoren, poleg tega se je bal Zaplotnika.
Ko je videla njegove trudne oči, je dejala: '
“Mirko, ti si bolan”.
Ta je zanikal. Obraz ga je izdajal.
Ko je nekega dne po trdem delu na travniku sedla Jerica k bratu, ki je odpočival na senu, mu je dejala;
“Ni prav, da tako delaš; nakladaš si bremena, ki niso zate”.
“Eh”, je dejal Mirko.
“Varuj se. Po noči kašljaš”.
“Pusti to, Jerica! Govori kaj drugega”.
Nista govorila več.
Zvečer je šel Mirko zgodaj spat, Zaplotnik je vprašal po njem.
“Ne počuti se dobro; spat je šel”, je dejala Jerica.
“Tak fant pa že spat?”
“Bolan je; ne preobladajte ga z delom”.
Na pragu je stala Zaplotnica, moževa beseda se je sirovo izvila iz ust:
“Pa naj umrje, kaj morem jaz zato!
Če je Zaplotnik razmišljal, čemu ga Brdar lovi za pogled in besedo, da bi mu jo dal, se ni mogel spomniti. Tončka ni vedela, čemu jo prijazno pozdravlja.
Zaplotnica se ni mogla načuditi, ko je Brdar stopil do nje. Mož, ki ni poznal nežnih čuvstev, jo je vprašal:
“Kaj pa je s Tončko?” “Trdna ni, pa je že boljša; obstala je že . .
Zaplotnica je mislila na Tončko z bridkostjo in ljubeznijo. Njena beseda se je zmehčala, srce se je odprlo.
“Če bi nje ne bilo, bi morali dati posestvo onim”.
Mislil je na Urškine otroke. Zaplotnica je skrivila ustnice v izraz nevšečnosti in se je raztogotila, da še mislila ni.
“Njim? Nikoli! Rajši cigana za zeta v hišo!”
“Mati!” je jeknila Tončka, ki je slonela na oknu.
“Čemu cigana?” je dejal Brdar. “Tako posestvo — kogar boste hoteli, pride. . .” (Dalje prihodnjič)
------o------
LEMONTSKI ODMEVI
(Nadaljevanje z 2. strani)
no. Pri prvem romanju, ko smo ravno končali poklonitev na pokopališču, je začelo malo rositi. Nekateri romarji so že odprli dežnike, voditelj romanj pa je vse pozval, naj jih kar zaprejo, ker bo že Marija oblake razpihala. Ko smo prišli k votlini, je pihal prijeten veter in bilo je krasno vreme. Tako je bilo najugodnejše vreme tudi na ostalih romanjih. Vreme čaka, da vsi odidejo, potem pri nas kak dan kar naprej dežuje, da pridejo tudi farmarji in vrtnarji na svoj račun. Naši farmarji so me zadnjič malo prijeli rekoč: “Vi malo preveč molite za lepo vreme: Nebeški Oče, nebeški Oče, od-podi nevihto! Marija Devica, razpihaj težke oblake in nam sonce odgrni... ! potem pa dežja ni, naša polja pa sušo trpe.” Pa nič ni res! Samo v soboto in v nedeljo, pa še v ponedeljek ne dežuje, da se vsi romarji razidejo, sredi tedna je vedno za silo dežja, da vse lepo raste, cvete in dozoreva. Tako je vsem u-streženo, saj je Bog dober gospodar in Marija je skrbna gospodinja!
P. Odilo
------o------
JAPONSKA:
Sožitje dveh svetov
Priložnostni opazovalec se ne more načuditi, kako naglo si je Japonska opomogla iz ruševin, ki so jih napravile bombe, in kako kmalu je šlo v pozabo ponižanje v izgubljeni vojni. Povsod se ti vsiljuje vtis, da se je z militaristično zagrizen ost jo prežeti narod naglo spremenil v miroljubno, delavno ljudstvo.
Po zaslugi požrtvovalnosti, ki jo premore to marljivo ljudstvo, zaradi’ discipliniranosti in delno tudi zavoljo severnoameriškega
kapitala so ®e na Japonskem raz mahnile razne industrijske panoge (bolj kot kdajkoli doslej. V nekaterih izmed teh panog, zlasti v proizvodnji radijskih in televizijskih sprejemnikov ter fotoaparatov in filmskih kamer, so Japonci dohiteli svetovne prvake v kvaliteti, zaradi nizkih cen pa so jim postali nevarni tekmeci.
Vsepovsod na Japonskem gradijo v mestih večnadstropna poslopja za poslovne prostore in za prodajalne, kjer vrvi ljudi obeh spolov. Moški nosijo brezhibno krojene zahodnjaške obleke s kravatami; povsod, jih spremlja usnjena torba, ki jim daje videz poslovnih ljudi. To seveda tudi so. V prenaseljeni Japonski je konkurenca huda na vseh področjih, zato uspe le tisti, ki premore dovolj domiselnosti, energije in hitrosti. Vsi vlaki so polni ljudi. Na širokih peronih in stopniščih štiridesetih železniških postaj, kolikor jih je v Tokiu, se vali v določenih dnevnih urah reka mnogih tisoče v, ki vstopajo ali izstopajo. Le izredna' disciplina more za goto-viti red in normalno življenje velemestu z devetimi milijoni prebivalcev.
Skratka — Japonska se je modernizirala v zahodnem pomenu besede.
Ta trditev drži vsaj v javnem življenju, doma pa Japonec slej ko prej upošteva im spoštuje stoletno tradicijo svojih dedov. Japonci isie ne navdušujejo za
Zenske dobijo delo
STROJNE
ŠIVILJE
Morajo imeti izkustvo V šivanju ženskih oblek.
Dobra plača od kosa. Plačane počitnice in prazniki ter bolniško zavarovanje.
Stalna zaposlitev.
Prijetni delavni pogoji v moderni, klimatsko ohlajevani o-bratovalnici.
Javite se od 8:30 dop. do 11:30 dop.
THE GOTTFRIED
COMPANY
4800 E. 131 St.
(na vogalu Broadwaya)
(150)
Uživajte STROH’S
—Edina ameriško z ognjem varjeno pivo!
Kaj napravlja Stroh’s tako različno — tako lahko, gladko, tako osvežujoče? Enostavno tole: Stroh’s je varjeno z ognjem nad direktnim plamenom pri 2000 stopinjah, da dobi najfinejši okus iz najfinejših primesi. To je edinstveni način varjenja, bi daje Stroh’s tako fin okus, da se ne more primerjati nobeno drugo ameriško pivo. Vprašajte za Stroh’s še danes. V steklenicah, kangijicah1 ali nastavljeno.
PO POPULARNIH CENAH VSEPOVSOD!
Ugajalo vam ho
boljše!
THE STROH BREWERY COMPANY, DETROIT 26, MICHIGAN
Dekleta in ženske
za delo v pralnici, za skladanje in zavijanje perila. Vzamemo začetnice.
MENK BROS. LAUNDRY 643 E. 103 St.
(148)
stanovanje v velikem poslopju, kjer je mnogo ljudi. Tako v mestih kakor na vasi še vedno zidajo samostojne stanovanjske hiše sredi vrtov, pritlične in enonadstropne. Komaj--pride Japo--nec domov, že odloži obleko evropskega kroja jn smukne v tradicionalni kimono, ker se le v njem počuti zares ugodno in doma.
Njegovo prvo opravilo zjutraj ali opoldne, ko se vrne z dela, je kratek sprehod po vrtu — ali po vrtičku, ki ima zaradi omejenih možnosti včasih le dva kvadratna metra površine — da “povpraša po zdravju” sleherno cvetko in tako rekoč vsako vejico, na kateri hrž opazi tudi naj-neznaitnejši napredek v rasti in razvoju.. Način življenja, prehrana in zabava — vse to je v skladu s starimi tradicijami, počasno, zbrano in dostojanstveno. To dvojno življenje, v službi zahodno, doma japonsko, bržkone daje tem marljivim ljudem tisto moč, po zaslugi katere začuda lahko prenašajo mrzlico modernega življenjskega utripa.
MALI OGLASI
Sobe se odda
3 sobe se odda samcu ali starejšim ljudem. Vpraša se na 1196 Norwood Rd., EN 1-9823.
(149)
Išče delo
Mizar išče delo, splošna popravila. Proračun zastonj. Kličite EN 1-2342.	(147)
Hiša naprodaj
Na Sowinski Ave., med Superior in St. Clair, 9 sob, 5 spalnic, 3 kopalnice, dvorišče. $11,500. $3000 naplačila. Lastnik, 8109 Sowinski Ave. EX 1-3058.
(148)
Hiša naprodaj
Dvodružinska hiša, zelo blizu cerkve Marije Vnebovzete v Collinwoodu, se proda. Cena $16,900. UL 1-2127.	(148)
Hiša za dohodek
Hiša naprodaj — 3 sobedh kopalnica spodaj, 4 sobe in- kbpal-nica zgoraj, lot 52x420, na Siiaw-nee Ave., blizu E. 185. Kličite BR 1-7500 ali MO 2-2142. (150)
Hiša naprodaj *
3 spalne sobe in soba za goste. Klet, garaža za 3 kanj, privilegij na obrežju, pečica zunaj, Lake Shore Blvd. $12,000. Kličite WH 2-0355.	(-148)
Sobe se odda
2 sobi s kuhinjo in kopalnico se odda pri John Kramer, 5305 St. Clair Ave. —(31 jul. 3 avg.)
Sobe se odda
Dve spalni sobi se oddajo dvema mirnima zaposlenima fantoma; ena zgoraj, ena spodaj, pri jako mirni družini. Kličite HE 1-6671.	(1,3,4.avg.)
Soba se odda
Soba se odda poštenemu fantu. Kličite od 8. do 10. zj. KE 1-6129.	(148)
Carst Memorials 1 Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Rd.	IV 1.323T
EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-
nica nagrobnih spomemikov:
eagle znamke
^ M AY
downtown . public square
...
POMENIJO ŠE VEČJE PRIHRANKE
BASEMENT«'"«
CEDAR CENTER - RIDGE and RIDGEWOOD DR.
Prihranile si dodaine stroške m nakup poseke podloge!
■	p- —
12x15 Broadloom preproge
S s;!ojeno podlogo iz penastega gumija
Viscose
Rayon
®,u5e mere po nizkih conah
12x9’
!2xlC’6”
12*11’3>*
12x12’
I2xl3’g>>
I2xl6’6”
12x18’
12x21’
....$25
32.2D 34.50 33.80
41.40 50.60 55.20
64.40
ČRNA IN BELA ZELENA, ČRNA IN BULA DRAP, RJAVA IN BELA RJAVA, ČRNA IN BELA
Ugodni odplačilni obroki po dogovoru . . . NIC NAPLAČILA Sprejemamo pismena in telefonična navodila . . . Kličite CHerry 1-3070
THE MAY COMPANY, VSE 3 TRGOVINE
KLETNI PREPROŽNI ODDELEK
Te viscose-rayon preproge so idealne praktično za vsako sobo vašega doma, ker ne bodo kazale umazanije. Imajo spojeno podlogo iz penastega gumija, da vam omejijo stroške za nakup posebne podloge. Če kupite te lepe preproge sedaj po teh nizkih cenah, veliko prihranite.


Karel Mauser:
LJUDJE POD BIČEM
III. del.
— Prosim, tovariš Bregar. Vidite, tovarišici Nataši se kri že vrača v obraz. —
Blaž je v dušku izpraznil kozarček in se boril z zadrego. Toda župnik je bil miren in je znova nalival.
— Tovariš Razpet je bil pri meni tisti večer, ko so aretirali tovarišico Silvo — je rekel malomarno in gledal v steklenico. — Marsikaj sva govorila. Bil je potrt, depremiran in imel sem občutek, da je imel trd razgovor s tovariši, ki so prišli po učiteljico, še vedno mislim, da je tisti razgovor bil prva kal, da je naredil samomor. Morda boste udarec zdaj lažje prenesli, tovarišica. —
čeprav se ji je zdelo, da je v župnikovem glasu pikrost, je vendar čutila rahlo olajšanje. Župnik je postavil steklenico na mizo, z eno roko ponudil napolnjen kozarček Nataši, z drugo Bregarju.
— Tudi sam sem mislil v to smer — je rekel Bregar. — Priznati namreč moram, da je v nekaterih stvareh imel Razpet svoje misli. Bil je vedno trden in dosleden v svojih odločitvah. —
— Da — je rekel župnik. — Imel je svojo doslednost, vendar se mi zdi, da mu je prav ta zadnje čase delala težave.
Nataša je prihajala k sebi. Goltala je besede, oči so ji gorele v suho obličje tega človeka, ki ga je sovražila in je zdaj tako mirno in malomarno stal pred njo, z rokama v žepih širokega, scefranega talarja.
— Ali je. . . ko je govoril z vami. . . ali je govoril tudi o
CHICAGO, ILL
REAL ESTATE FOR SALE
BROADVIEW—Brick corner Town-house, Lge. rms. 2 baths, 2 bdrms. Liv. din., kit. Enel, porch, Rec. rm. & kit. in basement. Brick Gar. By owner. $17,900. FI 4-7966.	(143)
BY OWNER — $19,500 2 flat brick. 5 and 6. Indiv. gas heating unit. Vic. Washington & Laramie. TU. 9-5379.	(148)
BUSINESS OPPORTUNITY
ELECTRIC MOTOR REPAIR SHOP
In Waukegan. For sale or lease. Ontario 2-2555 or eves. DE. 6-5040.
(153)
MOBILE HOMES FOR SALE
1957 A. B.C. QUALITY TRAILER 46x10. 2 bedrooms. Washer-dryer. Built-in oven plus range. Owner. FU. 8-8429.	(149)
MALE OR FEMALE HELP
COOKS
Male and Female. Days or Nights. Apply in person. 8225 Higgins Rd., Park Ridge or 6750 N. Lincoln Ave., Lincolnwood.	(149)
HOUSEHOLD HELP
COUPLE
Wife, general hskpng. $40 wk. Man, yard work & care of horses $55 wk. Priv. suburban home. Gar. Apt. for couple. Refs. req. CE. 4-3221. (148)
meni? —
Župnikove oči so se počasi obrnile k njej.
— Nobene besede ni rekel o vas. Vašega imena ni niti omenil. —
Naslonila se je nazaj in se oddihavala. čeprav se je v tem hipu počutila poraženo in osramočeno, čeprav je pričakovala, da ji bo ta mrzli, koščeni človek zalučal v obraz, da je govoril samo o njej, ji je bilo lažje. Ni govoril o njej, niti omenil je ni kakor da je zanj prenehala biti v tistem hipu, ko jo je pognal skoz vrata.
Vstala je in čeprav je čutila, da se ji noge še tresejo, je hotela oditi.
— Hvala, tovariš župnik — je težko izdavila.
— Malenkost — je zamahnil z roko.
Pospremil ju je do vrat in ko je videl, da sta odšla proti šoli, je z dolgimi koraki premeril cesto in s talarjem otepal sneg med grobovi.
V snegu na Razpetovem grobu so nageljni v mrazu že stekleneli.
—Žal mi je, tovariš Razpet — je rekel na glas. — Vidiš, kaj si dobil za ubito življenje. Ducat nageljnov. — Nenado-
CHICAGO, ILL.
HELP WANTED
RESTAURANT
MANAGERS
JOIN AMERICA’S FASTEST GROWING FOOD SERVICE COMPANY IN THE FASTEST GROWING FOOD FIELD — AIR LINE CATERING.
HOT
SHOPPES
CATERERS,
OFFERS YOU
•	EXCELLENT SALARY
•	COMPLETE FRINGE BENEFITS
•	GROWTH POTENTIAL
•	COMPLETE TRAINING
TO BE ELIGIBLE YOU SHOULD HAVE ONE
Or more years
RESTAURANT OR RELATED EXPERIENCE.
HIGH SCHOOL DEGREE WITH COLLEGE PREFERRED, AND GOOD REFERENCES.
CALL MR. J. ELLIOTT.
GL 1-2117
TODAY BETWEEN 1 A.M. AND 4 P.M. — OR
678-0670
BETWEEN 9 P.M. AND 11 P.M.
(147)
ma je potegnil roko iz rokava in v zmrzli zrak nad grobom naredil znamenje križa. Nato se je obrnil in pri stranskih vratih odšel v cerkev.
Ker sta vedela, da je novi upravitelj zdaj v razredu in ga nista hotela sama klicati, sta odšla najprej na rajonski odbor. Dalj so jima slugo, da bo poklical upravitelja in jima pomagal pri pospravljanju.
Ko sta stala vrhu stopnic, je bila obema tesno. Stala sta v kraljestvu mrtvega Razpeta. Vendar je Blaž čutil, da Nataša ne trepeta več. Dobro je vedel, da je župnik s svojo odkritostjo ranil njeno sebičnost, čeprav se je bala, vendar si je želela, da bi slišala, kako je Razpet govoril samo o njej. In je ni niti omenil. Morda je bila slikica v Razpetovi roki res samo Nataši v porog. V zadnjih trzljajih življenja jo je zmečkal.
Upravitelj je bil človek v zrelih letih, s široko, rahlo vijoličasto brazgotino nad levim očesom. Predstavljanje — pisal se je Žagar —besede sožalja, ki jih je Nataša komaj ujela in takoj nato so odšli na stanovanje. Tudi Bregar si je želel, da se zadeva konča kar mogoče hitro.
— Ali je stanovanje nekdanje učiteljice še vedno zapečateno? — je Nataša vprašala mimogrede. Blaž je prisluhnil.
— še vedno. Vse kaže, da bo zapljenjeno. —
V kuhinji je bilo še vse na svojem mestu. Isti prt na mizi, na kredenčnih okencih isti zastori, na štedilniku posodica, v kateri sta vedno kuhala čaj.
|Vse je bilo kakor priraslo v preteklost.
V spalnici je bilo zadahlo, na tleh, v bednem kupu so ležale slike in črepinje školjk. Natašine oči so se ustavile na postelji. Bilfl je brez modroca, le lahna odeja je bila nemarno vržena čez stranico. Bregar Je previdno s konico čevlja rinil razbite školjke proti zidu, Nataša pa je s plaišnim pogledom drsela od predmeta do predmeta. Mrtve stvari so molče
^ ...v.:,:,..-
V blag spomin
DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠE DRAGE MATERE
Jennie Kerch
ki je preminula 3. avgusta 1959
Težko je nam, ker že dve leti je minulo,
odkar ne slišimo Vaš glas.
Nikoli ne bomo pozabili, ker ste Vi nam zmeraj delali kratek čas.
Žalujoči ostali:
JENNIE GROSS, hčerka in DRUŽINA
Cleveland’, Ohio, 3. avgusta 1961.
. KPfifcš;’; * V-r'-V- V "
očitale. Bile so kakor smrtna past, ki jo je nekdo v preteklosti nastavil. S prahom pokrita politura na pohištvu, zamazano — vse je kričalo po usmiljenju.
Nataša se je obrnila k omari in pričela pobirati obleke in perilo. Na kljuki je pustila samo še staro, črno vojaško bluzo.
— Te ne misliš vzeti? — je rekel Blaž in jo vzel v roke. Iz prsnih žepkov so se usule mrtve, rjave smrekove iglice.
— Pusti — je rekla mrzlo. Obesil jo je nazaj na kljuko in z nogo zaprl vrata. Nato se je obrnil proti upravitelju, ki je stal za njim.
— Ali imate družino, tovariš žagar? —
— Da, štiri otroke. —
— Skrbi torej dovolj — je rekel Blaž in gledal v Natašo.
— Kaj misliš, Blaž? — je dihnila.
Ne da bi ji odgovoril, je stopil do upravitelja in mu del roko na ramo.
— Pripravljeni ste menda za pametno ceno pohištvo odkupiti. čujte, prijatelj, stopite včasih na grob vašega prednika in sprejmite to v poklon.—
Nataša se je hvaležno nasmehnila in novi gospodar je momljal zahvalo, ki pa je Bregar ni poslušal. Vse te mrtve stvari so mu pričele presedati, pričel se j>k je bati.
Nazadnje so odšli v Razpe-tovo pisarnico. Bila je gola, obropana in temna kakor prežeče oko. Nataša in Bregar, oba hkrati sta se zagledala v pisalno mizo. Na tleh, blizu stola, je bil še rjast madež, tudi na poli praznega papirja,

i
j
p
'2
1
s
11
I
if
Is
i
k
1
r
ČERNETOVA
52 OBLETNA
Popustna Razprodaja
Prihranite 10%
do 50% pri:
DIAMANTNIH ZAROČNIH PRSTANIH - Diamant-nih poročnih prstanih — Diamantnih večernih prstanih —
Diamantnih obeskih — Diamantnih uhanih - Diamantnih križcih — Diamantnih rojstnih prstanih.
NAŠA CELOTNA ZALOGA NAJFINEJŠIH DARIL KOT:
Svetinjic - Rožnih vencev - Obeskov - Bisernih ogrlic -Uhanov - Zapestnih gumbov - Moškega nakita - Srebrnine - Kromiranih predmetov - Peresnikov - Svinčnikov — Transistorskih radijev - in več drugega . . .
PO PQPUSTNIH CENAH
Razprodaja se prične v soboto 5. avgusta in traja do sobote 26. avgusta
SAMO PRVI TEDEN!
DVOJNE EAGLE ZNAMKE VSAK DAN!
|
1

i
§
Odprto:
j|
:Sm
ki je ležal na mizi, se je poz-* nala kri.
— Tam se je torej ustrelil
—	je dahnila.
Kakor da Razpet še sedi tam, sklonjen nad mizo. Nataša je pogledala v nasprotno stran, proti naslonjaču in proti modrocu, ki je še vedno ležal na tleh. Bregar je stopil k mizi. V desnem kotu, poleg majhnega predalčka je ležal lahen, svilen robček z rjavim madežem in poleg njega zmečkana Natašina slikica. Ni ga videla, ko je segel po njej. Mečkal jo je v roki, dokler ni ostala od nje samo še kepica trdega papirja.
— Papirje, ki so bili v predalih, je tajna policija odnesla
—	je rekel upravitelj. — Bili so različni dokumenti. —
— Razumljivo — je rekel Bregar. Zdaj je gledal v omaro s knjigami in na hitro preletaval naslove.
— Nič posebnega — je rekel nazadnje. — Nataša! —
Obrnila se je in ga boječe pogledala.
— Morda si želiš katero teh knjig? —
Upravitelj je uslužno odrinil steklena vratiča.
— Saj imaš vse te sam, Blaž
—	je rekla tiho.
Bregar je vendar na hitro z roko odrival knjige na polici.
— Smešno — je pihnil skoz nos, ko mu je roka obstala na zadnji, ki je bila vezana v rdeče platnice.
— Zapiski iz mrtvega doma.
Porinil jo je nazaj in počasi zaprl steklena vrata. Z bežnim pogledom je še enkrat obletel sobico, razcefrani naslonjač in pepelnik.
—• Blaž, pojdiva, prosim.—
Natašin glas je bil ubit in prepaden.
— Seveda, dragica. Tu pač nimava več kaj iskati. Te revš čine ne bova jemala s seboj. —
In se je spet zasukal proti upravitelju.
— Razpolagajte z vsem po svoji uvidevnosti, tovariš Žagar. —
Sluga z rajonskega odbora je že pospravil obleke in perilo j
in samo čakal, da jih odnese '< avto. Bregar je ponudil roko novemu gospodarju.
— Vesel sem, če sva vam ustregla. Zdaj boste pač lahko družino dobili za seboj. In hvala lepa za uslužnost. —
Med vrati je Nataša obstala in begala z očmi proti pisalni mizi. Blaž se je sklonil, .i0 rahlo poljubil na tilnik in šepnil:
— Dragica, v življenju človek vedno gleda naprej in ne nazaj. —
Narahlo jo je odrinil in zaprl vrata.
(Dalje prihodnje)
-----o-------
— Perfektni rubini so redkejši od perfektnih diamantov.
f r
: . •
■' :-
■
H
%:
..II
m.
V blag spomin
DEVETNAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SINA IN BRATA
Pvt. John Spel
ki je končal pot svojega življenj*1 na bojnem polju dne 2. avg. 1942-
Bridka smrt Te je vzela, ko služil domovini si zvesto. Med srečnimi se zdaj nahajaš, kjer ni trpljenja ne gorja.
Ljubi sin in brat predragi, spomin v naših srcih je ostal, v miru božjem zdaj počivaj, in prosi tam Boga za nas.
Žalujoči ostali:
JOHANA ŠPEH, mati BRATJE in SESTRE
Cleveland, Ohio, 2. avgusta 1961.
MARY A. SVETEK
POGREBNI ZAVOD — KE 1 - 3177
Popolno pogrebno službo vršimo sedaj iz Grdinovega pogreb, zavoda na LAKE SHORE Blvd.
Na razpolago smo vam podnevi in ponoči.. Samo Telefonirajte!
Urad pa imamo sedaj na 472 East 152 St. in to v torek in četrtek od 2. do 7. ure popoldne, druge dneve pa po dogovoru.
giiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiii11^
1 JOS. ŽELE IN SINOVI |
POGREBNI ZAVOD	ž
6502 ST, CLAIR AVENUE	Tel.: ENdicott 1-0583 ^
=	COLLINWOODSKI URAD
= 452 E. 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 1-3H8 |
s	Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago |
Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo	sj
Minniiiiinniniiiiiniiiniiinniiiniiiiiiiiiimiiiiniimniiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii'1^
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 SL ... . 17002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderaon 1-2088	KEnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene
V ponedeljek, torek, četrtek, petek od 10. dop. 7 zvečer. V soboto od 10. dop. do 6. zvečer. Zaprto ob sredah.
| Frank Čeme Jewelry Co. J
«1
i
6412 St. Clair Avenue — HE 1-0465 BREZPLAČNI SPOMINČKI ZA NASE ODJEMALCE
V blag spomin
OB PRVI OBLETNICI SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA, OČETA IN
starega očeta
Felix Drenik
ki je zaspal v Gospodu dne i 3. avgusta 1960
Zakaj si predragi šel od nas? Samevamo, brez Tebe dolg je čas,
pogrešamo ljubeči Tvoj smehljaj,
zaman, zaman Te kličemo nazaj.
žalujoči ostali:
-mi
Oko nam Tvoje več ne sije, srce ljubeče več ne bije, za Te se gorka solza lije, a zaman, Tebe krije grob hladan.
MARY, soproga
SINOVA in Hči.	SNAHE, ZET
VNUKI in VNUKINJE	JOHN DRENIK, brat
Cleveland, Ohio, 3. avgusta 1961.