feto LXXVn št- 91 LfabOana, Četrtek 22. aprila 1943XXI CRKLHttSTVO IM UPRAVA: ZASTOPSTVO ■ UNION« PUBBUOTA ITAOANA &» MILANO ftafisn* «8 muiia Violento urto del nemico saldamente sostenuto Un brillante successo della caccia italiana nel delo del Canale di Sicilia — 28 apparecchi avversari abbattuti II Quartiere Generale delle Forze Armate comnnica in d a ta di 21 aprile il seguente bollettino nr. 1061: Il nemico. d ono ima preparazione di ar-tiglierie di eccezionale intensita, ha attac-cato il settore meridionale del fronte To-nisino. II violento urto e'stato saldamente sostenuto dalle truppe italiane e germani-che rhe, passatc in piu punti al contrattac-co. seno riuscite a neutralizzare i vantapsri conseguiti inizialmente dall'avversario. La battaglia prosegne a spra e serrata con il largo intervento delle opposte aviazioni. In ripetuti scontri caeciatori tedesehi hanno distrutto otto apparecchi. Un brillante sueceso veniva riportato ier| dalla carcia italiana nel cielo del Canale di Sicilia. dove formazioni del I/ stormo. comandato dal Magsriore Luieri Di Bernardo da Citta della Pieve (Perugia) e dal Capitano Glizao Niči da Terra nova Pausania, affrontavano, benehe inferiori d\ numero. 60 »Spltfire« abbattendone 17. Altri dne apparecchi risultano distrutti da nos tri caeciatori, uno sulle coste della Tunisla cd un altro a largo delle isole Stro-iavj (Grecia). Nella notte sul 20 aprile nostri bom-bardieri hanno efficacemente agito sui depositi e sulle raffinerie di Haifa. Su alcuni sinori centri dell'Italia Meridionale e della Sicilia venivano ieri effet-tuate azioni dj bombardamento e di mi-tragliamcnto aereo che causavano qualche vittima e danni di lieve entita. In apparecchio americano precipitava crlpJto dalle batterie di Porto Empedncle. Dalle operaziani degli ultimi duc giorni tre nostri velivoli non hanno fatto ritorno. Silovit sovražni napad trdno zadržan Sijajen uspeh italijanskih levcev nad Sicilskiin prelivom 28 sovražnih letal sestreljenih Glavni stan italijanskih Oboroženih sU je objavil 21. aprila naslednje 1061. vojno poročilo: Sovražnik je po topniški pripravi izredne jakosti izvršil napad na južnem odseku tnnihke fronte. Siloviti sunek so krepko zadržal" Italijanske in nemške čete, ki so na več točkah prešle v protinapad in jim je posrečilo uničiti pridobitve, ki jih je sovražnik prvotno dosegel. Nadaljuje se huda borba, ki se je v obilni meri udeležuj*1 letalstvo obeh strani. V ponovnih spopadih so nemški lovci uničili 8 letal. Sijajen uspeh so dosegli včeraj italijanski lovci v zraku nad Sicilskjm prelivom Tu so skupiue 1. letalskega oddelka pod poveljstvom majorja Alojzija Di Bernarda iz Citta della Pieve (Perngia) in kapetana Gllzla Ničija iz Terranove Pausania, dasi po številu šibkejše, napadle 60 letal tipa »Spitfire« ter jih zbile 17. Dve drugi letali so uničili naši lovci, eno ob obali Tunisa In drugo na morju pri otokih Strofavi (Grčija). Ponoči 20. aprila so naši bombniki učinkovito napadali skladišča tn čistilnice v Haia Včeraj je spvražnik izvršil napad na nekatere manjše kraje južne Italije in Sicilije, jih bombardiral in obstreljeval s strojnicami. Pri tem je bilo nekoliko žrtev in manjše škode. Eno ameriško letalo so pogodile baterijo iz Porta Empedocle, da se je zadeto zrušilo. S podjetij zadnjih dveh dni se tri naša letala niso vrnila. Zmagoviti letalski do|I Oj>oraP-40«. V siloviti borbi, ki je nastala nato nad rtom Mustafo, se je en Curtis »F-40«, Id je bil ponovno zadet, zrušil v plamenih. Reševalni hidro-plani in naiši lovci so se v re.iu zopet vrnili na oporišča. Hudi pri Novor©§IJ§ku se nadaljujejo Na drugih odsekih ni bilo večjih bojev — Sovjeti ?c» $amo pri Novorosijsku izgubili 91 letel Iz Hitlerjevega glavnega stana, 21. apr. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Tudi včeraj so bili južno od Novorosijska hudi boji. Letalstvo je sestrelilo tukaj 91 sovjetskih letal pri dveh lastnih izgubah. Lahke nemške pomorske oborožene sile so potopile pri napadih na sovjetske dovoze tri z municijo naložene splave. Na ostali vzhodni fronti je dan potekel mirno. V noči na 20. aprila so začele močne angleške sile po večurni silni topniški pripravi napad na nemško-italijanske postojanke tunlške južne fronte. Sovražnik je bil v hudih borbah, ki ob tem času še trajajo, krvavo zavrnjen. Krajevne vdore je bilo mogoče spet razčistiti v protinapadih. Sovražni bombniki so preteklo noč napadli Tilsit in povzročili škode na poslopjih. Prebivalstvo je imelo izgnbe. Teroristični napadi angleških bombnikov so bili usmerjeni na mesti Stettin in Rostock. Bombni zadetki v stanovanjskih predelib in bolnišnicah so povzročili izgube med prebivalstvom m deloma znatno Škodo na poslopjih. Nočni lovci hi protiletalsko topništvo so sestrelili po dosedanjih ugotovitvah 30 napadajočih bombnikov. Eno nadaljnje letalo je bilo sestreljeno nad obalo Bokavskega preliva. Stoctdioim, 21. aprila. Vojaški strokovnjaki nevtralnih držav so mnenja, da » bodo letos velike bitke na ^zii^unem Do-j'šču — glede na izredno milo zimo ln ugoden potek pomladi — verjetno začele cober mesec prej kot lansko leto. Za sedaj pa se večje operacije vodijo le na odseku kubanskega mostišča. Zelo živahne je tu delovanje letalstva, ki hoče motit) premikanje čet in priprave za bližnje operacije. Tesna povezanost sil trojnega pakta Tokio, 21. apr. s. Novi japonsk; zunanji minister Manoru Šicemicu je danes govoril po radiu in podčrtal tesno edinstvo med Japonsko ter zaveznicama Italijo m Nemč;jo Japonska napreduje z uspehom proti vrhunski točki voj* ne. je rekel, v tesni zvezi s svojima zaveznicama Italijo in Nemčijo ter v ozkem sodelovanju z narodi vzhodne Azije. Dodal je. da bo »riđ vojne odloči za vedno ne samo usodo Japonske, temveč rud: Velike vzhodne Azije Obračajoč se na narod, je minister zatrdil, da bo narod pod vodstvom velikega vladarja premagal \se težave ki se bodo pojavile na poti s trdno odločnostjo spričo vedno večje veličine Japonske Min ster je ob zaključku izrazil željo po čim tesnejšem sodelovanju narodov Velike vzhodne Azije pod japonskim vodstvom, da se zaključi misija katero si je japonska narod določil. DUCE SPREJEL ZASTOPNIKE BOJEVNIŠKIH DRUŽIN Na praznik rojstva Rima je Duce počastil bojevniške družine, ki so zgled rimskega duha junaštva in predanosti Domovini Rim, 23. aprila s. Ob obletnici Ustanovitve Rima je Duce sprejel v Beneški pa-iači ob prisotnosti ministra tajnika Stranke in ministra za ljudsko kulturo skupino zastopnikov bojevniških družin, ki so se oosebno izhazale z rimskim duhom junaštva in predanosti Domovini, in skupino družinskih poglavarjev, ki imajo številne sinova pod orožjem. Navzoči so bili ga. Natalija Venini Az-7olini iz Milana, vdova imetnOva zlate ko-iajne kapitana Corrada Veninija in mati •mernika zlate kolajne poročnika Giulia Veninija, k} je padel na grški fronti, princ Mario Ruspoli. oče podpolkovnika Mare-scottija in kapitana Costantina,- oba borca iz vojne 1915—1918 in padla v Severni Afriki v sedanji vojni, svetnik Carlo di Cellere in Giulio Mačehi di Cellere, strica Doročnika Štefana Mačehija di Cellere. ki ie po povratku iz Argentine, da bi prostovoljno služil v vojni, padel v Severni Afriki, vedeč v napadu svoj tank; grof. Ago-stino Oddi Baglioni, oče poročnika Ales-sandra. ki je junaško padel na egiptski fronti, vdova in sin dalmatinskega mučenika Giovannija Sava; fašist Col ono Angelo Antonio Aguzzoni iz Badie Polesine. oče 9 otrok, od teh 8 moških,' ki so vsi ood orožjem; gospa Giulia Libravon Za-non iz Capa. d Arsegno. vojna vdova in mati 7 sinov, ki so vsi pod orožjem; fašist Ippolito Castrionj iz Milana, bojevnik Iz vojne 1915/1918, občinski sluga, oče 7 sinov, ki so vsi pod orožjem; fašist železničar Acchile Forchini iz Rima. oče 10 otrok, od katerih je 7 pod orožiem. in fašist Ore-sto Oreste Zecca iz Milana, trgovec, oče 9 smov, od teh 6 pod orožjem. Navzoči so bili major Angelo Negri. inspektor federacije borbenih fašijev iz Milana, bojevnik, večkrat odlikovan za vojaško hrabrost, ki je izgubil 6 družinskih svojcev ob sovražnega letalskem napadu in je daroval Stranki 6 žimnic padlih svojcev-, ter član B^lilTe Antonio C ali iz Palerma, ki je bil štirikrat ranjen ob letalskem Ix7rabaTj3franfu v katerem je nie-gov bra-?- izgubil življenje, r-a ie prosal za rrjško. dn bi streljal na Angleže. Duce se je z vsemri do igo in prisrčno razgovaijal. Mr^d zastopniki vojaških družin, ki j!n je sprejel Duce je bil princ Mario Ruspoli, oče podpolkovnika Marescottija Ruspoli p in kapitana CostanUna. Maresc«tti Ruspoli se je udeležil vojne 19I5-1P18 in si zaslužil srebrno kolajno, 3 I.r naste kolajne in napredovanje zaradi zaslug v vojni, Ob izbruhu vojne v Etiopiji je Marescottl oo> šel kot poveljnik eskadrcna brzih v:z v činu majorja. Ob piičetku sedanj? vojne je odšel v Jugoslavijo kot poveljnik skupine polka Genova Cavalleria«. L. 1911. je prosil, da bi prišel k padalcem, ter je postal poveljnik nekega, bataljora. V iii-liju 1942. je cdšel v Libijo z napadalnimi oddelki divizije ^Folgoie«. Mrzlica £a ^ tresla že več dni zaradi trm ran. ki jih je pred tem zadobiL Vedoč o bližnjem napadu na postojanke Si Alameina, se ie dvignil in ponovno insp"ciral svoje meže. Sodečega iz jarka v jarek, so ga sovražne prednje straže opazilo in smrtno z:1 dele z granato. Zadnje besede Mfireseottijaeve so bile: »Treba je vzdržati za vsako ceno, dečki.« Pva dni nato se je 2 km od istega kraja žrtvoval tudi brat C'strnt no Ku-p^li, ko je zagrabil za strojno puško in streljat na sovražnika, ki je obkrožil njegov oddelek. Costantino Ruspoli se je udeležil vojne 1915-191S in je bil odlikovan za vojaško hrabrost. Navzočna sta bila ob sprejemu grof Carl^ dri Cellere in grof G-uiio Mačehi di Cellere. strica poročnika tankovca Štefana Macchia di Cellere, ki je padel v decembru 1942 v Sev^rnj Afriki. Prečitajmc motivacijo za odlikovanje, ki mu je bilo podeljeno po smrti kot junaku: V tujmi bivajoč Italijan s»e je vrnil prostovoljno v Italijo, da bj se uvrstil v Kr. vojsko. Zaprosil je ui ugodeno mu je b lo. da je bil dodeljen nekemu oddelku v Severni Afriki. Kot poveljnik odreda tankov »M 41« je v borbi p*oti nadm Čnim sovražnim silam vociil z drznostjo lastna sredstva v protinapadu in branil neko utrjeno postojanko pehote. Kl;ub iz-redno hud: reakciji sovražn;ka je ostal izven stolpiča, da bi bolje zadeval s svojim orožjem scvražne tanke, dokler ni padci smrtno zadet- B-l je svetli zgled ljubezni do domovine in vedrega junaštva. — Manten el Gicfer, 14. 12. 1942-XXI. Sirtika.« Stefano Mačehi di Cellere se je nahajal ob napovedd vojne na delu v Južni Afriki, čeprav ga je resno skrbelo, da ne bo spoznan za sposobnega v-laške slu_oe zaradi močne kratkov dnosti, se je ukrcal s ponarejenimi potnimi listi in uspelo mu je prispeti po neskončnih dogodivščinah v Italijo. Grof Agostino Oddi Bagli.ni iz Perrgie je oče junaškega poročnika Alessandra Oddi Rag^iiOnij^ je padel v Egiptu 2. novembra 1942. Izhajal je iz ene izmed najslavnejših družin vojščakov in se je posvetil vojaštvu. Baglioniji so si pridobili velik sloves kcndot'erov. Omeniti je zlasti Malate-sto. ki je bil vojni tovariš Erazia Forte-braccia. Alessandro Oddi Baglioni, letnik 1908, je vstopil v Stranico leta 1931. V naslednjih letih do vpoklica pod orožje, se je aktivno ulejstoval v fašističnih organizacijah, zlasti v športnih, in je bil športni vodja GUFa v Perugiji in dodeljen osrednjemu tajništvu GUFa. Vodfl je sekcijo > Bruno Mlissohni«. Bil je osrednji inspektor FTN in tajnik FISIa. Slava Giovannija Sava iz S p alat a je znana. Savi so bili nadvse vneti patrioti ter so se vedno borili za bodočnast in vstajenje Spalata. Ko je izbruhnila etiopska vojna, se je Giovanni Savo kot prostovoljec uvrstil med Crne srajce 301. legije Italijani v tujini« in se je boril v Somaliji. Od I. junija 1941, ko so bili ustanovljeni borbeni fašiji v Spalatu, je bil zvezni podtajnik in poveljnik 1. akcijske eskadie spa-latskega fašizma, tiste eskadre, ki ji je poveljeval Antonio Hofmann, prvi miičenec me.i fašisti iz Spalate. Vojni prostovljec Giovanni Savo je bil tudi z upnik sekcije združenja vojnih prostovoljcev v Spalatu. V Stranko je bil vpisan od 1. junija 1919. II. februarja leta 1942. ga je ob 11.45 na trgu Peristila v Spalatu zadela krogla iz revolverja komunista. 35 dni je trajalo njegovo mučeniStvo, katerega je prestajal z vedro rimsko trdnostjo. 18. marca je mučenik umrl z imenom Duceja in Italije na ustnih. Vdovo je pri obisku spremljal štiriletni sin. M^jor Angelo Negri, in?»pektor federacije berbenih fašijev iz M lana, je svetal dokaz žrtvovanja. Med zadnjim napadom na Milan jo zvezni inspektor Angelo Negr1, junaški bojevnik iz več vojen in večkrat od-Bfccvan za. vojaSko hrabrost, izgubil 6 družinskih članov. Ob eksploziji ene izmed bomb je njegov nečak, vzgojen v dovršenem fašističnem ozračju vzklikal svojim: »Živela Italija! Zmagali bomo!« Takoj po pogrebu se je podal Angelo Negri na zvezno tajništvo in je s preprostostjo fašista in vojaka daroval 6 volnenih žminic svojih umi lih svojcev, fe£T>varjajoc besede visokega patriotizma. B'lo je to 6 volnenih žimnic 6 pad-hh za domovino. E>ogodek člana Balille Antenfna C*!ija tz Palerma. rojenega 1935, učenca 3. oemoV-nega razreda, je vreden zgni resnično bo» dečn^at Domovine. utm p® vsaj stanji Pr^rslavs kl3o v zi^amenju neomajne volje do zmage Kim, 22. aprila, s. Ves narod je včeraj pr:slavil rojstvo Rima in praznik dela. Od vnetem proizvajalnem ude>stvovan ju Italija proslavila rojstvo Rima v vojnem ozračju, ki zaposluje vse energije in van volje za dosego neizbežne zmage. Zrna1; a je zagotovljena z orožjem :n neukrotljivo hr^.brcstjo nažik junaških in slavnih Oboroženih sli, ki ce žrtvujejo na bojiščih s prostovoljskim duhom, ki je temeljna os-n:va italijanskega vojaškega in civilnega življenja. V vseh mestih, v vseh podjetjih so tovariši pohabljenci in bojevniki, katere so določili zvezni tajniki v sporazumu s sindikalnimi organizacijami in nacionalnim zavodom za fašistično kulturo, s -minjali delavce na socialne pridobitve, k: postavljajo fašistični režim na prvo mesto med vsemi državami sveta. Dopolavori so organizirali predstave v čast invalide v pri delu in poMb'jenih delavcev in bojevnikov. Ves dan so izročili častne znake pohabljencem dela, viteška odlikovanja za delo in zvezde za zasluge pri delu. Družine de!avcev-bo;'evnikov so obiskale fašistične obiskovalke in jim prinesle d^ kaze skrbnega zan manja Stranke. Za vse m?nifestacije je bilo zna' 'no navdušenje delovnega ljudstva, ki je hotelo znova potrditi Duceju svojo neomajno vero v zmago in sv: jo globoko hvaležnost za skrbstvo v prid italijanskih delavcev. Javna poslopji in zelo Ste vime zasebne hiše so razobesile trobojnice za ves dan. V Benetkan je bila med rasnimi manifestacijami ob rojstvu Rima posebno pcmani-bna manifestacija v Dopolavcru Kraljevega arzenala, kjer je rb navzočnosti najvišjih predstavu kov hierarhov Vis. vojvode ženevski osebno izročil zvezde za zasluge pri delu nekemu prerldelavcu v arzenalu, Id je dopclnil 40 let neprekinjenega dela. Ob rojstvu Rima -e bila ustanovljena pri pokrajinskem tajn štvu nacionalne fašistične ustanove zadrug v Benetkah, zadruga, ki bo pespeševala gojenje zdravilnih zelišč. V Cuneu je bilo rojstvo Rima ob navzočnosti zastopnika ministrstva za. narodno vzgojo in vseh civilnih vojaških in cerkvenih hierarhov proslaljeno z drugo gorsko nagrado, izvirno in značilno manifestacijo, ki nagraja najtrše žrtve planincev, zdravnikov, duhovnikov, učiteljev B?lille, Malih Italijank, poljedelcev, pismonoš in mater. Gore prispevajo največ sinov za vojno in posebno zaslužne so matere iz gotskih predelov, ki so dale svoje sinove planinskim čet?-im. Margherita Anfosso iz Valdierija je n. pr. mati 5 sinov, ki so vsi planinci. Dva sta padla, eden se pogreša. To ni samo v čast družini, temveč vsej pokrajini, ki se ponaša z največjim številom imetnikov zlatih kolajn. V premogovnikih Murla in Siene je prefekt ob priliki 21. aprila izročil rojstne nagrade po 1.000 lir otrokom rudarjev. Novi vitezi dela Rim, 20. aprila, s S Kraljevim dekretom so bili na predlog Duceja Imenovani za viteze dela ob prajauku dela: Bosso Va-lentino, industrijec s papirjem iz Torina; Costanz? Decio. poljedelec in gradbenik iz Rima, Cticcodoro Giufi.. fndustr. s kožami iz Torina; Dal Pra Alessandro, industrijec bombaža iz Vicenze; Gianntnl Nicola, industri-jec-tiskarnar iz Neaplja; Miagnagni Erme- negiido, in.iustiijec iz Milana; Orlando Giuseppe, industrijec iz Potenzc; Parrnti Mario, industrijec iz Lizbone; Pozzi LuiVseh duš dan« ter Pavličevo *Kaj mi pravi ptiček:« je odpela s sigurnostjo in toplo dikcijo. Poje z občutkom. Pozna se ji temeljita Betettova š.la. Vzpodbudno jo je spremljal pri klavirju C. Cvetko. Šoli prof. A. Dariana pripada, sopra-nistka Anica Čepe, gojer.ka 4. letnika SGS. Lepo in prisrčno nam je zapela Anki-no arijo iz VVeberjeve opere ^Carostrelecs. Njen sporan je prNožen in se g-ibko vzpenja v višine, če bo izkoristila dosedanje uspehe šolanja in če se bo držala gasbeno vzgojnih smernic svojega vzgojitelja, bo svoj sopranski grl as tanko še nadalje razvijala ter zadovoljivo oblikovala. Etobrega klavirskega spremljevalca je imela v Svetu M a -r o 11 u. Iz šole prof. Z. Ropasove izhaja tari-tonist Franc G a r 1 b a 1 d i. ki poseča drugi letnik SGš. Z zanosom je odpel I p a v -Če v i »će na poljane rosa pade« ter »Ciganko Marijo«. Njegov bariton je svetlo barvan. Artikulacija je zadovoljiva. Pogrešali smo glasovne uravnovešenosti. Temeljita, vztrajna prizadevanja po izpoponjevanju mu bodo ustvarila predpogoje za nadaJjnji napredek in lepe uspehe. Ciril Cvetko je bil zanesljiv klavirski spremljevalec. Iz šole prof. A. Ravnika so sodelovale na snočnjem nastopu tri gojenke. Darinka Bernetič. ki poseča prvi letnik SGŠ, je uvodoma z nežno mirnostjo in primemo poglobitvijo odigrala Reblkcv skladbi milo otožno »Mati ob rlbeli« ter slikovite ^Večerne ognje it. 3«. Olga Trt nI k (3. 1. SGS) je lepo podala Chopinovo melo- diozno »Mazurko v h-molu«. Trtn'kova igra z občutjem, tone oblikuje z lahkoto in kakor igraje. Prepričljivo je interpretirala tri Schnmannove že nekoliko težje skladbe (Romanca v Fis-duru, Ptiček — prerok. Intermezzo) že dobro preizkušena *klaviristka Ksenija ZidariČeva, go-jenka četrtega letnika SGS. Vidne sadove šole prof. A. T r o s t a je izprič.ala poglobijena, fino izdelana klavirska igra Ade Burgerjeve, gojenke 4. letnika Glasbene akademije. Izvajala je z uživetjem in izoblikovano tehniko zahtevnejši Brahmsovi skladbi »Intermezzo op. 116 in zlasti »Rapsodijo op. 79,'. Kvaliteta njene interpretacije je bila povsem koncertnega i i. BurgearjevJ se obeta Se lep razvoj k Idealom prave umetnosti, *e bo svoj talent in srvejo izvežbanost oplajaia z vestnim, smotmim vežbanjem. Njena sijajna igra je nudila poslušalcem mnogo glasbenega užitka. Zelo prijetno nas je presenetila tudi so-pnanistka Franja Senegačnik (6. 1. SGš) iz šole prof. V. W i s t i n g h a u s-n o v e s svojim učinkovitim samospevom o mesečku iz Dv: rakove »Rusalke«. Njen lirično mehak, nežno in toplo nastrojen sopran se lahkotno razpleta v višino. Artikulaciji posveča pevka skrbno pažnjo. Pre-čličencst njenega glasu ji omogeča uspešno, prepričljivo obvladovanje samospevnih skladb. Podoba je, da se nagiblje njen glas k nežnemu, sanjavemu, prav tako tudi oblika njenega prednašanja. ki je se-riczno ubrana, dostojno okretna. Odlično klavirsko spremljevalko je imela v prof Bizjakov i. Dober sloves nr.še prizadevne, Idealne glasbene mladine je privabil v veliko fil-monično dvorano številno cbčinstvo, ki je dvorano skoraj docela zasedlo. Pokazalo je svoje razumevanje za plemenite težnje naše glesbene mladine ter za nesebičen trud očetovsko ^fcbnlh glasbeni n vzgojiteljic in vzgojiteljev. Poslušalci so dali izraza svojemu zadovoTjstvu in prizna^ nju z iskrenim ploskanjem vsem nastopajočim, ki so prejeli s tem najbolj prisrčno izpodbud^ k nadaljnjemu vestnemu, marljivemu študiju. Iz pokrajine Gorizia — PonesrečeneJ. 64-letni Štefan Vecchiet iz ulice Della Bianca je padel z voza in se poškodoval na vratu. 23-letna Ida Pietro-cella iz ul'ce delle Officine je padla s kolesa in cbležala e poškodbami po vaem telesu. Levo nogo si j« zlomil pri padeu triletni Ivan Krecic iz Slappa dd Vipaeeo. Desno podlahtnieo si je zlomila pri padeu po stopnicah 79-letna Terezija Pereo iz ulice For- | mica 18. Desno stegnenico si je ranil pri padcu s kolesa 56-letni Anton Piccoli ski nadškof mans. C. Marotti se je mudil te dni v Benetkah, kjer je bil gost beneškega patriarha. Ritaard Jakopič Ljubljana. 22. aprila. Slovensko umetnost je zadel nov hud udarec. Komaj smo nedavno pokopali enega izmed stebrov stare generacije slovenskega slikarstva Ivana Vavpotiča, se je davi razširila bliskoma po Ljubljani žalostna vest, da mu je sledil v boljše onostranstvo sam vodja slovenskh impresionistov, naš najpriljubljenejši umetnik Rihard Jakopič. Z njim izgublja slovenski narod enega svojih najzaslužnejših sinov in enega svojih največjih slikarjev. Rihard Jakopič se je rodil 12. aprila 1869 v Ljubljani in je tako pred dnevi dopolnil 74 leto. V Ljubljani je tudi obiskoval realko, nato pa je odšel leta 1889. na slikarsko akademijo na Dunaj, naslednje leto pa na akademijo v Monakovem. Od leta 1891. je tri leta delal pri Ažbetu v Monakovem. nato pa se je kmalu preselil v Prago, kjer je od leta 1903. do 1904. oblikoval svoje sposobnosti pri češkem slikarskem mojstru Hinajsu. Preselil se je nato v Škof j o Loko, od tam pa leta 1906. v Ljubljana Leta 1907. je skupno s Sternenom osnoval v Ljubljani risarsko in slikarsico šolo, ki jo je vodil do leta 1914. Zelo se je trudil, da bi pripravil slikarjem tudi pri- merne prostore za razstavljanje. V ta namen se je leta 1908. lotil zidanja paviljona ob vhodu v Tivoli, ki nosi še danes po njem ime. Ta paviljon je pozneje prešel v last mestne občine. V Krakovem, kjer se je rodil, je Rihard Jakopič preživljal tudi svoja zadnja leta. Umrl je včeraj ob 13.45. Med njegovimi deli je največ pokrajin in portretov v impresionističnem smislu in tehniki. Število njegovih razstav je zelo veliko tako v Ljubljani, kakor v vseh večjih mestih v tujini. Prvič je Rihard Jakopič razstavljal v Ljubljani leta 1900. Nato pa od časa do časa in so bile njegove razstave vedno znamenit umetniški in družabni dogodek. V vrsti starejših razstav omenimo, da je leta 1904. razstavljal na Dunaju in Beogradu, leta 1905 v Londonu in Sofiji, leta 1906 v Varšavi in K rakovu, leta 1910 v Rimu, 1912 v Beogradu, večkrat v Zagrebu in leta 1919 v Parizu. Številne so tudj njegove razstave po prejšnji svetovni vojni. Za razvoj našega modernega, slikarstva si je Rihard Jakopič pridobil neveni j ive zasluge. Bil je vedno v prvih vrstah med borci za novo impresionistično umetnost. Neuklonljivo je zastopal novi svetovni m umetniški nazor, ki je v zadnjih desetletjih preteklega stoletja prodiral v Evrori pripravljajoč duhovno in umetnostno revo. luci j o. Bila jo to ena najlepših dob v razvoju naše umetnosti. Skupno z Jakopičem so nam naši slikarji Ažbe, Grohar, Vesel, Kobilčeva, Sternen, Jama in drugi ustvarili umetnine, ki se morejo meriti z umetninami vsakega večjega naroda. S svojimi visokimi kakovostmi so naglo prodrli tuoi v tujino in tako zanesli naše ime v svet. Kar so bili Kette, Mura, 2upančič in Cankar v pesništvu in pripovedništvu, to so bili z Rihardom Jakopičem naši impresionisti v slikarstvu. Rihard Jakopič je neumorno delal vse svoje življenje in v delu ga. je zatekla tudi smrt. Bil je pravi tip umetnika svojega časa in svoje sredine. Svoje poslanstvo je nosil z največjim pogumom in črpal neizmerne sile za svoje oblikovanje iz svoje bogute notranjosti, žrtvoval je svoje življenje popolnoma svojemu idealu in narodu. Skromna počastitev za vse njegove zaslug-e ga je doletela, ko je bil ob ustanovitvi izve 1 j en za člana Akademije znanosti in umetnosti. Ob njegovi smrti se klanjamo njegovemu velikemu delu in mu želimo, da bi mu nudila domača zemlja po tclikih napordi in žrtvah miren večni počitek. Slava mu! Pogreb pokojnika bo v petek ob 15.?0 iz kapelice sv. Jožefa na Žalah. Globoko prizadetemu sorodstvu izrekamo iskreno sežalje. Dan«*: Mr. Suinik, Morij m trpr 5: Dhi-ivlcinjsček Dia, Cesta Anelo R<\a 4. in Bo-iiiiiec ded., Cesta 29. oktobra 31. 2. V. ob 16. Prvi par je nagrajen in dobi diplomo, drugi par dobi diplomo. Prijavnina je 10 lir. Splošna določila. Turnir se izvede po pravilih in pravilnikih STTZ. Vse partije se igrajo na dva dobljena seta s celimi OIympia žogicami. Igralci morajo biti vodstvu turnirja na razpolago; čakalna doba samo 20 minut. Pritožbe se sprejemajo pol ure po odigrani partiji samo v pismeni obliki in s kavcijo 20 lir, ki se ob ugodni rešitvi za pri-toženca vrne. Sodniki odgovarjajo za redni potek njim poverjene igre in za žogico. Juniorji morajo na zahtevo vodstva pokazati listine, iz katerih je razvidna njihova starost. 2rebanje bo v prisotnost: zastopnikov pol ure pred pričetkom posamezne discipline. Prirediteli si pridržuje pravico za spremembo nebistvenih točk, kolikor bi bilo potrebno po poteku' turnirja. Vodstvo turnirja: Predsednik: Grm Ivo. Vrhovni vodja: Lilija M. Blagajnik: Dular Peter. Zapisnikar: Padovan Lado in Novak Janez. Delegat STTZ. Razsodišče: Delegat STTZ, vrhovni vodja in po en zastopnik sodelujočih klubov. 500 plavalnih zmag Magdeburg je bil in je eno glavnih središč nemškega plavalnega sporta. To je zasluga tamošnjega plavalnega kluba -»Hel-las«, ki bo prihodnje leto slavil 40-letn;co obstoja. V tem dolgem razdebju sv:jega ude;artvovanja je »Hellass dosegel za viden rekord: 5000 zmag plavalcev na plavalnih tekmovanjih. Prvi naslov državnega prvaka si je »He:-las« priboril 1. 1907. Od tedaj je v tekmovanjih za razne nemške plavalne prvenstvene naslove zmagal 87 krat, v tekmovanju za evTcp^ce naslove 3 krat in 21 krat v prvenstvu drug"'h držav. Razen tega je dosegel 10 krat klubsko prvenstvo. 8 krat nemško prvenstvo v waterpolu kakor tuOi dve zlati olimpijski kolajni, tri srebrn* in eno bronasto. Najbolj ponosni bo »Hellani« na svoj ollpijski uspeh v waterpolu v Amsterdamu 1. 1928. V nemški reprezentanci, ki je v odločiml tekmi premagala madžarsko, je sodelovalo 5 igralcev »Hellasa« Klub je zastopan tudi v listi svetovnih rekordov. Rademacher< ki je bil eden njegov.h najboljših Članov, je dosegel 9 svetovn'h rekordov. Po enega sta dosegla Kurt Bretting in Gerhard Arnold. SS Herme« (nogometna sekcija). Danes v četrtek, strogo obveren trening I skupine zaradi velikonočnih nastopov. Načelnik — Belgijski negonaerml prvak je F. C Malines. Belgijsko nogometno prvenstvo se ja trn končale. Zmagal je SC Malines pred Bearachotom, Anverso in SK Lierschom. Dr. Hlavaty razstavlja akvarele Ljubljana, 22. aprila. Ni presenetljivo, da se mnogo zdravnikov poleg s\ojega strokovnega dela ukvarja z raznimi umetmistini. Med zdravnik' v svetu SO znnmcniti muziki, slikarji in pisatelji, med ka-ter.mi so si nekateri pridobili kar svetovno s .ivo. Da je prav med zdravniki toliko umetniško ustvarjajočih narav, ie v/rok \ tem, da zna zdravnik že po svojem poklicu vso ostreje opazovati življenje in nehanje človeka ter naravo, ki s svojimi zakoni kuje dobre in slabe podobe tega s\eta. Nikomur drugemu kakor prav zdravniku se življenje ne razgalja tako do golega kakor prav njemu. Tudi med slovenskimi zdravniki so bili :n so še ki so znali z umetniško oblikovalno močjo prikazovati življenje in naravo v raznih umetniških oblikah. V glasbi je poznano imo dr. Schwaba. \ literaturi pokojnega dr. Dergan-ea. v slikarstvu pa rajnkega dr. Ivana K< bidc, katerega dela zaslužijo, da bi bila kdaj poznana tudi š'ršemu občinstvu. Med mlajšo zdravniško gneracijo su pomembna pisatelja dr. Slavko Gnnn in dr. Bogomir Magajna. Tudi pisatelja .lanko Kae in Ludovik Mr/e! sta so de!j časa posvečala zdravniSkemu študiju. Med zdravniki slikarji šteje mlajša generacija dr. l;e-renčaka. ki je se na univer/i okleval med slikarsko umetnostjo in zdravniško znanostjo ter šc sedaj posveča prosti čas likovni umetnosti, in dr. Roberta Hlavatvia. ki pravkar razstavlja izbor akvarelov v kavarni Slon. Treba je poudariti, da Hlavatvjcvih akvarelov nikakor ni šteti med bolj ali manj posrečene diletantske poizkuse, temveč jim jo koj na pogled videti na moč resno umetniško stremljenje. Hlavatv, ki se že cd srednje šole dalje ukvarja s slikarstvom v različnih tchnV kah. sc je dokončno odločil za akvarel, ki je nedvomno najtežja slikarska tehnika. In pra^ v tej tehniki je z leti dosegel izrazno stopnjo, po kateri bi ga povsod uvrstili med odlično akvareliste. Primerjajoč akvarele dr. Hlavatv j* I deli drugih naših akvarclKtov. je vidno, da se ni opiral na nohenega od njih. I/ pravilne presoje, da so odlike pravega akvarela v lahkotnosti in neposrednosti podajanja, v prosojnosti in svežosti barve ter nekakšni igrivosfi tehnike, ki napravlja vtis kakor da bi bil papir še ves vlažen od mokrih barv, si je znal izšolati svoj lasten in prikupen način ak\areli-ranja. ' S to svojo prvo ra/štavo. ki predstavlja tu-cat okusno opremlienih odlćnih akvarelov. Id bodo nedvomno našli svoje ljubitelie, dr Hla* vat v nedvomno še ni dosegel vika svojih slikarskih sposobnosti. Svojo kritičnost, ki je jamstvo za napredek, je dokazal s za prav malo izbro razstavljenih slik -zmed številnih del tli pozkusTKv. ki jih ima zdravnik slikar v svoji delavnici. Brez zavisti in sramu pa smemo zagotoviti, da bi dr. Hlavatv s svojimi deB uspešno dopolnjeval katero koli našo unutni- -ko razstavo. GLEDALIŠČE D R A M A Četrtek, 22. aprila, ob 1830: V ćasu obtska-nja. Izven Cene od 20 lir navzdol. Potek. 23. aprila, ob 15: V času ob'skanja. Izven Cene od 20 Ur navzdol. Sobota. 24 iprOa: Z.iprto Nedelja, 25. api ila. ob 15: V ča.su obiskani^. Izven. Cene od 20 Lir navzdoL — Ob 18.30: Prava ljubezen. Izvca Znižane cene od 15 lir navzdol. E. Grejr°rin: »V času obiskanja,« Past jonska igra v Šestih postajah. Osebe. M'f rija — Starčeva. Jezus — Gregorin, Janez — Verrlonik. Peter — Brat.ina, Jur!» — Nakrst. Ma^daiona — Sancinova. IIU kodem — Plut, Kaifa — P. Kovic. PonclJ Pilat — Peeek, Petronij — Drenovec, Ve* ronika — S:mčeva. sleoi — Tiran, hromi — Benedičič. Jožef in Ar'mateje — Ke^ šuta. Aminndnb — RaztTOMa, Gnmaliel Presetnik. Joda — Gorinšek. Sadok — I^t-oah. Levi — Blaž, Amos — BrezMpar, Loncin — Pfeifer. rlodiator — TomažiC, žena — Rakarjeva. Gezma — Podgoršcfc. Režiser: E. Gregorin, scenograf: inJ:. t. O P F R A Četrtek. 22. apr'la: Zaprto. Petek, 23. aprila: Zaprto. Sobota. 24. aprila; Zaprto. Nedelja. 25. aprila, ob 18. Thais. (zvea. Cene od 28 lir navzdol. Radio Liiibllana PETEK, 23. APRILA lf43 XXL 7.30: Klasična r1n^bi s no Napoved Bte sa. — Poročila v ita.Hjanščin.1 12.20: PloSce. 12.30: Poročila v slovenščini. 1^4.'.: Komorna glasba. 13.00: Napoved časa. — Pa. ročila v italijanščini. 13 10: P-o'iia Vrhovnega Poveljstva Oboroženih SU v slovenščini. 13.12: Orkester voli dirigent Pe-tralia. 14.00: Poročila v italijanščini 14 10/: Koncert Radijskega orkestra vodi Hrigent D. M. šijanec. 15 00: Poročila v slovc-nSčird. 17.00 :Napoved časa. — Poročila v itaOijax>-ščini. 17.15: »Sedem Jezusovih besed« — ugbsbil Castagonili. 19 00 »Govorimo talijansko« — poučuje pr«>f. dr. Stanko L*-ben. 19 30: Poročila v slovenščini. 19.4tV: Politični komentar v slovenščini. 20.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 20.20: Rsdio za družino 21.05: Koncert vodi dirigent Morelli 22 00: Koncert čelista Cende Sedlbauerja, pri klavirju Marljaa L:pov5ek. 22.30: Simfonična glasba. 22 43: Foročila v italijanščini. Inserira} v „Slov. Narodu" i Stev. 91 »S T. O V F \ S K T \T A R O D«. Četrti*. 2*. nprTl* 1943-XXI. Stran 3 Pogovori s čitatelji Po pozdravljanju spoznaš človeka Pri vzgoji je treba pnpftaOVlti vrčji T tien tudi pozdravu in poudravlj nu. Pj-z. \ avl janje Cdkrlva človeku značaj n za t • t: naj ne bilo le zunanji izraz vljudnost?, k^ izveni v ob čajnih pozdravnih "h.seda? al. se sprevrže v več ali manj i^atran* ki' tnje in prisiljeni sladko spakovppje Pri nas je. ža:. tako. Mnogi Ijuđjs b* pozdrav« lir d brez vsake prisrčnosti t?i tsTurcs08t ; pozdravljajo fo samo z jez k i:\ \čr.sn. tudi oholo in največkrat hinavske. ,fse f* ponarejeno, prsll.er.o. Taksen :rzl-w pač ne razvesek človekn; ne ogrel? liste Ta. ki odzdravlja, hladen pa ostane a^eda tudi oni. ki pozdravlja. Lahko bi rekii. da s_> >ri takšnem srečanju ne sreča d :ta z dušo ter da ostane srce zaprto. Pravila vljudnosti nikjer ne predpisujejo, da je pri pozdravljanju treba predvsem k'.i -vati, vendar skoraj vs: čakr.no. da nas drugi prej pozdravijo. Kdor pozdrav, prvi, se čuti ponižanega ali ponejenega. Pozdravlja prvi bclj iz strahu Kakor :z resničnega spoštovanja, da bi ne nilo zamere, čeprav se zdi. da ljudem ij mnogo do pozdravljanja, vendar vsando pričakuje, da bi ga drugi pozdravljali To velja še posebej za tiste mlade gizdaline, ki čakaj:« na pozdravljanje, kakor da se mora ~'es svet klanjati pred njimi; menda se jim zdi. da bi prekršili svoja prs vila o ilepero^ vedenju, te bi pozdravili starejšega človeka. Vendar delajo :zje v.c: prvi pozdravljajo povsem neznane ženske, da bi jih opozorili nase. Zdi so mi tudi, da naše pozdravne rečenice ne zvene naravno. Odpraviti bi bilo treba že zdavnaj okostenelo fiazc »Klase!«, i . i''a y sužis rjalta Lase, ko so se morali klanjati sužnji. To čjdno klanjanje je menda v rabi le še pri nas, kajti v drugih deželah so v navadi primernejši narodni pczdravi, tako da pozdravljajo ljudje vseh oocalnlfa plasti enako. Ta hinavski brivski »Klanjam se!« je nekateri m pre:Vl že tako v kri m meso. da ga ponavljajo kakor papagaji. Kako dileč so ti ljudje od prisrčnosti v pozdravljanja: Vsakdo, ki xse klanjaš, se klanja svoji za_ • i k spitnooti pa lvnavščmi. Pozdravljajmo se z lepimi, pr.srčnimi pozdravi, a ne z rečenicami. Kakor ca hočemo le prikriti črno zavist in huiavšcino: Marsikomu je ricer pozdrav »Klanjam sei«; zoprn, a menda misli, da bi greš 1 preti lepemu vedenju, če bi zač?l pozdravljati drugače. Zato bi b lo prav, da bi se opogumili vsaj iskreni, naravni ljudje 'er bi nnj prepustili priskutno pozdravljanje nadutim mavcem. Cas b: bil tudi, da bi opustili neumni serbus;: ljubljanskih *-rc«.podiČ-nic«, ki ga nekatera dekleta v resaicj opuščajo. Ustalijo naj se naši preprosti, a tako lepi pozdravi, ki so podobni tudi pozdravom v dru-c h dcžc'ah. na primer: Dobro jutro! — Dober dani Dob cr večer: Lahko noč! Na sv dcn;e! — Srečno! — Pozdravljeni! — Na zdravje! Ti pozdravi so najprimernejši za pre-proste ljudi in za izobražence. Seveda je treba tudi tem pozdravom priliti malo prisrčnosti, da pri pozdravu spregovori tudi srce, ne le jez k. Ko smo že pn pozdravljanju, naj omenim še izr.egavanje pozdravu. To je predvsem slabost nekaterih deklet. Večkrat se zgodi, da hočeš pozdraviti znanko, prijateljico iz otroških let ali predstojnika, pa zaman loviš z očmi pred* met svojega spoštovanja, ker se odvrača ter te noče videti ali te pa opazuje prikr.to. Če te med to čudno igro o.vine s pogledom ter ga medtem pozdraviš z vso naglico, navadno ostaneš osramočen, ker ni hotel opaziti pozdrava. Ce pa ne pozdraviš . ■ Mali vzroki, velike posledice; hudo zamero -n celo sovraštvo večkrat rodi, če ti kdo ne odzdravi P ;te torej iskreno. 5 srcem a s pre- pi tirni besedami! Ne oklevajte s pozdravom! Ce vas pa kdo prehiti z pozdravom, se mu vsaj oddolžite s tembolj prisrčnim odzdravom! Ni tudi greh. če nadrejen pozdiavi al; vsaj odzdravi podrejenemu. Brezpogojno pa morajo mlajši pozdravljati starejše; tu ne sme biti no= benc izjeme. Razume se samo po sebi, da pozdravljajo prvi mo^ki ženske (a Hletne žabice si ne smeio domišljati, da so že gospodične ki mo"a;c pred njimi letet: na tla vsi klobuki), a tako hud greh vendarle ni. če kdaj dama pozdrav gospoda, ki jo je nehote p~ezrl. Pa pozdravljeni in zbogom! Naj !e kratko odzdravimo na ta lepi pozdrav našega prijatelja! Nedvomno je tudi po-zdravljanje izraz srčne omike. Toda srčne omike ne morejo pridobiti ljudje, ki so sicer oholi domišljavi ter notranje prazni, četudi se nauče ?e tako lepega pozdravljanja. Prisrčno, iskreno pozdravljanje je pri ljudeh b!agega značaja samo pc sebi umevno. Morda je cc!c najlaže spoznati ter oceniti človeka no tem, kako pozdravlja. Tudi vsa hinavščina, ki je je pri pozdravljanju toliko, ne more skriti prave podobe človeka n ni težko presoditi, ali jc bil pozdrav iskren ali prisiljen. Pozdravljanje je u vi .'eno med pravila lepega vedenja, toda marsikdo tudi pozdravlja iz sebičnih razlogov ali iz strahu; že zaradi tega je toliko neprist* nega pri pozdravljanju, da se človeku večkrat vse upre. Ali si niste pogosto celo želeli, da bi vas nihče več ne pozdravil na cesti? Človek ne hodi po svetu vedno nasme;an pa se mu zd' težko pozdravljati kislega obraza s pcsla-jenim elasem. klo srečaš otožen prijatelja, si mu včasih celo hvaležen, da tc prezre. Zopet dnigič si pa bclj vesel pozdrava Zgoli z očmi ko s k::kr>no koli besedo, kajti prisrčnosti pozdrava ne merimn z dolžino zamaha s klobukom. Torej: Pozdravljeni! KINEMATOGRAFI KINO SLOGA Samo 21. in 22. aprila 1943! Ena izmed redkih prav ljubkih komedij Gospodične iz sosednje hiše V glavnih vlogah: Antonio Gandusio, Peppino de Filippo Predstave ob 14.. 15.50, 17.40 in 19.30 RLNO UNION Telefon 22-21 Odličen film iz ž'.vljenja kmečkega dekleta Povratek zapeljane V glavnih vlogah: Gino Cervi in Adriana Benetti Predstave: ob delavnikih ob 15.30. 17.30 in 19.30 uri; ob nedeljah tn praznikih ob 10.30. 15.30. 17.30 In 1930 url KINO MATICA Telefon 22-4J Dnevno ob 15 uri najboljši .film La Jane Ljudje iz varieteja Ples, humor, moderna glasba. V ostalih vlogah: Han«. Moser, Atila Horbiger Dnevno ob 17. in 19.15 uri pretresljiva drama Živi mrtvec V glavnih vlogan: Carlo Ninchi, Dira Sassoli VN1 VIS — Papeževa maša v konzistorijski avli. Iz Rima poročajo, da je imel papež predvčerajšnjim mašo v takozvani konzistorijski avli, kjer so se zbrali laični člani papeževega dvora in stražniki. Vse je papež obhajal. Po končani mo.^i je sprejel papež v avdiienco dominikanskega generala Gil-ieta Ministra ter markiza Patricija Monto-ra, zastavonošo sv. Cerkve, ki je bil sprejet skupno s svojo družino. — T :;>:kn-oersku kulturna komisija. Ob sklepu konference italijansko-ogrske kulturne komisije, ki ie razpravljala te dni v Budimpešti o obojestranskih kulturnih vprašanjih, je sprejel predsednik ministrskega sveta De Kalnv predstavnike omenjene komisije senatorja Balbina Julljana ob spremstvu Kr. italijanskega opolnomoče-nega ministra Anfusa ter eksc. Fabinvja, ter vse člane komisije, ki so ga seznanili s sedanjim stanjem kulturnih odnosov ied obema državama. Ministrska predsednik De Kallay se je delj časa zadržal v razgovoru s komisijskimi Člani tor izrazil svoje prepričanje v naraščajoče poglabljanje obojestranskega kulturnega sodelovanja v službi skupnih idealov pro-svete ter omike. — Najstarejši japonski zakonik preveden v italijanščino. Italijansko japonska družba v Kiotu je poskrbela za prevod najstarejšega japonskega zakonika, ki ga je pred 1300 leti razglasil knez Shotoku, v italijanščino. Prevodno delo je pod vodstvom in nadzorstvom kjotskega vseučili« škega doeenta dr. Izura Shimure. Ker obstoja nad 30 verzii omenjenega zakonka, je bil za italijanski prevod določen zakonik, katerega besedilo prpada japon?ki cesarski hiši. Prevod bo končan prihodnje leto. zakonik bo natisnjen v 500 izvodih, ki bodo poklonjeni v dar Kralju Cesarju, Duceju ter drug'm vodilnim osebnostim Italije. — Podpolkovnik Mascagna je padel na ruskem bojišču, poveljnik drugega topni-. ;ega oddelka C. A. podpolkovnik Libe-- : + o Mascagna. Pokojnik je bil rojen 21. februarja 1892 v Capraroli pri Rimu. Udeležil se je prejšnje svetovne vojne in prejel več odlikovanj. Ob izbruhu sedanjih vojnih sovražnosti je bil postavljen na važna, odgovorna mesta, nazadnje je odrinil s svojima topničarji na vzhodno bojišče, kjer je uspešno izvedel številne važne naloge. Sredi noči je ob hudem sovražnem naoadu izpodbujal svoje topni-čarje k nadaljevanju borbe, tedaj ga je zade'n sovražna svinčenka. Našel je sredi svojih vojakov junaško smrt. — Posmrtno oblikovanje. Srebrno svetinjo so prejeli junaško podli major Ar-camona Cre-cenzio iz Florence, podporočnik Henrik Ca ruso iz Trapaniia ter pešec Salvator Moschetinj iz Carpignana Salen-tina pri Leccu. — Umrl je poslednji lombardski garibal-dinee. V Milanu je umrl v častitljivi starosti 97 let poslednji lombardski garibal-dinec Karol Niero. ki je v zadnjih letih živel pri svojem sinu. Po rodu je bil pokojni Niero iz Veneta in je rad pripovedoval o bitki L 1366, ki se je je udeležil kot prostovol jec.^ — Novi milijonarji. Pri žrebanju nagrad zakladn h bonov, ki zapadejo 15. februarja 1S49-XXVII. so bile izžrebane sledeče milijonske in polml i j onske nagrade: Serija A: nagrada milijon lir za št. 1,389.626; pol milijona lir za št. 665.610. Serija B: milijon lir za št 1.893.796; pol milijona lir za št. 809.344. Serija C: milijon lir za št. 1.235.606; pol milijona lir za št. 90.502. Serija D: milijon lir za št. 1.369.555; pol milijona lir za št. 111.361. Serija E: milijon lir za št. 1,637.804, pol milijona lir za Št. 1.065.250. Serija F: milijon lir za št 540.001; pol milijona lir za št. 1.371.183. Serija G: milijon lir za št. 807.263. pol milijona lir za št. 1.377.319 Serija H: milijon lir za št. 1,912.251, pol milijona lir za št. 601.425. — LXV. umetnostna razstava v Rimu. V rimski umetnostni galeriji je b la otvor-jena LXV. umetnostna razstava odlične ipane likovnih umetnikov. Svečani otvoritvi so prisostvovali eksc. Ecij Maria Gray, senator Calza Bini, nac. svetnik Hal bi g ter številne druge rimske osebnosti iz kulturnih in umetniških krogov. Na tej raz-lavi so zbrali svoje najboljše umetnine iz zadnjega časa R. Castello, L. Micheli, Gigotti, F. Pizzanelli ter A. Cior-roehu nadalje kiparja A. De Fetice tn F. Schiliro. Odličniki. ki jih je pri obhodu spremljal galerijski ravnatelj nac. svetnik liorac Amato, so se podrobno zanimali za , dela posameznih umetnin ter so izrazili : navzočnhn umetnikom svoje toplo priznanje. — Italijanski glasbenik dirigira v Zagrebu. Pod okriljem hrvatskega radiofo-ničnega zavoda je dirigiral odlični italijanski glasbenik Viljem Ferrero v zagrebškem državnem gledališču simfonični koncert, ki je privabil ši3\iilno zagrebško kulturno občinstvo. Na sporedu je bila Beethovnova »Peta simfonija«, nadalje Respi-ghijevi ptiči ter Zandonaieva »Romeo in Julija«. Italijanski orkestrski ravnatelj je j bil deležen toplega priznanja za odlično ! vodstvo in izvrstno izvedbo. — Nemški finančni strokovnjak predava j v Rimu. Te dni je predaval v Rimu pred ; številnimi poslušalci, med katerimi so bili j najvidnejši predstavniki italijanskega gospodarstva jn financ, odlični nemški strokovnjak prof. Harold Fick. Svoja strokovno podprla izvajanja je zajel pod naslovom »Pereči problemi denarne politike.« Razpravljal je o izmenjavi med različnimi valutami ter se pomudil ob vprašanju likvidnosti na današnjem trgu. Zatem je predavatelj navajal, kako je bilo mogoče v Nemčiji s strogo kontrolo cen izvesti gospodarsko politiko, ki zagotavlja državi kritje vseh potreb. — Tragična smrt smučarja Alvinija. Na smučarskih tekmah, na Glenu se je, kakor poročajo iz Rima, smrtno ponesrečil 21-letni smučarski tekmovalec Julij Alvi-ni. ki je tekmoval za G. U. F. »Guglielmo Oberdan« v Bergamu. Stnnoglavil je s skalovite visine v globino nad sto metrov. Njegovi tovariši so mu prihiteli na pomoč, toda našli so ga žc mrtvega. Zdravnik je dognal, da je nastopila smrt zaradi težkih, usodnih notranjih poškodb — Lepota Italije v rumunskem pesništvu. V okviru Dopolavora letalskega ministrstva v Rimu je predaval prof. Klavdij Iso-pescu o temi »Italija in Rumunija«. Predavanje je pridobilo na važnosti zaradi navzočnosti številnih odličnih predstavnikov, med drugimi so prisostvovali predavanju rumunski generalni konzul kot zastopnik rumunskega opolnomočenega ministra pri Kvirinalu, akademik Ercole, predsednik organizacije v ItaLiji bivajočih Rumunov ter številni vseučiliški profesorji. Prof. Isopescu je razčlenjeval najznamenitejše pesniške stvaritve rumunskih pesnikov, ki so iz ljubezni do zgodovinskih ter prirodnih lepot potovali v Italijo in ki so v prelepih verzih dali izraza svojemu vzhičenju ter občudovanju ob uživanju nepopisnih lepot, ki se ponujajo potniku po Italiji. — Prodoren uspeh italijanskih umetnikov v Odessi. v Odessi so želi lep uspeh italijanski umetniki, ki so sodelovali pri uprizoritvi »Rigoletta«. Odlični italijanski dirigent Franc Molinari-Fratelii je vodil v operi v Odesi ob uprizoritvi »Rigoletta« operni orkester, razen tega še simfonični koncert, pri katerem je sodeloval tudi violinist Karol Cilario. — Važna ribolovna konferenca v Poli. Nac. svetnik Jurij Ricci, komisar za ribolov, je v treh dneh obiskal in nadziral istrijska ribolovna središča, med drug:m v Capodistriji, Isoii, Piranu, Umagu, Citta-novi, Parenzu, Fasani in Rovignu. Ob sklepu inšpekcijskega potovanja je bila v ©ssbna tajnica — In tu jc še po?ta, ki jo ie treba podpisati, — jc dejala gospodična Clara Petrini in po-lozilfl na pisalno m-zr> pred svojega šefa pisma :n dopisnice v podpis Paul Corrieri. se mlad vedja tvrdkc Co-rrieri & Co.. ni bil sam. Eden njegovih prijateljev |e sedel njemu nasproti v naslanjaču in kar požiral z očmi mlado Corrieri jevq osebno taj-nco. Ona se pa zanj sploh ni zmenila, samo jrede mu je odzdravla Njene oč <*o bile uprte ed:no % šefa. Le-ta :e povr-no pre-clcdal psma jih hitro podnsal in vrnil tajnici. la lepotica jih je vzeta s pisalne mize in Zginila za zaveso, zakrivajoč/o vhod v njeno a bo. Freden je pa zaprla vrata za seboj in ko je Gospoda nista več v'dela. ie zasijala glas šefovega prijatelja: — Tvoja tajnica je pa čudovito leno dck'e. naravnost očarljiva ženska. In nikoli mi k? n;si pravi o nji. Za-v.d.im t; ta pci< fraj Obstala jc nepremično in napeto je čakala na šefov odgovor. — Čudovito lepa? — je ponovil šef mirno. — Tega sploh še nsem opazil. Cenim jo samo kot brezhibno delujoč sfT' j. Clara je prebledala. da im Ma podebai^nr. Iiču. Drhte je dcsejfa s\oje mesto zs pralnim strojem. Mehanične je prijela ra s^*;e delo. Tako torej, svojemu .-cfu jc bila samo srroj! Njene lepote niti opazil ni. Čutila se jc tako zapuščeno tako osamljeno... Njena kodrasta glavica se je povesila in solze so ji pritekle po licih. Ho si je nekoliko Opomogla, so njene roke avtomatično segle po novem listu pisemskega papirja. Njeno srce jc moralo neka i iztisnti iz sebe. Nikogar ni imela, ki bi mu bila moqla potožiti svoje gorje, razen Svojega pisalnega etr&ja. Prsti so na^lo prebirali tipke. Pisali so: — Ljubi Paul! Vsaj enkrat moram govor:ti s teboi tako. kakor čuti moje srce Vsaj enkrat naj mi bo dovoljeno vprašati Te. zakaj nikoli ne dvigneš pogleda, če sto?im kraj Tebe. če govoriš z menoj. Mar ne čutiš, kako vroče Te bubim? . In mlada tajmea je nadaljevala svoje p^smo. Odkrila je svoje najaktivnejše misli in želje n kakor bi trenil je bila stran popsana. Prečitala je pismo enkrat skrbno od prve do zadnje besede, popravila in izradirala neka i manjših napak — kar ie bila njena neizog bna navada — potem pa je pismo raztrgala na drobne koščke m vrgla v kr.š. Končno se je oblekla vzela pošto, ugasnila lue in od>la novešene glave domov. Po prečuti noči je prišla Clara zjutraj v pi* samo bolj bleda kakor navadno m točno ob določeni uri je že sedela za svollm pisalnim strojem. In že je tuđ- zapel sobni telefon. — Gn?rjoTožbe sv. Jeremije«. Nedavno je odkiil so drugo skl-dbo. Pokojni glaasbcnik je bil po rodu iz Guakla Tadina, kjer je bil rojen 1SS9. — Nesrečna mladenkina smrt v planinah. j\Ied planinci je vzbudila toplo sočutje usoda gospodične, k j se je podala s-kupno s trem,i mladeniči ter neko tovari šico na planinski izlet v Savojske Alpe. Bili so že na pol pota. ko se je gospodična Nela Carmeschelli pričela tresti od mraza. Njeni spremljevalci so jo spravili v neko zatišje in jo pokrili. Nieno stanje se pa ni zboljšalo. četudi so se trudili na vse načine, da bi jo ogreli in da bi jo obudili k zavesti, ki je znatno pojemala. Toda vsa prizadevanja dobrih planinskih tovarišev niso pomagala. Končno se je podal eden od spremljevalcev na dolgo pot do bližnje naselbine po pomoč. Vrnil se je z zdravnikom in štirimi krepkimi planinci, pripravljenimi, da ponesejo nesrečno mladenko v vas. Toda medtem je uboga mladenka že zdihnila v naročju svoje prijateljice in obeh drugih spremljevalcev. Zdravnik je ugotovil smrt zaradi srčne kapi. Njeno truplo so prenesli v cerkvico omenjene vasi. od koder je bil pogreb na tamošnje pokopališče. Na njenj poti so jo spremljali planinci iz vse okolice. — Kmetovalec živ zgorel. 74 letni Ivan Zelli iz Griče di Opacch asclla na Carsu je šel na svoje polje in zažgal grmičevje, ki jc oviralo vast na polju. č>im je zi-žgal, pa je nastal vete', zaradi katerega se je ogenj silno, bi skovito ra^š:ril. K t pa je bil zanetil grmičevje na vseh straneh, se je zgodilo, da je bil, preden bi bil mogel slutiti, ves obkrožen od ognjenega morja, ki se je vse bolj širilo in večalo. Ni se mogel več rešiti iz usodnega obrcea, ki se je zmerom bolj stiskal okoli njega. Postal je žrtev nesrečnega naključja zaradi nenadnega hudega vetra in je ziv zgorel sredi gorečega grmičevja, potem, ko je zaman poizkusil, da bi se prebil skozi ocen j. — Nesreče. V splošno bolnišnico so včeraj pripeljali 7 ponesrečencev. Marija Pe-takova, 30-letna žena mizarskega pomočnika iz Ljubljane, si je pri padcu s stola zlomila levo nogo. — Stanislavu Seljaku. 16-letnemu delavcu z Vrhnike, je padel pri delu na levo nogo težek tram in mu jo zlomil. — Levo oko si je poškodoval Josip Šavor. 18-letni sin posestnika iz Mer* tlike. Nesreča se je zgodila pri sekanju drv. Savoru je odletela v oko iver in mu ga ranila. — Matija Pterovšek, 50-krtni posestnik iz Velikih Lašč je padel pod voz in si zlomil levo nogo. — Jožefa Klan-čarjeva, 17-letna hči delavca z Rudnika, je padla s kolesa in s j poškodovala levo nogo. — Na Sv. Petra cesti je podrl neki voznik Ivano Zalarjevo. 15-letno služkinjo iz Ljubljane. Pri padcu je dobila poškodbe na glavi. — Ivan Šercelj. 10-Ietnj sin posestnika iz Poliče, je padel s poda in si zlomil levico. IZ LJUBLJANE —Ij Ozračje se je ohladilo. Preskromen je bil dež. da bi se lahko zadovoljili z njim. Spremenljivo je ostalo vreme včeraj popoldne in vso nocojšnjo noč, toda brez dežja. Oblaki so sicer povsem zastrli nebo. a deževati je že včeraj dopoldne nehalo. Pod vplivom dežja in oblačnosti se je včeraj tudi zelo ohladilo ozračje. Živo srebro se je včeraj dvignilo komaj 13.8 nad ničlo. To je že občutna ohladitev, če ix>mislimo, da 5mo imeli prejšnje dni od srede meseca naprej redno nad 20 stopinj C in da smo dosegli že maksimum nad 2d stopinj. Niso ?e pa ohladila jutra, e-aj ie današnja minima'na temperatura skoro enaka včerajšnji. Zjutraj so v i Zvezdi namerili 10.4. | —Ij Prihodnji solistični koncert v veliki filharmonični dvorani bo v petek, dne 30. t. m. Ta večer to nastopil prvič na javnem koncertu v Ljubljani, domačni tenorit Mi-L;š Brišnik. Predprodaja za ta koncert se bo začela takoj po praznikih v Knjgarnt Glasbene Matice. Danes pn. že opozarjamo na nastop slovenskega pevca — umetnika. —Ij Zi^etck nocojšnjega velikega koncerta Glasbene Matice in simfoničnega orkestra bo v veliki uni nski dvorani točno ob 7. uri zvečer. Delo traja skoraj dve uri m bo konec par minut pred 9. uro. Pod vodstvom ravnatelja Polča bo dre vi prvič javno izvajana Tomčeva kantata za soli. zbor in orkester. Solistični vlogi pojeta altisik.i Glcbova in basist Betetto; zborovski part je v lokah pevskega zbora Glasbene Matic, orkestralnega ima s;mfonični orkester. Na koncert opozarjamo in vabimo. —Ij Irejen hodnik zs» pešce. Ob palači banke Slavije« na Bleivveisovi cesti je bil pred nedavnim dokončno urejen hodmk za pešce. Ureditev je za cesto velikega pomena, ker je cestišče znatno pridobilo na širini in je odpadla nevarnost, da bi tramvaj, ki obratuje v smeri Ajdov.-V na —-glavna pošta trčil ob kako motorne vozilo iz Verdijeve ulice, kakor je tudi odpaSlavnje« do Ajdovščine. Tam je zlasti gneča na prec-zkem pločniku r.a levi strani. Znatno preozko je seveda tudi cestišče. Ni dvoma pa, da bo tudi to vprašanje v doglednom GaJM resico, saj so že stari načrti, da bosta stil na mestu dosedanje nizke hiše tvrdic 3 Zn.11 a k in Figovca dve novi večnadstropni palač!. —Ij Tikozvanl pr°motni o* ki so naipra- va ki nujno potrebni v v*vc;ih mcMJh, kjer je živahen vozovni in osebni promet. Tudi v L/ubljani jih je lepo število in so ti::1: prav zanimivi med njinu. Na Ajdcv-E nI b tiijo. k* < mogočajo, da se tramvajski promet nemoteno razvijal, ne da bi bili potniki v nevarnosti, da jih kako vozilo povozi. Na njh je zmeraj najbolj živahni promet. V okladu s tramvajskim in osebnim premeti m je urejen tudi vozovni promet. Velika prometna otokn sta tudM na Krekovem trgiif vendar nimata niti zaialeč tistega pomena, k j ga imajo otoki na A*-dovšč ni. Zanimiv je prometni otok na Marijinem trgu, ki ga sestavljajo nizki *i so manjši otoki, ki so namenjeni preUvsrem vozovnemu prometu. Ti so v ustjih Ulice 3. maja, Verdjeve ulice, Vegove ulice, pri že-tossn'đkefn prelazu na BleivvetFJOvi cesti, ni Erjavčevi cesti pred poslopjem dnmskega gledališča itd. —Ij »Polica za male« je veselje vsakega otroka. V tej zbirki shkanic so do sedaj izšli trije zvezki: 1. Princeska Zvezdana, 2. Kralj Debeluh in sinko Dcbelinko *n S. PriTode nagajivega Bobiia. — Knjigarna Tiskovno zadruge pripravlja sedaj 4. zvezek »Bibar. Napoveduje se nova izdaja Tarzan-ar, za katerega vlada veliko za* nimanje. —Ij Slan in dom se je lepo razvil. Pri- jsgno naselje Stan in dom ob TržaSiki cesti BC je v zadnjih letih lepo razvilo. Njegovo jedro jc pravzaprav okrog I Irijske ulice in <»be'i mestnih stanovanjskih hiš na oglih t« ulice in Tržaške ceste, nedvomno pa smemo prišieti v ta okvir tudi Pcatonjsko uMcrt. Vse hišo so bile zgrajene po vojni, rar>ri nekaterih ob Posrtonj.ski ulici, ki so jih vzidali še pozneje. Najnovejša hiša v Stanu in domu j? bila sezid:ina pred nekaj mcoed Nova stavba, ki je dvonadstropna in ima sodobna stanovanja, je last g. Podobnika in ^'.oji na dvorišču med Glinsko in Ilrijsko ulico. Novo je tudi dvoriščno poslopje pe» kanu Cerjak. Cestišča so gladka in utrjena^ neurejeni pa so hodniki za pešce. —Ij Spominska razstava del pokojneg^! mojstra i vuna vavp<»tioa v Jakopičevem paviljonu je dostojen pregled njeg wga veli-ga življenjskega dela. Na Ogted je po*-stavljemh 129 slik in zb tka risb. Dela s« nastala v tasu od 1893. do 1942. lota. la r.nz«ftavlj^nih umetnin se vidi, da jih ja ustvarala mojstrska roka. Razstava bo odprta čez velikonočne praznike do 9. maja. Ogloda ne bi smel nihče zamudit:. —Ij V knjigarni Tiskovne zadruge izida za Veliko noč knjiga Mare Tavčarjeva i b ai- bogato, ilustrirana z izvirnimi lesorezi arh. Otona Gasparija. —Ij V tukajšnji evangcljski eekvi bo služba Bcžja na veliki prtek in na veliko, nočno nedeljo vsakokrat ob 10. uri dopol.. dne. —Ij Uspela umetnostna razstava akvar«*- relista prof. Ivana Kosa v izložbah Kos<»» vega salona v prehodu nebotičnika se blii;* zaključku. Razstavljene portrete, krajine (a t h žitja si bo upodabljajočo umetnost ljubeče cbčnstvo lahko oglodalo simo Š< ta ted«m in čers prazn ke. Ogled toplo prijo-I ročamo. MALI OGLASI PRAŠIČKI težki od 15 lio kg bodo naprodaj še. v petek 23. t. m. dopoldne na klavnici. INSER3R A J v ,Slav Naro.'lu1 4cqu?state di^chi Kupujte ploščo 1 piu complcto repertorio Le piu perfette incisioni I piu sicuri successi Najpopolnejši spored Najpopolnejši posnetki na ploščah Najbolj zagotovljeni uspehi -Produttrice. -Produkcija. S. A. CETRA — VLILE POGGIO IMPERULE 54 — FIRENZE Stran df »SLOVENSKI NAJvOD^;^ .^.april Kako je rasla naša likovna umetnost Al Razvoj slovenskega po razpravi dr. Fr. Ljubljana. 22. aprila »Umetniški zbornika, ki je nedavno izšel v >Ribliofilski založbi c, bo nedvomno mnogo pripomogel da ?»e bo naša ;'avnost zbližala bolj z umetniki bolj spoznala njihovo delo in ga začela ocenjevati z večjim razumevanjem. Lepe reprrdukcije del naših umetnikov nas seznanjajo z umetnostnimi ustvaritvami skoraj neposredno; spričo njih si ustvarjaš sodbo o naši umetnosti sam — vsak po svojem estetskem čutu, izcbrazbi in nadarjenosti ter razuma-vanju umetn sti. Za globlje razumevanje naše umetnosti in njenega razvoja je pa potrebna razlaga strokovnjaka, kakršno tudj najdemo v zborniku, v razpravi dr. Fr Pijanca pod naslovom Slovensko slikarstvo in kiparstvo od impresionizma do novejše dobe«. Iz nje posnemamo naslednje podatke: Nastop slovenskih impresionistov Iz stremljenja slovenskih mladih umetnikov v začetku tega stoletja, da bi ustvarili samoniklo moderno umetn: st na evropski višini, vendar slovensko. nstiezajočo slovenski kulturni in umetniški rradiciji. Za takšno umetnost je pi bilo treba šele ustvariti p^goj*3: izobrnženstvo še ni imelo dovolj razumevanja za stremljenja umetnikov -n za umetnost samo. Nastop slovenskih mojstrov impresionizma pomeni znčotek dv-be našogo modernega slikarstva. V doni pred začetkom našega impresionizma je deloval Anton Ažbe (1862— 1905). ki je zbral v svojem ateljeju v PO. letih preteklega stoletja slikarsko mladino. T^daj ie secesija utirala pot pridobitvam modernega francoskeera plenerizma (slikanja na prrs^tem v polni luči). Tej .-«meri se je pridružila tudi napredka željna mladina, ki se je iz nje przneje razvila vrsta i ustanoviteljev slovenskega modernega slikarstva: Ferdo Vesel. Ivana Kobilica, Ivan Grohar. Pdhard Jakopič. Matija Jama, Matej stomon. Prelom s staro generacijo je bil neizogiben; to spoznanje je bilo spočeto v tesnih razmerah, ko se je šopirilo malomeščansko zabavljanje ali neznan;e o umetnosti: rodilo se je v razgibanem ozračju evropskih umetnostnih središč in dozorelo v -vztrajnem in pogumnem delu. Sredi sončnih dobrav Stranske vasi. škofjeloške okolice in Posavja si je nabiral naš umetmk izkušnje (Jakopič, Jama. Grohar). Prvič so oživele na slikarskem platnu vizjonar-no doživljene lepote domače zemlje. Slikarstvo vodilna sila v upodabljajoči umetnosti Ob koncu prejšnjega stoletja, je bilo slikarstvo edino pravo merilo v razvoju slogovnih sprememb v umetnosti, ker je bilo samo vodilna sila. Čedalje jasneje se ?e očitovalo da prjhnja do izraza svobodnejše razumevanje barve in svetlobe. V tei dobi se je u^ojstvoval Josip Petkovšok (1861— 1898). Pisec pravi, da je ta slikar, ki se je zgledoval po mojstrih francoskega realizma, z vprav geni al mm navdihom razvil nenavadno silo svetlobnega in tonskega kolori zrn a ln prvi reševal formalna vprašanja razsvetljave kot vsebinsko nujni pojav duševnega občutja. — Istega leta kakor Potkovšek se je rodil Ferdo Vesel, ki ga pisec imenuje >robustno in temperamentno naturo«. Pravi, da bi njegova sočna in vedra umetniška potenca še pridobila, če bi bil nestor slovenskega slikarstva ža generacijo starejši ali mlajši ter bi mu bilo tako prizanešeno s težavami na prehodu dwh dob. ob prehodu, ki zahteva od umetnika toliko sil pri iskanju novih peti. — isti slikarski generaciji pripada Ivana Kobilica (1861—1926). Ocenjevalec pravi, da se njena cvetlična tihožitja cdli-kujeio po nenavadni svežosti in prirodnosti ter prekašajo običajne salonske izdelke, ki so prejšnje Čase prevladovali v meščanskih hišah. Prva slovenska umetnostna rezstava Zgodovina našega slikarstva se sicer ne začenja šele z ustanovitvijo Slovenskega umetrkškega društva 15. septembra 1900 &\ s prvo slikarsko razstavo 23. julija 1S99, vendar se tedaj začenja doba slovenskega modernega slikarstva. Na prvj slovenski umetnostni razstavi so se razen starejših umetnikov predstavili prvič tudi impresionisti, najmlajši Razstava je bila ponovljena v Zagrebu, a je bila bolj hladno sprejeta, tretja razstava 1. 1902 v Ljubljani t ko so se predstavili mladi »plenerl-sti«. ni naletela na razumevanje. L. 1903 so se impresionisti ločili od starejših umetnikov, naslednje leto so pa ustanovili svoj klub ^Sav-c«. Ustanovitelj in voditelj je bil R. Jakopič. Mladi umetniki so bili deležni kmalu priznanja, kakršnega dotlej slovenski umetnik še hi doživel. To je prav za prav začetek očitnega napredka ter raž- in Kiparstva od itiijurcsi v »Umetniškem zborniku44 smzina đo dobe voja naše umetnostne kulture. L. 1910 je Jakopič priredil prvo zgodovinsko razstave slovenskega sl-ikarstva pod naslovom 80 let upodabljajoče umetnosti na Slovenskem«. L. 1918 je bila ustanovljena Na-rorina galerija; njene razstave in prizadevanja po spopolnitvi so neprecenljivega pomena. To so glavni mejniki prve dobe razv:ja našega modernega slikarstva. Naši impresionisti Riharda Jakopiča imenuje pisec osrednjo osebnost, ki je najbolj značilno oblikovala lice slovenskega modernega slikarstva in *ki je svvje duhovne energije na^plodc-viteje razvila«. Mojstrova klasična dela so nastala pred L 1918 in so »višek čustvene izrazne sile«. Pisec ugotavlja, da je Jakopič prenesel mnogo Cankarjeve simbolike življenjskih »skrivnost:« na slikarsko platno. — Poetična ubranost slega Ivana Groharja (1867—1911) je pa bolj subtilne vrste; Groharjevo pojmovanje plenenstične svetlobe in barve je bilo prvotno zgolj vprašanje prevzema nove tehnične šc:e. Grohar in Jama sta dosegla vtis sončnega ozračja in mehkobo s posebnim načinom slikanja, z uporabo lopatice, to se pravi nalaganjem barve v točkah. Barve, to s« pravi barvna perspektiva pridejo do izraza v ustrezajoči razdalji od slike; barvTia perspektiva je imprezionizmu glavno izrazno sredstvo. — Matija Jama je uveljavil našo mlaoo umetnost najdalje v svetu. Jama je doumel optični pcjav narave kot realno zakonitost fizičnega reda in umetnikov psihični in umetniški element izvira iz doživljene zakonite prirode, ne pa da bi bi vmišljen. Kakor je Jamov kolorit sestavljen iz temno rumenega ekra, modrih in zelenih odtenkov, tako je zaslovel rožnati inkarnat Mateja Sternena. Tega umetnika označuje kakor Jakopiča širokopotez-ni odločni zamah čopiča, pastozni način nakladanja, robustna manira, ki pa vendar prjeara tudi najfinejše tone. Sodobniki impresionistov V posebno skupino spadajo nekateri vrstniki impresionistov, člani nekdanje »Vesne« in »Lade«. Uvrstiti jih je treba na srečk) med snovnim realizmom romantike in med več ali manj dognano impresionistično tehniko. Naprednejši član; kluba »Save« so v dunajskih tradicijah zaostale »Vesnane« tudi umetniško presegali. Med Vesnani je bil tudi Maksim Gaspari, dalje Dvidon Birolla, Fr Klemenčič, Saša šantol in Avgusta šantlova. Precej blizu tem umetnikom so po svojem romantično realističnem pojmovanju slikarji in kiparji, ki jih pa nekateri napačno imenujejo >po-impresioniate«f ker niso inapresiomzma niti nadaljevan,' niti mu nasprotovali- Fr. Podrekar. M. Kambirč. V. Ootič, Anica Zupanec-Scdnikcva, kiparja I- Povirek in I. Sajovic itd. Doba poimpresionističnega slikarstva se pa začenja s Fr. Tratnikom med prvo svetovno vojno, ko se je že budila reakcija na impresionistični realizem predvojne drbe. Tratnika lahko označujemo kot predhodnika povojnega rodu. Ekspresionizem Prava začetnika našega ekspresionizma sta brata Kralja, France in Tone, ki sta se prvič predstavila na prvi povojni razstavi 1. 1920. Ekspresionizem se je kot splošno umetniško gibanje v skladu z novimi idealističnimi stremljenji uveljavil tudi v drugih strokah, v književnosti, gleda-lšču in glasbi. Slikarji in kiparji ekspre-sion sti so namenoma spreminjali naravno obliko predmeta ter ga preoblikovali po načelih svobodne umetniške domišljije, tako da. bi se liki ujemali z notranjim ritmom upodobljene vsebine. Ekspresionizem je prav tako kakor nekdaj impresionizem zelo razgibal duhove ter tako posredno širil zanimanje za umetnostna vprašanja. Zdaj se je to valovanje ekspresionizma že umirilo. Trdovratnosti in gorečnosti prvih let ni več: Povojna umetnost Antena Gojmira Kosa (1896), umetnika barvne in kompozicijske sinteze, je treba omeniti kot ustvaritelja enega »največjih in najpomembnejših del nase umetnost: sploh«; to je ciklus slik iz slovenske zgodovine. — Med prvimi našimi oblikovalci prve povojne umetnosti štejejo slikarja in grafika Božidarja Jakca. »Jakčevo delo je v vseh grafičnih strokah izkušeno in uglajeno, tu ni zadrege in pomanjkljivosti: tehnično na višku« — ocenjuje tega umetnika dr. žijanec. Potem govori o M. Male-šu, o tem menda najznačilnejšem zastopniku mlajšega slikarskega rodu, mnogo-stranskem. udejstvuječim se na raznih področjih. Za' njim ocenjuje umetnike, ki so našli prehod iz impresionizma v zgodnjo povojno usmerjenost, ter pripadnike »četrte generacije«, od Fr. Pavlovca, M. Se deja. Fr. Miheliča, do skupin, ki so »Neodvisnem« več ali manj blizu. Končno ocenjuje še naše kiparstvo, ki je začelo dosegati evropsko višino šele v novejšem času — od Gangla in Zajca do Dolinarja. Kralja, Goršeta. Pimata. bratov Kalinov, pa do Putruha, Smerduja. Lobode in drugih. Madžarski list prsti zrnom Zahteva p* stre? jih ukrepih in izpolnitvi danih obljub Desnčarsko radikalni madžarski list »Ma-gvarszag« je odgovoril v Budimpešti izhajajočemu židovskem tedniku, ki je opozoril Žide, naj se pripravijo na izselitev po vojni To na-ziranje židovskega lista piše »Magvarszag« se nam zdi prav.lno tembolj, ker so se Židjt vedno pripravljali namesto na izselitev na priseli* tev. To se nanaša tako na židovske emigrante kakor na njihove slovaške in druge sunarodnjake. Glasilo madžarskih Židov je nedavno poročalo, da se namerava izseliti iz Pariza na Madžarsko 62 Zidov madžarskih državljanov. Naši domači Židje žive tako dobro, piše »Magvarszag«. da je njihovo blagostanje močna privlačnost za Žide sosedn h držav. Naši Židje niti ne pomislijo na to. da bi se izselili iz Madžarske, kjer so trenutno iz2ub;li vse življenjske možnosti. Kako širokogrudno je Madžarska obravnavala židovsko vnrasanje, dokazuje dejstvo, da so v vrstah članov deželnega sveta madžarskih izraeftstov cn državni poslanec in trije člani gornje zbornice. D^lje p\e pr'.v'ckl; do vrat . .. Križanka št« 62 Besede pomenijo Vodoravno: 1. nesodoben zastarel; 9. trtanj vreden naslednik: 10. kazalni zaimek; 11. francoski pesnik (fon.); 12. veznik: 13. pristanišče v Siriji; 14. kratica za nekdanjo denarno enoto; 16. zver; 17. spodnji del svinj- ske noge; 19. ne teža k, tehta malo: 20. navada, šega; 23. italijanski spolnik; 24 kranca za srednji; 25. član, dt-1 telesa; 26. gr>ka črka; 27. pokrajina v Italiji: 31. drag. prpadnost k neki nacionalni skupini: 30 žensko ime; 32. sorodnik; 33. puščavska noto« valna družba; 34. površinska mera; 35. predlog; 37. o*ka v snegu izhojena pot; 38. Kristusov sodnik; 40. zelo močan veter; 42. p škodujem, prizadenem bol; 43. toži, denuncira (.j—•■ i); 44. medmet; 47. velika dvorana; 52. začetek abecede. RESI7EV KRIŽANKE ftT. fix Vodoravno: 1. pir, 4. Kuba, 7 Amor, 10. mapa. 13. roža, 15. ohol, 17. P«ko, 19. Ra. 20. tu, 21. rman, 23. Paka, 25. Alpe, 77. Ante. 29. Riga, 31. alod, 33. rja. 35. Ebro, 37. rtič, 39. sito, 41. ost, 43. Oslo, 45. taee. 47. edin, 49. karp, 50. Obri, 51. Amur. 52. no. Navpično: 2. Irun, 3. ro, 4. kam, 5. boni, 6. ab, 7. Ala, 8. opai, 9. re. 10. mol, 11. prej. 12. aa, 14. žreb, 16. opat, 18. kadi, 20. Tajo. 22. Aro* 24. kača 26. prod, 28. teta, 30. grob, 32. osem, 34. Anu> 36. rop, 38. iti, 40. ter, 42. SK, 44. lo, 46. ca, 48. in OEORGEtt OHNET: I 61 PRODAJALEC STRUPOV ROMAN S krepko roko je potegnila svojega konja k cestnemu jarku, prisilila ga je k lahkemu skoku in od-gal opiral a s s vojnim spremljevalcem po stezi. In kmalu sta črna amazonka in rdeči jezdec izginila med drevjem. — Krasna jahačica, — je dejala Genevieva dobrodušno. — Da, o tem ne more biti nobenega dvoma, — je pripomnila Emmelina hladno in se pomembno ozrla na Templiera. __ — Mislim pa, da smo videli že vse, kar je bilo na tem lovu res zanimivega, — se je oglasil Vernier. — Ni torej treba siliti v nevarnost, da bi si ta prijetni vtis pokvarili. — Prav pravite, — je pritrdil Templier. — Torej naj se vrnemo domov? — je vprašal Kristijan brezbrižno. — Da, vrnimo se. — Kristijan je obrnil avto in počasi, kakor da ga hitra vožnja ne veseli več, se je vračal po avonski cesti proti Moretu. Po večerji, ko je ostal Vernier kot nekadilec pri damah, sta sedla Kristijan in Templier v veži v globoka naslanjača in si prižgala havanski cigari. Nekaj časa sta molčala, potem je pa dejal Kristijan ljubčku svoje mačehe tako, kakor da glasno nadaljuje svoje misli, ki njihove niti ni bil pretrgal niti za trenutek: — Gromska strela, čemu neki je prišla Etienneta sem? — Gotovo nima poštenih namenov. — Ali je morda vedela, da bom jaz tu? — Nikakor ne. Sicer pa. kdo nam pravi, da to ni golo naključje in da Etiennetta ni prispela sem samo za nekaj dni k enemu svojih prijateljev. — Etiennetta ne stori ničesar po golem naključju. In kdo je ta svetlolasi gospod, ki smo jo z njim srečali ? — Ne vem, ne poznam ga. Gotovo pa to ni Pari-žan in tudi ne član nobenega družabnega kluba, kar jih poznam. Dejal bi, da bo to Rus ali Nemec, sodeč po njegovi zunanjosti in naglasu. — Naj bo že kakorkoli, gotovo je dober jezdec. — In prav zato mislim, da je Nemec. A ta Etiennetta, kako gibčna in elegantna je! Ali si opazil, kako lepo je preskočila jarek ? Kje neki se je naučila skakati? — Oh, ženske njene vrste ne poznajo strahu pred jahanjem. Zadostuje, da imajo na razpolago dobre- ga konja. Če pa konj ni dober, tudi z jahanjem nič ni. — Ali bi se ne dalo kako zvedeti, kdo je ta jezdec in kje stanuje? — Čemu pa, dragi moj Kristijan? Upam, da se ne misliš več ukvarjati z Etiennetto Dharielovo. — Ah, bože moj — ne. — No dobro, prepusti jo torej mirne duše njenemu spremljevalcu. Ne da se dvimiti, da je to njen novi prijatelj. Etiennetta ne spada med tiste ženske, ki ostanejo dolgo brez moških, a ti sam dobro veš, da je minilo že šest mesecev, odkar si jo zapustil. Sicer ima pa pravico zabavati se tako, kakor sama želi. — Res je, toda to me ne more ovirati, da bi se malo ne pozanimal, kdo je prav za prav ta gospod. Od te strani bi me moglo zadeti še mnogo neprijetnosti in zato je treba, da se pripravim k obrambi. — Ah, kako pameten si zdaj! Če pa res smatraš za tako potrebno zvedeti, kdo je bil gospod v rdečem fraku, ti obljubim, da bom poizvedel. Jutri zjutraj se vrnem v Pariz in v vlaku bom gotovo srečal tega ali onega udeleženca današnjega lova, ki se bo vračal v Pariz kakor jaz. Navežem z njim pogovor in povem ti, kaj sem zvedel. Zdelo se je, da je Kristijan zadovoljen s prijateljevo obljubo, ker je bil že napeljal pogovor drugam. Vendar so se pa njegove misli neprestano vračale k Etiennetti. Nežno je ljubil Genevievo, toda v šestih mesecih, odkar j« bil poročen, je spoznal, da njegova čustva do nje niso več podobna prejšnji strasti. To je bilo trezno čustvo hvaležnosti, ki ga ni prav nič vznemirjalo. Vedel je, da se lahko na Genevievo v polni meri zanese, če bi mu bil potreben njen nasvt ali zaščita. V vseh zadevah zakonskega sožitja je čutil trdno roko svoje mlade žene. Pri vsaki priliki se je lahko prepričal, da je to bistroumna, pametna in praktična žena, ki je n* more nič na svetu odvrniti od postavljenega cilja. Morda je bila celo malo preveč pametna, ker so prevladovali pri nji možgani nad srcem in morda prs-.v zato je imela večji vpliv na Kristijanovo duševnost kakor na njegova čuvstva. Kadarkoli je razmišljal o tem, vedno si je moral v duhu priznati, da se čuti pred to ženo, ki je bilo njeno prevladovanje nad i\jim tako očitno, nekam majhnega. In nikoli ga ni vlekla k nji tista divja strast, ki zapušča v srcih zaljubljencev neizbrisne sledove. Etinennetta pa ... Ni pa hotel po nepotrebnem obujati spomintv na tiste ure, ki jih je bil preživel s to vrtogla\ o in vražjo ljubico. Vse to je bilo že pokopano, in njkoli več se ni smelo vrniti. 2e samo misel, da bi se mo^lo vrniti je smatral za zločin. OtreseJ se je tega iskx*e-no in iz svojih misli je podil podobo nje, ki mu Je bila tako razvnela kri vm. Naključje skoraj vedno večinoma samo usmerja človeške korake. Nadarjenost in razum sta prav za prav samo orodje v rokah naključja, čim je Kristijan dokončno zapusti! maščevalno Etiennetto, ji ni niti na misel prišlo, da bi zapravljala cas z dolgim žalovanjem. Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Pran teras — Za inaeratni dal Usta: Ljabotnir Volčič * Vat^ ? Ljubljani