Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Via Machiavelli 13/11., Tel. 3-64-91 — Za Italijo: Gorica, Piazza Vittoria 18. — Poštni predal (casella post...' Trst 431. — Pošt. ček. račun: Trst, št. 11/6464. Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna št. Ur 25 NAROČNINA: trimesečna lir 325 - polletna lir 600 - letna lir 1100. — Za inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Oglasi po dogovoru. Spedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 13 TRST, ČETRTEK 19. AVGUSTA 1954, GORICA LET. III PRED KONFERENCO V BRUSLJU Francija in bodočnost Evrope Narodnoosvobodilno gibanje v Severni Afriki - Kriza skupne evropske vojske Ko je Mendès-France postal pred poldrugim mesecem predsednik francoske vlade, so se na zapodu lili!egi državniki prestrašili. Zdelo se je, da je v Parizu prišel na oblast sovražnik Nemčije in nasprotnik skupne evropske vojske, liiož, ki se hoče za vsako ceno pogoditi s komunisti, pa če hi Zaradi tega thtìrài pustiti na cedilu tudi zapadné zaveznike. Nacionalisti so ga s prezirom ožigosali za razprodajalca francoske moči in veličine. V upanju, da je Mendès-France res tak, kakor so ga prikazovali, je komunistična o-pozicija v francoskem parlamentu strnieno glasovala za njegovo vlado in so Molotov, Cu En Laj in Ho Ši Minh novega francoskega ministrskega predsednika z veseljem pozdravili « Med pogajanji za mir v indokini se je pa izkazalo, da je Mendès-France popolnoma drugačen mož : p rivediti je brez ovinkov, kaj hoče in do katere meje je pripravljen popuščati. Ko so komunistični diplomali poskušali v Ženevi zavleči pogajanja v brezkrajnost, je naznanil, da se vrne v Pariz in odstopi, a-ko ne bo sporazum do določenega dne podpisan. Njegov odločni nastop je učinkoval : po godba je bila sklenjena v napovedanem roku. V njej je koniumštom popustil, kolikor se mu je zdelo neobhodno potrebno, preko te meje pa ni hotel popustiti niti za milimeter; Da je Francija bila poražena, ni bila njegova krivda, ampak posledica kratkovidne politike njegovih predhodnikov. Mendès-France je rešil, kar se je še rešiti dalo, naredil konec 8-letnemu krvavemu klanju v Indokini in pri tem ohranil prijateljstvo z za-padnimi zavezniki. Ko so Amerikanci sprevideli, da imajo Cipra vk a s pogumnim in poštenim človekom, so ga začeli hvaliti. Takea'a državnika — so rekli — Francija že desetletja ni imela! PROSTE ROKE V EVROPI In res, brž ko je stresel z ramen neznosno indokitajsko breme, se je lotil vprašanj, ki mučijo Francijo v Evropi in Severni Afriki. Čeprav se zdi, da njena svetovna moč vidno pada, je Francija še vedno gospodarica silnega prekomorskega carstva. V Afriki, Južni Ameriki in Aziji ima dežele, ki so ne-primerno večje kakor Francija sama in polne neizkoriščenih naravnih bogastev. Njeno prekomorsko carstvo šteje približno 90 milijonov prebivalcev. Iz njega bi lahko vlekla dohodke, s katerimi bi mogla zagotoviti francoskemu narodu veliko bodočnost in blagostanje. Vse je odvisno od tega, kakšno politiko- bo Francija vodila v teli krajih in ali bo znala spraviti svoje interesa v sklad s težnjo tamkajšnjih narodov po svobodi in samostojnosti, Trenutno je najvažnejše vprašanje Tunizije in Mareka v Severni Afriki. Prva šteje o-koli 3 in pol milijona prebivalcev, Maroko pa skoro 9. Obe deželi sta mohamedanske vere in ju je Zajelo narodno-osvobodilno gibanje Arabcev in muslimanov, ki se čedalje bolj krepi in pretresa danes že vso Severne Afriko, prednjo Azijo, Arabijo in ves bližnji vzhod. Ustanovljena je bila Arabska zveza, ki ji stoji na čelu Egipt in si je postavila za cilj, da izžene iz Palestine Jude in osvobodi se arabske in mohamedanske narode izpod jarma Evropejcev. NEO-DESTOUR Pod vplivom tega gibanja se je začela dramiti tudi Tunizija, ki jo ima Francija v oblasti od 1. 1881, to je 71 let. V tem času se je naselilo v deželi 280.000 francoskih kolonistov. Tu so si zgradili svoje vile, uredili svoja posestva, najeli arabske domače delavce ter živeli skozi desetletja v popolnem mi- | ru. Arabski poljski delavec je bil zanesljiv, skromen in se je zadovoljeval z nizko plačo. Čeprav so francoski naseljenci predstavljali le 4 in pol odstotkov prebivalstva, so bili absolutni gospodarji dežele. V tuniški vladi jim je pripadala polovica ministrskih sedežev, uradniki so bili sko-ro vsi Francozi, v rokah Francozov so bile: vojska, policija, zunanja politika in gospodarstvo. Domačini, ki so obiskovali visoke šole v Parizu, so o-b vrnitvi v domovino težko dobili službe. Vse to so Tunižani potrpežljivo prenašali, dokler ni zrasla iz njihove srede plast domačih izobražencev, ki so se krivicam utirii. V imenu demokracije so zahtevali svobodo in neodvisnost za svoj narod. Ustanovili so stranko Neo-Destour, ki si je postavila v program samostojno- tuniško državo in začela borbo proti Francozom. V Parizu so hoteli arabske narodnjake pomiriti s tem, da so jim ponudili večjo udeležbo v vladi in več domačinov v javnih uradih. Voditelj Neo-Destour j a Habib Burguiba je ponudbo odklonil, češ da Tunizija noče postati privesek Francije, temveč biti svobodna dežela. Sporazum ie bil nemogoč: francoska ob-lastva so voditelje pozaprla, Habib Burguiba je moral v pregnanstvo. Teroristično gibanje^v Tuniziji Tedaj je v Tuniziji začela delovati tajna organizacija ter uporabljati proti Francozom nasilje. Tako se je zgodilo za fašizma tudi pri riaS, ko je Mussolini zatrl naše politične organizacije. Na čelo narodno-osvobodilnega gibanja Tunizije je stopila skupina ljudi, ki je sklenila boriti se proti tujcu z orožjem v roki. Francoska oblastva sodijo, da ne šteje več ko 800 članov. Razdeljeni so v edinice od 10 do 20 mož, ki se pr javijo- ponoči sedaj na tej, nato na drugi kmetiji francoskih naseljencev. Zgradbe zažgejo, poljedelske stroje uničijo, družino zakoljejo in izginejo. Francoska vojska jim ne more do živega. Brž ko se vojaštvo- prikaže, se umaknejo in poskrijejo. Orožje jim prihaja iz Egipta -n sosedne, nekdaj italijanske Tripolitanije. Njihov namen je širiti med francoskimi naseljenci strah ter jih prisiliti, da sami zapu-ste deželo. Voditelj teroristov Sassi Lassù e d si je izmislil zelo kruta sredstva, da bi pognal naseljencem trepet v kosti: na vsakem umorjenem Francozu pusti listek, na katerem je njego-v podpis. Ranjenca, ki pade v njegove roke, ubije po navadi s strelom v oko. Posledica je, da francoski naseljenci v Tuniziji ne morejo več mirno spati. Preden ležejo, obdajo hišo s stražami in denejo pod zglavje samokres. Pono-či si nihče ne upa -ia cesto. Kdor je zunaj, se plašno ozira okoli, v strahu, da poči iz zasede strel. V Tuniziji je nastalo težko, neznosno ozračje, v katerem se ni dalo dihati, še manj pi mirno vladati. Mendès-France je vedel, da se bodo razmere po- zmagi komunistov v Indokini še zaostrile in še boli omajale francoske postojanke v Severni Afriki. POGUMEN KORAK Tedaj se je odločil za pogumno dejanje. Ne da bi čakal, da se položaj nepopravno poslabša, je takoj prešel k reševanju tuniškega vprašanja. K temu ga ni silila kaka neposredna nevarnost, zakaj Francija je močna dovolj, da se lahko še zelo dolgo drži v Tuniziji. Odločil se je, ker je sprevidel, da je težnja Tun"> Žanov po svobodi človeško upravičena in di bo prej ali slej zmagala. Bolj- je, si je mislil, da pridejo Tunižani do samostojnosti s (Nadaljevanje na 3. strani) NOVICE Z VSEGA SVETA ALCIDE DE GAŠPER! - UMRL Bivši načelnik vlade in voditelj italijanske Krščanske demokracije De Gasperi je v noči od srede na četrtek nenadoma umrl. Na njegovem posestvu v Val Sugani ga je zadela srčna kap. Z njim je zgubila Italija največjega državnika povojne dobe. Njegova zasluga je, da je od fašizima uničeno državo gospodarsko, obnovil in ji priboril zopet ugled v svetu. Italija, ki je skupno s Hitlerjem pognala človeštvo v vojno, je iz premagkne dežele postala zaveznica zmagovalcev. To je velik zgodovinski uspeh pokojnikov! De Gasneri je bil nasprotnik južnih Tirolcev in Slovencev. OTOK F ORMOŽA je edini kos kitajske zemlje, ki je ostala v rokah Gang Kaj Seka. Vse drugo so pobrali Mao Tse Tungovi komunisti. Po uspehu v Indokini se čutijo kitajski komunisti dovoli močne, da zahtevajo zase tudi Formozo. Ravno v ča=u, ko imajo v svoji sredi angleške goste z Attleejem na čelu, groze, da si bodo prisvojili Formozo, če treba z orožjem. Predsednik Eisenhower je pa včeraj izjavil, da Amerika teg'a ne bi dopustila. Sedmo vojno brodovje v Tihem oceanu ima nalog, da otok brani in nastopi proti kitajskim komunistom. POŽAR NA POSESTVU MARIJE JOSE' Odkar je bila v Italiji razglašena republika, živi bivša kraljica Maria Josè v inozemstvu. V Svici ima veliko posestvo Me-rlinge, na katerem je 16. avgusta izbruhnil požar. Škoda znaša približno 37 milijonov lir. Posestvo je bilo deloma zavarovano. Poleg tega imajo pregnani vladarji še drugod gradove in raznovrsten imetek. Njim in njihovim otrokom vsekakor ni treba skrbeti za vsakdanji kruh. ZAKAJ SE JE UJEZIL? V Cremoni se je bik, ki so ga ponujali kupcem na živinskem trgu, odtrgal in vdrl v mesto. Besno se je poghal v vinsko trgovino ter razbil z rogovi na stotine steklenic. Potem jo je udrl po ulicah in držal pol ure v strahu celo četrt mesta. Pred seboj je gnal na stotine preplašenih meščanov. Le s težavo so ga ukrotili in spravili spet na živinski sejem. SLAVNA OBLETNICA Dne 15. avgusta je minilo 40 let, odkar so odprli Panamski prekop. Od tedaj ladjam ni bilo več potrebno, da plovejo’ v Tihi ocean okoli Južne Amerike. Prihranile so kar 11 tisoč in 888 kilometrov poti. Prekop je dolg 81 km, širok 38 in pol metra, globok pa 13,7 m. Ladje dvigajo’ čez hribovje do 80 metrov višine. Dolgoletna dela so terjala velikanske žrtve: visoki jezovi so se sproti podirali, stene utesnjenih gorskih potokov so se večkrat sesule, od tropske mrzlice je pomrlo okoli 200 tisoč ljudi. Kdo misli danes na te človeške žrtve? Prekop je zastarel in Amerikanci mislijo sezidati drugega. TRŽAŠKO VPRAŠANJE Kako tečejo razgovori o Trstu, ne vemo, ker so strogo tajni. Diplomati se baje še zmerom ne morejo zediniti glede zaščite narodnih manjšin in bodoče meje med obema conama. Churchillov list »Daily Telegraph« trdi, da se je Tito utrmil. Odkar ima balkansko zavezništvo pod streho, se mu nikakor ne mudi skleniti sporazum. Jugoslovanska trma baje zelo otežuje delo italijanskih in zavezniških državnikov. Na zapadu kljub temu upajo, da bo pogodba o Trstu podpisana, čeprav ne tako hitro, kakor so še pred kratkim pričakovali. Naše ljudstvo želi pa le eno: da bi se pogajanja razbila! MODERNA REKLAMA Gospod Carlson, lastnik največje ameriške tovarne tobaka, vse teže prodaja cigare. Vsi kadijo le cigarete. Razmišljal je, kako bi mladino spravil do tega, da bi kupovala njegove cigare, in iztuh-tal tole: sestra angleške kraljice, princesa Margaret, naj bi se dala slikati z malo in milo cigaro Cheroot v roki. Za tako sliko je pripravljen plačati pravo premoženje. Doslej se to ni posrečilo. Zakaj nisem vsaj za pol ure sestra angleške kraljice? — si misli marsikatera ženska. NAMESTO LATINŠČINE MATERIN JEZIK Sveta stolica je dovolila, da se v Združenih državah delijo zakramenti sv. krsta, poslednjega olja in zakona namesto v latinščini v jeziku vernikov. Doslej so imeli to pravico samo jugoslovanski katoliki. Ti smejo uporabljati svoj materin jezik tudi pri obredih kakor pri pogrebih in blagoslovih in deloma tudi pri sv. maši. NAJMODERNEJŠE PODJETJE »V potu svojega obraza si boš služil kruh!« Zdi se, da Napolctanci ne ljubijo tega izreka. Do denarja skušajo priti brez dela. Ce treba, s’e mečejo tudi pod avtomobile, le da spravijo v žep odškodnino. In res so v ta namen ustanovili nedavno tega organizacijo, sestoječo iz treh oddelkov: v prvem so bili tiči, pripravljeni se dati povoziti, v drugem z njimi domenjeni šoferji, ki so jih morali povoziti, v tretjem priče za sodnijo. Udje bratovščine so se na posebnih tečajih učili, kako prideš pod kolesa brez prehudih poškodb. In glej, podjetje se je "zplačalo! Policija je izračunala, da so tem »nesrečnim žrtvam« odštele zavarovalnice okrog 100 milijonov lir. Sedaj so »milijonarji« pod ključem. KAKO MERIJO PIJANOST V New Torku je od preteklega novembra v rabi posebna naprava, s katero policija natančno ugotovi, koliko »ga imajo pod kapo« pijani vozniki avtomobilov. Šofer mora napihniti mehur, nato policija kemično preišče vsebino in izračuna, do kolike mere se ga je vozač »nalezel«. Po tem določijo kazen. ANGLEŠKI OBISK V MOSKVI IN PEKINGU Bivši predsednik vlade in vodja angleške delavske stranke Attlee je obiskal s skupino svojih pristašev Moskvo-. Sprejeti so bili z veliko gostoljubnostjo. Stalinov naslednik Malenkov je za članico angleškega odposlanstva zdravnico Summer škili sam utrgal cvetlice. Šopek je natoj ves čas stiskala na prsi. Malenkov je prvič šel na večerjo v tuje poslaništvo. Angleži so mu postregli s finlandskim lososom, s hladnim puranom in whiskyjem. Tudi vodka ni manjkala. Več ur so se razgovarjali o politiki. Attles je hotel zvedeti, ali je mogoč sporazum z Moskvo, in v tem je gotovo nastopal v sporazumu s starim Churchillom. V zdravicah so govorili o potrebi prijateljskega sodelovanja med obema državama. Na koncu so pa Rusi v šali rekli: »Upamo, da ne potujete v Peking z namenom, da nam, odtujite naše kitajske prijatelje!« S tem so zadeli jedro: Attlee bo gotovo skušal oddaljiti Mao Tse Tunga od Moskve, kakor se trudi Malenkov, da bi zabil klin med Ameriko in Anglijo. Vsak ve, kaj drugi hoče. Pri tem so zelo prijazni in si prisrčno- stiskajo roke. Taka je politika. UPOKOJENI SODNIKI Letos so v Trstu upokojili kar 3 slovenske in 1 hrvatskega sodnika: najprej dr. Josipa Oblaka, dr. Frana Boschina in dr. Ivana Mo-goroviča; sedai je prišel na vrsto priljubljeni dr. Fran Ulaga. Vsi štirje so uživali zaradi svoje sposobno. sti splošno spoštovanje, a bili deležni tragične usode, ki preganja tržaške Slovence: pokoriti so se morali še vedno veljavnemu fašističnemu zakonu, po katerem je raba našega jezika na sodnijah prepovedana. Morali so v pokoj, ne da bi smeli spregovoriti s svvjimi rojaki na sodniji v materinem jeziku! Uglednim upokojencem voščim-,- vso srečo. Na njihova mesta pridejo najbrž sami Italijani. PREPOVED KOMUNISTIČNE STRANKE Ameriški senat je 12. avgusta soglasno sklenil postaviti komunistično stranko izven zakona. Proti prepovedi stranke komunisti nimajo moralne pravice protestirati. Saj oni sami enako postopajo, kadar pridejo v kaki državi na oblast. Prvo, kar narede, je, da razpuste vse nasprotne stranke. Kljub temu je sklep nespameten. Komunisti se bodo sedaj organizirali tajno in nihče ne bo vedel, kaj delajo. Morda bodo privlekli nase celo simpatije, ki [obdajajo: po navadi preganjance, medtem ko so danes v Ameriki zelo šibki in nepriljubljeni. STRAŠNE ŠTEVILKE V Zapadni Nemčiji je velikanski promet na cestah. Pod avtomobili najde vsak dan smrt 30 oseb. To pomeni 10.680 mrličev na leto. Teže ali laže poškodovanih je sevela brezprimerno več. Izpod vozil izvlečejo dnevne? 664 ranjencev, torej letno nad 240 tisoči Težko je najti bolezen, ki bi spravila toliko ljudi v nesrečo ali na oni svet, kolikor jih spravijo lahkoumni in brezvestni vozači- Francija in bodočnost Evrope _____________ (Nadaljevanje s 1. strani) pomočjo Francije, kakor pa da postanejo njeni smrtni sovražniki. Takoj je poklical iz pregnanstva voditelje Neo-Destourja in jih povabil, naj stopijo v novo tuniško vlado, v kateri francoski naseljenci nimajo več nobenih posebnih pravic. Izenačeni so popolnoma z arabskimi domačini. V vladi so zastopane tako rekoč vse stranke. To je prva zares narodna vlada Tunizije Njena naloga je, da izdela načrte za resnično samoupravo dežele ter začne nato pogajanja s pariškimi državniki. Francozi in Tu-nižani naj se pogajajo kot enakovredni in e-uakopravni stranki. Korak francoskega ministrskega predsednika je čez noč umiril strasti, teroristična nasilja v Tuniziji polagoma ponehujejo, v deželo se vrača mir. Če se Mendčs-Franccu njegova politika posreči, bo rešil Franciji Tunizijo in okrepil francoski ugled v svetu. Tunizija ostane lahko, četudi je samostojna, v sklopu »Francoske skupnosti« ter se lahko spremeni v zvestegh in zanesljivega zaveznika. BEN JUSSEF IN BEN ARAFA Brž ko je Mendčs-France vsaj začasno pomiril Tunizijo, so izbruhnili krvavi nemiri v sosednem Maroku. Tudi v tej deželi je bila 1. 1935 ustanovljena stranka, ki se bori za državno neodvisnost in prejema pomoč od A-rabske zveze. Njeni voditelji so skoro vsi zbežali v tujino in vodijo propagando proti r rancozom iz Amerike in Egipta. Ko je sultan Maroka Mohamed Ben Jussef stopil na stran narodno-osvobodilne stranke, so ga Francozi pred enim letom odstavili in poslali na otok Madagaskar v Indijskem o-ceanu. Na prestol so poklicali 70-letnega Ben Arafo. Na prvi pogled bi se zdelo, da je položaj v Maroku sličen enemu v Tuniziji. In vendar, kolika razlika med obema deželama! Tunizija je razvita in napredna, ima lastno inteligenco, ki lahko vsak čas prevzame upravo dežele v svoje roke. V Maroku vladajo pa skoro srednjeveške razmere. V deželi s skoro 9 milijoni prebivalcev je vsega le 9 domačih marokanskih zdravnikov. »Če sezidaš Marokancu hišo«, je nekdo pripomnil, »bo kljub temu prebival v šotoru, če mu daš posteljo, bo legel na gola tla«. Večina zemlje je v posesti mohamedanskih paš, ki vladajo nad kmeti kot srednjeveški fevdalni gospodje ter sovražijo vsak napredek v evropskem smislu. Ti velikaši so lansko leto bili tisti, ki so pritisnili s svojimi o-boroženimi konjeniškimi oddelki na Francijo, da odstavi naprednega sultana Ben Jusse-fa in imenuje Ben Arafo. Maroko je danes razdeljen v dva tabora: na eni strani berberski velikaši, pristaši Arale m Francije, katerih skrb je le ena, da o-Stane vse pri starem. Na drugi strani je mestni proletariat in narodni izobraženci: ti zahtevajo socialne reforme in državno neodvisnost in se zgrinjajo za osebo odstavljenega sultana Ben Jussef a. Borbo proti Francozom združujejo z mohamedanskim verskim fana tizmom. Njih geslo se glasi, da se mora Jussef vrniti iz pregnanstva in sesti zopet na prestol Maroka. Mendčs-France nima lahke naloge. Če u-godi enim, se zameri drugim, v vsakem primeru lahko izzove v deželi nerede. Zato je za sedaj izdal le navodila, naj se v Maroku vzpostavi red in učvrsti javna varnost. Preden se lahko zadovoljivo reši vprašanje Maroka, mora preteči še precej časa. Francija mora najprej dvigniti produkcijo dežele, povečati blagostanje, premagati srednjeveško bedo prebivalstva. Samo tako lahko pomiri politično razdraženost v Maroku in si s časom pridobi prijateljstvo in zaupanje domačinov. «KUPNA EVROPSKA VOJSKA Mnogo nujnejše naloge čakajo Mendčs-Francea trenutno v Evropi sami. Amerikanc. pritiskajo s čedalje večjo silo na Francijo, naj se že enkrat odloči in pristopi k skupni evropski vojski, sicer bo Amerika odtegnila Franciji vsako pomoč in oborožila Nemčijo. Mendčs-France pa ne more delati politike po svoji volji. V francoskem parlamentu vlada še vedno silen odpor proti skupni evropski vojski. Francozi se boje, da bi v njej imeli vodilno besedo Nemci in se upirajo, da bi nad francosko vojsko mogli prevzeti poveljstvo tuji atlantski generali. Že misel na to ponižuje njih narodni ponos. Mendčs-France si je skušal pomagati s tem, da je predlagal, naj se prvotni načrt o evropski vojski spremeni : armade posameznih držav naj bodo kolikor mogoče samostojne, Nemce je treba postaviti pod posebno nadzorstvo. Niti za te spremembe ni našel Mendčs-France enodušne podpore v Parizu. Trije njegovi ministri so v znak protesta odstopili. Proti spremembam so se uprli Nemci, A-merikanci in Nizozemci. Ta teden se bo na posebni konferenci v Bruslju začela razprava o francoskem načrtu. Državniki si belijo glave, kako bi našli izhod iz velike zagate, v katero jih je spravila Francija. Skupna evropska vojska bi morala biti podlaga Združene Evrope, začetek gospodarskega in političnega združevanja njenih narodov. Če naj ostane vsaka država samostoj- Pred kratkim je predsednik Eisenhower prazno val 38. obletnico pouke. Na sliki vidimo slavljenca, sedeča v »vrtu rož« Bete hiše. Smehljata se kakor ženin in nevesta. na, braneč se sprejeti skupno naddržavno vodstvo, bo velika ideja Združene Evrope propadla in korist bo imela od tega le Sovjetska zveza. Amerika bo prisiljena temeljito spremeniti svoje zadržanje do Evrope in začeti povsem novo, danes še nepoznano politiko. Sklepi na sestanku v Bruslju bodo zato svetovnozgodovinskega pomena. Na ramendi Mendčs-Francea leži silna odgovornost. Tu se bo šele izkazalo, ali je to velik, pogumen in daljnoviden državnik. N njegovih rokah je usoda in bodoči razvoj evropskega človeštva. EVROPSKA VOJSKA IN TRST V današnji številki pišemo, da Francija prvotni načrt o skupni evropski vojski odklanja. Spremembe, ki jih predlaga, ogrožajo bistvo in temelje nameravane skupnosti. Politične posledice so vidne vsepovsod v Evropi: Togliatti in Nenni sta se pripravljala, da organizirata zaradi skupne evropske vojske proti Scelbi najodločnejši odpor v parlamentu in med množicami. Sedaj, ko ho treba o zadevi popolnoma na novo razpravljati, so Togliattijevi in Nennijevi načrti padli v vodo. Vprašanje skupne evropske vojske je postalo tako važno, da je tudi zanimanje za Trst stopilo v ozadje. Stampa pravi, da so razgovori o Trstu zastali in da se najbrž ne bodo zaključili tako hitro, kakor se je še pred kratkim pozdevalo. »PREIZKUSNI KAMEN ZA SVET« Indijski narodnjaki zahtevajo čedalje odločneje, naj Portugalci izpraznijo poslednja mesta in otoke, ki so jim ostali od nekdanjega gospostva nad Indijo. Portugalska vlada tega noče in čvrsto brani ogroženo oporišče Goa. »Popolnoma nepojmljivo je,« je na to odgovoril ministrski predsednik Indije, »da bi samo ped indijske zemlje mogla ostati pod tujo kolonialno oblastjo. Goa je preizkusni kamen za svet. Tu se bo izkazalo, ali previa« duje v svetu še stara imperialistična miselnost.« »Ni je sile,« je Nehru dodal, »ki bi mogla zadržati gibanja v vseh odvisnih in polodvisnih deželah, pod čigar pritiskom se lomijo verige tujega gospodstva.« Zlo dela hrup in dobro ostane skrito. Zato se zdi število nepoštenih večje kot število poštenih. - (Guochi) H’oj& ‘T’ezssàhiPéjis NABREŽINA Predzadnjo soboto so nenadoma zajeli plameni senik Jožefa Kukanje, po domače pri Tunjevih. Ker sv morali gasilci priti iz Trsta, je razumljivo, da niso mogli pravočasno u-staviti požara. Tako je zgorelo vse spravljeno seno skupaj s poslopjem. Sreča, da se ogenj ni razširil tudi na sosedne hiše. Škodo cenijv na pol milijona lir. SV. KRIŽ V petek in soboto so kriško obalo obiskali nenavadni tuni. Prišli so v velikem številu in razveselili naše ribiče, ki imajo v zadnjih letih le redkokdaj bogat lov. Tunov ni bilo pri nas že dve leti. Sedaj pa jih je bilo to-likv, da je morje kar zaživelo. ; Posebno v soboto je bil lov obilen, saj sc( ribiči potegnili na suho nad 1300 teh rib, težkih od 8 do 10 kg. Na trgu so jih prodajali po 400 lir kg. Za naše ribištvo, ki ga že več let tare huda kriza, je bil to nadvse vesel dogodek. Skoda, da ti »turisti« tako- redkokdaj obiščejo našo obalo. DEVIN V ponedeljek 16. t. m. je v dopoldanskih urah naše ljudi prevzemal strah. Zapirali so se v hiše in se izza oken ozirali proti nebu. Cez nekaj časa je nastalo neurje, ki ga red kvkdaj vidimo. Na morju je divjal strašen vihar; slišati je bilo, kako so se valovi z besnim tuljenjem razbijali ob skalali. Ne daleč od obale je bilo videti, kako se je dvigala peneča se voda v obliki stožca visoko proti nebu; bili so veliki morski vrtinci, ki s v se SPOŠTUJTE ZGODOVINO SVOJEGA NARODA Primorske novice od 13. avgusta 1954 poročajo, da je sklenil Okrajni ljudski odbor v Novi Gorici predlagati spremembo imen nekaterih krajev na Goriškem. V seznamu občin in vasi, katerim naj bi se spremenila imena, smo zapazili, da majhnim podeželskim oblastnikom zlasti ne ugajajo starodavna imena goriških krajev, ki pričajo o globokem verskem duhu slovenskega naroda, kakor Sv. Lucija in Sv. Križ na Vipavskem. Zato so Sv. Lucijo spremenili v Most na Soči, Sv. Križ hočejo' spremeniti v Vipavski križ. Predlog o spremembi imen utemeljujejo s tem, da imena ne ustrezajo »današnji družbeni nacionalni stvarnosti« in da prebivalci zato predlagajo spremembe. Mi pa vemo, da so imena krajev, ki imajo za seboj stoletja in stoletja zgodovine, vsakemu zdravemu Slovencu prirasla k srcu in da so za ljudstvo nekaj svetega; vsaka samovoljna sprememba pomeni hudo žalitev naših pradedov. Zastopniki uprave in vlade takih neumnosti ne smejo delati. Naj uporabljajo dragoceni čas za koristnejše ukrepe. Zlasti naj se izogibajo vsaki spremembi in novotariji, ki bi mogla žaliti versko čustvovanje ljudstva. jih ljudje močno prestrašili. Gorje, če bi se premaknili na kopno, n. pr. v vas. Pravijo, da so v bližini Tržiča vrtinci odkrili več hiš in prizadeli veliko škodo. Seveda ni šlo brez toče, ki pa naše vasi to pot ni oškodovala. Klestila je po Medjivasi in Štivanu in uničila predvsem vinske pridelke. PROSEK-DEVINŠČINA Cesta si je v nedeljo izbrala za svojo žrtev mladega Emila Rupla iz naše vasi. 23-letni mladenič se je z materjo udeležil praznika na Repentabru in se je okoli 6. ure popoldne sam vračal na motorju proti domu. Toda revež ni prišel daleč. Ni še prevozil kilometer, ko se je iz neznanih vzrokov zaletel ob cestni kamen, ga zrušil in nato trčil še ob enega. Motor je zletel na sredo ceste, ubogega E-mila pa je vrglo na desno. Pri padcu si je razbil lobanjo in mrtev obležal. Vest o nesreči se je kot blisk razširila po Repentabru in prišla tudi do Emilove matere. Takoj je pohitela k sinu, a nesrečna žena ga je lahko objela le mrtvega. Težko preizkušeni družini izrekamo toplo sožalje. ŠEMPOLAJ Zelo nas je razveselila vest, da bodo v kratkem začeli z deli na cesti iz naše vasi v Nabrežino. Cesto bodo asfaltirali. Tako bo konec z oblaki prahu, ki so se dvigali, če se je na cesti premaknilo kako vozilo. Odslej bomo gotovo videli pri nas' marsikaterega gosta, ki se je zaradi slabe poti naše vasi izogibal. Znano je, da je goriški kapitelj odprl pred nekaj tedni zakladnico cerkvenih dragocenosti: zlatih in diamantnih prstanov, izbranih obrednih oblačil, škofovskih palic in drugih zgodovinsko zanimivih predmetov. Doslej je bilo to dragoceno blago raztreseno, danes pa je zbrano v posebnem prostoru na galeriji. Goriška stolnica se s svojo zakladnico zares lahko postavi, saj je ena izmed najbogatejših v Evropi. Posebno je še bila naši stolnici naklonjena avstrijska cesarica Marija Terezija, ki jo je bogato obdarovala. Zakladnico si lahko vsak ogleda, in sicer dopoldne od 10. do 12. in popoldne od 16. do 18. ure. Vstopnina znaša 100 lir. Slovensko javnost smo pa tudi dolžni obvestiti, da je cerkvena uprava zagrešila proti slovenskim vernikom težko krivico in hudo žalitev. Na razglasni deski in na cerkvenih vratih je dala pribiti dva okvira, v katerih poziva ljudi, naj si ogledajo stolniško zakladnico. Poziv je natiskan v italijanščini, francoščini, nemščini in angleščini. Svoje slovenske vernike, ki jih je v sami Gorici okoli 10.000, pa je cerkvena uprava popolnoma in hote prezrla. To je žalitev slovenskega jezika in zato tu dii žalitev celokupnega slovenskega naroda. In ne samo to! Nespoštovanje drugih katoliških narodov in njihovih jezikov je tudi žalitev sv. očeta, ki je in mora biti nepristranski poglavar vseh katoliških ljudstev. Žalitev našega jezika je obenem izdajstvo Kristusa samega in njegove božje versko-moralne kulturne dediščine, je izdajstvo duha pravega krščanstva. Kdo je odgovoren za grdo žalitev našega jezika? Ali morda nadškof msgr. Ambrosi ali goriški kapitelj, ali stolniški dekan, ali stolniški župnik msgr. V elei? Mi tega ne moremo ugotoviti. Naj se glede krivde lepo med seboj pomenijo. Mi smo hudo krivico le ugotovili in proti njej dvigamo svoj odločni : obtožujemo! IZ TRŽIČA Zopet bomo imeli delo, saj je država Pakistan naročila pri naši tovarni »Finmecca-niea« kar 2500 vagonov. Ker je naše županstvo na zadnji seji sklenilo povišati trošarino za najbolj nujne življenjske potrebščine, smo tega dela in zaslužka še toliko bolj veseli. Na dan sv. Roka so bili pri nas strašni vrtinci vetra, ki so povzročili ogromno škodo. Vihar je odnašal strehe in ruval drevesa. Takega uničevanja niti najstarejši med nami ne pomnijo. IZ ŠTANDREŽA Dne 31. julija je praznoval naš rojak g. Filej Josip 35-letnico svojega zvestega in u-spešnega službovanja pri goriški občini. Pri njej služi od leta 1927, prej pa je bil osem let občinski tajnik rodne občine Štandrež. Gospod Filej je na dan obletnice uradnikom svojega oddelka priredil skromno zakusko. Njegovi kolegi so bili prijetno izne- nadeni, ker je bil to dokaz prisrčnih odnosov med slavljencem in njimi. Zato so tudi oni njega iznenadili in mu poklonili v spomin lepo darilo. Čudimo pa se, da je županstvo popolnoma prezrlo jubilej enega svojih najstarejših u-radnikov. Ali je morda hotelo s tem izraziti, da je g. Filej Slovenec ? . G. Filej naj se zaradi tega nikar preveč ne žalosti, ker so mu Slovenci toliko bolj hvaležni za veliko uslug in dobrot, ki jim jih je storil v teku svojega dolgega službovanja. V imenu slovenske javnosti izrekamo slavljencu iskrene čestitke. IZ SOVODENJ Zelo smo ponosni, da je v tekmi za olep-šanje železniških postaj dobila postaja Ru-bije-Sv. Mihael prvo nagrado. Zato zasluži rubijski postajenačelnik vso pohvalo, saj ni bilo lahko napraviti iz puste postaje prijetno čakalnico za potnike. Mož je pač moral imeti veliko potrpljenja in veliko ljubezen do rož in nagnjenja do lepote. ROMANJE NA BARBANO Romanje slovenskih vernikov goriške nadškofije (goriški in, tržaški del) na Barbano je bilo, kot smo v našem listu naznanili, v sredo dne 11. avgusta. Kljub delavniku je bilo skoraj 700 romarjev (žal premalo duševnih delavcev), ki so bili jako zadovoljni. Domov grede smo si ogledali starodavno, Mariji Vnebovzeti posvečeno cerkev — baziliko v Ogleju. Dr. Klinec iz Gorice nam je kot ve-ščak poljudno pojasnil zgodovino in pomen oglejskega svetišča za naše kraje in našo vero. Marsikdo ni vedel, da imamo v škofiji takšne znamenitosti. Mogočno in ganljivo je odmevala naša pesem v tem božjem hramu. Romanje nam bo ostalo v lepem spominu. =il o f 9!'ti iz ^potòlie- SLOVENSKI KATOLIKI OBTOŽUJEMO = Mož, ki ni kotel qmo'iili Dobiti mere je bila zelo lahka stvar. Nihče ni obračal pozornosti na bebca, ki je stal na bregu — moleč ribiško palico v vodo. Jurij je natančno poznal dolžino svoje palice. Z njo je meril popolnoma zanesljivo. Župnik je vsakih nekaj dni poslal po radiu v London dolžino in širino novega mostu. V zraku je ležalo kakor pričakovanje novih dogodkov. V vasi je bilo čedalje mar.j Nemcev in, kar jih je ostalo, se niso več tako šopirili po cestah kakor doslej. Gestapovska policija pa je sploh izginila iz vasi. Ljudje so se spet šalili, se zbirali v gručah in se pomenkovali. Vsi so dihali laže. Končo je napočil nepozabni dan, ko se je razširila po vsej Evropi vest, da so se zavezniki izkrcali. Ob mraku ni bilo več nobenega Nemca v vasi. Gospodar Lavelle je privlekel na dan steklenico konjaka znamke Napoleon, kmet Thibaut je prihitel v garažo s steklenico šampanjca, ki ga je hranil vso vojno. Nekdo je začel peti narodno himno »marseljezo« in kmetje, vračajoč ss s poti, so se pridružili zboru. Naenkrat so zadoneli cerkveni zvonovi. Med slovesnim bučanjem se je podala vsa vas v cerkvico sv. Petra, kjer je župnik Gauraud imel kratko zahvalno službo božjo. Cez njegova lica so tekle solze. »Vi poznate nor-mandski pregovor,« je dejal, »ki se glasi: Ne nehaj z delom, dokler ni pšenica na kašč-’. Naši zavezniki so se izkrcali na obalah, loda mi smo še zmerom zasedena zemlja. Če se Nemci vrnejo, ne kažite jim svoje sreče, ne jezite jih. Naša naloga je sedaj, da čakamo in molimo.« LETALO GA JE ODNESLO Ko so se prikazale v vasi prve angleške izvidnice, je pogled na prijazne ohraze vplival blažilno kakor spomladanski dež. Juriju je bilo zaukazano, da tudi zavezniškemu vojaštvu ne sme odkriti svoje prave osebnosti. Še naprej je torej vztrajal v vlogi bebca Petra Touclietta, ki je postal njegova druga narava. Večkrat je bil tako truden, Ja je le s težavo mislil na to, da je Jurij Du Pre. Dan je prebil sedeč izvečine na soncu pred garažo. Angleži in Francozi so se smehljaje ozirali na bebca, ki jim je vračal smehljaj z o d orlimi usti in s postrani sklonjeno glavo. Prvega julija ga je doseglo nujno povelje. Zaukazano mu je bilo, naj gre k nekemu skednju 4 kilometre zunaj vasi in čaka tam nadaljnjih navodil. Po treh dueli čakanja se je ponoči priplazil v skedenj gospodar Tibaut. »Pojdi z menoj, Peter!« — je dejal. Privedel ie Jurija v sredo- velikeaa polja. »Ostani tukai!« — je rekel in izginil. Po nekaj minutah je tišino presekalo bruente zrakoplova. Jurij je opazil na nchu srptL.kaiočo se Inč. nato se je prikazalo malo let-lo. ki ie krožilo nad njegovo glavo in pristalo sredi polja. Jurij se je v teku približal zrakoplovu. Odprla so se vrata, iz katerih je pomolil lice mlad letalec v angleški uniformi. Ste-mil je roko k Juriju, ga potegnil na sedež in odfrčal z njim v neznano smer. SPET V ANGLIJI Dve uri kasneje je Jurij pristal na tleh Anglije. Uro zatem je bil v Londonu v hotelu Savoy, kjer ga jc najprej pregledal zdravnik. »Na vašem telesu bomo morali marsikaj popraviti!« je dejal Juriju. »Za sedaj vam dam nekaj, da se prespite. Po 8 urah spanca bomo nadaljevali.« Ko se je prebudil, so pristopili trije višji častniki, ga prisrčno pozdravili in se mu toplo zahvalili za vse, kar je bil naredil. »Vaša žena je zdrava!« je rekel kanadski rojak Juriju. »Na nekaj njenih pisem smo odgovorili v vašem imenu.« Spraševali so ga več ur. Odgovarjal jim jc previdno in obotavljajoče. Večkrat je nehote odgovarjal v francoščini in ponavljal : »Jaz ne vem nič! Jaz ne vem nič ! « Osebnost Petra Foucheta je bila še prečvr-sto v njem ukoreninjena. »Pomirite se ! « mu je prigovarjal zdravnik. »Vi ste še trudni in preveč zbegani.« Jurij se je zalotil, kako binglja neprestano z rokami. Saj je tako delal skozi leta in siterò ni mogel drugače. Trudil se je, da bi držal roke mirno, da hi gledal na častniki s pokojnimi očmi Jurija Du Preja, da tii čeljust ne visela več po strani in bi mu iz not ne šla vedno slina, a to je bil zanj strašen napor. Dva dni so ga pustili na miru, da počiva, in se spet vrnili in nadaljevali izpraševanje. NA OPERACIJSKI MIZI Nato so g'a prepeljali v malo, prijazno bolnico angleških letalcev v bližin' mesteca jVL-.i-denliead. Odstraniti so morali veliko množino tkiva, ki mu ga je ožgala žveplena kislina, in nadomestili z novo kožo. Zdravniki za ustne GOSPA KLARA V GOSTILNI Gospo Klaro že poznamo. Nihče od nas več ne dvomi, da je »fina« gospa. Oblečena je po zadnji modi in je sploh v vseli ozirih sodobna dama. Z gospodinjstvom se ne ukvarja posebno rada, zato hodi s hčerkama večerjat v gostilno. Tako so nekega dne po- prijetnem kopanju odšle v znano gostilno. Ker so bile vse mize zasedene, so brez besed prisedle k mizi, kjer so sedeli trije gospodje. Gospa Klara je vzela iz torbice glavnik in zrcalce in si popravila svojo lepo frizuro. Isto sta napravili tudi njeni hčerki. Medtem pa so na vse grlo klicale prezaposlenega natakarja. Ves upehan je pritekel k mizi in se opravičeval. Našteval je razna pripravljena jedila, a gospa Klara se ni mogla odločiti ne za to ne za ono. Po daljšem posvetovanju z nestrpnim natakarjem so- naročile juho, telečjo pečenko in prikuho. Skrbno so si ogledale vse prisotne goste in tudi pokritizirale tega in onega. Niso se pa zavedale, da so prav one vzbujale naj večjo pozornvst. Pričele so z juho. Najprej so jo povohale, kakor se spodobi, nato pa pričele srebati in pihati v vsako žlico vroče tekočine. Gospa Klara je pri tem sopla ko kovaški meh. Ker ■i je med napornim delom postalo vroče, si '"e pričela s prtičem brisati pot z obraza. Za-kai pa ne, saj so prav tako uporabljali prtiček tudi prisotni gospodje. I bolezni so mu izr ul i vse gornje zobovje. Spodnji dlesni in kosti je bila vrela voda hude/ prizadela. Nastalo je vnetje, ki je le polago ma nazadovalo. Nato so odstranili zmečkani hrustanec in zlomljene koščice iz nosa. Poskusili so tu ii očistiti in izlečiti Jurijev goltanec in njegova dihala. Opozorili so ga pa, da se bo mo: J po nekaj mesecih podvreči novi operaciji, ako hoče popolnoma ozdraveti. Med operacijami je sedel poleg Jurij i zdravnik za duševne bolezni. Psihiater um je prigovarjal, naj pove, kaj se godi v njegovi duši. »Duševno sem čvrst kakor vedno!« je odvrnil Jurij. »Seveda!« je pripomnil izkušeni zdravnik, ki je edini opazil v Jurijevem glasu bolestno razdraženost. »Vse, kar morate sedaj narediti,« je dodal, »je naslednje: pozabiti morate, da ste Peter Fouchette, in si držati pred očmi, da ste zopet Jurij Du Pre. Iz polovice vaših besed bi človek sklepal,« je dodal, »da. ste še vedno Peter Fouchette. »Kaj res govorim kakor Peter Fouchette!''« se je spraševal Jurij. »In zakaj ne bi?« Na Petra Fouchetta je mislil kakor na dragega prijatelja. Gestapovci so naredili vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi padel iz Petrove vloge, a se jim ni posrečilo. »Da ni bilo Petra Fouchetta,« je zaključil, »bi jaz ne bil danes živ!« (Nadaljevanje prihodnjič) Ne bodi maščevalen in zamerljiv proti sinovom svojega ljudstva (3 Moj 19, 18) KOTIČEK Se več opravila so imele dame s slastno pečenko in z okusno prikuho. Angleški način ravnanja s priborom je gospa Klara že davno opustila, če ga je sploh kdaj znala. Z desnico je krčevito objela vilice, levico1 pa je trpinčila z nožem. Vse meso je najprej razrezala na drobne koščke in ga dala na prikuho. Iz košarice je vzela košček kruha, seveda šele potem, ko je vsega pretipala. V usta je nosila jed z vilicami in z nožem, kakor je pač naneslo, vmes pa cmokala, da jo je bilo veselje poslušati. Podobno sta jedli tudi hčerki. To je bilo ropotanja in zabave pri mizi! Nazadnje je gospa Klara prijela z golimi rokami kost in jv primemo oglodala. Se enkrat si je s prtičem obrisala potno čelo in mastna usta in večerja je bila končana. O tem, koliko so dame popile in kako so polile prt, pa raje molčim. Sicer se pa tudi ne spodobi, da bi prav vse izdal, kar sem videl. Samo to naj še povem, da so si po jedi dame temeljito očistile zobe, zobotrebce pa za spomin dele v torbico. Kakor so prišle, tako sv odšle. Nikogar niso pozdravile, ampak so ponosno stopale iz gostilne, češ, takih imenitnih gostov ne vidijo vsak dan. Sami presodite, ali je bilo obnašanje gospe Klare in njenih hčerk v gostilni pravilno ali ne. J£aii£ilhlici/ ci&ifoiu - Ijz'siffiUra \šh*witiln ČEDAD Veliko začudenje je vzbudila vest, da je vlada imenovala grmskeg'a župana g. Pavletiča za viteza oz. kavalirja. Mož se sicer dobro razume na kmetijska dela, toda drugih zaslug nima, če izvzamemo to, da zna pohlevno ubogali podjetnega občinskega tajnika. Pred nedavnim je bila pri Klodiču radijska skupina, da bi posnela na trak razne pesmi. Ljudje so morali peti le furlanske popevke. Župan Pavletič je prebral kratko razpravo o zgodovini grmske občine, kjer je dokazoval, da je vse naše prebivalstvo italijanskega pokolenja. Zgodilo se pa je, da se mu je med branjem spotaknilo in ni mogel nadaljevati. Začel je stokati, toda ni šlo naprej na noben način. Končno' se je opogumil, jezno pogledal okrog sebe in zarenčal v dom i-čem jeziku na blizu stoječega tajnika : »Hudič! Kako si zapisu, da se ne more brat?.( Na mah je torej izginilo vse italijanstvo. TRINKO JIM ŠE NE DA MIRU V čedadski kavarni nam je prijatelj pokazal list »Tribuna libera dei socialisti democratici friulani«. Na drugi strani smo brali: »Lo scandalo- di una manifestazione titina«. Da bi dokazali, da je bil pog'reb pok. Trinka žalitev teh »italianissime valli«, so ponatisnili letak, v katerem so ljudstvo hujskali proti domači duhovščini, češ da je organizirala in se udeležila »pogrebnega škandala«. O letaku smo že govorili. Sedaj že težko pričakujemo, kdaj bomo v »Messaggera« brali protest »sindakov« (županov) proti trčmun-,‘kemu »škandalu«. Govorijo, da že nosijo orotest od župana do župana, da ga podpišejo! I DREKA Naša občina je majhna ; z vsemi vasicami šteje le 1250 duš. Poleg tega je zelo revna, čeprav ima tri mlekarne. Mleka imamo pa le od 4 do 500 kg dnevno, zato so dohodki majhni, stroški pa veliki. Tu pa tam prodamo še kako živino in to je vse. Še krompirja ne pridelamo dovolj za prehrano. Naši ljudje se morajo seliti. V inozemstvu jih je sedaj približno 270, in sicer nad 150 v Belgiji, 20 v Kanadi, 40 s. Švici, v Londonu je kakih 15 deklet, ostali so raztreseni po- vsem svetu. Za veliki šmaren, 15. avgusta, so nas- mnogi izseljenci obiskali. Domačini so bili zelo zadovoljni, da so videli svojce, ki morajo v tujini trdo- delati, da preživijo svoje družine. Že dolgo- nam obljubljajo, da bodo zgradili cesto iz vasi Trinko v Trašnje; z delom pa niso še začeli. Vlada bi morala videti siromaštvo ljudstva. Ali naj se res vse izseli ? V Pačjuku so odprli nov poštni urad, ki je bil zelo potreben. Pri šentlenartskem lira du so namestili še enega pismonošo. Seveda so novi uslužbenci iz Furlanije, medtem ko si domačini morajo poiskati kruha v Belgijskih rovih! NOVO NASILJE V BENEŠKI SLOVENIJI V zadnji številki smo poročali o brezobzir. nem ravnanju financarjev z državljani slovenske krvi v Matajurju. Danes moramo na žalost poročati o novem nasilju nad beneškimi Slovenci v Topolovem, ki so ga zopet za-i grešili f mancar ji. Žrtve nasilja so mladi ljudje, le eden izmed nesrečnikov je star 40 let. Ker se je tudi ta primer zgodil na veseli zabavi, smemo trditi, da bi se to ne moglo zgoditi, če bi imeli državni organi le malo uvidevnosti. Imamo vtis, da gre za premišljeno preganjanje našega življa. C as je že, da napravi ministrski predsednik in notranji! minister Scelba red in preganjanje v kali zatre. Vsako narodno preganjanje je rodilo vedno težke posledice! ŠEMPETER SLCVENOV Zelo nas zanima, kdo bo novi dekan. Čeprav tega ne vemo, sumimo, da ga v Vidmu že poznajo, kljub temu da so za 24. avgust razpisali izpite za to mesto. Med prijavljenci je baje tudi nekaj slovenskih duhovnikov. Poleg strogo versko-cerkvenih vprašanj bi moral biti glavni predmet izpita jeziik ljudstva ob Nadiži! - Žabnice Vsem tistim, ki se zanimajo za petje in glasbo, sporočamo, da bodo- naše nove orgle, ki nas bodo stale preko tri milijone lir, prvi j slovesno zapele na žabniški »žegen«, t. j. 29. t. m. Upajmo, da ne pride kaj vmes in da nam tudi vreme, ki se je končno najbrž ustalilo, ne bo nagajalo. Saj je najvišje vrhove že pokril sneg in je temperatura občutno padla. UKVE Cerkvena ura, ki je po zaslugi našega cerkovnika vedno dobro tekla, stoji že dalj časa. Ne vemo, kje tiči vzrok. Zdi se nam pa, da se občinska uprava premalo briga za «k-ljansko uro, medtem ko so kupili za Nabor-jet, kjer je sedež občine, kar električno cerkveno uro, ki je stala okoli tri četrt mili j )-na, čeprav je Nabor j et brezpomembno pri -metno in gospodarsko središče. To je spoznala preteklo pomlad tudi železniška unr t-va, ko je ukinila na tamkajšnji postaji kar dva osebna vlaka. Zgleda, da bi morali Uk-Ijani prednjačiti samo pri plačevanju davkov. Spomini iz starega Trsta ZADNJI DNEVI VESELJA Po teh sprejemih je sledil zadnji del cesarju na čast prirejenih veselic in tudi — hinavskega navdušenja. Predzadnji dan je mesto priredilo veliko regato na morju. Z okrašenih ladij so grmele bombarde. Vmes se je pa zibala cesarska galeja, vsa prekrita z dama stom; g posebne kristalne verande je Leopold smehljaje se užival lepi prizor. Toda veličanstvo se je baje kmalu utrudilo na zibajočih se valovih in je krenilo v pristan in k večerji. Sprevod po morju se je pa še nadaljeval. Posebno lepo je bilo zvečer, ker so bile vse ladje razsvetljene in so spuščali u-metne ognje. Nekaj lepega sta bila dva velika simbolična kipa, ki sta predstavljala kalna morju bajeslovna heroja Ilerkula in A-tlanta, ki držita na plečih zemeljsko oblo. Zvečer sta zažarela v stoterih umetnih lučkah. Cesar je z dopadenjem gledal skozi okna škofijske palače ta lepi nočni prizor. Prišel je zadnji, osmi dan Leopoldovega bivanja v Trstu. Že zgodaj zjutraj sc je meščanstvo z zastopniki zbralo pri mestnih vratih Riborgo, koder je cesar s spremstvom odhajal proti Lipici. Pri vratih so bili zadnji pozdravi. »Tu so,« tako končuje kronika, »v be=edab in solzah, ki so branile «lasu na dan, globoko pozdravili vzvišeno veHčanstvo, katero je bilo s tem tako zadovoljno, da je da- lo vsem, tudi,najnižjim, roko v poljub.« Tako je končal ta cesarski obisk, o katerem so si še dolga leta potem pravili in tudi knjige o njem tiskali. XIII Z veselicami in razkazovapjem svojega vc-ličast. a so hoteli Habsburžani in Benečani spraviti Trst podse. Ve se pa, da, kdor gospodarsko pomaga in da svoboščine, tja se ljudje nagnejo. Na prazne besede ljudje niso dali že takrat nič, še manj pa danes. Zatorej so habsburški vladarji začeli Trst ekonomsko dvigati; seveda ne iz strašanske ljubezni do- lepih tržaških »mul«, pač pa v splošnem duhu tedanje prosvetljensko-abso-lulistične dobe, da je treba podložniku gospodarsko pomagati, pa boš iztisnil iz njega več davkov. Nauk je prav živinsko-dohtar-ski: več otave kravi, več mleka v golidi! VINOGRAD. SOLINE ~ TEBE REDE! Naš prvi pesnik Vodnik jo- je zaokrožil, da ruda, kupčija redi slovensko zemljo. O Trstu in njegovi okolici je pa treba reči, da so temelji njegovega gospodarstva do Karla VI. in Marije Terezije: vino, olje in sol. Slišali ste že, kako so za čas« neprestanih vojn rezali trte in oljke. S to lumparijo so hoteli zadeti nasprotnika v živo. Drugi poglavitni vir dohodkov je pa bila sol, ki so jo tovorili v severne kraje. Še danes so ob istrski obali soline. V starih časih so jih tržaški meščani imeli kar okoli mesta. Največje so- bile v Ž a vij ah. Zaradi njih je večkrat tekla kri z Benečani. Večje soline so se raztezale tudi tam, kjer je danes Tergesteo in gledališče. So-1 so pridobivali iz morja tudi ob ulici V il-dirivo. Vsi ti okraji, kjer se je v poznejših stoletjih razvilo novo mesto, so- dobili ime »Borgo delle Saline«. Cesarski odloki so podpirali tržaške solarne in ovirali tranzit ali prehod iz istrsko-benečanskih solin. Se š3 spominjate bojev ob »prekleti cesti« za prosto pot soli? Eno je pa čudno, da se namreč v Trstu ni razvilo svilarstvo kol v drugih južnih mestih. Iz starih mestnih »statutov« zvemo, Ja so v okolici rasile tudi murve. Gojiti svil ode in presti svilo pa je bilo- od 14. stoletja dalje prepovedano. Najbrž zato, da se ne bi razpaslo razkošje. Pa saj veste, da, kar je prepovedano, najbolj miče. V starih dokumentih beremo, da so v 15. stoletju prodajali v Trstu en brač svilne tkanine po štiri dukate. To je silno drago! Pravijo-, da so bogati Tržačani kljub temu imeli iz svile celo »linti-melle« (iz linteum -— platno ; »čisti« tržaški Slovenci pravijo še danes prevleki vzglavja »intimella«). Torej svilarstvo, ki bi bilo lahko postalo četrti temelj mestnega ffosnodar-stva, se ni Smelo razviti. Šele leta 1736 je cesar Karl VI. izdal dovoljenje, da je neki Vid (Nadaljevanje v prihodnji številki) JZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Slovenska hnjiga na svetovni knjižni polici Bistveni del kulture kakega naroda je njegove slovstvo. Po njem najprej sami duhovno rastemo, po njem pa tudi tujci spoznavajo nas, našo zemljo in preteklost. Kdor pozna slovensko slovstvo, ve, da ni revno. Prav nasprotno. S PREŠERNOM se pravzaprav pričenja; njegova pesem stoji m početku. V času največjega narodnega zatiranja je oznanjal evangelij svobode : »Da rojak prost bc vsak, ne vrag, le sosed bo mejak !« Za Prešernom je šel SIMON JENKO, pevec naše narodne himne in mnogih drugih narodobudnih pesmi, med njimi one tako priljubljene »Buči, buči, morje Adrijansko«. Potem je prekvasilo slovenski narod dele treh velikanov: LEVSTIKA, STRITARJA in JURČIČA. Iz njih, zlasti iz Stritarja, je pognala pesem Goriškega slavčka, GREGORČIČA, na Štajerskem pa našega največjega epika AŠKERCA. Ob prelomu stoletja imamo nato štiriperesno deteljico MURNA, KETTEJA, ŽUPANČIČA in CANKARJA, ki so dvignili slovensko besedo najviše zf Prešernom. In končno je treba v isto vrsto prvih pevcev uvrstiti še našega SREČKA KOSOVELA. To je nekaj imen, res izbranih, ki so v naši slovstveni zgodovini velika in pomembna, stebri, nr katerih sloni naše sedanje narodno življenje. Josip Jurčič, dramatik in prvi slovenski romanopisec KAJ PA OD TEGA POZNAJO TUJCI? Lahko rečemo, da so izven mej naše domovine prodrla že vsa navedena imena. Pa ne morda le v literarnih pregledih našteta, ampak skupaj s prevodi njihovih del. Prešerna in Cankarja, ki sta osrednji osebnosti našega slovstva, poznajo na pr. Italijani, Nemci, Francozi, Španci, Angleži, da ne govorimo o slovanskih narodih, ki razvoj našega slovstva z zanimanjem spremljajo že več desetletij. A pesem je pač pesem, ki je najboljši prevar j alee v vsej lepoti izvirnika ne more presaditi v tuj jezik. In tudi Cankarjeva proza je pesem, ki poje samo ali vsaj najbolj le slovenski ; zato je enako s Prešernovo, pesmijo do neke mere neprevedljiva. To se pravi : tujcu ne bo nikdar nudila tiste lepote, ki jo prinaša nam; zato ni pričakovati, da bi Prešernova ali Cankarjeva dela. osvajala svet. ki bol v nedeljo, dne 22. avgusta, ob 16. uri na Opčinah na vrtu sredi vasi (na nekdanjem tramvajskem zemljišču). Na taboru bo nastopilo več PEVSKIH ZBOROV in pevskih skupin: goriški pevski zbor pod vodstvom prof. Fileja, mešani pevski zbor iz Rupe pod vodstvom Nika Pavletiča, Mačkovi j anski pevski zbor pod vodstvom Dušana Jakomina, Rojan-ski »Metuljček« s spremljavo harmonike prof. Marija Sancina, baritonist prof. Marijan Kos. PESNIKI s Koroške, Goriške in s Tržaškega bo- CUDNE SO USODE. SLOVSTVENIH DEL Res, čudne so usode slovstvenih del. Prav to poletje poteka 90 let, odkar je izšel literarni prvenec Josipa Jurčiča »Jurij Konjak, slovenski janičar«, zgodba o slovenskem dečku, ki ga na Turškem vzgoje v janičarja, da pride čez leta z vojsko nad rodne kraje, a tu najde očeta in dem. Bilo je leta 1864, ko je Mohorjeva, družba izdala v Slovenskih večernicah to prvo daljšo povest sedmošolca Jurčiča, ki je tedaj sedel še v šolskih klopeh. Jurčič si je zgodbo izmislil sam, podprle pa so mu jo dedove pripovedke o turških napadih, zgodovina bližnjega stiškega samostana in Valvazorjeva zgodovina. Postavil jo je v domače okolje, jo napolnil z živimi ljudmi in pristno ljudsko govorico. Jurčičeva, povest res ni dograjena, njeni značaji niso dodelani in ima sploh značilne hibe literarnega prvenca. Ima pa druge prednosti, zaradi katerih j( delo še danes živo. Nenavaden uspeh je doživel »Jurij Kozjak« že prav ob izidu. Vsa Dolenjska je govorila tedaj c bratih Petru in Marku Kozjaku, ugrabljenem ir Turkom prodanem Juriju, o ciganu Samolu, Turkih in junaških branilcih stiškega samostana. O župniku Hinku v Stični pravijo, da je kar tri nedelje zapovrstjo pri krščanskem nauku pridigal samo o tej povesti, ljudje iz vse okolice pa so vreli v cerkev in se trgali za knjigo. »JURIJ KOZJAK« V 13 JEZIKIH Ce s stališča naše slovstvene zgodovine danes presojamo to povest, moramo priznati, da »Jurij Kozjak« kot Jurčičev prvenec pomeni sicer dcbei Pred kratkim je izšla v Trstu knjiga dr. Jakoba Ukmarja Zadnja večerja, v kateri je zbral 20 svojih pomembnih govorov, v drugem delu pa osvetlil vrsto versko-moralnih vprašanj, med njimi ludi taka, ki so zelo aktualna za naše čase in razmere. Oceno knjige bomo objavili pozneje. CERKEV IN NARODNA ENAKOPRAVNOST »Nobenega« — piše dr. Ukmar — »ne smemo izključiti iz krščanske ljubezni, niti človeka, drugega jezika ali naroda. Veliko so zagrešili in veliko gre-še tako imenovani katoliški kristjani, ki skušajo oropati sodržavljane drugega jezika tudi najbolj naravnih pravic do udejstvovanja in razvoja v lastnem jeziku in v lastni kulturi. Nekateri so v svoji strasti in zaslepljenosti zašli tako daleč, da niso drugorodcem privoščili ne javne molitve, ne božje besede, ne svetih zakramentov, če se ne odpovedo svojemu jeziku in se ne »asimilirajo« (prilagodijo) jeziku vladajočega naroda. Koliko je Kristusova Cerkev izgubila na svojem ugledu, se ne da dopovedati. Saj so mnogi tiste nacionalistične zablode istovetili z naukom in navodili cerkvenih oblasti.« »Ce socialne krivice« — nadaljuje dr. Ukmar — »povzročajo huda trenja v državi in nevarne napetosti med narodi in državami, tiči gotovo nič manjša nevarnost krvavih obračunov prav v krivicah, ki se gode narodnim manjšinam. Da se take krivice dogajajo med krščanskimi narodi in da kažejo včasih ljudje drugačnega svetovnega nazora več smisla za pravično sožitje različnih narodov nego tako imenovani krščanski politiki, je to za nas seveda še toliko večja, sramota. Zato pa, kakor je najvišja cerkvena oblast v zamotanih socialnih problemih spregovorila odločilno besedo v velikih socialnih okrožnicah, tako pričakujemo od da brali iz ovojih del. BESEDO ROJAKOM bo spregovoril priljubljeni govornik mons. dr. Jakob Ukmar. Domovinsko dramatsko sliko »DOMOVINA-MA-TI«« pa bodo izvajali fantje in dekleta iz Doline. Sodeluje dekliški pevski zbor s Skednja in prof. Manj Sancin s Harmoniko. Po kulturnem programu je na vrsti družabni del v senci kostanjev pri dobri kapljici in prigrizku, ob pesmi in glasbi. Vstopnice dobite v predprodaji v trgovini Lupša I in na Opčinah v nedeljo ves dan. I literarni začetek dvajsetletnega fanta brez več-jih razgledov, da, pa te povesti še daleč ni mogoče imeti za najboljše, kar je dal kasneje Jurčič zlasti pa ne, s čimer se danes ponaša slovenski slovstvo. In vendar je »Jurij Kozjak« delo, ki g: iz našega slovstva svet najbolj pozna. Imamo g: prevedenega že v 13 jezikih, po vsem svetu. Najpre. je leta 1936 izšel v francoščini, pred desolimi let v hrvaščini, nato pa, kar po vrsti v italijanščini španščini, nemščini, litvanščini, kitajščini, japonščini, nizozemščini, češčini, madžarščini in lanske leto v Kanadi tudi v angleščini. Glavno zasluge za to svetovno popularizacijo Jurčičeve povesti ima dr. Ferdinad Kolednik, slovenski duhovnik, prav misijonar slovenske misli po vseh svetovnih kontinentih. KAJ VIDI SVET V »JURIJU KOZJAKU«? Dr. Koledniku velja »Jurij Kozjak« za eno najznačilnejših slovenskih slovestvenih del, ki je v njem izraženih dvoje zgodovinskih dejstev : glo- boka slovenska vernost in poslanstvo, ki ga je v stoletjih turških napadov opravljal naš narod kot predstraža krščanskega sveta. To dvoje po njegovem mnenju — ne glede na umetniško dovršenost — najlepše predstavlja slovenski narod v svetu. In res mora imeti za tujca dokajšen čar in romantiko dramatična zgodba o janičarju, ki jo Kolednik vedno znova opremlja z literamo-zgodo-vinskimi uvodi, v katerih podčrtuje zgodovinski pomen trpljenja slovenskega ljudstva na svoj: zemlji v stoletjih najtrše borbe med krščanstvom in mohamedanstvom. In tudi če bi se zdelo tako Koledrikovo gledanje ozko in nepravično ostalemu slovenskemu slov stvu, moramo priznati, da s tem svojim popularizacij skim poslanstvom opravlja izredno pomembne delo. že samo dejstvo, da je v tem kratkem desetletju po vojni prevedel Jurčičevo povest v več kc 10 svetovnih jezikov, pomeni dragocen prispevek k razširitvi in poglobitvi vsega, kar svet že ve c nas in naši preteklosti. I. S iste strani odrešilno besedo proti sramotnemu narodnemu in jezikovnemu preganjanju in zatiranju. Ce bo taka beseda izšla in če jo bodo krščanski narodi vsaj toliko upoštevali, kakor so upoštevali okrožnici Rerum novarum in Quadragesimo anno, bo to ublažilo mednarodne napetosti in veliko pripomoglo do bolj trajnega miru.« Zelo dobro bi bilo, da bi te besede msgr. dr.ja Ukmarja prečitali in vestno premislili tudi voditelji Italijanske krščanske demokracije, posebno pa še oni njihovi, ljudje, ki so odgovorni za usodo naših bratov v Beneški Sloveniji. NALOGE KRŠČANSKIH POLITIKOV »Rekel sem,« poudarja dr. Ukmar, »da ne smemo iz krščanske ljubezni izključiti niti človeka drugačne politične usmerjenosti. Taki smo pač ljudje, da ima vsaka glava svojo pamet, ki je včasih tudi nespamet. Kdo naj spravi ljudi na isto miselnost? Se v največjih in najvažnejših vprašanjih, kakor so verske in moralne zadeve, od katerih je odvisen naš časni in večni blagor, še v teh rečeh gremo narazen. Kaj šele v politiki !« »Zdrava politika meri na javni blagor države (polis) in naroda. Vsi politični ljudje bi morali delati izključno na to, da bo vladal v državi pravi red in mir ter da se z moralnim življenjem, s socialno pravico ter s pravo znanostjo dvigne kultura in splošno blagostanje državljanov. Pa vzemimo, da bi bili vsi politiki res pošteno usmerjeni na javni blagor, bi se vendar ne strinjali med seboj, ko gre za vprašanje, po kateri poti naj se doseže javni blagor v tej ali oni zadevi. Zakaj bi se ne strinjali? že zato ne, ker so različnega svetovnega naziranja. Eni n. pr. so za versko vzgojo mladine, drugi za laične ali brezverske šole; eni za pravo prostost Cerkve, drugi za usužnjeno Cerkev pod državno kontrolo ; eni za osebno lastninsko pravico, drugi za kolektivno državno gospodarstvo.« »Samo po sebi umevno, da krščanski politik, če je res tak, ne more sodelovati s političnimi strujami, ki so protikrščansko usmerjene. Vendar bo tudi v tem primeru velevala krščanska ljubezen, da ne sovraži in s stvarnimi dokazi pobija zmote in kar le možno prizanaša ljudem, ki so v zmoti. Možno je tudi, da se politični voditelji teh tako nasprotnih struj v kakem posameznem primeru in iz tehtnih razlogov dogovore za skupen nastop v kaki važni zadevi. Tak sporazum ali kompromis mora biti jasno opredeljen, da lahko vsi vidijo, da ne gre za načelno popuščanje, ampak samo za tokratno skupno glasovanje v važni zadevi, ki bi sicer propadla.« SLOVENSKA PROSVETA V TRSTU vabi na SLOVENSKI TABOR Iz najnovejše knjige msgr. Jakoba Ukmarja GOSPODARSTVO ZRAČITE HLEVE' Kaj hi rekel, če bi te kdo za ves dan zaprl v smrdljiv hlev? In če hi ostal zaprt v takem hlevu dneve, tedne in mesece ? Gotovo bi izginila zdrava rdečica s tvojih lic, postal bi jetičen in ne bi bil za nobeno delo. Ali ni tudi živina živo bitje, ki potrebuje kot človek zdravega zraka ? Kaj misliš, da je živini prijetno bivati v smradu, ker je že nanj navajena ? Če bi živina ne bila priklenjena, bi si sama poiskala svežega zraka, če bi pa imela dar govora, bi sprožila proti tebi bridko obtožbo. Če hočeš imeti zdravo živino, če hočeš, da ti bo koristila, potem naj bo hlev čimveč časa odprt, če mogoče tudi ves dan. In muhe v hlevu ? Teli pa ne bi smel obiti. Kot je skrajno zanikrna gospodinja, ki ima pri današnjih sredstvih (pomisli na DDT) v stanovanju še vedno bolhe, stenice in kuhinjske ščurke, tako je zanikrn tudi živinorejec, ki ima v hlevu, in sploh okoli svojega poslopja, muhe. Enkratno poškropljenje notranjosti hleva s škropivom »neocid 99« onemogoči za cele tedne vsako mulio. Živina, ki ,e mora otepati muh, trosi energijo za nekoristno delo, namesto da bi jo spremenila v mleko ali meso. Pa smrad v hlevu ? Prihaja iz iztrebkov in ker se seč spreminja v amonijak. Skrbni živinorejec bo iztrebke odstranil, tvorbo amo-nijaka pa bo preprečil z raztresanjem apne-neg'a prahu ali še bolj z raztresanjem sadre (gips,’g!esso agricolo) po hlevu. STARA PESEM Star pregovor pravi: Če hočeš, da bo zemlja obilno rodila, jo moraš obilno gnojiti. Za to pa potrebuješ mnogo gnoja. Gnoj daje živina in če je malo živine, dobimo malo gnoja. Več živine pa lahko redimo, če imamo dovolj krme. Skrbeti moramo torej, da bomo imeli dovolj krme. Kakšni so tvoji letošnji računi s krmo? Ali boš lahko kako živinče kupil, vzredil, ali ga boš moral celo prodati? Še je čas, da zvečaš zalogo krme: še lahko seješ krmno repo in tudi zgodnje vrste koruze za pičnik. Med koruzo lahko primešaš nekoliko grahonice. Misliš sejati deteljo in-karnatko ali rušo travo (laška detelja) ? Konec aprila in v začetku maja, ko bodo seniki že precej prazni, ti bo dala inkarnatka o-bilo prvovrstne krme, njivo pa boš mogel še vedno pravočasno preorati za koruzo in fižol. ČEBULA IN KROMPIR ne bosta oz. bosta kalila mnogo pozneje, če ju poškropimo z raztopino MII, kot se bo to sredstvo imenovalo v trgovini "n se bo prodajalo v prahu. Za 100 litrov škropiva bo potrebno raztopiti 80 gramov MH. Škropiti pa bo treba 14 dni prej, ko ju vzamemo G zemlje. Za ha površine (10.000 kv. m) bo šlo 250 litrov škropiva. JALOVO KORUZO imenujemo koruzna stebla, ki niso pognala klasa. Tako koruzo bi moral odstraniti z nji ve, brž ko spoznaš, da klasa ne bo. Jalovost se namreč podeduje. Cvetni prah moškega cveta (zastavica na jalovem steblu — metlica) pade na ženske cvetne dele (lasje) in jih oplodi. Če bi drugo leto porabili za seme zrnje takega klasa, bi naraslo število jalovih stebel. K sreči pa pride na ženske cvetne dele cvetni prah mnogih metlic in zato se jalovost tako hitro ne širi. Škodo povzroča jalovo steblo s tem, da izrablja rodovitnost zemlje in je v napotje zdravemu delu posevka, vtem ko žival zelo rada požre svežo koruzno slamo. GOBAVOST NA KORUZI imenujemo tudi »koruzno bulasto snet«. Na steblih, listih, metlicah in tudi na klasih (storžih, latih) opazimo večkrat bule, ki so marsikdaj debelejše od človeške pesti. Bulasta koruzna stebla bi morali odstraniti z njive in sežgati, preden poči kožica na bulah. Ko se namreč kožica razpoči, se usuje iz bule črnikast prali, ki ga veter raznese. Ta prah pa je seme (trosi) za nova oku-ženja. KMETIJSKO NADZORNIŠTVO V TRSTU JAVLJA, da bo 'delilo nagrade za\ dobro rejo plemenskih telic. Nagrade bodo deležni rejci telic, katere dosežejo v obdobju junij—november starost 3 mesecev. Telice morajo biti od odbranih krav. Kdor hoče prejeti nagrado, mora, ko je tele že staro 3 mesece, predložiti nekoikovano prošnjo Kmetijskemu nadzorništvu v Trstu. V njej naj navede dan rojstva, številko s kovinaste plošče na uhlju telice in ostale podatke. Posebna komisija bo po pregledu dodelila največ do 10.000 lir nagrade. IZLET KMETOVALCEV Kmetijsko nadzorništvo v Trstu priredi 7. septembra izlet v pokrajini Bologno in Forlì. Ogledali si bomo važne kmetijske in živinorejske naprave in zgledna mala posestva, ki predvsem zanimajo našega posestnika. Dobil bo pobude, da lahko izpopolni svoje gospodarstvo. Kmetje si bodo ogledali tudi vrtnarstvo v okolici Riminija ter o-benem obiskali republiko S. Marino. Izlet bo trajal 4 dni. Vožnja z avtobusom je brezplačna. Kdor se misli udeležiti, dobi pojasnila na Področnem] kmetijskem nadzorništvu — Ulica Ghega 6-1, tel. 38673. Vpisovanje se zaključi konec meseca, če bo še prostora na razpolago. V športni pregled KOLESARSTVO Kolesarska dirka ali bolje rečeno »Kolesarski turizem« se je končala v soboto 14. t. m. na velodromu v Zuerichu, kamor je prispela po počasni in nezanimivi vožnji. Te vrste dirk postajajo vedno bolj močna gospodarska podjetja, ki lahko marsikoga čez noč obogate. Glavni favorit na startu Coppi je sicer dosegel nekaj, ali Coppi ni več tisti, ki je bil. Tudi njemu sile pojemajo. Prvih pet mest so zasedli Italijani: ' Pornara, Coletto, Astma, Monti in Coppi, ki so obenem že izbrani za svetovno kolesarsko prvenstvo, ki bo v Solingenu v Nemčiji. Prvi Švicar je zasedel šele 6. mesto. V končni oceni za veliko gorsko nagrado je zmaga' Coppi s 40 točkami, t. j. 37 pred Astruo 32 pred Hollensteinom. NOGOMET S 15. avgustom so v Italiji zaključili nogometni trg. Posli so bili zeloi številni in v gotovih prime' rih seveda tudi zelo donosni. Značilno za letošnje nakupovanje igr ale: v je, da smejo- posamezne družbe kupiti le enega tujega igralca. Domača Triestina je letos močno posegla v svojo blagajno in kupila štiri neve igralce. Novi igralci so: vratar Soldan, krilca Nay in Toso ter napadalec Jensen. Nespametno dela in bolezen samo širi, kdor bule odreže in jih pusti na njivi ali kdor jih nese domov in vrže na gnojišče. S lem je samo razširil trose, ki se bodo prihodnje leto v večji množini pojavili na njivi. Pravilno ravna samo tisti, ki odreže celo steblo, na katerem je bulasta snet, in vse skupaj zažg'e. ZA CEPLJENJE V SPEČE OKO je sedaj čas. Cepimo: breskve, jablane, hruške, češnje, slive, marelice in še kakšno drugo sadno drevje. Med ostalimi rastlinami p s predvsem vrtnice. Cepljenje v speče oko je najenostavnejše in, ker je v vsaki vasi več spretnih cepilcev. ne bomo tega cepljenja opisovali. Kdor se zanima, naj se obrne na veščega soseda, ki naj gre neukemu na roko. Cepič moraš prevezati z gumijastim eepil-nim trakcem ali z rafijo, a vez moraš pretrgati, kakor hitro opaziš, da se je cepič prijel. To spoznamo mesec dni po cepljenju po listnem peclju, katerega pustimo pri vsakem cepiču : če se je pecelj posušil in se pri rahlem pritisku odtrga in če je seveda oko šo sveže, je bilo cepljenje uspešno. Če pa je pecelj samo ovel in le težko odpade, moremo sklepati, da je tudi ostali cepič ovel in cepljenje je bilo neuspešno. ZOPER PERONOSPORO TUDI BREZ BAKRA Odkar se je peronospora pojavila v Evropi (pred kakimi 80 leti) so iskali in še iščejo sredstva, ki bi jo uničila oziroma onemogočila njen razvoj. Da je baker učinkovit, je bilo ugotovljeno že skoraj pri samem začetku in do sedaj je bil baker edino in splošno uporabljeno sredstvo za očuvanje trt pred peronosporo. A baker je drag in v nemirnTi vojnih časih ga je težko dobiti, ker je nujno potreben za vojno industrijo. Na zadnjem mednarodnem »kongresu trte in vina« je bilo podano poročilo, da se je posrečilo najti bakrasto sredstvo, ki onemogoča peronosporo, a žal ga industrija še ne izdeluje po taki ceni, ki bi omogočila nadomestiti baker oziroma modrc galico, ki sestoji iz 1 dela bakra in 3 delov žveplene kisline. , i Triestina bo letos tako lahko postavila na igrišče mečno enaj storico-, ki bo v resnici nudila občinstvu lep športni užitek. Iznebila se je starih igralcev, ki so v prejšnji sezoni le redkokdaj zadovoljili. Rossetti, Trevisan, Soerensen in Ispirc so bili resnično potrebni »pensiona«. Novo standard moštvo Triestine bo sledeče : Soldan, Beloni, Valenti, Ganzar, Toso, Nay, Lucentinl. Curti, Jense-n, Secchi in Petagna. ALPINIZEM Slovenski plezalci so dosegli te dni v gorah Mont Blanca velik uspeh. Preplezali so tri vrhove v klasičnih smereh. Plezali so v treh skupinah v plezalnih navezah. V prvi skupini so bili dr. Miha Potočnik, Janez Krusič, Janko Šilar in dr. Andrej Župančič. Vzpeli so se na 4121 m visoki Aiguille Verte. Premagati so morali nad 1000 m visok snežen oziroma leden žleb. Preplezana tura spada po svoji teži in slikovitosti med najlepše plezalne vzpone. Drugi dve skupini (ing. Dolar Darò in Milan šara, Roman Harlec, Marjan Perko, Vido Vanken, Mitja Kilar, Ciril Debeljak in Rado Kočevar) sta preplezali steno Anguille du Moine (3412 m) oziroma visoki granitni vrh Grepona (3482 m). Lep uspeh slovenskih alpinistov ! TENIS Na tradicionalnem teniškem turnirju v Viareg-giu je že tretjič odnesel lovoriko češki begunec Jaroslav Dro-bny, ki je v finalni tekmi s Sconecky-jem dokazal, da spada trenutno med najboljše te-; niške igralce sveta. ZA NASE NAJMLAJSE VAAAAAA. A/VAAAAAAAAA-' št. 13 TjtìA&un, &ib> džimgie- VWV/WWW'.^ZWV