leto v. stev. 10 GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA RUDNIKA LIGNITA VELENJE Časopis »Rudar«, kot je znano, je glasilo velenjskih rudarjev, pa tudi vseh občanov. Seznanja nas z uspehi ter problemi proizvodnje, raznimi tehničnimi novostmi v jami Velenje, razen tega pa je odraz družbeno-političnega delovanja celotnega kolektiva in posameznih ekonomskih enot. članke o raznih velenjskih vprašanjih, o športnem in kulturnem življenju in drugo, kar zanima slehernega Velenjčana. Zal pa vse te naloge doslej niso bile vedno izpolnjene. Zelo važno je, da so vsi člani kolektiva seznanjeni z razgovori sestankov delovnega kolektiva, vprašanja so pa tako važna, da bi morala odslej najti več izraza v časopisu »Rudar«. Tako ne bi bilo potrebno čakati zasedanja obratnega delavskega sveta, ampak bi se posamezna vprašanja od strani članov kolektiva že obravnavala v »Rudarju«. Tu bi bila nanizana problematika, kot npr. o vzrokih fluktuacije rudarjev, o povečanem staležu bolnih, o neupravičenih izostankih, o izpadu proizvodnje, o problemu vzdrževanja prog in jamskega zračenja, o pomanjkljivi kontroli vzdrževanja jamske mehanizacije itd., o pohvalah, pa tudi o grajah. Vidimo torej, da obstoja mnogo snovi za prispevke naših rudarjev in tehničnih delavcev, ki bi zanimala vsakega člana kolektiva. Treba se je samo pripraviti k pisanju. Ni važno, če članek ni v redu obdelan, kar se tiče pravopisa ali stilizacije. Vsak, ki opazi kakšna nerešena ali slabo rešena vprašanja predvsem v proizvodnji, ali ima kakšne dopolnilne predloge, da bi se tako stanje izboljšalo, naj si vzame toliko časa, da o tem napiše kratko besedilo in pošlje na uredništvo »Rudarja«. Zelo dobrodošli pa bi bili tudi članki o zanimivih dogodkih pri delu, o strokovnem izpopolnjevanju, o družbeno-političnem življenju itd., pa tudi zdrav jamski humor ne bi bil odveč. Izraz globine delavskega samoupravljanja je tudi v tem, da prispevke o vprašanjih, bodisi gospodarske ali tehnične narave pišejo neposredni proizvajalci. Vsekakor je naloga nas vseh, da s svojimi prispevki obogatimo vsebino našega glasila »Rudar«, da bo veren odraz obratnega razpoloženja in delovanja našega kolektiva, posebno da bo tekoči prikaz našega dela, uspehov in naših zaslužkov. Le tako bo nov uredniški odbor s pomočjo vseh lahko izpolnjeval svoje naloge in tozadevni uspehi ne bodo izostali. Naše glasilo »Rudar« bo s tem postalo lepo in bogato po vsebini, kot je lepo rudarsko mesto Velenje in njena okolica. Uredniški odbor Ing. Zagoričnik Štefan 3. julij nam bo ostal v spominu, rudarje. Ne bomo jih razočarali. Nadalje obveščamo bralce o perspektivnem razvoju rudnika ter celotne šaleške doline. Ni pa časopis »Rudar« samo strokovni časopis; prinaša tudi Sprejeti smo bili med prekaljene (Foto Pajk) kjer se iznašajo uspehi in težave predvsem po vprašanju doseganja proizvodnih nalog, kakor ii-nančnega uspeha ali neuspeha posameznih ekonomskih enot. Ta Letošnji proslavi rudarskega praznika je prisotvovalo lepo število velenjčanov. Obiskal nas je tudi tov. Leskošek Franc-Luka. (Foto Pajk) PO H ITI M O! Vreme nam streže lahko smo še pravi čas gotovi. In potem je bo dovolj in boljša bo ta voda. POH ITI MO! Z ZASEDANJA CDS Dne 16. 7. 1964 je zasedal Cen-fjslni delavski svet Rudnika lignita Velenje. Na seji je bil naslednji dnevni red: 1. Imenovanje in delokrogi stalnih komisij 2. Doseganje družbenega plana v prvem polletju 1964 3. Oročanje sredstev Komunalni banki 4. Razno Povzemamo najvažnejša stališča in zaključke iz tega zasedanja CDS je izvolil naslednje komisije: Komisijo za kadre-, Disciplinsko komisijo; Komisijo za HTV in požarno varnost; Komisijo za osnovna sredstva in investicije; Komisijo za ekonomska vprašanja, za delitev dohodka in osebnih dohodkov. V Komisijo za kadre so bili izvoljeni: 1. Kikec Alojz, predsednik 2. Tekavec Jože, tajnik 3. Kovačič ing. Tone, član 4. Kukavica Franc, član 5. Leban Vlado, član 6. Kumer Jože, član 7. Lipovšek Franc, član V disciplinsko komisijo so bili izvoljeni: a) člani: 1. Penšek Alojz, predsednik 2. Potrč Alojz, član 3. Petre Ivah, član b) namestniki: 1. Debeljak Jože, namestnik predsednika 2. Verdnik Karel, namestnik člana 3. Trunkl Vili, namestnik člana V komisijo za higiensko tehnično varstvo in požarno varnost so bili izvoljeni: 1. Šilih Kari, predsednik 2. Selevšek ing. Janez, tajnik 3. Podpečan Jože, član 4. Oblak ing. Zdravko, član 5. Gmajner Mirko, član 6. Letonja Miha, član 7. Skarja Franc, član 8. Kumer Luka, član 9. Čas Stane (avtopark), član 10. Štajner Ivan, član V komisijo za osnovna sredstva in investicije so bili izvoljeni: 1. Janežič ing. Dušan, predsednik 2. Mavec Maks, tajnik 3. Seher ing. Anton, član 4. Trunkl Vili, član 5. Zohar ing. Jože, član @ JlUat 6. Delopst Rudi, član 7. Božnik Kari, član V komisijo za ekonomska vprašanja, delitev dohodka in osebnih dohodkov so bili izvoljeni: 1. Verdev Franc, predsednik 2. Podvratnik Franc, tajnik 3. Bencik Viljem, član 4. Malin Ferdo, član 5. Zagoričnik ing. Štefan, _član 6. Vidmar Slavko, član 7. Jelen Kari, član 8 Barle ing. Viktor, član 9. Mravljak Oto, član JO. Berlinger Jože, član 11. Zolnir Mirko, član CDS je potrdil odločbe Upravnega odbora RLV o imenovanju članov komisije za stanovanjska vprašanja in komisije za prošnje in pritožjbe, in sicer: a) stanovanjska komisija: 1. Meh Jože, predsednik 2. Avberšek Janez, tajnik 3. lužar Branko, član 4. Ocepek Jože, član 5. Marčec Valentin, član 6. Grajžel Ivan, član 7. Bregar Janez, član je presegla nakopane količine premoga tako, da smo porabili tudi zaloge iz preteklega leta. Zaskrbljujoče je, da so boleznine porasle za 69,92 %, če jih primerjamo s podatki iz prvega polletja 1963, nezgode A pa za 30,47 %. Nezgode B so sicer padle, toda to ne more odtehtati poraznih podatkov o bolezninah in A nezgodah. Za 6:1,52 % so porasli neupravičeni izostanki z dela. Ta porast neupravičenih izostankov nujno terja učinkovite ukrepe na področju delovne discipline. Gibanje delovne sile ni zadovoljivo. Iz podatkov vidimo, da je število samovoljnih zapustitev dela zelo visoko. Primeri, da je prenehalo delovno razmerje v poskusni dobi, so prav tako številni. Oba pojava moramo analitično obdelati in sprejeti ustrezne ukrepe. Poraba osnovnih materialov ni v skladu z veljavnimi normativi. Močno jih prekoračujemo in tako zvišujemo polno lastno ceno. Ta negativen pojav moramo popraviti. Poročevalec posreduje še podatke o kvaliteti in cenah premoga, o inaši inevsticijski dejavnosti, o gibanju osnovnih sredstev, o doseženih rezultatih v posameznih ekonomskih enotah, o gibanju osebnih dohodkov iin trdil, da se je stanje v proizvodnji poslabšalo od konca marca dalje. Tov. Verdev Franr je v svoji diskusiji obravnaval neupravičene izostanke, boleznine in nezgjjl de. Poudaril je, da tudi novi delavci, ki smo jih dobili, po večini niso kos našim delovnim pogojeni in tudi ne delovni disciplini. Pri teh novodošlih delavcih so zlasti prvi meseci zelo kritični. To je problem, ki ga bo treba podrobno in resno reševati. Selevšek ing. Janez je govoril o zdravstvenem stanju članov kolektiva. Prikazal je nedavni sistematični zdravstveni pregled Poudaril je, da je zdravstveno stanje naših delavcev slabo in v mnogo čem vpliva na gibanje bo-lanih in nezgodnikov. Podatke zdravstvenega pregleda bo treba analitično obdelati in potem na tej podlagi ukrepati. Tekavec Jože je mnenja, da ni | prav, če gledamo vzrok za izpad proizvodnje samo v pomanjkanju] delavcev. Čeprav je veliko po-j manjkanje, ne sme biti to! glavni vzrok. Treba je videti tudi druge vzroke. Marsikdaj nismo naloge tako izvedli, kot smo se dogovorili. Naprav za obsevanje nismo dovolj izkoristili, šolskih J čel za novince nismo organizirali | in postavili inštruktorje. Se tista delovišča na katerih smo priuče-vali novince so se opustila. Na* mesto, da bi se več delalo z novinci in se jih uvajalo v težko rudarsko delo, smo do teh večkrat imeli nepravilne odnose. Za fluktuacijo, ki je sicer zelo velika smo vsi krivi, ker smo z novinci premalo delali. To moramo na vsak način popraviti, nič več ne smemo odlašati s sistematičnim delom in uvajanjem novincev. Takoj moramo pristopiti k pripravi šolskih delovišč. Do prvega septembra mora biti vse pripravljeno, takrat pa moramo začeti z novim načinom uvajanja. Dose-j danji propusti v tem pogledu soj nam v veliki meri povzročili se-1 danja stanja. Kortnik Rudi ocenjuje polletne] rezultate za porazne. Mnenja je,j da so naše tehnične in druge strokovne službe pri marsikateri nalogi odpovedale. Zato se delo j pravilno ne razvija in odvija. Disciplinski ukrepi so. zelo popustili, češ da delovne sile ni in je treba biti do nje bolj to^eran-j ten. To ni prav in 6e nam močno maščuje. Sedanje poslovno in ti-: nančno stanje zahteva, da ponovno proučimo vse možne ukrepe, ki naj stanje sanirajo odnosno popravijo. Direiktor, tov. Zgank je govoril o stanju in rezultatih prvega polletja,kakor ga je obravnavalo .poročilo. Rekel je: gospodarili in počilo. Rekel je: gospodarili in poslovali smo tako slaibo, da nas mora resno skrbeti kaj in kako ukrepati, da pridemo čimprej iz te zagate. Res je, da ima to stanje tudi svoje zunanjt vzroke, se pravi takšne, ki segajo v splošno politiko premogarstvc naše de- TaiKO smo velenjski rudarji simbolično izrazili svojo enotnost in tovarištvo. Z ramo ob rami, pod rudarsko zastavo z velikim vzklikom »SREČNO«. (Foto: Pajk) b) komisija za prošnje in pritožbe : 1. Debeljak Jože, predsednik 2. Končan Valter, tajnik 3. Dolar Franc, član 4. Zevart ing. Anton, član 5. Vidmar Mirko, član K 2. točki dnevnega reda se je obravnavalo doseganje družbenega plana v prvem polletju 1964. Poročevalec je bil tov. Vrečko Karel, ki je med drugim navedel, da doseganje družbenega plana v prvem polletju ni zadovoljivo. Polletni družbeni plan je bil izpolnjen s •95,01 %. Tudi učinki so padli, razen na pripravah. Prodaja Skladov ter o problematiki prodajnih cen premoga. Po poročilu je sledila diskusija iz katere povzemamo naslednje: Grašič ing. Janez je govoril o problematiki vzhodne jame: Proizvodnja v prvem kvartalu je bila celo prekoračena, rapidno pa je padala v aprilu in maju mesecu. Diskutant je navajal številčne podatke in ugotovil: disciplina je padla, fluktuacija naraščala, zlasti pa neupravičeni izostanki z dela in nezgode. Sedanji stalež delavcev še ne odgovarja. Samo jama vzhod potrebuje nujno še novih 70 delavcev. Enakega mnenja je bil tudi tov. Šilih Kari, ki je v svoji diskusiji Z ZASEDANJA CDS žele, vendar pa je na drugi strani zapet res, da smo zašli v take proizvodne in poslovne rezultate po naši lastni krivdi. Vodilni kader ie v prvi vrsti kriv tega stanja. Strokovni kader v proizvodnji ni naredil tega, kar bi moral [naredili. Večkrat sem na to opozarjal, pa ni zaleglo. Govorimo in iščemo vzroke največ v pomanjkanju delovne sile in izostankih i dela. Nihče pa se ne vpraša zakaj je tako in kdo je kriv takemu stanju. Krivo je vodstvo, pri fedstvu so vzroki. Iz poročila smo slišali, da smo izplačilo [osebnih dohodkov prekoračili, ker nismo dosegli proizvodnje Slišali smo tudi, da nismo postavili šolskih čel. Kako smo dajali ljudi v jamo in kako smo z njimi delali nam je znano. Inženirskega kadra imamo dovolj, vendar ga .ne znamo ali pa ga celo nočemo pravilno in koristno razporediti in zadolžiti s konkretnimi nalogami. Problematike nadur smo se lotili in v kratkem času že dosegli razmeroma dobre rezultate S tem moramo nadaljevati, pričeti moramo še s tem, da bomo analizirali nadure poimensko. Na ta način bomo ugotovili, kdo in kako nekateri letno dosežejo tako veliko število nadur. Na vse to m pa na mnoge druge napake in hibe v proizvodnji in poslovanju sem opozarjal strokovne službe in to vedno sproti in takrat, ko smo obravnavali na sestankih, sejah in kolegijih tekočo problematiko. Tu izgovorov ne morebiti. Nasprotno, samo to nam še preostane, da začnemo takoj reševati in odpravljati napake, ki sem jih navedel in še druge, ki jih nisem navajal. r Neobhodno je, da naj ima tehnični ,kader dva temeljna vira za nagrajevanje, to je količina proizvodnje in znižanja PLC. Inženirski kader naj bo smotrno razporejen in zadolžen s konkretnimi nalogami. Proizvajalne stroje, kot je PI<-3 je nujno vključiti v proizvodnjo, nadaljevati z za-početo akcijo glede nadur, dosledno izvajati normativne akte samoupravnih organov, okrepiti disciplino pri delu in v izpolnjevanju delovnih dolžnosti. Izplačilo OD mora temeljiti na opravljenem delu, osebne dohodke tehničnega kadra v proizvodnji pa vezati na proizvodnjo in gibanje stroškov. Po končani diskusiji je CDS soglasno sprejel naslednje sklepe: t. Storiti smo dolžni vse, da bodo naši mesečni operativni plani v skladu in v soglasju z letnim družbenim planom, zlasti glede študija, zračenja in obložitve. 2. Zniževanje zamudnih dnin mora biii naša stalna, neprekinjena skrb, pa najsi gre za boleznino, nezgode ali neupravičene izostanke. V tej zvezi se naj v vseh t; e lovnih enotah rudnika dosledno in brez izjeme izvaja švoječ.isen sklep CDS, ki se s tem ponovi, dopolni in glasi: »Član kolektiva, katerekoli delovne ali poslpvhe enote rudnika, ki zagreši neupravičen izostanek z dela, ima za vsak tak neupravičen izostanek kot posledico: zmanjšanje rednega letnega dopusta za en dan, izgubo pravice do dodatnega dopusta, neizpla-čilo presežka osebnih dohodkov ki ga je dosegla v dotičnem mesecu delovna enota v kateri dela, povračilo škodnega zneska, ki ga je utrpel rudnik zaradi njegovega neopravičenega izostanka z dela.« 3. Izvajanje HTV predpisov se mora dosledno izvajati, zlasti pa pažnja, da se uporabljajo in nosijo zaščitna sredstva vseh vrst ter da se poslužujemo obsevanja (žarčenja). 4. Sprejem in uvajanje nove delovne sile za jamo mora potekati naš inženirski kader, poleg rednih delovnih dolžnosti še s konkretnimi zadolžitvami za študijska in druga dela s področja tehničnega sektorja (zračenje, apor-je in jamski les, projekti, oblo-žitev delovnih mest ipd.). Nujno se mora urediti zračenje v vzhodni jami. Doseči se mora ponovno oni odstotek priprav s pomočjo PK-3, ki je bil že dosežen, zlasti pa se mora zaostriti-dnevno vzdrževanje jamskih de-lovišč. Organizacija dela pri jamski mehanizaciji mora biti tako izvajana, da bo razporeditev, odnos-no zaposlitev na posameznih delovnih mestih res ustrezala kva- Ob rudarskem prazniku so tudi velenjski kotalkarji prispevati k prazničnem razpoloženju. (Poto Pajk) dosledno po vidikih že izdelanega programa za sprejem in uvajanje novincev. 5. Tehnični direktor je dolžan da načrtno in dosledno zadolžuje lifikaciji. Dosledno se mora izvajati vodilo, da mora biti poraba materiala vsklajena z normativi, ki so obvezen kalkulativni element. SVET DELAVSKE UNIVERZE VELENJE RAZPISUJE VEČ MEST OBČASNIH HONORARNIH PREDAVATELJEV za večerne politične šole in razne družbeno-ekonomske seminarje, ki jih organizira Delavska univerza Velenje v delovnih organizacijah. Prednost pri sprejemu imajo diplomanti: 1. visoke ali višje ekonomske šole, 2. visoke ali višje pravne in njej sorodne šole, 3. družbeno politični delavci, ki že imajo izkušnje na področju izobraževanja odraslih. Vsa pojasnila v zvezi s tem razpisom daje uprava DU Velenje. Ustne ali pismene prijave sprejemamo do 25. septembra 1964 v upravi DU Velenje, Titov trg št. 2, telefon 42. Delavska univerza Velenje PREKLIC KARTONČKOV Izgubila sta izplačilne izkaznice: Sever Stane — matična številka 107 Boben Jože — matična števil*-ka 256 Izkaznice se preklicujejo kot neveljavne. PREKLICA Preklicujem deputatno nakaznico na ime Sevšek Franc mat. štev. 299 katero sem izgubil. * Preklicu jem plačilno izkaznico na ime Selič Albert mat. št. 307. 6. Finančna služba mora evidenco o materialnih stroških tako ažurirati in izpopolniti, da bodo ekonomske enote imele res točen dnevni pregled porabe osnovnih materialov, odnosno točen dnev:ii pregled materialnih stroškov. To ažuriranje in izpopolnitev se mora začeti takoj uvajati. 7. Vse zunanje delovne enote so dolžne, da takoj ponovno proučijo svoje sedanje cenike in jih ustrezno, vendar čimbolj znižajo. EE gradbeni obrat naj prevzame v skladu s svojimi možnostmi čim več ustreznih del v jami na podlagi predhodnega dogovora in delovršnih pogodb z jamo vzhod in zapad. 8. Upravne in strokovne službe rudnika naj ponovno opozorijo pristojne organe družbeno-poli-tičnih skupnosti na zagotovitev sredstev za izgradnjo stanovanj. 9. Komercialna služba naj posveča čimvečjo in dosledno skrb gibanju in zniževanju cen za naš reprodukcijski material in tako dosedanje rezultate na tem področju, ki so pozitivni, skuša še izboljšati, zlasti pa je treba doseči realno raven cen za vse asor-timente našega premoga. 10. Plačni sistem za tehnični kader v proizvodnji se -naj ponovno prouči in postavi za izhodiš'a vezanost na proizvodnjo in gibanje stroškov. 11. Izplačilo osebnih dohodkov v vseh delovnih enotah rudnika mora temeljiti samo na dejansko opravljenem delu. 12. Po predhodni proučit/i predlaganih in sprejetih sklepov na kolegijih in v političnih organizacijah se naj skličejo zbori članov kolektiva in na njih obravnavajo polletni rezultati poslovanja. ZAHVALA Sindikatu Rudnika lignita Velenje se iskreno zahvaljujem za darilo. Močno sem bil presenečen, da se še spominjate tistih, ki smo že pred nekaj leti odložili krampe in zapustili črne rove. Tam v globini je bil naš kruh, naše življs-rtje in tam se tudi sedaj ustavljajo naše misli, vendar še lepši sa trenutki spominjajoče preteklosti, ker vemo, da se nas spominjate tudi Vi dragi rudarji, ki vrtate i» kopljete naprej v »črno zlato«, kjer smo mi nehali. Želim Vam, da bi bilo Vaše delo plodno in uspešno ter še enkrat hvala za obdaritev. VOLAVŠEK ANDREJ upokojenec Zdravilišče Topolšica ^ H uda t Stev. 10. 19. sept. 1964 Vzporedno z gasilsko službo, ki je organizirana z namenom, da skrbi za požarno varnost družbenega in zasebnega premoženja, odpade del preventivnega dela tudi na dimnikarsko službo. Vprašanje organizacije, pravic in obveznosti dimnikarjev je predpisano z uredbo o ureditvi in opravljanju dimnikarske službe, ki je izšla v uradnem listu LRS št. 21-1950. Pri kontroli nad opravljanjem te dejavnosti, ki je pod nadzorstvom občine, s tem da skrbi za pravilno organizacijo dimnikarske službe, da opravlja neposredno nadzorstvo nad izvrševanjem požarno - varnostnih ukrepov in podobno, pa se ugo- nikarju pregled kurilnih naprav, da se prepriča, če so bile dejansko in tudi predpisano o-čiščene, za kar ima slednji pravico zaračunati 50 odstotkov od predpisane tarife. Le on odgovarja za vse posledice, ki bi nastale na dimovodnih napravah. Seveda pa za vse nepravilnosti ne bi kazalo kriviti samo lastnike objektov, če povzamemo vse dosedanje kritike, ki padejo na račun dimnikarske službe, moramo pripomniti, da tudi posamezni dimnikarji niso imeli vselej pravilnih odnosov do občanov, da jim niso znali ali hoteli prikazati pomena dimnikarske službe. Za- Dimnikarska služba- POGOJ POŽARNE VARNOSTI tavljajo posamezne nepravilnosti, ki dostikrat zavirajo dosledno izvajanje dimnikarske službe. V mesecu maju 1962 se je dimnikarski okoliš, ki obsega območje občine Velenje pripojil k dimnikarskemu podjetju Pre-valje. Do pripojitve k omenjenemu podjetju je obstojal manjši dimnikarski obrat, ki je razpolagal z minimalnim številom zaposlenih dimnikarjev, kar je imelo za posledico, da se ta služba ni mogla vršiti dosledno. Tako so dimnikarji obiskovali oddaljena naselja z večmesečnimi presledki, a posledica je bila večja stopnja požarne nevarnosti in v nekaj primerih tudi nastanek požara zaradi slabih in neometanih kurilnih naprav. Z ustanovitvijo večjega obrata pa se je stanje dimnikarske službe bistveno izboljšalo. V prvi vrsti z večjim številom zaposlenih dimnikarjev in vzporedno s tem doslednejšemu opravljanju dimnikarskih uslug v vseh naseljih, ki jih zajema dimnikarski okoliš in to v predpisanih rokih, ki jih določa odlok o dimnikarskih tarifah. To je pri posameznih lastnikih objektov sprožilo val negodovanja z utemeljitvijo, da se ometanje kurilnih in dimovodnih naprav vrši vse prepogosto; v nekaterih primerih pa celo povsem obratno s tem, da se vrši preporedko. Po drugi strani pa zopet prihajajo pritožbe s strani dimnikarjev, češ, da jim stranke onemogočajo čiščenje dimovodnih naprav ah pa celo, da se upirajo plačilu dimnikarskih uslug. Nemalo je prime-rov, da lastniki sami čistijo kurilne naprave, kar je sicer v nasprotju z uredbo o ureditvi in opravljanju dimnikarske službe. Če pa so to delo že opravili ali izjavili, da kurilnih naprav niso uporabljali, so v tem primeru dolžni omogočiti dim- 0 Jludac radi takih odnosov pride večkrat med stranko in dimnikarjem do večjih nesoglasij. Da bi ta nesoglasja postopoma odpravili in tako med dimnikarji in strankami utrdili večje razumevanje, smatramo za po-tebno, seznaniti javnost z nekaterimi pravicami in obveznostmi tako dimnikarja kot stranke pri izvrševanju dimnikarskih uslug. V uredbi o ureditvi in opravljanju dimnikarske službe je med drugim določeno: — da se morajo kurilne naprave in dimni odvodi ometati v predpisanih rokih; — da sme kurilne naprave in dimne odvode ometati samo dimnikar s predpisano strokovno usposobljenostjo; — da mora koristnik zgradbe dopustiti dimnikarju ometanje dimnih odvodov in kurilnih naprav in mu opravljeno delo plačati po tarifi, ki jo predpiše pristojni organ občinske skupščine. Dalje so v odloku o najvišjih tarifah za dimnikarske storitve določeni ometalni roki in tako velja za območje občine splošni ometalni rok en mesec. Ker pride večkrat, kot že omenjeno, med strankami in dimnikarjem do sporov in nesoglasij — največ pri zaračunavanju dimnikarskih storitey, Je tudi to vprašanje urejeno* že v prej omenjenem odloku, kjer je določeno, da mora dimnikar plačniku izstaviti veljavno potrdilo s specifikacijo dimnikarskih storitev in z navedbo tarifne postavke. Omenimo naj še, da je dimnikar za nedosledno izvajanje dimnikarskih uslug materialno in upravno-kazensko odgovoren, prav tako pa tudi stranka, ki namenoma onemogoča čiščenje kurilnih naprav. Ta članek objavljamo z željo, da bi se odpravila nesoglasja in ustvarili pravilni odnosi med dimnikarji in strankami, ker le tako bo prenehala kritika in pritožbe, ki zadevajo dimnikarsko službo. Dimnikarska služba deluje v cilju varovanja splošnega in zasebnega premoženja pred požari. B. S. V SPOMIN ZDRAVNICE dr. TATJANE RES M ANO VE Ni še minilo mnogo časa, ko se je spomladi raznesla vest, da je težje obolela znana in priljubljena velenjska zdravnica dr. Tatjana Resman. Slišali smo, da se zdravi v Slovenjem Gradcu, pred dobrim mesecem smo jo še videli v Velenju, a mesec dni nato, 21. junija letos je na ljubljanski interni kliniki smrt prekinila njeno mlado a plodno življenje. K poslednjemu slovesu na Žalah se je zbralo veliko občanov Velenja, njenih znancev in prijateljev. Poslovilne besede ob krsti sta spregovorila v imenu občinske skupščine Velenje njen predsednik ing. Mali in v imenu kolektiva Tapolšica, kjer je bila pokojnica nazadnje zaposlena, ravnatelj dr. Cestnik. Njeno svežo gomilo so zagrnili številni venci ne le svojcev, prijateljev, sodelavcev in bivših bolnikov, temveč tudi družbenih organizacij, v katerih se je dr. Resmanova aktivno udejstvovala. Z imenom in delovanjem zdravnice dr. Resman je tesno povezan razvoj zdravstvene službe v Velenju. Tukaj je bila tudi njena prva samostojna Zdravniška služba, ki jo je nastopila poleti 1959, po stažiranju v trboveljski in celjski bolnišnici. Kot zdravnik je bila v prVi vrsti človek in tako si tudi lahko razlagamo njeno veliko priljubljenost pri bolnikih. Nikoli ni nikomur odrekla svoje pomoči, pri svojem humanem delu Je storila mnogo več kot pa je bila njena dolžnost. Za bolnega človeka se je zavzela do kraja, svoj težki poklic je izvrševala nadvse požrtvovalno. Ko je vodila dispanzer za matere in otroke, se je z izredno zavzetostjo lotila organizacije preventivnega dela na tem področju zdravstva v okviru Zdravstvenega doma Velenje. Povsod, kjer je mogla je pomagala s svojim zdravniškim znanjem in s svojim ibodrilnim in vedrim nastopom. Vse svoje osebno življenje je žrtvovala stalni pripravljenosti, pomagati sočloveku. Dr. Resmanova je ostala še nadalje član velenjske skupnosti tudi ko je pred poldrugim letom nastopila službo specializacije iz pljučnih bolezni v Topcjlšici. Tudi v novem kolektivu si je s svojo preprostostjo, skromnostjo in odkritim značajem in z delovno vnemo takoj pridobila pri vseh sodelavcih in bolnikih zasluženo priljubljenost. Zla usoda jo je v cvetu let In na začetku uspehov v svojem poklicu, ki si ga je izbrala, iztrgala iz naše srede. Za zdravstveno službo naše občine pomeni njena prezgodnja smrt težko izgubo. Zdravnica Tatjana je bila pošten in predan zdravstveni delavec v najlepšem pomenu te besede. Njen lik bo še dolgo ostal svetal in lep v srcu vseh, ki smo jo poznali, Slava njenemu spominu! I, C. Bodimo ponosni! i Imamo navado da vidimo stvari, ki nam niso po volji. V splošnem rajši kritiziramo, kot pa hvalimo. Morda prav zato včasih le premalo vidimo tiste stvari, ki nam v še tako težkih pogojih slajša jo življenje. Doživel sem nekaj, kar je doživelo že veliko ljudi, kar so doživljali ljudje že precl stoletji, kar doživljajo mnogi delovni ljudje v svetu še danes, vendar pod povsem drugačnimi pogoji kot pri nas. Bolezen me je onesposobila za nadaljnje opravljanje svojega poklica. Zdravnik in invalidska komisija pa so mi odprli pot do poklica, ki ga bom spet lahko opravljal. Na prvi pogled čisto enstovno,, ampak... Strah me trese če pomislim, da bi se mi bilo to pripetilo nekje drugje, morda v Avstraliji. Precej verjetno je, da bi »i beraška palica ne prizanesla. INa srečo pa sem doživel to v Jugoslaviji, kjer človek ostane človek tudi v bolezni. Zato bi rad povedal nekatere misli, ki so se mi porodile po tem doživetju. Res je, da mnofri, ki so kakorkoli prekoračili našo mejo in se potem vračajo v modernih mercedesih. vzbujajo pri marsikaterem skomine. Prav tako pa je tudi res, da mnogi, ki so prav tako prekoračili mejo. danes v tujini umirajo, životarijo, ker si ne morejo privoščiti zdravljenja, saj je le-to.v mnogih deželah dražje od avtomobilov. Veliko je takšnih. a o teh ne govorimo, ker so pozabljeni. Vidimo le tistih par. ki se vozijo, vozijo ... Prav ob takšnih prilikah se morda ne spomnimo kaj mi imamo. • Pozabljamo, kaj nam je prinesla revolucija, kaj so nam dali tisti, ki iso se že v stari Jugoslaviji upirali barbarskemu gospodstvu, in ki so s svojim vstopom v NOV zanetli revolucijo. Ali bi brez revolucije imeli danes to, kar imamo, Novo Velenje? Ali bi stanoval danes državljan s povprečnim poklicem v tako modernem stanovanju? Ali bi danes bilo vse to naša last? Ne, brez revolucije ne bi bilo vse to naše. Tako pa je, kot sta naša last tudi naša družbena ureditev naše socialno zavarovanje, s katerima se ne more primerjati niti ena država v svetu. To je naša last, to je naša revolucija, v kateri si oblikujemo življenje sami, vsporedno z našimi potrebami. V našem kolektivu je preko 300 invalidov. Kaj bi ti ljudje predstavljali danes brez socialnega zavarovanja ? Dolgu fronto revežev, ki bi jo pomnožili še njihovi svojci. Kako je pa v resnici? V lastnem primeru sem presenečen že nad skrbjo s strani zdravniške pomoči. Prav tako me je presenetila tovariška zavzetnost različnih komisij. Toda kar sem doživel pri vodji kadrovske službe in dalje pri tovarišu, ki od nedavnega zaseda mesto referenta za invalide pri RLV, kaj takšnega pa lahko človek doživi samo pri ljudeh, ki so svoje tovarištvo kalili med NOV in ki so potili svoj znoj na najtežjih delovnih mestih z ramo ob rami, z vsemi tistimi, ki smo morda danes potrebni pomoči. Vse to so dejstva, ki se ne dajo nikdar pozabiti. Marsikomu bi se vse to zdelo naravno. Meni pa se zdi tako samo po sebi umevno, ker vem, da so takšne odnose gradili ljudje, da so naša ustava in členi zakonov plod krvi in naporov vseh borcev, ki so sodelovali ob krvavem krstu naše nove Jugoslavije, oziroma delo tistih, ki so s svojimi žulji in znojem krojili jobliko našega novega življenja. Obžalovati pa moramo vse tiste, ki se v svoji strasti nad bleščečimi mercedesi mečejo tujcem pod noge in to v veli- kih primerih celo tistim, ki so že dvakrat gazili našo zemljo in mazali škornje z našo krvjo in ki bi kakor večkrat izgleda, bili pripravljeni to grozno barbarstvo tudi ponoviti. Devize pridobljene na ta način, se nam morajo gnusiti. Zal mi je zdravja. Posebno bi mi ga bilo žal, če bi ga zapravil onstran meje. Ker pa sem ga izgubil delno v NOV, delno pa pri težkem delu v naši domovini mi to moj položaj zelo lajša in prav tako dviga mojo zavest. Smatram, da kdor dela in živi za skupnost lahko v slučaju potrebe od nje veliko pričakuje. Upam in vem, da to niso samo moje misli, ampak da čuti slično verjetno mnogo ljudi, ki so se v svojem življenju znašli v podobnem položaju in so bili podobno obravnavani - tako, kot zahteva naša družbena ureditev. Mislim, da ni naša dolžnost, da bi bili hvaležni. Ne, naša dolžnost je, da smo na vse to ponosni! Alojz Sevsek Uvajanje novih delavcev , •____ A^lllrrt infnrmflPlI Pogostokrat, žal pa skoraj vedno takrat, ko je že pozno, govorimo o precejšnji fluk-tuaciji delavcev pri nas in sploh v rudarstvu. Vedno nam primanjkuje dobrih rudarjev. Dejstvo pa je, da sprejmemo vsako leto kar precejšnje število novih delavcev. Ce bi od teli ostala vsaj polovica bi naša delovna organizacija verjetno ne imela takih težav v pogledu pomanjkanja ljudi za jamo. Prav zato mora biti ena izmed resnih nalog nas vseli, da storimo nekaj, da bi nove ljudi, ki pridejo k nam obdržali. Znano je dejstvo, da se fluktuacija da v veliki men zmanjšati z načrtnim in sistematičnim uvajanjem ljudi v delo. Zakaj? Zato, ker veliko število ljudi odide iz delovnih organizacij ravno zaradi tega, ker jih delovna organizacija ni znala pravilno vključiti v svoj kolektiv. Ljudje se niso počutili zaželene (zaradi pomanjkljivega sprejema). Z njimi se morda ni postopalo kot je treba (nepravilnosti v medsebojnih odnosih). Poleg tega jim delo ni šlo od rok kot bi bilo treba, ker niso bili pravočasno poučeni o pravilnem načinu dela. Zato je bil izdelan program za načrtno uvajanje novincev v delo. Ko pa govorimo o uvajanju moramo imeti v mislih več faz uvajanja. Te so v glavnem sledeče: — Organiziran sprejem. Naloga 'organiziranega sprejema je, ZAKAJ redno ne izhaja RUDAR dati novincu toliko informacij o naši delovni organizaciji, da bo dobil o njej neko zaključno sliko, da se bo v pravem času laže znašel. — Uvajanje novincev v delo v jami. Naloga uvajanja je naučiti novince do podrobnost! vse faze dela za katere jih mislimo usposobiti. — Spremljanje dela novincev. Obsega zasledovanje delovnih uspehov njihovega uživljanja v naš kolektiv ter njihovega življenja izven delovnega časa. K temu delu smo že pristopili. Izvedli smo seminarje za vodje oddelkov, inštruktorje, ter razgovore z vodji etaž. Ce bomo prav izvedli vse tri omenjene faze, se lahko nadejamo dobrih__rezultatov. Pri tem pa ni'dovolj da bi si tu prizadevalo le par ljudi. Pravilno uvajanje naj bo naloga celotne delovne organizacije. min.............................................. ZAHVALA Ob težki izgubi drage žene in mame Podpečan Marije se iskre-no zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami. mož Franci z otroci PREKLIC Nadzorniku Lorger Francu se opravičujem za žaljive besede, s katerimi sem ga žalil na avtobusu. Zahvaljujem se mu, da je odstopil od tožbe. Mnogokrat se sprašujemo, največkrat do petnajstega, k» vidimo na plačilnem ovitku časopis, zakaj tega lista v resnici ne prejemamo redno. Ne vprašamo pa se odkod prihaja gradivo in kdo prispeva, da lo še od časa do časa dobimo pri vratarju tako zaželeni list »RUDAR«. Tako pridemo do zaključka, da nam manjka gradivo, da bi »RUDAR« redno izhajal. Pojavlja se vjjrašanje kaj storiti, ali najeti novinarja ali podobno sposobnega človeka. Pri tem pa je spet vprašanje ali ne bi bil tak način predrag. Ce pa pogledamo stvari podrobno pa vidimo, da je »RUDAR« last vseh rudarjev, ki bi morali skrbeti, da bi izhajal časopis redno ter poln zanimivosti in problemov, ki jih seveda ne manjka. Prepričan sem, da je delavec — ru4&r tisti, ki bi imel najvee prispevati za naš list, ker je stalno v stiku v jami m izven nje. Zakaj ne bi tudi javnost vedela za probleme, kritike, humana in birokratska dejanja, ki se skoro vsak dan pojavljaj« pri delu v jami ali pa morda v trgovini. Vem, da bi mnoge zanimalo, kako se razvija pri nas turizem in kaki so uspehi na tem področju, in vidite spet bi bil en članek več v Rudarju. Pa spet, ko se v nedeljo popoldne sprehajamo ob cesti, ko mimo nas drvijo avtomobili s tujimi oznakami, kako se ljudje ozirajo na balkone polne cvetočih rož pa spet park v bujnem zelenju po katerem se tako radi sprehajamo in ko od daleč vidimo veseli živžav naših najmlajših na otroškem ignscu. Ali se ob takem trenutku ne spomnimo kako smo še pred nedavnim veselo vihteli krampe m lopate z odločno zavestjo, da si z udarniškim delom dokaže-mo kako smo ponosni na svoje črno zlato, ki turobno cveti globoko pod zemljo. Kam nas povedejo misli i* zakaj ne bi teh misli tudi napisali saj bomo z veseljem pričakovali naš list in le na tak-način se bomo izognili godrnjanju posameznikov. Ledinek Iva* Srečno! Lesjak Anton Hudat 0 Stev. 10 — 19. sept. 1964 Izvlečki in sklepi III. zasedanja O D S ODS jame vzhod je obravnaval celotno situacijo v tej EE z ozirom na-sklepe CDS, ki so v zvezi s trenutno situacijo glede na izvrševanje planskih nalog v letu 1%4. Posebno so bili poudarjeni naslednji problemi in sklepi: a) Delati je treba stalno na tem. da se stalež boleznim zmanjšuje z uvajanjem tovarniške kontrole, vzgojo ljudi in preko obiskov težjih bolnikov pa domovih. b) JSTV predpisi se morajo stalno in strogo izvajati. Uporaba zaščitnih sredstev je obvezna. Proti kršilcem HTV predpisov 'naj se izvajajo strožji ukrepi. c) Zaostriti je treba delovno disciplino, delati je treba tako, kakor to določajo delokrogi za posamezna delovna mesta. Vodje čel in oddelkov ter ostali skupinovodje so odgovorni, da se to izvaja. d) Vzgoja delavcev — novincev — naj se poveri določenim ljudem, ki bodo za to sposobni. Čela za te ljudi naj se posebej določijo, upoštevati je treba pogoje dela, nove akorde, ličinke in njihovo plačevanje. e) Obračunske enote naj bolj podrobno obravnavajo vse te probleme na posameznih primerih. ki se vsakodnevno pojavljajo in jih sproti rešujejo. f) Vsi sklepi ODS se morajo obvezno obravnavati na sejah OE. katere se naj vršijo redno med 10. in 20. v mesecu. Sklepe, ki so širšega značaja, naj se prenese v obravnavo ODS. g) Člani ODlS in OE morajo prenašati vse sklepe med ostale člane kolektiva, da se sproti uvajajo v življenje in da se ustvari zaupanje med delavcem samoupravljavljavcem in samoupravnimi organi. h) Izpolnjevanje planov naj bo vsakodnevna skrb vsakega čela in etaž kot celote ter vsakega posameznika posebej. Vsi navedeni sklepi imajo za cilj, da dosežemo planirano pro- izvodnjo. zmanjšamo neproduktivne dnine in stroške ter povečamo osebne dohodke. Vsi operativni plani so zelo ostro postavljeni, vendar jih je z dobro organizacijo možno doseči in preseči. 7. večjim medsebojnim delom in kontaktom se bodo vsi ti problemi lažje reševali. Posebno pozornost bo treba posvetiti nadaljnjemu poglabljanju delavskega samoupravljanja. Zadnje obravnave na masovnih Ssestankih in tudi diskusije članov samoupravnih organov so pokazale, da delavci še niso seznanjeni z načinom formiranja OD. Ne poznajo vseh vplivov ekonomskih faktorjev na osebni dohodek posameznikov in celote. Prišli smo v tisto fazo razvoja, ko bo veliko vlogo pri delu odigrala ' družbeno ekonomska razgledanost delavca samoupravijavca. Tu bodo odigrali glavno vlogo člani samoupravnih organov s pomočjo političnih organizacij. R-K S fičkom v Plešivec Naslov bo zvenel za marsikoga, ki je pred letom dni bil v Plešivcu dokaj nerealno. Kdor je poznal staro cesto, ki je vodila iz Škal v Plešivec mu verjetno ni prišlo na misel, da bi šel kdaj z avtomobilom v Plešivec. Pred nekaj dnevi pa so vaščani videli poleg kamionov, ki dov.ižajo gradbeni material za šolo, tudi osebni avtomobil znamke sFIAT«. Delo na cesti Skale—Plešivec se končuje. Delavci kopljejo še zadnje kanale in urejujejo bankine na vsaki strani nove ceste, ki se kot nova preproga vije i/. Škal do Plešivca. Ljudje se ustavljajo ob njej. v mnogih se vzbudi občutek zadovoljstva, ker so tudi sami prispevali pri gradnji trase za to čudežno preprogo. Ustavljajo se ob njej tlldi tisti, ki so nekoliko manj Stfcfelovali iz opravičenih ali neopravičenih vzrokov. Občutek zadovoljstva je pri njih manjši. Ogledujejo si pa lo pot tudi tisti, ki jim je morda težko, da se je ta p