•p~ul raU «f pNian prot UM Ur h nedelj i« iuued d*ily d«>> »M .......... PLAŠILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTI IZVEZIEI kabihet> so u > IUJMARJI To j« pa vzrok, da tolike "dobre Ka" stare ss delavce. iiellonov kupCek naj-; bouSi. Washington, D. C. (F. P.) — f kabinetu predsednika Calvina Coolidga j* ^ miljonarjev. Občudovalec take administraciji desetih s predsednikom je u-privičeno rekel, da dandanes ni več senat klub miljonarjev, tem-vež je sloviti titel prišel na skupinico, katera zboruje po dvakrat na teden v Beli hiši. Se z odstopitvijo vpjnega tajnika jWeeksa, ki si je pridobil svoje miljone kot bankir in broker, je bogastvo te peščice vladarjev tako kolosalno, da prav nič ne dvomimo, da je ie pO instinktu ves kabinet bojevita straža za privilegije privatnih kapitali-itov in torej protidelavska. Zakladniški tajnik Mellon, katerega mošnjiček cenijo od 300,-000,Qp0 do $6b0,000,000, je vla-dal v Hardinfovi in tako vlada v Coolidgevi. administraciji kolikor se zadeva gospodarske politike. Edina bogatejša človeka v Združenih državah sta mogoče Bockefeller in Hinko Ford. Du-Pontova finančna sreča nadkri-ljuje Mellonovo, ampak duPon-tova je zelo razdeljena med številne dediče, ;kateri ae neprestano kavsajo med seboj, kdo bo več dobil. Torej je to le korpora-eija. Mellon je precej podjeten in vlastodržen po naturi. Lahko bi bil postal senator, ampak vir del je, da je krmilo zvezne vlade iivsezadnjft vendarle v rokah jredsednika. On pa je hotel krmariti državo, salo je paptal bos« v zakladniškem kabinetu. Spoštovani tajnik za trgovino Herbert Hoover ai je nabral malo vsotico od |8,000,000 do f 10,-000,000 v zlatokopnih avanturah po južni Afriki, v Avstraliji, Rusiji, na Kitajskem ln drugod. Navadno je bil kot ravnatelj in inženir kakor tudi mali sotrud-aik pri velikih britanskih podjetjih. Njegovo zaničevanje male-businessa, kateri se je upiral likemu, je bilo precej dobro likana v njegovi obrambi irih velikih" v Chicagu, ko so prišli velemesarjl pred zvezno trgovsko komisijo med vojno. Državnega departmenU še Kcoli ni vodil tolik bogataš ka-r je sedanji gospod Kellogg. On je bil tudi prej najbogatejši idvokat — razun mogoče Kno-*a, kateri sedi v senatu. Medtem, ko je bil svetovalec za že-jkznice, jeklarne, zavarovalne Iružbe in bankirje, si je nabral ojih pet mlljonov. Nepričako-»no je bil porinjen v kabinet, kateri se mu je naenkrat zdel tako uplivna služba, da je sklenil 'tati. Njegovo posebno prizade-tanje, da bi kolikor mogoče od-gel zakonodajno moč puntar-(emu senatu, se zdi Coolidgu iravnost dragoceno. I Jan t8 J. Davi« je tajnik za Wo. On je tudi miljonar. Na to ®*"to je prišel po zaslugi Moo-ta Njegova banka v PitUbur-fhu mu je prinesla skromen mi-W< k, drugega pa je dobil po pojem načinu. On je eden Mel-Jjtovih satelitov. Kolikor je «tlk>n za odprto delavnico kot Me-voicpodjetnik, toliko mora »jpada biti tudi Daviš, čeprav vcnča svojo slavo kot Ujnik delavstvo. Kot podjetnik mo-* torej biti proti neorifanizira-•^nu kakor proti organiziranemu delavstvu, ne glede na to, da nje gova formalna služba na-dolžnosti za varovanje de-Jv«tva. Pravzaprav pa je le J^llon j oHpodar tudi delsvskegs < partmenu, kajti \ nepresUno Me \zcte dovoljene vsote za Prtromu-v tega . departmenU, ►•4-bn.i v zadevah, kjer so bili ' i Mellonovl interesi. L ^injl pride Hubert Work, ki bil prvo vpoelen v svrho, ds o-Kejinjsn glavnega po- šteaUic for MiUag at Pregled M i«. toAev Amerika. ' * Milijonarji sode v Coolidgv-vem kabinetu. Razmere v ameriških ječah so neznosne. (Izpopolnjevanje zrakoplovne službe. Konferenca zamorskih delavcev. Voda je udrla v rudnik; Štirje rudarji so mrtvi. v Chicago bi rado bilo država zase. Po svetu. Kitajska zahteva revizijo pogodb z velesilami. Velika delavska kriza vsUja v Angliji. Francozi in Španci so si na-vskriž glede Maroka. Frartcija izpresni Porurje v avgustu. Generalna železniška sUvka v Boliviji. Chicago, UL, petek, 20. junija (June 26), 1925. Taart? Chicago zahteva državo Mestni svet je soglasno sklenil, da se izdela načrt za "revolto" in odpad od IUInolsa. Chicago. — Mesto Chicago, ki nekaterimi predmestji vred tvori okraj Cook, hoče biti država zase. V sredo je alderman John Toman iz 23. warda predložil v mestnem svetu resolucijo, ki nalaga mestnemu pravnemu zastopniku Fr. X. Buschu, naj izdela načrt za ločitev škra-ja Cook od države Illinois in vstop okraja v ameriško Unijo kot svobodna 49. država. Reso-ucija je bila soglasno sprejeta. Resolucija tudi vabi sosednje nas. Asi Ost a. UIT, aatfertaad m Jaas U. 111». ' InTL.-- AMERIŠKIH JEČAH Pismo jetnika U ječe v Saa Oaentinu, Cal JECE NISO POBOLJŠEVALNI-CE PAC PA POHUJŠEVAL. NIČE LJUDI. . faaaralaa žtkzaiška Kavka v Mviji Cela dežela je paralizirana. Poročilo se giaai, da je sUvka političnega značaja. SUvkarji so osvojili nekatere železniške poeVaje. okraje, naj se pridružijo gi za ustanovitev sepsratne ve. Cela procedura mora biti postavna. BuBch je obljubil, da do prihodnje seje sveU J pripravi preliminarni načrt, oziroma pojasnilo na kak način bi se to moglo izvršiti. Najbrž bo potrebno ljudsko glasovanje v okrajih, ki so za Samostojno državo. Nove države sprejema kongres, potem ko sprejmejo svojo usUvo in iz-vrše vse predpise zvezne konsti-tucije. » Toman je resolucijo utemeljil _ sledečimi razlogi: Chicago je zapostavljeno v illinoiski legisla-turi. Dasi plačuje največ davkov v državno blagajno, je pod kontrolo podeželskih distriktov. O-kraj Cook ima več prebivalcev kot vsa osUla država skupaj, toda v državni zbornici je v manjšini radi tega, ke> zbornica noče dati čikaškim distriktom u-pravičenega predsUvnlštva na temelju prebivalstva kot predpisuje usUva. Po usUvi bl Chicago moralo imeti najmanj 15 reprezenUntov in pet senatorjev yeč kakor jih ima zdaj, toda podeželska večina noče izvršiti potrebne porazdelitve mandatov, ker se boji, da bi potom Chicago imelo večino v legislaturl. KLAN POKAŽE SVOJO MOC. Chicago. III. — Kukluksklan ima odobritev od vladnih urad-nikov, da bo smel paradlrati v VVashingtonu po Pcnnsylvsnski sveniji dne 8. svgusU. Zbrslo se bo bsje do 200,000 klanoveev. Njih obrazi pa bodo morsli biti rszkriti, čessr se vesele nekste re organizacije, kajti na U na-čin, pravijo, da bodo lahko do gnale, kateri vlsdni ursdmki so "stoprocentneži." Chicago, IU. — Urednik maga-zina "The Na t ion" je priobči! pismo jetnika iz San Quentina v Kaliforniji, ki razgalja, kako strašne so razmere po nekaterih ameriških ječah. V začetku pile: Ce priobčite to, bodite zagotovljeni, da je vse gola resnica in nič pretiranega. Morda bi se ml ne golilo dobro, če bl tu U vedeli, da sem pisal jaz, zato prosim, da ne izdajate mojega imena. — San Quentin je vodilna jet-nišnica v Kaliforniji. Ima še zadostno saniUrno uredbo sa 800 jetnikov, ampak sedaj se jih nahaja v nji nič manj kot 2800. Od začetka januarja Ima novega nadzornika Smitha, kateri oglaša po časopisih, da je študiral "antropologično (človeško) aa-> motologijo". Naglaša tudi, da j« zmožen izvedenec, ki bo naredil> da se bo ječa izplačevala. Dasi sem jetnik v San Quentinu, nimam nikakega osebnega spora s Smithom. Smatram ga za Čisto nsvadnega političarja. ■Dne 18. februarja je prišlo do poboja, v katerem je bil ubit jetnik Tony Hernandez. Takoj je nadzornik ukazal zapreti v temnico štirideset mož, da so trideset dni Živeli ob samem krulfti in vodi. Dokaza pa ni bilo proti njim: Dne S. maja so peljali skupino jetnikov v kopališče. Jetoik Wendell Dollar ae je pripognil, da W pobral cigaretni čik, pa še ga je ustrelil v hrbet čuvaj in ga ubil. Polieaj se je izgovarjal, da je Dollar nameraval pobrati kas men ali palico, In oproščen je bil. Ampak v bližini jetnika, ki je bil ustreljen, ni bilo nlčeear, kar bi bil lahko rabil kot orožje. Kaznenci ne smejo rabiti toba-ca, in da doseže cigareto, je Dolar prelomil kaznilniške paragrafe. Umor pa vendar ni bil upravičen po kalifornijskih jetniških zakonih. Čuvaj je še vedno na svojem mestu in Smithu je bU čin menda povolji. Novi nadzornik je oživel nekak jetniški buletin, o katerem je rekel, da bo kot vzor svobodnega tiska. Jetnikom ni dovoljeno brati nekatere radikalne liste, ki so garantirani po drugored-nem privilegiju ameriške pošte. Da napraviš iz slabega držav-jana dobrega, ga moraš dobro hraniti. Učiti ga moraš koristne obrti, pravi nadzornik. Hrana v sankventinski ječi je bija prej slaba, m* pe je še slabša. V jedi je skoraj sam škrob, manjkajo vsaki viU-mini in redilne snovi, ki so jieob hodno potrebne za življenje. Je- liuenos Alres, Arg., 25. jun. — Potniki iz Bolivije prinašajo vest, da je ondotna splošna sUvka na železnicah zelo reana. Stavka ima politični značaj. Bale jo vodijo komunisti, katerim le se pridružili izgnanci iz Anto-fagaste, kjer je chileanska vlada strla pred par tedni splošno etfcvko in revolto v okolišu nitratnih tovaren. Situacija v Boliviji je v temi ratii cenzure, katero je uvedel predsednik Saaftsdra.- Poročila, ki prihajajo v Buenos Aires dl-rek t no iz Bolivije, so brez detajlov. Neka privatna vest se glasi, da velik del prebivalstva simpa« tiiira s sUvkarji 'in gotove stranke skušajo izrabiti štrajk za strnfoglavljenje sedanje boli-vijske vlade. Vsi vlaki počivajo in železničarji, ki so oboroženi, ao okupirali nekatere posUje. šUrjs llaysa rekord za unijo Miljone je napravU kot zdrs v nik. vlsgstelj, lastnik nekega a žila ali sanatorija in genersln pobočnik rudarskih in Upilni ških interesov v Koloradu. Tud on bi bil lahko dosegel senat, ampak pravočasno je spotna , ds OTmoč le v Beli hiši. kjer n* zakoni iz kongresa oviiejo s pomečjo sovražnega r. gent so pa še vedno manj vWr»i kot miijon. Vsekakor so tud. oni dobri, pohlevni in lojalni. vrt, redi kokoši, svinje in kcave. - - . »v .. - . Zelenjadni vrt pokrije kakih pet da je v Uh zaposUvljenih ljudeh izborno kulUviranlh akrov. Am- to,^lu, o6por*. pak cele mesece jetnik ne vidi Ameriški zsmorci z nekim tl-nobenegs zelišča v hrani, a le ga him navdušenjem berejo kaplU- že kdaj vidi v juhi, je neanašno. Ilstlčne liste, ksteri dan na dan redko in naravnost gnusno. Edi- prinašajo vesti o zmagi Abdel ialavotv Med samord je veliko zaaimaa je aa kongres. Nadejajo ee, da Je to sačetek gibanja vsega zamorskega ljudstva. ^ Chicago. (Piše odbor za zamorski kongčes.) — Kongres se bo vršil 26. oktobra v Chicagu. t*a sesUnek zamorskih it} belo-poltnih delavskih vodiUljev pomeni novo dobo v političnem življenju ameriških zamorcev. Všaki dan namreč tudi zamorec bolje vidi, da sta, sUri stranki preživeli svojo koristnost. Naj bo republikanska ali demokrat-«ka stranka, vsaka je kontrolirana od bossov fn njih privržencev kukluksov. Na kongresu bodo zamorci povedali v jasnih/ besedah svoje stremljenje. v Pittsbufški odbor Ameriškega zamorskega delavskega kongresa sklicuje lokalna zborovanja v sredi avgusU, h katerim povab- Ufe^C ^ VM organizacije, v kojlh so nadzorniku včl4njeni ^^ ^ ^ kon. ferencah bodo izbrani delegatje za kongres. . Zamorci po južnih državah se pridno pripravljajo za kongres, ksjtl sami uvidijo, kako potrebno je zanje kakor aa belopoltne delavce, da se organizirajo politično in strokovno. Po nekaterih drŽavah so že sedaj izbrali dele-gate. \ Zamorci so si usUnovili svoje glasilo, kaUro Jih bo obveščalo pod novim nirittrrito! ® k^rei"/ K*1*™** držati tudi potem. To giaailo lioreča o sUvki zamorskih delsvcev, kjer po nekod že sUv-kajo četrto leto. • Pojavlja se M .....T . . . di tel jI se upravičeno čudijo, kako na obrt, ki se je jetnik lahko izuči, je izdelovanje nožnic za puške. Ampak če je v tem le leto Krima v Maroku. On je voditelj tudi zamorskih tlačanov (»roti imperialistični Franciji. To ama- ali dve, ima dosti za vse življe- |traJo za začetek svetovnega gi nje. Samo ena tovarna juU je v rend upajo, da bodo toliko uspe li ter sklicali svetovno zborovanje zamorcev. Oaklandu, ali Um ne zaposljuje-jo ljudi, ki so bili kdaj v ječi. Najbolj žalostna reč v San Quentinu Je "aleja bedakov" Tja I ' - pošljejo duševno obolele ali take. A/geatiaa ae mara rmdiih eml* ki Jih zdravnik ne mara. Proetor grejev. zasluži svoje ime. Je ozka ulica Buenos /Urea, Arg., 25. jun.— med dvonadstropnimi jetnlšklmi Tukajšnji listi fidločno protestl-hišami ter ima na vsakem kon |rMjC proti augpstijsm lige naro-cu visoko lxidlčasto ograjo. Pro- da se ostanki Vrangelovih ator Je vlažen In temen, poln um rad u od nesnage. Nikake gor* kota ni Um notri, nikake uljud-nosti. nikdar notri ne prialje aolnčni žarek. (Hisojencl, katerih je samo senca, se plazijo gori In doli; nekateri ao stari, sivi in u-ničeni, skoro z eno nogo v grobu, i (Dalje na 8. strani.) ru*klh Mih čgt naaele v Argen tini in Paraguaju. , V REM K. ('h icago in fikolka: V soboto jm"no. Zapadni in južn^zapadni vrtrovi. fkdace izide ob l;lf, zai-|de ob 8.-29. KITAJSKA ZA-HTEVA REVIZIJO POGODB Francozi la Aagleži ubili |0 in ranili 70 kiUjakih deUvcev in dijakov v Kantonu. — Anglija govori o premeščenju tuje-zemcev v priataniščna mesta. Tatarska poročila o kitajskih dogodkih. Waahlngton, D. C, 26. jun. — Državni department Je bil ^OH00 obveščen iz Pekinga, da centralna kitajska vlada zahteva mižijo vseh pogodb s velesilami in zadoščenje za ubite Kitajce. Kanton« 26. jun. — Začasna ljudske vlada v Kantonu je pozvala domačine, da ne smejo Bati nobenega povoda za spopade s tujezamakimi četami. Po najnovejšem poročilu so Francozi in Angleši, ki atražijo tujezepiako kolonijo Samin,'ubili 30 kitajskih delavcev ln dijakov *ter ranili 70 zadnji torek v bitki z demonstranti. Danes je mir, toda položaj je selo napet, B Iels stens kamenja ln druge nsvlake je zajezila rov, vsled Čessr Je bila rešitev nemogoča. Poplavljen rov se nahsjs 0000 čevljev od jamskega vhoda. Kajak arapaa draiiaa Italijan mu je vzel otroke. žene la tri New Orleans, I a. — Uuls J. Prestopnik Je 24. t. m. jsvll |ioll-ciji, da je bil na svojem domu oropan žene in treh otrok. Domi-baoja med zamorci. Na konfe-kick I Ma/. ki je sUnoval v isti hiši kot «*», Je stopil v njegovo stanovanje In mu pritisnil revolver na Čeh rekoč: "Tvoja žena In ott'>d gredo z mano, ne, sl mrtev". Družina je '»dšla Z Dlanem. Pollcijs je izvedida, da Je Italijan od(>elJal ženo in otroke v Oc<-ari Hpringa, Mias. Ondotna policija Je bila obv«šč*na, naj pazi na zllkovra. Garlbaldl v Ameriki Nea Vork. — General Fap|>l-no Garlbaldi, vnuk znaiwiga iU lijhnakegN revoliirijonarje, Je 24. t. m (irlšel v ZdruŽ4 tie države. Tu osUne m«wf dni. Garlbaldi je nasprotnik Muasollnlja ln iMU*. STKV.—NUMBKK 149 Španci ta Fraaaazl aa sa april radi Maroka Španije noče dovoliti Francosent vatops v njeno kolonijo. IV godba bo mogoče razveljavlje-na. | Madrid, 26. junljk. — Is zanesljivih virov poročajo, da so načrti francosko-španske ofenzive proti Abd-el-Krimu položeni na polico. Francija je zahtevala, da ji Španija dovoli invazijo njene kolonije do SeŠuana v svrho, da francoska armada prodre Ri-fljancom za hrbet in zdrobi njihovo odporno silo v njihovem središču. Španska vlada Je pa odklonila zahtevo, češ, da to je proti laigodbi, kaUra daje Španiji pravice protektoraU v Maroku. Simnija Je tudi odbila ponudbo^ itn i^ancoske-bojnu ladje sodelujejo v bombardiranju rifi-janskih postojank is Španskih obmorskih pozicij. Francoska vlada je nato izjavila, da bo zahtevala mednarodno konferenco za sklenitev nove pogodbe glede kontrole severne Afrike. 'fta, francoski Maroko, 86. jun. — Franooako uradno poročilo pravi, da so francoaku čete včeraj odbije dva rifljanska napada. Franooaka letaU nadaljujejo operacije v hribovitih krajih s dobrim uspehom. Fraaeija Izprani v katero ie dala vlada, da Porurje v e* Pariz, 26. jun. — Vlada je u-radno naznanila, da francoske operacije sa vojaško izpraznitev Porurja prišao v kratkem časa, Ako pojde načrt po sreči, bo Porurje ispmnjuno do 16. avgusU kakor je obljubila Herriotova vlada v prejšnjem letu. Palnlevova vlada vrne Porurje Nemoem še is tega razloga, da jih čim prej pridobi za garancijski pakt. Nemški nacionalisti delajo danes velike ovire vladi v BarHnu s izjsvsmi, da Franciji nI treba nič zaui>atl, dokler ne izprazni Porurje ln dokler zavezniki ne vrnejo Kolina. VsHhd Mavaka kriza vala|avAagi| Itre/.iMmelnoMt ie dimeala rekord. Rudarji In železničarji ae skrajna nezadovoljni. Torij-ska vlad^ je slepe la gluha. 25. jun. — Dolga in-*dustrljska depresija In konse-kveutna bruz|M>aelnoat, ki nepresUno rasU, Jo dosegla stopnjo, na kateri Js velika kriza v Angliji nelzogibns. 1 Mavaka stranka j« Že pred meseci napovedala krizo za letošnje poletje, ako vlada Ukoj ne Izvrši pomožnih ukrepov. Haldwlnova reakdjonarna vlada ni atorila ničesar. Delavci so izgubili zadnjo trohico potrpežljivosti In zdaj ae pripravljajo na akcijo, da al aarni |*>msgsJo. V ospredju je konflUtt me«i rudarji ln Ustniki rudnikov, Skupna rudarsks komisija, sestojsča Iz zastopnikov rudarske unije in lastnikov rudnikov, ki ja zasledovala razmere v rudarski Industriji več mesecev, Je včeraj končala delo. lastniki so naznanili, da bodo zahtevali i«ovraUk onem urnika s 30. julijem. Zdaj je v veljavi naiii-rriur^ik v premogovnikih. Rudarska unija Je sklicala konferenco za 3. Julija. Rudarji nedvomno zaključijo, da ee liodo držali aedemurnlkn. Železničarji ao tudi akrajno nezadovoljni s sedanjimi menita-ml In zahtevajo novo pogodbo. Konferrnra zastopnikov obeh strank je sdsj v teku. Kongres delavskih strokovnih unij Je akl kal i/redno zborovanje dn« 24, Julija, ns katerem se bo razpravljalo o brezposelnosti in ukrepih za izboljšanje raz- tuormmm MABODNB POHrOBg* JEDN< LASTNINA HI.OVENSgB NABOIINB PODPOBNB /BTO IX United 1.80, »nd 1 Naročnin*: Z*Jm>«M drtar« (itvon Chteago) f§*S aa teto. »•1 teto in $1.25 za tri nMseee! Chlcaio in Clcero $SJ0 m* teto« teto. $1.08 m tri brez slai -PROSVETA" Ar EN LIG H*t EN ME ffl*** Organ "t A* jteessH Nattenal MK _■ (Mar IM»> pete* vaiega li Ponovit« }* PRAVO 8U2EttJtiKO DELO. Kdor je v Kvropi kdaj hodil obasala dobiček, kolikor ga bo In odšla v Texaa. Tukaj bodo pa oetaii de« lavci Ako od ai nakopali bolezen pri delu, ali čc ao po-nearečili, bo moralo zanje skrbeti ljudstvo v drinvl IM-noia. Torej Je v Interesu države same, da določi v pogodbi tudi raamere, V katerih bodo delali delavci. El^ , « ':. jK. Pa tudi dna, v katerem živimo, zahteva, da država ne dovoli podjetnikom, ki izvršujejo javna dela aa*država, da lahko izkoHAčajo delavce hren meje. I J«*r proč od političnem pregnanstvu v ma-vaški S L Agpeldlrfizu SOrren- is. Je še precej v letih, daleč ed itarw je kakor izrezan z zami, obrv, vzbočene bradne kodtf in globoka senca. Oči Ima plave, svetle, njegovo proženje roke je fino Nasmejal se je In vez kar mi je dale čutiti, bi) poznal že davno, bro poznal. Bil je to in obenem lahek* vzdih moža, ki je trpel. Ni maral govoriti o politiki. Da bi di sedanje vlade na Ruskem, mi je bilo torej nemogoče, dasi se spomnim, da ga je Bykov nekoč omenil kot iskren in kot dobrega Poklical sem naaaj ksfanfHaeifc. Kaj je Bolševizem, o katerem še nihče wm o n če bi ŠNH glede ruske cije.:> "Tolstoj T On M gotovo Spfejet negativne Stališče protT socialni revoluciji leU 1917, kakor je stortf lete 1906. Ampak znano je tudi,, de bi tako stališče ne spremenilo v tAn mas. Družabno gospodstvo je v mejah najbolj pošastnih zločinov; ampak ne prizna nikakih šedešev "Ali jib je danes še doStl v Rusiji, ki U se podpisali aa Tolsto leve prindlpe ?• Nikdar nI bile dosti Tolsto-jancev v Rusiji. M niso nikoli imel! dosti vp vstaja; Ne, IZ5L H 7P*®1« ■__ILl.-JI pnacavu, narodova filozofija, naj bi mi dsl pojem, M maksirnallsem, to takoj 'je vorll. BBB "Maksimhllsem je žeja po popolnosti — želja videti aeveka ln vss svet v perfektniH, lisaN nlh razmerah." Začel sem sapo-padati, zakaj se Oorfci nI hotel bsvlti s potttlko. NsdeljevaTje: "IndividuaKet, ki smatra, da člo-vfek poseduje samo klice dragocenih duševnih lastnosti, zahteva absolutno svobodo za razvoj teh lastnosti, pri čemur prezira interese socialnega značaja 4n priznava državo samo take Hfts* ječ, dokler mn ona jam« absolutno svobodo misli, In dela. Uie-nec Dostojevskija Rosanov pravi: 'Ko stori zločin in radi nJega pade, zlošieec na nek način vstane nad >o1 ki ga obdajalo/Te je Ircem individualista, ki pepel*>-ma izčrpa psihologijo motenih vladarjev svsts s njih besno pijanostjo radi moči, ki jo pessdn- - r - ^dt i* li •Socialističen vidik", je ip^ ljeval Gorici, "je bil izražen ed Dostojevskija v famoznf^Legendi inkvizitorja". Ko je inkvi-zitor zaprl Krista v ječo, ga je vprašali 'Ali ti ceniš samo kaldfc deset tisoč velikih ia močnih 4ju-dl, medtem ko druge miljoip, katerih je kakor peska in vvods, imaš sato, de služijo, da naredijo one velike in močne?' 'V tem vprašanju leši vir boja med 'poklicanimi' in 'isvolJi-nimi'; med. gospodom, kateri ne posaa meje svoje moči, in snš-njem, kateri je truden sušnosti. Oba ta dva maksimalisma s svojega najostreJŠega konca sta sa vedno nespravna. Vedno bosta križ boja med človokom in drožr bo. In vsi strašni kompromisi, ki se razvijejo, so zmožni samo začasno. Poleg tega", je pristavljal Gor ki, "sd U kompromisi veliko bolj dokaz utrujenosti kakor pa dokaz iskrenega porasta družabnega rasama. Kajtf l boj, kateri je v srcu boj indlH-duslizma in socjallsnia, je že dosegel viharni, znašaj. Jasno je torej, da niti fašizem niti take organizacije kot Kukluksklan ne morejo doseči trajnega uspeh ■•'Ali mislite," sem vprašali! ti kompromisi, kakor jih imenujete. so"v vojni s tistim, kar znanstveniki In filozofi imenuje- aristokrseija novih temveč dt^ševna." prežene rrica. _ 'Zelo veHke' vlogo." Navedel je kratke vteto imen odličnih še-na,, katera, je MSle!, so Sfpe vinsko važiik t •a iS dalje pe njegovem mnenju o revoluciji, Rekel'je* -Porast Malo obleke — dosti zdravja. Sledeče prodam ItakoTsem ku- Dejstvo, da ima moderna ženska vedno manj obtoke na sebi — neka vest se glssi, da vsa poletna obleka s čevlji vred ne4 tehta več kot unč — je zatelo zelo skrbeti čednOstfle ljndf. Čeprav ženska v sVoji navdušenosti skrajšujejo obleko zgoraj in spodaj, n; to brez koristi. Nsg vrst in deloiha prei ao upravičene iz sledečega razloga, kar vam Ali lahko Iz tega novega Mrdi vsak pameten zdravnik* vstajenja mas vstane nova ari-f** napada ženske bdj kot mo-stokracija? izginila "SUra niči šU, Ali je S^Jokracija kke. Mtiogo žensk trpi na raku —*L- JJiE2i na prsih. Ta strašna bolezen, ki Jf zelo razširjena v civiliziranih deželah, je popolnama med divjakinjami, ki nad pasom bogastev! (ne nosijo nobene obleke. Zdi se, da soinee, ki posije na golo kožo, ker-kale nJega pofesbe^Sast in illtllliniiinl t v mudi ti (a UIVIUUINI1UVH T JPOTIjT ^B BSUL—w mi"» "'W)c(jnB puniucaiu no vin hliill^kateM se prišla v stvo'vede^ in Rlerature.^ I QSviHa o novem Mterarnem gl-banja v Rusiji. Pmsšnetljtvo število Iz bornih novelistov in > pravi, je vstale Is naj-nižjega razreda —— iz razreda, je Ušpred revdlaeijo Vojdl veteran po inviimi____ je episel Imjlgo kratkih prlpo- vor? vedk, katere Gorkl opisaje kot začetno silo, polno Slikovitosti in osnovnega psihologičnega mivki "veliko^* pove malem prostoru." Delavec Vse- W*mc Ifiasln se je izkazal velikega poeta, čeprav zna komaj t^f^ift čitati in pisati, dočim ml je Oorki zatrdO. da je nova ruska literatura posledica revo* lucije, ki pa vendar Stfsml za spopolnjevanjem starejših ruskih pisateljev. OpriJemljs se realnosti In se Malje bolj spominja resničnih trpdkSj svojega 1, "da PH in trideset rentav na uro \m dra- jo soclologični načrt — načrt, kateramu sledi človeštvo s M stoletja, ne da bi to zapopadlef Odgovoril je* kakor na polskuee. da ss zagre-di pat, katero je zgodovina določila človeštvu, da pojde is anarhije kspItsItsiBS v boU perfukine forme življenja. Zoperstfer-Ijanja kskor so ta, ne morejo trajno ustaviti toka dogodke* V resnici aamo pomagajo re*S-lucijonlrati mase ln jlkH prepričujejo o upravičenost t do nasilja, pripravljajo pa ieine (tiri sa nasitnOte. Naj ponovim. Po moji misli razredni boj dobfee življenje večal zahtevi pe tndtvtduali/ine. svobodi Individualnega ginje! >11 Je to sploh mezda? Vrhutega pa že od deiM t Terre »Sute, Ind. • e • Pertinentna vprašanja. Kdaj se vsi oni, ki so prizadeti dogodkih, objavljenih v ';Žar-kometu", oglasijo v svoj zago- Ne, niste develj povedali! Mr. Jerič se je oglasil čez o-djfti na moj poziv, da on pove ddgodek o nekem delegatu, ki velsd Ivanov, katerega zvezki-je na neti konveAeijl tegubfl že- nosijo dhpls "Plavi pesek", slika aMlaa vojno v Sibiriji s "pri- kupno umetnostjo". Neki drugi svoje kplone". Obrneta naj se v Ročk Springs za nadaljne infor macije. p! To ninoben i Odgovor. Ako ste je neki Leo Leua, sin prtproste- brneli kOrajžo dUigniti na 'šmir' gp lekariuMte vzbudil ^^eMmtno dlskuzljo" s svojo dramo "Izven povedati še oetslo: kdo, kako in_______ _______ zakona". Znamenito je, kakor se ne zadovoljim. Come peljal brez govOra. on, Mr. Jerič! Povejte vse, če nočete obtičati še v vOčjem šmirul vse od Monteplna do Gogpls, od 9d6. Na čelu Puškina do Berapgerja, od Scot- rtih dežel stoj no. Pravi, da bi rad povedal/ toda >noče s "takim šmirom mazati vaši koIOni, imejte pogum Leta 1919. je bil neko nedeljo popoldne shod Slovenske ljudske stranke v St. Jerneju. Župnik M že pri jutranji maši naznanil, da irfovorii LbVto Pogičnik. Ob določeni uri je MU dvorsna polha. Kmalu se pofraže na odru govornik v dražbi več duhovnov Shod je bil v farni dvorani. Ni dolgo govoril. Pritisk na oder je bil tako velik, da so se zdrobila zadnja vrsta in Pogačnik s spremstvom vred še je znaAel ztonaj ped slivami. Dvorana je bila tškoj prazna; vsak je hotel biti V bfKfni govornika, fečina gospodov v dolgih suknjah še je reeHa neprfllk s skokom čez o-, demaaega. župnika Leaja-pa neki fant dohitel in mu z nogo pomagal do farovža. Pogačnik je ostal pod sHvami brez klobuka in očal. Ljudje so se gnetli okoli njega in ga tepli. Največ jih je dobil od bivših. svOjth Vojakov, .katerim je kot Mvši avstrijaki nadporočnik /lajal "špange" in jih vsak !)an zmerjal s "Schweine, Humi." Itd.' Ti so mn zdaj plačali dolgove. Prišli so orožniki, toda niso se Upali napasti velike množice. KbAčno je . prostora, da dobil toliko Delal je tri metra dolge korake proti farov-| žu» Sa njim so pa letala polena in Drugi dšn se je od- r J. R., MP- K.T. a bern, If-. Vfc. ta do Balzaca, od Dickensa (njegovega malika) do bratov Gon plemena; nikdar ne slavi obsto- courtov. "Knjige so mi razodele ječlh življenjskih razmer, tem- ^ več jih vidi, lcakoršne so, tsr jih tudi obdeluje včssih s plodno kritiko." Mislil sera na rusko uSnetni-Ike'gledališče ln vprašal, kaka je pesehna kvaliteta današnjih ruskih Igralcev na odra. Gorkijev 1 je bil ramo nespretno "Vaše vprašanje me preseno-ča. Nikakor se ae strinjam s te-S9- Največji umetniki na odru kakor Salvini, Facconi, Dase, Tina, Talma, Sarah Bernhardt, r Posart in Irving niso bili Reei; in tudi ne vem, kake ruske umetnike hI imenoval rasun Mo-ckalovs In fičepkina, ki sta pa še Oha davno mrtva, ter Ermolove, kaše na odru. % Pogovor se Js zasukal na Gor-kijeva lastna literarna dela. Nekje sem slišal, da je sešel novo novelo, za katero poaorišše je bilo Izbrano v Angliji. Ali mi je mogel kaj povedati o tem? Z nekakim v/it kom se je namuznil. "Virtforočlla, se bojim, je bil ae-rapaijen," je raket "Resnične ne pišem nikake novele, ta ims šele priti. Pred kratkim sem dokončal knjigo kratkih povesti. "Katero smatrate za svoje najboljše delo?" Hoje najboljše delo? Ni še bilo spisano." , "Koga smatrate sa največjega živečega pisatelja 7" "Dva čudovito dobra ptoatelja živita v Evropi. Rimski RoNand ia Kant Hamaua. Zadnjega knji-gl "Rset setnlje" hi "žene Is gradili flUfflfjMjuii.kih cmL (Jrndnja ceat pii takimi! T» ^ mi je tah«t<*> vpraAatl (togoji Je za delavce muketrpaa nužnoat *SL kake stališče M Tolstoj za vsot. ki se je pe-^jevil v literaturi zadnjih dvaj- Garki ae je aM vse življenje havtt s pisateljevanjem. V njegov«! spominih vhfi-mo mlpdega dijaka, katerega strast W bile knjige, ki jo bral Ogromnost zemlje. Okrasile so jo z lepimi iO plemenitimi mesti, __t • —■« w e . .. ^.Ifc ) • : i _ . s__f prijaznimi zensKami, vzornimi možmi, dobrimi ln slabimi — jumtškimi. Čimveč čttam, toliko bolj ml prazno ln brezkoristno življenje postaja neznosno. Na poti proti vratom, ko sem se spomnil, ds se Gorkl zabava v ribjim lovoie, sem se Obrnil in ga vprašal, kaj je njegova zabava za kratek čas v pregn snjtfev^. Zopet nepričskovsn odgovor. "V resnici me ne brigajo pasivne razbere nobene vrste. V eni mojih zadnji povesti je rečeno o junaku: "Ljubil le ribji tov. Ta posel, boljši kakor kateri drugi/ mu Je dovoljeval pozabiti, kdo je in kje le; pomaga! mu je, da se nI čud«, zakaj je na sveto. Ampak jas ne želim pozabiti, kdo sem ali kje sem, tudi se ne bojim čuditi, zakaj sploh živim." — E. A. J, KOIJKO PRIHBIJRNCRV PRIHAJA SRBA/1 AMERIKO? Pil poročila priseljeniškega u-rada o priseljevanju tekom prvih deeetfh mesecev tekočega fiskalnega leta — od t. juHja 1914 de konca mtnolega aprila — je razvidno, da je bilo v tem razdobju pripuščenlh v Združene države 242,900 priseljencev is vsegs sveta. V to število nlno všteti tukaj stanujoči priseljenci. ki se vračajo Iz obiska v starem kraju, niti oni Inosrtnci, kl prihajajo začasno na obisk v A-meriko. Temu številu nssproti se je izselilo 78,578 inommcev (ns vštevši inosemcev od potujočih na začasni obiak v starem kraju sli odhajajočih začasnih potnikov). Skratka zapopadent so le priseljenci In izseljene! v pravem zkalslu besede. Od zgornje« Skupnega števila se Je prirtelOo Iz same Evrope 120,607 ljudi ia Izssfflo tj« CS,- odko- y je pri-isven kvo- ■■tudi jenci, ki obiska, J((br se jejpr|seli^k di. Iz JugosIsVlje se je priseldo| 618 ljudi ln Izselilo- tja 2,091. Kar Be tiče narodnosti, moramo pač posnemati znano čudno po-razdelitev priseljeniškega urada, kar se tiče Južnih Slovanov. Bolgarov, Šrbov in Črnogorcev so je priselilo 9?5 In izselilo 1, 459; Hrvatov In 8 selilo1436 tn Izselilo tihcev, Bosancev in ftert eev priselilo 47 In izselilo 851. Zanimiva je tabela, ki nam pokaže, koliko Ev kvoti in V to tabelo so al nastanjeni se vračajc^B 7|| ■ I ksj ti tudi oni sopo novem 7jMo-\ nu označeni kot "noa^uota im-m igran ta". Iz vse Evrope je prišlo 117,728 kvotnih priseljencev in 88,2*0 izvenkvotnih. Iz Jugo-slsvije je pJlšfo 4^0 kvotnih priseljencev; Izven kvote pa jih j« prišlo 1212. — T. 1.1 S. . Mike se pokadi etgarčt? V nemških Hstlh beremo zanimivo statistiko, koliko se pokadi cigaret na svetu. Rfa prvem mestu ni več frandja, ampak Zedir. jene države, kjer pokadi ns leto vsak prebivalec 6X8 cigaret. Potem pride Nemčija, kjer odpade sa glavo In leto 89», Belgija 518 In V Italiji 284 cl0tfet lWi-Ja, ki je do pred kratkim pred-njsčila na tem pOlju, Je padla na pete mesto s 249 cigaretami. Ns švedskem pokadi vsak prebivata po 184 cigaret ns leto. Statistika niš ne omenja Jugoslavije in sploh Balkana. Menda Jugoslavija ne be ravno ns zadnjem mmta. Saj je znano, ds kadijo Belkaeci kot Turki, ki so baje senesll to rasvado mmi imam Nov poštni vozni rod med Chi-1 cagom in New Yorkom. Chitago. (Pmnim poštni u-L^j — Uvoden je nov zrako-plovni red, po katerem bo čfka-ia ix>Sia P® vankem končanem ^evu r. zrakoplovom odnešena v New York, tako da jo bo dru-' jutro že dobil najzgodnejši £wyo.-ški trgovec. Nova pošta prične 1. julija. Banke, zavarovalne družbe, v resnici v»e tr-■ovstvo bo dobilo novo izboljšano priliko za pošto z New Yor-konl in nazaj. Uradniki poštne-1» departmenta tudi napovedujejo. (ia bo a tem zelo poživela trgovina. Pa tudi za druge Ijud-«k<> sloje tQ ne bo male vrednosti. Po novem voznem redu bo po-jta za New York< ki bo oddana ob petih ali šestih zvečer, dospela v New York enajst ur prej • ktkor po sedanjem zrakoplovom voznem rodu, ali osem ur prej kot z najhitrejšim poštnim rUkom. Poštnina za pisma ene pče bo po deset centov. Vozni erakoplovni red ob delsvnikih je dedec: Iz Chicaga po centr. času ob 8:30 p. m. Bryan, O. ob 10:30 p. m. I Cieveland, O. ob 1:20 a. m. po vzh. času.) Bellefonte ob 3:60 a. m. Ni w Yor|c ob 6:00 a. m. h New Yorka odide zrakoplov po vzhodnem času ob 9:30 p. m. Hdlefonte ob 11:60 p. m. Cieveland ob 2:40 a. m. Bryan, O.*ob 3:30 (centralni ias.) Chicago ob 6:46 a. m. Ob tega novegp voznega reda ne bo imelo Iroristi samo mesto Chicago, temveč skoro vsa mis* sissippiška dolina, Zrakoplovna pošta bo s tem Aarastla. Slavam mi. hf|a -J ■' ■■ pniUMJ . GKEEN J£ IGNORIRAL NA- Chcago, IU. — Zveza državljanov za dobre ceste, katero je u-stanovil bivši čikaški župan Wil-Uam H. Thompson, bo priredila piknik dne 4. julija v proslavo praznika Neodvisnosti. Ob tej priliki bo na programu tudi polet majorja Freda Martina, kateri se je bil udeležil svetovnega poleta lansko poletje. Slavnosti se bodo vršile v čikaškem predmestju Great Lakes, 111. Pri slavnostih bodo kajpada tudi velike vojaške, mornariške vaje, zbrani bodo tudi trgovski zrakoplovi. Zrakoplovska razstava bo pod vodatvom majorja Martina in vojnega departtnen-ta, ki bo razkazal kakih trideset zrakoplovov. Zrakoplovd bodo imeli svoje vaje od 11. do 6. pop. Kazali bodo razne trike v letanju, mreže dima v zraku, organi-ziran polet, skoke v zraku in tudi navidezno bitko v zraku, kar bo višek programa. ♦ , > To bo tudi prva prilika, da bedo civilisti lahko videli, kako se zrakoplov dirigira z radijem. Piknik prične s športnimi igrami ob 12:80, in sieer igra s,šego bo prva med .lakci iz Onait Lakes vežbalne postaje in z dečki iz Fort Sheridana. Razne ženske organizacije bodo tudi imele svoje tekme. Pet godb bo hkratu igralo. Popoldne sledijo pozdravi s streli in paradni pohodi. Pri večernem kazališču bodo nastopili izbrani pevci. Ze podnevi bodo umetalnl ognji, kateri se pa Vodo ponovili zvečef. Ples prične ob 11. dopoldne in traja de 10. zvečer. Udeležba se pričakujejo večja kot lani, ko je bilo na slavnosti 76,d00 ljudi in jfe na postajališču stalo 17,000 avtomobilov. RAZMERE PO AflfERldKItl JEČAH. (Nadaljevanje š 1. strani.) v svobodi. Nekateri so mladi in robati; kako dolgo bodo še? E-den je star Kitajec, opotekajoč se ob metlini palkl Jutri ali za mesec dni ga bodo morda že U-grebli na veternem griču nad San Quentifiom In pravici bo za- »ščeno; '''•*> I Sodomstvo razsaja skoraj brez meje. Moški, vai gnili od sifilisa, so pomešani med zdravimi; mladeniči z jedva dozorelim spoznanjem živilo s najodurnejšimi jetniki. Tisti« ki imajo denar, si na I U ashington. — Predsednik A-mcriške delavske federacije Green ni odgpvoril na napad u-redniškega članka.v Washinpton Postu, kjer eo mu očitali, da se brati s komunisti, ko brani M©r doščeno. hiško delavsko federscijo pred očitki Kellogga. On pa v svoji, 'hranitvi" ni šel daleč, kakor da e izjavil, da bo tako postopanje povzročilo slabo voljo med ljudstvom. . . Umevn« je .UlttiSe WMhin»- ">no«o n-SInov tihoUp.fcl u.trj- Green pomika proti nevarnosti, ko hoče pobijati ameriško vlado, katera je zatrdila, da je mehl- iko delavstvo prisililo Calleeovo vlado, da pričenja konflsclratl uneriško lastnino. H koncu tudi listavca: Komunistom plapola rdeča zastava v Mehiki in vendar dobivajo še zaupanje od A-< tiske delavske federacije, če-irav so v ozki zvezi t ruskimi ko-nunističnimi voditelji. •RGANtŽlRANji mcHK telo trdijo, da kdor ima denar, ' si lahko kupi svobodo. Mogoče pa za vse te stvari že ve ljudstvo Kalifornije in Unije. Morda mn ni mar, ono ni in-teresirano; mogoče celo živi v domišljiji, da prav postopa s nami, ko nas pusti v takih razmerah. Najbo kakorkoli: San Qu*n-tin Je prodor, kjer se ljudje ne poboljšajo, bilo obleži!nih dokazov, ao ga 'prostflL Torkov povabljenih v Fordove tovarne. I Carigrad, 26. jun. — Ameriški avtomobilski magnst Ford je dal tnrški vladi pom*dbo. da vzame v svoje'v tovarne v De-troitu 26 turških" mladenIČev in jih iznll /avtotehnike. Ford jim plača vožnjo fja in nazaj in pet dolarjev dnevne mezde skozi dve leti inštrukcij, nakar se vrnejo v Turčijo kot Izučeni mehaniki, katerih je danes še malo v turški republiki. Ko je minister za javna dela objavil ponudbo, se je oglasilo 860 mladih Turkov, ki so pripravljeni Iti v Ameriko. Sodnik protestiral proti smrtni kazal. katere je sam Izrekel Oakland, Callf. — Sodnik Fred V. Wood je 24. junija obsodil isoobs Fuhra v smrt na ve-šalftt radi umora ženske. Po izrek« smrtne obsodbe je sodnik izjavil: "Smrtna kazen nI po-trebna za zaščito družbe. Pravi ea ni os veta. S težkim ereeai izum amrtno obsodba, toda druge alternative nimam po sedanjem zakonu." Urad za delavake odškodnine (Bureau of Workmen*a Compsn-sation), ki je del departmenta za delo ia industrijo v državi !*ennsylvaniji, ima avoj sedeš v kapitolu v Harrisburgu. Pa. Ta urad je pristojna oblaat, }J u-pravlja delavski odškodninski zakon Pennsylvanije; prošnje za odškodnino treba nasip viti na ta urad. Odškodninski., zakon se nanaša na vse nezgode, ki ao se pripetile v državi Pennsylvartfji, brez ozira kje je bil delavec najet, in se razteza na moške, Ženske in otroke nad 16. letom oziroma na one otroke med 14. in 16. letom, kl imajo uradno dovoljenje za delo (working certifi-cate). Izključene so osebe. M eo le slučajno na delu in ne iavršu-jejo rednega posla dotičnega podjetja; ravnotako so Izključene osebe, katerim delodajalec daje blago za delo doma ali v^drugem prostoru, ki ni god nadzorstvom delodajalca. Osebe v hišni službi in v poljedelstvu so tudi izključene Iz tfcga zakona. Delodajalec je odgovoren za nezgode, ki ao nastala v^d nemarnosti vseh svojih nastav-ljencev v Izvrševanju njihove službe. Mod te spadajo tudi inženirji; strojevodje, rudarji, "plumberji" in. sploh vsi drugi nastavljene!, licencirani od div Žave ali drutfih podrejenih vladnih uradov. \ , Ne daje se nlkaka odškodnina za prvflv deset dni pq, onesposobljena u. AU tekom prvih tridesetih dni po nezgodi je onesposobljeni delavec vpravičen d opri-merne zdravniške oakrb^, ki naj ne presega stipška |100, ih dodatno do vse oskrbe V bolnišnici ob onih cenah, ki so v navadi sa enako oskrbo. Delavec naj po nezgodi objavi delodajalcu, ln to čimprej mogoče, da potrebuje tako oskrbo* < Najvišja odškodnina JM* $12 na teden in najmanjša ns teden. Skupns vsot* tedensKfh plačil pa ne stae presegati |6,- 000. V slučaju pSčuje plače tekom; prvih 600 tednov, zaŠenši od desetega dna po nezgodi. Ako plača $20 aU veš* potem plačilna doba znaša le 416 tednov in dve tretjini, ia te valod zgornje omejitve skupna vsote na $6000. Za delno nesposobnost dobi oškodovanec 60% od razlike med svojo praj šnjo.plačo ln ono, ki jo je v stana zaslužiti po nezgodi. Odškodnine ga delno nesposobnost paae ae Inorejo plačevati več kot za 300 tednov, začenši od desetegs dn# PO,ne/godi. jJf Za vaa vrste nesposobnosti, ki so posledica sledečih stalnih por škodb, se plsču je sledeča odškodnina, in nič drugega: *Za sgubo dlani 60% plače za 176 tednov. Za sgubo rpke 60% za 216 tsdnor Za sgubo noge 60% sa 216 te- PMH v Za sgubo stopala 60% sa 160 tednov«, ^-t s * Za- sgubo očesa 60% na 19* tednov. Za zgabo palea 60% 'za 66 t#- dnpv. ' i ^^^ Za zgabo kazalca 60% sa M tednov. Za zgubo srednjega prsta #0% za 30 tedifbv. Za sgubo prstanca 60% za 20 tednov. Za Zgubo mezinca #0% sa .16 tednov. Zgnba prvega člena palea aU drugega prsta se smatra sa zgn- bo polovice prsta. Zguba veš ■ smatra za zgubo prsta.. Razun ako odbor drugače loči sa zguba obeh rok ali dlani, nog ali stopal in obeh oAi sa popolno oaesposobljeaje in trabs plačati primerne nino predpisano za lato. Ako treba odrezati roke med komolcem in zapestjem, se to smatra kot enako zgab ravnotako se aauputai in gležnjem smatra kot J v Avstraliji. Aydney, N. & 26. jun. — Velika poffeva ugroža Sydney, glavno mesto province New Houth Walea. Meeio je krogin-krog obdano s vodo in nr>ti li-.lf.i i« l.rjiu preim airr\ j< um TA Za slučaj smrti ae odškodaina iaplačuje sledečim sledeči podlagi: ^Vdovi ali vdo\xu. ako nI otrok. 40'; tedensko plače. , Vdovi ali vdovcu z enim otrokom 60% plače. v Vdovi ali vdovcu s dvema ali več otrok 60% plače. Otroku ali otrokom, ako nl vdove ali vdovca, 30% pokojnikove plače z 10 odstotnim dodatkom za vsakega otroka Čez dva; najvišja odškodnina pa ne sme znašati čez ,60%. Ta odškodnina se plača v roke varuha. Ako ni* ne vdove| oziroma vdovca ni otrok, vpravičenih do odškodnine, potem dobi odškodnino oče ali mati, ako za časa ipagede sta bila količkaj odvisna od pokojnikovega sashižks; odškodnina za starše znaša 26M> plače, kateri odstotek se lallko poviša do 40% v slučaju popolne odvisnosti. Ako ni ne vdove ali vdovca, otrok ali odvisnih staršev, potem so vpravičsni do odškodnine bratje in sestfe, ako za časa nezgode so bili količkaj odvisni od pokojnikovega zaslužka. Odškod-za enega brata ali sestre 16% in po 6% več sa vsa-nadaljnega brala oziroma sestro; za vse skupaj pn ne več pd 26% plača. Da-li je pokojnik zapustil kake odvisne osebe ali ns, mora delodajalec oziroma savarovatelj izplačati pogrebne otroška — ne čas $100 — direktno v roke po-grebnika. Važno je zapomniti ai, da ae odškodnina izplačuje otrokom, bratom In sestram le tedaj, ako ln dokler niso še 16 let stari. Vdovi se izplačuje odškodnina, Is ako je živels s avojim možem vlana od njegovega ssslnška osl- r 6e je bila ločena od njega, ako je bila med njima, kaka poravnava* glede vzdrževanja ali as je ista sodnijsko iztirjala. Vdovcu ss Izplsčuje odškodnina, le ako nl v stanu vzdrževati samega sebe sa časa ženine smrti in je bil zato odvisen od njenegs Pastorki ia posinov-Ijenci imajo ista pravico kal lastni otroci, ako ja pokojnik skrbel za njih kot oče. Posmrtni etaMi so tudi zapopadeni. V slučaju poamrtnine se nir kdar ne smatra, da je pokojnikova plača presegala $20 na teden niti manj od $10. Tedenska odškodnina se izplsčuje sa 800 tednov. V slučaju otrok pa odškodnina nadaljuje še dalje, dokler Mrok ni 16 let star. Ako vdova ln otroci pokojnika so inosemci In ne stanujejo v Združenih državah, Imajo pravico le do dveh tretjin redne odškodnine, do katera bi bili vpra-vičeni, ako bi stanovali v Združenih državah. Mesto da bi tem šorodnikom, v inozemstvu plačeval odškodnino v predpisanih tedenskih obrokih, ame delodajalec vsak čaa spremeniti še dolš-ne obroke v enkratno plačilo, naj odgovarja tačasnl vrednosti še dolžnih plačil. Inosemskl vdovec, starši, bratje In sestra, kl Živijo v inozemstvu, niso vpra-vičeni do nikake odškodnine. Konzall dotične inozemske države smejo uradno zastopati inozemske sorodnike, živeče v Inozemstvu j v takem slučaju Imsjo obiti odškodninska plačila, da jih razdelijo med vpra-v starem kraju. — P. L. I sa U*WNDALB AVK, Izvrievalni odbor: upuavni onasKi VMHrS. n. F. D. t, no« lSS, JataSMhra. Pa.s zL lajalk Matthav Tarkj tajnik hakiškaes < Maa Naveki fl Mstsjalk Jaka Vasrtaki urtnimk claaila Jaša Bavarialk. •SrafltaU SŠMŠte PUlp POROTNI ODSK Martla tahaaOkas, peedBaialh, Hw IH. TaacSar. $111 g. RWf«««r Av^. Ukiaaf% 1H| Jaha ahuiUa. Ave« Waal Park. OkU| Marv IMavlak. MU g. IIL i leha Tarfalj, liot II. aUaa. Pa. HOI.NI&KI OOSRgt ogniDNja nnotnii VZHODNO OKMftJlt IAPADNO ogaoft/lt npd nom se smatra kot zguba joat dlani raka. smatra kot enaka zguHI dotičnega uda. Za taibe in stalno glave ali lira se izplačuje •»% plače tekom največ 160 itui Praak Klaa. Baz IM, Ckiskaha. Jaka Ca lah. iVu 144. Ink J. ZavM-talh. R. capo. IIL Nndaornl odbor: MTI. Levseala Ava., CMaeea. Ill.t No. I. Niaadala. IM.; Krsak Saj«, Stil W Združitveni odbori Praak AtaS. 11H Be. ftaihii Ava« Chteage, HM i ©vee, ssas W. SStkau CkUaza, IU. i Jaka Oiia, MM 6e. GMfftaa Park Ava. Ckkafo, Qk j T , VRHOVNI IDRAVNUi Dr. 9.1, tem, ISU St. Ckb Ava. Ostehni POIOIII- vsa 1*I6MA, Id »a aaaašaje u »ssN «L pfeMAs M i etelštva R M. P. K tSšf4S Ba. Uwa4ala Ava. Ok!ea*% B. * Vda BADBVB BOLNIŠKB PODPORI BB NABLOVSi I št ve B. N. P. J«, M|74S Ba. Uvažala Ava. Ckkata, S DRNARNR POŠ1UATVB Df BTVARI, M aa II" ea ie JešnaSe vokša se aaalavet Talalštva B. N. P. #la Ava« Okiaago, UL VB1 BADHVB V gVtU g BLAGAJNIŠKIMI . : IUacajalštve B. N. P. Jn Mlt«it Be. fcaimdals_____ Vaa sniens slede mkiadi Bi* IsnBevekMs egMra ss v lis r li piMvn gL Reesisš edssk Haa IT«, BarbSrtaa, Okla« M ns| ssšHlejs as Vii 4epM IS Ar asi apiaL _ j l^v avasi a fkaia« Marte, naj aa MIT-IS Be. Lavašaie Ave* " ■i; v ' j ' ' '( i • •flaaL aarolelss ia aelak vse ksr p9Bs ssasSifi "rnOBtETA*. ra ciove jo, vedi da torija i Oblike telesa so pri različnih ljudeh illč manj raallčne kot nji^ hov značaj. Med obema pa obstoji ozka vsa. Ze pred desetletji da, pred stoletji ao veliki duhovi aluišeii najti zvezo med ustrojem telesa In med značajem. Opazovali se posamezne dele telesa, n. pr. roko, lobanje Itd. in na podlagi dobljenih podatkov so iskali skritih vezi kl vodijo od človeškegs telesa do njegovega značaja io obratno. Morda bo kdo skomignil x glavo, češ, kakšen smisel aaj ima to raziskovanje 7 Ma to mu lahko odgovorimo: velikega pomena je, ker moramo, če po- rak ter jem. spoznati človeka, I tiroma njegove notranjost, še na prvi pogled. Prvi, ki je znanstveno utemeljil teorijo od- visnosti značaja od telesnega u- strojs. je bU psihiater KreUeh mer. Simboliko človeškega telesa je učil še Carua, podrobnosti f lobanji ps nsm je podal Ga« v •jI frenotogiJL V principu lahko vsakega člo* veka i>odrodimo enemu ismed treh tipov, ki jih v naslednjem naštevamo: 1. taKosvani tip uživanja, kamor spadajo ljudje mir« naga, flegmatičnega, ravnodušnega značaja; 2, tip gibanja in 8. tip občutja. S to razdelitvijo pa nikakor nočemo trditi, da (pora človek, kl spada v 1. kategori-vedno misliti zgolj na uši Vase mdra tip druge kate-pešatl izključno s športom in tako naprej. Marveč hočemo povdarlti, da je karak-tsristlšna poteza človeka u-tivalnega naturela njegovo atremlJanje sa udobnostjo, kor modnostju, ^reudapnostjo in počasno premišljenostjo v vseh kretnjah. Tak Človek ima mti*-go smisla za dobro jedačo in »pijačo, prav nič pa za urnost. Maratonski tekač bi se v tej kategoriji ne počutil doma. Človek gibanja je docela *s-llčan od pravkar omsnJenegaitb> pa | on je vnet le sa življenje In gibanje, zato se tudi sam oglb-Ije urno In okretno In ljubi sle. hemi duševni In teleanl napor. Človek občutja Js aašan, pogosto slabotne konstltudje, občutljiv v najvišji meri, giblje šs gracfjospo, skoraj bojoče, njegova kretnje so Ishne k|kor plš. Med moškimi ao tipi te vrste redkejši kakor pri ženskah. Med naštetimi tremi tipi ja seveda mnogo prahodov, ali v glavnem j« struktura telesfc vendarle v eni izmed teh treh smeri najbolj povdarjena: Trije osnovni tipi sa med ae-boj selo slabo akladsjo, zakaj vsak čuti privlačnost Is do ljudi svoje svate, vsakdo gleds ns svet l drugega vidika In misli, ds Je edino njegov pravilen. PokJie ai Izbere vsak Človek tak, ki najbolje prija njegovemu naturelu. S tem pa seveda ni rečeno, da morajo biti vsi ljudje užlvalnega tipa krčmarjl, češ da Imajo kot krčmarjl največ prilike do uživanja. Človek gibanja si izbere sa svoje torišče poklic, ki mo nudi dosti možnosti sa gibanja; v prostem času goji tak človek rad šport. Človeka občuU stL — Ce upoštevamo navedene osnovne principe, nsm ne bo težke najti normo, po kateri bi bilo mogoče svetovati otrokom, kateri poklic naj si Isvolije. Kot posebno vrfžfn del v po-gtavju Ustroj telesa in značaja" ss je ž« od sekdsj smatral znamo ves med t »lasom In ka- jpauk o ustroju lobanje. Ne bomo aa tem meato podrobneje govorili o njem. hočemo navesti je nekaj prakt e nih vrgtedov, 'M jasno potrjujejo med ustrojem človeškega teleaa In njegovim značajem obaoječe zvsso. ( Za aamozavaatnega človeka Je značilen izredno rssvlt gornji zadnji del glave, kjer iihajo sa* deŠ tak<»/vam vladajo« < nagoni; vek, n. pr. trgsves, glave aaj-bolj rasvito v^hoiicl ušes. Tam ima sedeš. kompisks praktičnih čutov, hI se ludlt nasivljajo nagoni samoohranitve. Umetnik i-ma glavo razvito na strani, kjer sa nahajajo čuti sa istotako tudi Isumltelj na polju tehnlkeg Človek«domišljije*lma visoko, oaka glave v nasprotju B realnim praktikom, kl je SMRl po široki lobanji, Debeli mastni tilnik • drušabnega, pobolno-strastnegn bon.viveHta je pač vsakomur tabo poznan tip, da*ga skoraj nI vredno posebej omeniti. i« , Zdaj pa k čelu. V njegovem gornjem dolu js po naukih las« nologije sedaš čulov mišljenja, dočim so v spodnjsm* dela lak* llslrani opazovalni čuti. Tako dobimo v praktičnem šlvljenju ljudi s Izrazitim spodhjlm delom čela predvsem v krogih getovlh umetnikov, kot a. pr. pri kipar-Jih. risarjih in slikarjih. Kant kot stroge abstraktni mlalas I-ma posebno razvit s#sra# dsi čela, Schopenhauer — opazujoči praktik — pa spodnji dak — Ola-vk musika js karaltSTisUšno razvita v aredi In male vUie. |l-rok nos Je značilen sa Uudl« ki imajo smisel sa oblike. Th tc^dr-fi, se lahko uverlmo' pri nalih krojačih In modlatlnjah — ae so dobri, seveds. , , Naj bo dovolj. Hoteli smo na-dati v našem članku le glavne, bistvene poteze v zavisnosti med ustrojem telass In snačajem, podrobna razprava pa bi naa do-vadta predaleč, In bi najbdl široke kroga naših čitatsljev celo dolgočasila. 'gVpBBBH^' ' Pri podpisu poročne listine v sakristiji UH župnik w>n|Bls> otrok. "Bnako, goeped šupnlk t" odgovori gjnjeno novi soprog. RADA BV IZVEDELA kje se nahaja moj stria* ^ i f It ® C. j ^ioiTlA I % J^AJi ftl^A P^^ Postojni. Zadnje čaaa J^Hlv Helena, Koatanl. Poročati mu imarn /.<4o vaftne atvari Iz Starega kraja. Prosim, da se Rli javi na naslov: Margaret Oralom, 727 E. 167th Mreot, Ob-valand, Obla. \ Adv.) DA SKUHAŠ DOBAO H* VO« Plfil PO NAŠ* PRODUKTE. siei ŽRTVE Povest Spisal Tr. Serafla. (Konec.) Toda poskusiti mora, mora! . . . Zbral Je vse svoje moli in zakričal Je. toda kakor nalašč je baš'v tistem hipu Ae huje zavihrala in za-bučala burjs, tako da skoro samega sebe ni čul . . . Za vpil je Ae enkrat—a s tistim neuspehom ! . . . "Moj Bog, moj Bog, kaj bo? . . . Pokoncu skloniti se ne morem, burje prevpiti tudi ne morem—ko bi ne vendar že daniti začelo! . . ." Ali iz zvonika je odmevala iele ena trez polnoč! . . . Izkuša sc spraviti po vseh štirih naprej, a na noge se ne more opreti čisto nič. Vsak najmanjši gibljaj »u provzroča neznosne bolečine ... In obtičal je spet na svojem mestu, opirajoč se na roke. Z neba pa se je neu«niljeno usipal sneg ter rs zagrinjal bolj io bolj. Spo- , četka se je topil na njegovem toplem životu, zdaj pa ne mu je začel izpreminjati po obrazu, po vratu in po drugem životu v ledeno skorjo .. In udje so mu čimdalje bolj dreveneli "Moj Bog, moj Bog, aH doživim še jutršnji dan? .. Nekaj kakor smrtna groza mu izprelet! talo... i znova žalne klicat.', a burja ja žvižgala . in vihrala, kakor bi se rogala vsem njegovim poskusom. In res ni spravil nobenega poštenega glasu več iz prsi.,. Za trenotek ga zapusti spomin, a precej g\ prešine spet misel, doživi li jutršnji dan. In če bi ga ne—če bi bil to zadnji večer njegovega življenja? . .. Kaj, če bi umrl tako? ... Ali jc pripravljen na smrt? ... Ali ni grešnik? . . . Ali ni ves čas svojega duhovništva preveč mehanično opravljal svoj?ga posla, tako nekako, kakor bi bila vera samo za druge, zanj pa ne? ... Ali ni izgovrjal v svojih pridigah često po nevrednem božjega imena? . Ali ni bila to blasfemija, da je izpostavljal monstranco v politične s vrhe ? ... Kakšnega si je mislil on Boga, ko je pričakoval od njegs, ds se poda v podlo politično borbo zanj ? ... Ali ps pri tem sam ni veroval v njegovo pomoč in je samo ljudi slepil? ... Eno kakor drugo grozen, strašen greh zoper svetost in1 vzvišenost božjo! .. t Ah, zdsj je gospod Rsjmund čutil veli-Čsstvo božje, zdaj je čutil, da je on reven črv proti Njemu, ki je vseveden, vsemogočen, a vendsr neskončno usmiljen!... • i In zsčei se je kesati! . . . Obžaloval je, da je bil nestrpen včasi celo do ljudi na smrtni postelji! ... Ah, kako si je zdaj sam £clel milosti bošjo!... "Moj Uog, moj Bog, svoje tolažbe mi ne odreci, in jaz je ne odrečem nikdar nikomur več! . . tako je obljuboval, Uko je vzdihoval! ... "Ha—zvonček—čuj, čuj... prihajajo, prehajajo !—Gospod, jaz nisem vreden, da greš pod mojo streho, toda reci samo ... Ne, ne—to ni, tonil..." "Ali sem red ksj kriv? ... Moj Bog, če sem res ksj kriv, odpusti, odpusti!..." In zopet so mu zazdi, da leži Tomsž poleg nJega. Toda njegova lica so bila zdsj tako nekako izpremenjena — sladak mir je bil rasllt po njegovem obrazu, in smehljal se mu je, kakor bi mu hotel reči: "Jaz te ne sovražim več!..." j In tuj}i on mu reče: "Hodiva prijatelja, Tomaž! . . . " ' - Postalo mu Jc hkratu nekam prijetno v tej druščini... 1 Oči so mu lezle skup . . . Omagale so mu bile že davno tudi roke, in zdaj je ležal iztegnjen na hrbtu kakor v postelji. Njegov -život je bil že skoro popolnoma žameten s snegom ... Neka dobrodejna utrujenost se ga Je lotevals, legls mu po udih, in prijetna zavest, da bode zaspal, ga Je prešinjala . . . "Ha, zdaj zaspim, zdaj zaspim! . . . Zdaj zaspim in si od poči- , jem! ..." In res je zaspal . . . "No, zdsj boni a pa skupaj ležala," ao pravili prihodnjega dne drug drugemu ljudje; kajti tisto noč, ko se je bil iioneitrečil župnik, je bil Izdihnil tudi Tomaž svojo dušo . . . Toda to se ni zg«Klilo. Župniki in taki god pod Je Imajo avoja odlična mesta na poko|>allšlu, in tudi gospodu Kajmundu ao bili njegovi duhovni bratje odločili pri cerkvenem vhodu prav tik cerkvenega zidu Jamo, dočim ao jo bili'za Tomaža izkopali v nekem M j oddaljenem kotu. Pač pa jima je skupaj zvonilo, ln tudi skupaj so Ju bili prinesli v cerkev . .. Seveda .Je sttln župnikova krsta bolj v ospredju. Tomaževa pa bolj xadaj. in tudi to prednost so dali župniku, da ko ga sagrebli pred Tomažem — a vse to ni nikogar vznemirjalo, niti mrtvecev samih ne . . . " Tf Malo čudno \m m jc vendarle odelo nekaterim. da sta morala U »Iva velika nasprotnika Uko obenem stopiti pred sodbo božjo . . , "Glejte no." so vklieali ter zmajevali s glavami, "zamaŠevani in oni. ki ga je aamaševal, kar oba hkratu! . .. Kdo bi ai bil to mislil! . .. l*a seveda: človek je človek, m vsi smo v bošjin rokah !•••*• Nekoliko tednov po tiatem so Poljano! so-pet »prejemali aovcga I upnika, ____ __jc danes bres učitelja al faflo več. Sadi prepirov, Id' ji je imel • svojo leno in ki so postajali naravnost pohujšljivi sa vso okolico, so gs bili premostili. Kdo jo bO bolj kriv, sli on, ali ona, se ni dalo prsv dognati. Ce bi se smelo verjeti fikvjan-cu, o katerem so trdili, da ima dober noe za take stvari, tudi žena učiteljeva ni bila poaebno vzorna • • • Večkrat je namreč pravil o njej: "E — la vam Je liberalna, ts, kar so ttfo ljubezni I ... In tako sem vendar učakal, da so enemu zrasli rogovi, pa še ta jo klerikalec,« hihihi!..." Istina je bile, da sta se očitelj in njegova žena včasi ne ssmo prepirala, temveč colo pretepa vala, In da niti med šolskinj poukom nI bilo vselej mini ... Tsko se je bilo/Zgodilo, da je moral učitelj strani. Na svojem novem mesta jo poslušal najprej, Če ne bi šlo spet z liberalizmom. A ko se je uveril, da tla za to niso ugodna, jo začel kar som na svojo roko snovati konsumno društvo, in sicer natanko po vzgledu onega, Id je bilo v Poljanah storilo tako žalosten konec . .. S tem jo dosegel to, da je postal imeniten po celi deželi, kajti po vseh časopisih se je gtalo njegovo ime. Eni so mu zabavljali« drugi so ga hvalili, a njemu je bilo to vse eno, samo da se je videl tiskanega. , Pri sprejemu Rajmundovega gospoda naslednika pa se Poljanci nikakor niso takp trudili kskor tistikrat, ko sb ^prejemali njega. Ljudje so bili postali nekamo ravnodpšni za take stvari. Tako je bil čitati pri sprejemu en sam nsffs, ki se je glasil: "V imenu miru vss pozdravljamo!" i Prav jasen ts pozdrav morda ni bil, a novi župnik ga je umel. Bil je moder mož in vedel je takoj, po čem hrepene njegovi žkpljani. In da bi jim pokazal, da se strinjs ž njih željami, jim je precej prvo nedeljo s prižnice zaklical: "Ublažimo svoja srca! . . . Začnimo novo življenje! ... Ne bodimo ne liberalci ne klerikalci — bodimo predvsem ljudje!" , Poljancem pa je zadrhtdo srce spričo teh priprostih, s vendar tehtovitih in prisrčnih besed, tako 9elo so se bili zaželeli slogo in miru, tsko zelo so se jim bile pristudlle dosedanjo neplodne politične Jx>rbe!... "Ds, bodimo' predvsem ljudje! ..." so po-navljali s trdnim sklepom, ds se hočejo (odslej ravnati po tem lepem nauku . . "mmt*'. M tU • • • • % Tomaž je počival že nekaj čass v hladni zemlji, ko so zsčeli govoriti najprej.po Lipovcu, potem pa po celi župniji, da je on. v svoji blaznosti zsdušil Maničinega otroks. Neki Ulčar, človek, ki je zaradi svojtega slabotnega telesa, s bolj še menda radi prirojene mu apatije do dela samo postopal ter so plašil od hiše do hiše, je izbleknil nekoč, 4a je bil tistikrat pod oknom in ds je na svoje oči videl kako je TomaŽ zsdušil otroka. / n Ko so gs ljudje izprsševsli, zakaj ni prej povedal tega, je na vsa ta vprašanja odgovarjal dosledno: "I — kaj meni mar drugi ljudje!..." r.. In ko je prišla cela zadeva pred pristofno oblastvo in so gs tudi tu zsslišavali in izpra-ševali, zakaj je molčal ter pustil, da je po nedolžnem trpelo ubogo dekle, je tudi tu venomer ponavljal: "I — ksj meni mar drugi ljudje!" Ravnodušnost in malomarnost, s katero je odgovsrjal, je nsvdsjsla s srdom vsakega, ki ga jo slišal. Obnovilo se Je kazensko postopanje proti Manici/ ki se je končalo Ž njeno oprosti Vi jo ... Državnega pravdnika namestnik, ki je pri prvi obravnavi zastopal obtožbo, je triumfiral* nekdanji predsednik sodnega dvora ps je zrl v tis, ko je čul vse to. BUo ga je sram, morda prvič v njegovem življenju! In od tistihdob ni baje nikdar več trdil, da je "priznanje poglavitni dokazov." Ts pretresljivi zgled otroške ljubezni in požrtvovslnosti je bil ganil celo njegovo odrevenelo srce ter omsjsl njegove stariksve nazore. A na Manlčino usodo vse to ni imelo niks-kega vpliva . . . Njeno življenje je bilo strto, uničono . . . Popolnoma apatična Je zapustils ječo ter stopile pod milo nebo . . . Prišedši domov, se je nems ozirala okrog, kakor bi se več ne spoznala v domači hiši . . , Selo črez nekaj časa se je oklenile matere okrog vrata in se bridko razjokala . . Saj je bito to edino, kar je storiti moglaj . y Io zdaj živi svojo tiho, mimo življenj«, o njo lica se ji nočejo razjasniti več . . . ljudi se ogiblje, kolikor more . . . Vssk dsn |>s, če je le mogoče, gre na pokopališče in tam joče na očetovem In na — otrokovem grobu . . % O njeni nedolžnosti jo zdsj vse prepričano, in vendar kažejo včasi otroci s prstom za njo ter si dopovedujejo: "Vidiš. U je bila pa še zaprta! .. ." Njeno življenjo je navzlic njeni ncdolloo-sti omadeževano! . . . A drugi? . . . Dolfe in Baaton se počutita dobro!... Rasen onih brazgotin, ki sta jih tistikrat povsro-Čils drug drugemu, ko sta so obdelovala a kozarci. nI pustilo tijljlno razuzdano življenje nlkake sence na njiju. Oba sta na tem. da se oženita. In oba imata mlado, lepo. nedolžno In ito nevesto . . . Brez dvojbe bosta oba ereč- Tsko J« pač dostikrat v življenju! ,. . tisoč metrov nad morsko gla-dino — so rekli — je ddm njegov. Oče mu je bil doma njevssi; vozil je oglje po Bohinjskega jezera iz Ulkane v Srednjo vss. Bil je znan kot zanesljiv brodnik, ki je znal kimalo prav obrniti ob voskom vetru _ns tem jezeru brez vetra ni. Ze praded je bil "krmavosf!" Sin se je priženil visoko v,go-re k Bphinjcu. Imeli so ga vsi zelo radi, ker je bil prijazen In izvrsten planinski vodnik. V nedeljo stoji sedemletni Janezek pred hišo. Jutro je krasno. Deček gleda doli v ravnino, kjer je toliko ljudi... "Dober dan, Janezek!" se-sa-sliši glss. Jsnezek pogleda: kdo more biti danes, ko je nedelja? Izza drevess se pojavita dva orožnika. "Dober dan, gospodje!" "Ali so oče doma?" "So." Janezek steče v hišo. V hiši — to je po gorenjsko v sobi — stoji oče Janez in nepremično gloda skozi okno. Žena Ml-ca leži v postaji in zraven nje njen najmlajši sinko, Id bo jutri kr&čefiB "Janez, kaj pa je?" "Mica, zdaj me pa imajo 1 Zan-dar ji so zunaj... Pušo snažim, pa je že prepozno, da bi jp kam skril." "Daj pušo pod mene v posteljo, ssj bodo videli, da sem bolna!" "Mica, prav imaš!" voli Janez, jo vzdigne in skrije pušo pod njo — Janezek-pa gleda. "O Marija, sveta pomočnica, basalo sem pozabil na klopi, Id z njim pušo snažil. "Za hlače si ga vtakni!/. ." Janezek je že zunaj — nekaf čuti, da ne bi bilo z^nj, bi dobil pouk z basalom... "No, Janezek," reče zasopli vodja straže, "lfje pa sq ata?" "V hiši! Sem že povedal." "Janezek, ti si pošten. Povej, aU imajo oče kakšno pušo?" "Imajo, imajo." "Kje jo pa imajo?" "Mati imajo pušo v postelji, oče ps basalo za hlačami!" "Ti lump, ti se boi lz poštenih orožnikov norec delal!?" Janezek je bil že za četrto smreko nad hišo in ugibal, kaj je zagrešil in gledal, kaj bo. Utrujena od hoje po strmem bregu, orožnika stopita v bišo. "Dober dan, Janez!" "Dober dan, gospoda! Kaj pa je vaju prineslo sem gori, pa v nedeljo?" "Janez! Nič se norca ne delaj, ssj ve», kolikokrat smo bili že tu gori. Včeraj se je v dolini zopet hatančno slišalo—dva strela sta počila dopoldne. Nobeden drug ne more biti nego ti! Kje imaš puško?" "Gospoda jsz puie nisem imel v rokah, kar sem prišel od vojakovi" Janez se vzravna, ker ga tišči basslo zs hlačami,^ in se odfcaš-lja, da se ne bi smejal in ds se ne bi prekmalu vrnil izdajalski in pošteni Janezek. "Janez, tukaj gori ste bolj pokvarjeni nego v dolini. Vi misli te, da vam nobeden nič ne more. Pa boš ti Videl, da bo tvoj Janezek videl, da tako ne gre. Nalogo imava, da izvršiva zpet hišno. preisksvoi" '"Prosim, gospoda!" "Zakaj pa šepate?" "Drvaril sem v gozdu. Padajoča smreka me je oplazila po kolenu — sam Bog mo je rešil, da nI šla noga." "No, vesel bodi, Janez, da nI bilo huje! Pojde pa žena tvoja z nama!" "Ta pa še manj more, je včeraj rodila. Saj vidita, fantka i-ma pri sebi!" "Oh, Janez, koliko Jih pa bor -E — saj vesta gospoda, kako je tukaj gori pri nas. Časa dosti, dela malo." "No, bova pa sama vse pregledala!" "Prosim!" Hišo, svinjak, skedenj, koso-lec — vse sta preplezala in pregledala. Janezove puše ni bilo nikjer. Krmavnarjev Janez puške ni Imel v hiši po osmi preisr kavi. Orožnika odideta zopet v doli no. Janezek pogleda plašno v hišo. "Pojdi sem. Janezek! Ali si ksj goveril z orožnikoma?" "Sem!" "Kaj "Ce "Kaj si jima ps odgovoril?" "Da imajo mati pušo v postelji, rl pa basalo za hlačami!" . "Dobro. Jsnezek, prav si >ro, Jsnezek, prav si po- ' , /11 vedal! Le zmeraj ^ntodi in * resnico govori, pa se ti bo zme rom dobro godilo na svetuj..' naznanilo. Tužnim srcem naznanjam rodnikom, znancem in prij ljem širom Amerike žalosti imovini moj nsd vse ljubi j JIH ANTON PAJK. na. V Indokini so pri kopanju naleteli na prazgodovinske paj-dbf, ki so dale povod za zanimive ugotovitve. Teorija o nastanku rumenega plemena je je-la s tem stopati v novo fazo. Geolog Mansuy je našel v duplini gore Bak Sona pri Dong Tuoku plast lepo poliranega kamenega orodja. Našel je razne sekire, kladivsi svedre in drugo orodje, ki morajo izvirati iz veliko starejše dobe kot ostale iz-kopnine, na kstere so naleteli tekom let v onem kraju. Med tem orodjem iz kamene dobe sta ležala dva dobro ohranjena okostnjaka, ki so ju merili in prišli do presenetljivih zaključkov. Ze leta 1906, je našel Mansuy v duplini Fobin Giji dye.lobanji, ki izredno soglašata z onimi ljudmi starejše kamene dobe v Zapadni Evropi. Lobanji sta dolihokefala, dočim so današnji prebivalci Indojcine brahikefali. Novi lobanji sta znatno daljši kot prejšnje in se dasta primerjati le z glavami Papuancev v NoVi Gvineji, ki so najizrazitejši vseh znanih dolihokefalov. Man5iuy sklepa iz teh nsjdb, da je prvotno prebivalo v Indokini in Tongkingu pleme zantor skegs tipa z izredno dolgo lobanjo. Od njegs mora izvirati pri mitivno orodje, ki so ga našli skupaj z okostnjakoma in ki je bilo polirano le na rezilu. Je to torej tip kamenega oroc|ja, ki ga v Evropi ne poznamo. Kasneje je moralo ošvojiti dežele drugo, morda belo pleme, ki je znalo kamen bolje obdelovati. Ostanki prazgodovinskega zamorskega plemena se nahajajo danes le še na Andamanih, Filipinih in na Malajskem polotoku. V najoddaljenejših krajih Kitajske, kamor še ni prodrla niti najprimitivnejša kultura, so se našli pri prebivalstvu zastopniki zamorskega, pa tudi evropskega tipa. Nove najdbe zato potrjujejo domnevo, da je nastalo današnje rumeno pleme Aziji, ki ga imenujemo mongolsko, tekom stotisočletij vsled križsnjs med belim in zamorskemu podobnim plemenom. ■ Umrl je nagle smrti in «J se je bil napotil dne 16. m2 t. L v blžnjo vss Krko na 3ij. Domov grede se je hoj oliko okrepčati v bližnji stilni nekako ob tretji uri p<>£ dan. A še predno Je začel naročeno Jedilo se Je zgrudil m tev na tU. Bil Je 68 let ata Dragi oče, kruta neizprosna u a da je zahtevala vaše življenj katero je itak bilo mučno k< vsakega proletarca, vendarll prezgodaj. Nahajal se je dv krat v Ameriki, zgradil &M svoj mali dom, ni pa imel prili zatisniti svojih oči na njem Nepopisna je ta izgtiba, dra oče, tsko hitro in ne pričak vano. Žalujoči ostali:—Msrija I>a ka, žena; Anton, Franc in Aloj sinovi, vsi ns Sici, fara Kr pri Stični. France®, omožei Globokar, hči, tu v Ameriki Ignac Globokar, zet v Salei ville, Pa. - 4 ■ NA PRODAJ IMAM pet velikih stavbišč (lot), katei se nahajajo blizo 5754 Oak Pai Ave., le tri bloke južno od Are er ave. Za ceno se lqhko oglasi osebno ali pismeno pri: Frai Setina, 5754 S. Oak Park av< Chicago, HI., ali pri lastniki Frank Hren, 25 West Illinois S Chicago, IU (Tel Central 2178 —(Adv.) » « f Zabasanost. Velik del telesnih bolezni lahko zasledimo do zaprtja. To etanje ne zsnsmsrjsjte. 's Balzol je neprecenljiva pomoč v takem stanju želodčne in~pre-bavne neurednosti In^zaprtja Sijajna tonikafza i oslabele ljudi. Cena BOc in S fc. Prt tiskarja. VV t SIVIMA C), f DAM HA (MOS IOV ! Tiskarna S. N. P. J. i SPREJEMA VSA V TISKARSKO i OBRT SPADAJOČA DELA. Tiska vat>ila za Ttselice in «hode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake Hd. ? slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih« VODSTVO TISKARNE APEURA HA ČLANSTVO S. R. P. J., IA TISKOVINE NAROČA TISKARNI. V NOJI CBNE ZMERNE, UNIJSKO DELO PRVE • iVRSTE. . VSA POJASNILA DAJE »VODSTVO TISKARNE. Pišite po informacije na naslor: S.N. P. J. Prinlerjr, 2657-59 South Lawadale Arenne, Chicago, m. TAM SK DOBE NA 2EUO TUDI VSA UST-MENA POJASNILA.