Zgodovinski Z Č | Ljubljana | 77 | 2023 | št. 1-2 (167) | str. 1–237 HISTORICAL REVIEW Josip Banić – Sebastiano Blancato, The Agreement between the Patriarchate of Grado and the Patriarchate of Aquileia Regarding the Metropolitan Jurisdiction over Istrian Bishoprics (24 th of July, 1180): New Critical Edition of the Charter  Jaka Banfi, Jošt Helfenberški (Soteški) (ok. 1388–1458): krvnik Veronike Deseniške?  Aleksander Panjek, Črna leta in rde če številke Ivana Černeta, župana v Tomaju sredi 18. stoletja: o dolžniško-upniških razmerjih na podeželju  Matic Bati č, »Mislimo sicer nemško, čutimo nemško, a nikomur ne bomo zamerili njegovega druga čnega mišljenja«. Nemški goriški list Görzer Wochenblatt in njegova politi čna usmeritev  Matic Kristan, Anton Sovre med puško in kredo (1906–1929)  Denis Cerkvenik, Kozaški korpus v službi nacistov s posebnim ozirom na obdobje delovanja v Operacijski coni Jadransko Primorje (1944-1945)  Goranka Kreači č, Miloš Štibler o sodobnikih: fragmenti iz dnevniških zapisov časopis Z Č | Ljubljana | 77 | 2023 | št. 1-2 (167) | str. 1–237 ISSN 0350-5774 9 7 7 0 3 5 0 5 7 7 0 0 2 Zgodovinski časopis | letnik 77 | leto 2023 | številka 1-2 (167) 1-2 Z Č | Ljubljana | 77 | 2022 | št. 1-2 (167) | str. 1–237 HISTORICAL REVIEW Izdaja ZVEZA ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Ljubljana Zgodovinski časopis ISSN 0350-5774 UDK 949.712(05) UDC Zgodovinski HISTORICAL REVIEW časopis GLASILO ZVEZE ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Mednarodni uredniški odbor: dr. Kornelija Ajlec (SI), dr. Tina Bahovec (SI), dr. Bojan Balkovec (SI) (tehni čni urednik), dr. Rajko Bratož (SI), dr. Ernst Bruckmüller (AT), dr. Liliana Ferrari (IT), dr. Ivo Goldstein (HR), dr. Žarko Lazarevi ć (SI), dr. Dušan Mlacovi ć (SI) (namestnik odgovornega urednika), dr. Božo Repe (SI), dr. Franc Rozman (SI), Janez Stergar (SI), dr. Imre Szilágyi (H), dr. Peter Štih (SI) (odgovorni urednik), dr. Marta Verginella (SI), dr. Peter V odopivec (SI), dr. Marija Wakounig (AT) Za vsebino prispevkov so odgovorni avtorji, prav tako morajo poskrbeti za avtorske pravice za objavljeno slikovno in drugo gradivo, v kolikor je to potrebno. Ponatis člankov in slik je mogo č samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. Redakcija tega zvezka je bila zaklju čena 10. april 2023. Oblikovanje in oprema: Vesna Vidmar Sedež uredništva in uprave: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, Ašker čeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenija, tel.: (01) 241-1200, e-pošta: info@zgodovinskicasopis.si; http://www.zgodovinskicasopis.si Letna naro čnina: za leto/letnik 2023: za ne člane in zavode 32 €, za društvene člane 24 €, za društvene člane – upokojence 18 €, za društvene člane – študente 12 €. Cena tega zvezka v prosti prodaji je 16 € (z vklju čenim DDV). Naro čnina za tujino znaša za ustanove 45 €, za posameznike 35 € in za študente 25 €. Pla čuje se na transakcijski ra čun: SI 56020 1 000 12083935 Zveza Zgodovinskih društev Slovenije, Ašker čeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenija Nova Ljubljanska banka, d.d., Trg Republike 2, 1520 Ljubljana LJBASI2X Sofi nancirajo: Publikacija izhaja s fi nan čno pomo čjo Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS Prelom: ABO grafi ka d.o.o. – zanjo Igor Kogelnik Tisk: ABO grafi ka d.o.o., Ljubljana, maj 2023 Naklada: 500 izvodov Zgodovinski časopis je evidentiran v naslednjih mednarodnih podatkovnih bazah: Scopus, European Reference Index for the Humanities (ERIH), Historical Abstracts, International Bibliography of the Social Sciences, ABC CLIO, America: History and Life, Bibliography of the History of Art, Ulrich’s Periodicals Directory, Russian Academy of Sciences Bibliographies. http://www.zgodovinskicasopis.si info@zgodovinskicasopis.si BULLETIN OF THE HISTORICAL ASSOCIATION OF SLOVENIA (HAS) International Editorial Board: Kornelija Ajlec, PhD, (SI), Tina Bahovec, PhD, (SI), Bojan Balkovec, PhD, (SI) (Tehnical Editor), Rajko Bratož, PhD, (SI), Ernst Bruckmüller, PhD, (AT), Liliana Ferrari, PhD, (IT), Ivo Goldstein, PhD, (HR), Žarko Lazarevi ć, PhD, (SI), Dušan Mlacovi ć, PhD, (SI) (Deputy Editor-in-Charge), Božo Repe, PhD, (SI), Franc Rozman, PhD, (SI), Janez Stergar (SI), Imre Szilágyi, PhD, (H), Peter Štih, PhD, (SI) (Editor-in-Chief), Marta Verginella, PhD, (SI), Peter V odopivec, PhD, (SI), Marija Wakounig, PhD, (AT) The authors are responsible for the contents of their articles, they must also secure copyrights for the published photographs and fi gures when necessary. Reprints of articles, photographs, and graphic material are only allowed with explicit permission of the editorial offi ce and must be cited as sources. The editing of this issue was completed on April 10, 2023. Design: Vesna Vidmar Headquarters and Mailing Address: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, Ašker čeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenia, phone: +386 1 241-1200, e-mail: info@zgodovinskicasopis.si; http://www.zgodovinskicasopis.si Annual Subscription Fee (for 2023): non-members and institutions 32 €, HAS members 24 €, retired HAS members 18 €, student HAS members 12 €. Price: 16 € (V AT included). Subscription Fee: foreign institutions 45 €, individual subscription 35 €, student subscription 25 € Transaction Account Number: SI 56020 1 000 12083935 Zveza Zgodovinskih društev Slovenije, Ašker čeva 2, 1000 Ljubljana, Nova Ljubljanska banka, d.d., Trg Republike 2, 1520 Ljubljana LJBASI2X Co-Financed by: Slovenian Research Agency Printed by: ABO grafi ka d.o.o., Ljubljana, May 2023 Print Run: 500 copies Historical Review is included in the following international databases: Scopus, European Reference Index for the Humanities (ERIH), Historical Abstracts, International Bibliography of the Social Sciences, ABC CLIO, America: History and Life, Bibliography of the History of Art, Ulrich’s Periodicals Directory, Russian Academy of Sciences Bibliographies. http://www.zgodovinskicasopis.si info@zgodovinskicasopis.si ISSN 0350-5774 UDK 949.712(05) UDC Zgodovinski HISTORICAL REVIEW časopis KAZALO – CONTENTS Razprave – Studies Josip Banić – Sebastiano Blancato, The Agreement between the Patriarchate of Grado and the Patriarchate of Aquileia Regarding the Metropolitan Jurisdiction over Istrian Bishoprics (24 th of July, 1180): New Critical Edition of the Charter ....................8–37 Sporazum med gradeškim in oglejskim patriarhatom o metropolitanski jurisdikciji nad istrskimi škofi jami (24. julij 1180): Nova kriti čna izdaja listine Jaka Banfi , Jošt Helfenberški (Soteški) (ok. 1388–1458): krvnik Veronike Deseniške? ...............................................................38–59 Jobst of Helfenberg (c. 1388–1458): Veronika of Desenice’s executioner? Aleksander Panjek, Črna leta in rde če številke Ivana Černeta, župana v Tomaju sredi 18. stoletja: o dolžniško-upniških razmerjih na podeželju ....................................60–87 The black years and red numbers of Ivan Černe, mayor of Tomaj in the middle of the eighteenth century: rural debt and credit relations Matic Bati č, »Mislimo sicer nemško, čutimo nemško, a nikomur ne bomo zamerili njegovega druga čnega mišljenja«. Nemški goriški list Görzer Wochenblatt in njegova politi čna usmeritev ......88–115 "We Think German, We Feel German, but We Will Not Blame Anyone for His Different Opinion": the German Newspaper Görzer Wochenblatt and Its Political Orientation Matic Kristan, Anton Sovre med puško in kredo (1906–1929) ...............116–148 Anton Sovre between Rifl e and Chalk (1906–1929) Denis Cerkvenik, Kozaški korpus v službi nacistov s posebnim ozirom na obdobje delovanja v Operacijski coni Jadransko Primorje (1944-1945) ....................................................150–162 Cossack Corps in the Service of the Nazis with the special Regard on the Period in the Operational Zone Adriatic Littoral (1944–1945) Goranka Krea či č, Miloš Štibler o sodobnikih: fragmenti iz dnevniških zapisov .....................................................................164–191 Miloš Štibler about his contemporaries: fragments from his diary notes Zapisi – Notes Armando Pitassio, Marco Dogo, inovativen pristop k sodobni zgodovini Balkana .........................................................................194–211 Marco Dogo, an innovative approach to the modern history of the Balkans V spomin – In memoriam Andrej Studen (Žarko Lazarevi č) .............................................................214–218 Desanka Kova čevi ć Koji ć (Darja Miheli č) ............................................... 219–221 Ocene in poro čila – Reviews and Reports Leto 1941 na Slovenskem: vojna in okupacija (Špela Chomicki) ............224–226 Dr. Albin Šmajd, Dnevnik in dosje 1941–1946, znanstveno-kriti čna izdaja (Renato Podberši č) ..............................227–229 Marta Verginella, Ženske in meje med preteklostjo in koronavirusom (Urška Strle) ......................................................230–233 * * * Navodila avtorjem prispevkov za Zgodovinski časopis ...........................234–237 Instructions for Authors V spomin Zgodovinski časopis | 77 | 2023 | 1-2 | (167) 214 Andrej Studen (19. 5. 1963–5. 11. 2022) V dneh, ko je odjeknila novica o Andrejevi smrti, smo se zavedli naše ranljivosti. Andrej ni odšel nepri čakovano, saj ga je bolezen iztrgala iz naše srede že pred dobrim letom dni. Pa vendar je bilo (in še vedno je) težko sprejeti dokon č- nost Andrejevega slovesa. Čustva, izkušnje in spomini so še vse preve č živi, čas še ni zameglil spomina. Andrejeva usoda, ko se mu je življenje obrnilo na glavo prakti čno čez noč, na mah prekinilo njegovo raziskovalno delo in ve čino stikov, je med sodelavce in kolege vnesla nemir. Tudi strah pred neizprosnostjo bolezni. Strah smo najprej skušali premagovati s človeškim (naivnim) upanjem na izboljšanje. A upanje je z meseci napredovanja bolezni vedno bolj usihalo in prehajalo v zle slutnje. Slabšanje zdravstvenega stanja je zbujalo tesnobo. Dokon čnost slovesa je bila zadnja to čka, ko smo spoznali kako tanka je črta med sedanjostjo in preteklostjo, kako tanka je črta med življenjem in minulostjo. Vsi, ki smo poznali Andreja vemo, da je bil živahna in ve čplastna oseba, ki jo je bilo težko prezreti. Ob njem nismo bili ravnodušni. Zbujal je simpatije in naklonjenost. Ker je znal biti prijazen, hudomušen, duhovit, čustven, pa tudi neizprosno resen, ko je bilo potrebno. Vse skupaj v eni sami sapi. S trmastim vztrajanjem pri svojih argumentih je bil v časih naporen sogovornik v razpravah, ki smo jih v desetletjih tesnega sodelovanja neredko imeli. A vendarle je znal tudi spravljivo sprejeti dobro utemeljene in logi čno obrazložene argumente svojih sogovornikov. Andreja sem spoznal že med študijem, potem pa so se najine poti združile na Inštitutu za novejšo zgodovino, kjer sva bila ve č desetletna sodelavca. Po raziskovalnih interesih sva si bila razli čna, vendar naju je družila sorodnost tematik, generacijska pripadnost in iz tega slede ča lojalnost. Tesno sva sodelovala v programski skupini za gospodarsko, socialno in okoljsko zgodovino, kjer je bil Andrej od za četka skupine nosilni član. Kot eden redkih na inštitutu je pokazal ambicije in pogum in se s podporo in pomo čjo mentorjev podal na študijsko izpo- polnjevanje v Nem čijo, na univerzo v Münster. Zavedal se je, da nujno potrebuje širša obzorja, kot mu jih je v tistem času lahko ponudilo slovensko zgodovinopisje. Zgodovinski časopis | 77 | 2023 | 1-2 | (167) 215 Na ta na čin je skrajšal u čni proces, hitro se je seznanil s sodobnimi metodološkimi prijemi in konceptualnimi izhodiš či raziskovanja histori čnega vsakdana. Lahko re čemo, da je bilo to formativno obdobje, ki je Andreja defi niralo kot zgodovinarja. Doma je kasneje našel iskrena sogovornika v Janezu Cvirnu in Vasiliju Meliku. Družila jih niso samo raziskovalna izhodiš ča, to je analiza družbenih razmerij z zornega kota vsakdanjega življenja, temve č tudi iskreno prijateljstvo. Prezgodnja smrt Janeza Cvirna je Andreja zelo prizadela. V mo či čustvenega odziva se je na trenutke zdelo, da je zamrl tudi del Andrejevega žara. Z Janezom Cvirnom sta bila dolgoletna iskrena prijatelja, v mnogih ozirih sta se osebnostno in strokovno do- polnjevala. Skupaj sta zastavila veliko projektov, naj omenim le projekt odmevne revije Zgodovina za vse. Skupaj sta jo urejala in tako na široko popularizirala in usmerjala pot socialne zgodovine v podobi zgodovine vsakdana v zgodovinopisju in tudi širših javnostih. Andrej je bil gotovo med utemeljitelji zgodovine vsakdana. Še pred zaposlitvijo na inštitutu je imel jasno oblikovano raziskovalno agendo. In ko se je zaposlil na inštitutu, si ni bilo za misliti, da bi lahko kot zgodovinar delal kaj drugega. To ni bilo jasno samo njemu, temve č tudi sodelavcem. In temu ni nih če oporekal. Če je na za četku potreboval oporo drugih (tujih) avtorjev, da je utemeljeval ”nujnost” uveljavitve raziskovalnih konceptov zgodovine vsakdana, jim je kmalu postal enak. Pridobljene raziskovalne izkušnje, leta dela na izvirnem gradivu, so mu omogo čile, da je to raziskovalno podro čje mislil po svoje. Izvirno in stimulativno za strokov- no javnost, privla čno za splošno publiko. Izoblikoval je jasno stališ če, da mora zgodovinar imeti na voljo gradivo, če je le mogo če arhivsko, ki mu omogo čajo detajlne študije primerov. Razlikoval je med raziskovalnimi idejami in željami. Ideje so bile zanj podprte z gradivom za študije primerov, želje pa samo bolj ali manj posre čene domislice kaj vse bi lahko delali, ko bi imeli na voljo ustrezne vire. Imel je visoko razvito delovno etiko, bil potrpežljiv raziskovalec in pisec, ki mu ni bilo žal časa za razjasnitev razli čnih histori čnih fenomenov, da bi postali razumljivi tudi današnjemu bralcu. Andrej je bil izkušen zgodovinar. Dobro je vedel, kako brati vire med vrsticami, da zveš ve č kot je vidno na prvi pogled. V virih je znal lo čevati lokalno/osebno- stno raven od družbene/globalne ravni. Spretno je znal iz navidez nepomembnih in povsem suhoparnih podatkov ali bizarnih življenjskih praks splesti prepri čljivo in dobro argumentirano zgodbo o razli čnih kulturnih in družbenih fenomenih. Imel je ob čutek za prepoznavo detajlov, ki so posre čeno ilustrirali celoto. Rad je imel svoje histori čne like, ugledneže, povpre čneže, ljudi brez posebnosti in s posebnostmi, heroje in antiheroje človeškega vsakdanjika. Ne zato, ker bi se z njimi istovetil, temve č, ker jih je globoko razumel v histori čnem kontekstu. Bili so njegovi sogovorniki o preteklem času, pomagali so mu odstirati tan čice skriv- nosti zgodovinske pozabe. Njihove življenjske usode so pripovedovale drugo plat preteklosti, ki ni bila pogosto v raziskovalnem ospredju. Andrej je bil hvaležen analitik njihovega bivanja, sledi njihovih dejanj, njihovih sporo čil zgodovinarjem. S tem ko je odli čnežem ali obstrancem (kriminalci, samomorilci, cigani, pijanci) enakovredno dajal glas in podobo, je na široko odpiral vrata zgodovini vsakdana in Zgodovinski časopis | 77 | 2023 | 1-2 | (167) 216 s tem zgodovini družbenih razmerij. Pokazal je kako so bili ti posamezniki akterji in subjekti zgodovinskega časa hkrati. Kako so imeli svojo kulturo in svoje kode- kse. Iz kronike družbenih odstopanj, ekscesov, anomalij, tudi patologij je ustvarjal podobo družbe, njene mehanizme sobivanja ali konfl iktov razli čnosti, moralnega ustroja preteklih družb in prevladujo čih vrednostnih sistemov. Kontekstualizacija življenjskih usod akterjev, sopotnikov ali obstrancev zgodovine, mu je omogo čala dobro podkrepljene interpretacije dolgoro čnih družbenih sprememb. In zato je žel priznanje, strokovno in človeško. Andrej je bil strasten predavatelj, ki je znal držati ob činstvo v napetosti, ga zabavati, na lahkoten na čin je znal razlagati zapletene družbene procese, prepri- čljivo umeš čati v družbena razmerja življenjske stile, zgode in nezgode bolj ali manj anonimnih posameznikov. Kot predavatelj na oddelkih za zgodovino na primorski in ljubljanski univerzi je bil popularen predavatelj. Rad je imel delo s študenti. Tisti, ki so mislili nekoliko bolj ambiciozno, so vedno lahko ra čunali na Andrejevo nesebično pomo č, strokovno podporo in spodbudo. V njegovem seminarju je nastala vrsta izvirnih diplomskih nalog ter nekaj tehtnih magistrskih nalog in doktorskih disertacij. Kot urednik je marsikateremu študentu omogo čil prve objave v reviji Zgodovina za vse. Kot je bil sam osebnostno živahen, tako je bil živahen in vztrajen raziskova- lec preteklosti. Zato je Andrej pustil globoko sled v slovenskem zgodovinopisju. Andrej je bil ploden pisec. Opus je širok in raznovrsten. Težko ga je zaobjeti v celoti. V nadaljevanju bom izpostavil nekaj, po mojem mnenju, najbolj zna čilnih to čk Andrejeva dela. Seveda se še kako zavedam, da je vsako povzemanje ali posploševanje neizogibno tudi pomanjkljivo, selektivno in arbitrarno. Andrejev raziskovalni interes je z leti postajal vedno širši in čedalje bolj zahteven. Bolj je spoznaval družbene in individualne človeške izkušnje, bolj so se mu odstirala prezrta ali neodkrita poglavja raznovrstnih situacij človeškega bivanja. Tiste za katere je imel na voljo vire je z obilo domišljije, ki mu je ni manjkalo, prepri čljivo ubesedil, na enostaven (tudi lahkoten), a strokovno neopore čen na čin predstavil zapletena družbena razmerja, trke razli čnih predstav o svetu in “nesporazume” razli čnih življenjskih praks. Prvo podro čje, s katerim je Andrej vstopil v svet raziskovanja slovenske zgodovine je tematiziranje stanovanjske kulture v Ljubljani. To ga je zaposlovalo na za četku njegove raziskovalne poti. Temeljni rezultat teh študij je bila odmevna monografi ja Stanovati v Ljubljani, s katero je v slovenskem histori čnem prostoru uveljavil nove metodološke prijeme socialne zgodovine in najavil oblikovanje nove metodološke in vsebinske usmeritve znotraj slovenskega prostora. Nove metodološke usmeritve, ki jih lahko opredelimo s pojmom histori čne antropo- logije, so prišle najbolj do izraza v naslednjem vsebinskem sklopu. Gre za sklop raziskav, ki jih lahko združimo v pojem prou čevanja modernizacije življenjskih stilov v slovenskem prostoru 19. stoletja. Gre za raznorodne tematizacije obla čenja, higienizacije, prehranjevanja, vrednostnih spremenljivk ( čast, okusi, moda…). Na tam podro čju se je izkazala metodološka prodornost in interpretativna izvirnost njegove raziskovalnega dela, ki je na široko odmevala. Ravno prodornost njegovih Zgodovinski časopis | 77 | 2023 | 1-2 | (167) 217 raziskav je veliko prispevala k širjenju raziskav vsakdanjega življenja in s tem tudi k oblikovanju posebne metodološke usmeritve, t.i. »zgodovine od spodaj« v slovenskem prostoru in historiografi ji. In Andrej je eden najbolj prominentnih zastopnikov te zgodovinarske zvrsti. Naslednje podro čje raziskovalnega dela je bilo ravno tako defi citarno. Andrej se je lotil prou čevanja zgodovine kriminala in kaznovanja. Raziskovalno delo je zastavil dvoplastno. Na eni strani je sledil normativnemu okviru, na drugi strani se je posvetil kaznovanju v širokem diapazonu njegovih pojavnih oblik. S spoznanji, ki jih je sintetiziral v odmevni monografi ji Rabljev zamah, je nazorno rekonstruiral tudi ideološko podstat nasilja in kaznovanja kot fenomena s pomembnimi druž- benimi implikacijami tako s stališ ča dominantnega moralisti čnega diskurza kot javno-prostorske spektakularnosti. Prou čevanju družbene patologije je Andrej ostal zvest tudi s svojim naslednjim raziskovalnim sklopom. Tokrat je v ospredje postavil tematizacijo alkoholizma, kot socialnega, zdravstvenega in kriminalnega fenomena. Andrej je družbeno patologijo alkoholizma videl v kontekstu moraliz- ma in stvarnih družbenih u činkov, v osnovnih in širših družbenih skupnostih. V vrednostno družbeno pogojenem moralisti čnem izhodiš ču se alkoholizem kaže kot to čka družbene diferenciacije na podlagi neformalno predpisanih družbenih razmerij in življenjskih praks. Tudi ta spoznanja je Andrej sinteti čno predstavil javnosti v monografi ji z naslovom Pijane zverine. Monografi ja je imela velik odmev. Zveza zgodovinskih društev Sloveniji mu je podelila nagrado za najboljše delo s podro čja zgodovinopisja. V delu Neprilagojeni in nevarni se je lotil dolgoro čnega položaja in odnosa družbenega okolja do Ciganov oziroma Romov. Lotil se je skupine, ki je, kot ve čni in nepoboljšljivi “drugi”, vedno znova postavljala na preizkušnjo vrednote in kon- cepte lokalnih okolij, odpirala vprašanja sposobnosti misliti druga čnost, vprašanja (konfl iktnega) sobivanja razli čnosti, tudi šovinizma ali latentnega rasizma. Tematike se je lotil izrazito dolgoro čno, ni prezrl druge svetovne vojne in morije Ciganov. Z zgodbo o “ve čnem drugem” je Andrej prepri čljivo predstavil ve činsko plat družbe, ki je težila k ideološkemu in nacionalnemu poenotenju, k poenotenju življenjskih stilov in praks. Cigani (Romi) pa so bili pri roki kot hvaležno orodje defi niranja antipoda družbene čistosti in dostojnosti. Zato so bili stigmatizirani, nemalokrat neusmiljeno kriminalizirani. Izpostavi velja tudi knjigo o podjetniku Matku Curku. V tem delu je v so- avtorstvu presegel golo podjetniško zgodovino. Ekonomski uspeh kme čkega sina v gradbeništvu je bil samo izhodiš če. Andreja je vedno zanimalo tudi ozadje, kaj življenjska pot posameznika pove o družbenih procesih. Tako je zelo nazorno predstavil pot ekonomske integracije, miselnega sveta podjetnika, samopodobo in prakso razmerij v podjetju v precepu ekonomizacije delovne sile in patriarhalnih na čel obravnavanja zaposlenih. Veliko pozornosti je posvetil socialni integraciji podjetnika v družbo. To je njegovi socialni modernizaciji, ali kot je zapisal Andrej, njegovemu “pomeš čanjenju”. V posameznih poglavjih so sledile analize komple- ksnosti, kontradiktornosti in dolgotrajnosti procesa “pomeš čanjanja”, kot tranzicij- skega procesa od ruralnega k urbanemu življenjskemu svetu, slogu in miselnosti. Zgodovinski časopis | 77 | 2023 | 1-2 | (167) 218 Matko Curk je bil sicer eden, njemu podobnih pa cela vrsta. Ena človeška usoda je torej plasti čno ilustrirala oblikovanje meš čanstva v Sloveniji na ekonomskem in socialnem polju. V zadnjih letih se je Andrej posvetil novi temi. Zanimati ga je za čelo vprašanje lakot in prehranskega pomanjkanja. Spodbuda je bila konferenca in raziskovalna usmeritev programske skupine. Po svoji navadi se je najprej odpravil v arhiv in odkril obilico gradiva iz šestdesetih let 19. stoletja, zlasti o prehranski krizi na Notranjskem. V tem projektu je pokazal raziskovalno zrelost in tudi lastnost, ki jo starejši zgodovinarji radi pozabimo. Ni vztrajal v ugodju dodobra preizkušenega vzorca. Andrej je vedel, da novo raziskovalno vprašanje, novo gradivo terja nove interpretativne pristope, nova konceptualna izhodiš ča, novo organizacijo dela in prilagojen na čin zgodovinarskega mišljenja. Prehranska kriza je bila zopet samo za četna to čka za analizo kompleksnih družbenih razmerij. Tako je odpiral vpra- šanja posestne strukture, donosnosti kmetijstva, delovne obremenitve kme čkega prebivalstva, vire dohodkov, strukturo družin, delitve dela, okoljsko problematiko, prehranske normative, družbeno (osebno) solidarnost in sebi čnost, spopadanje s krizo. Ob tem je za čel študirati tudi koncepte družbenega upravljanja z razli čnimi tveganji in koncepte družbene ranljivosti. Nekaj, kar se je na za četku zdelo kot tema za en skromen članek, je hitro preraslo v enega najbolj ambicioznih in zahtevnih projektov v njegovi karieri. V našem zgodovinopisju še ni dela, ki bi ponudilo v razmislek determinante razmerja med okoljem in človekom, o lakotah in pomanj- kanju, o družbi prehranskega in razvojnega tveganja, o družbeni ranljivosti v pri- meru kratkotrajnih nihanj podnebnih sprememb ter o kriznem upravljanju lokalne skupnosti in državnih organov. Žal je delo ostalo nedokon čano. Čeprav je Andrej umrl, njegova pisna, duhovna dediš čina ostaja z nami. Njegovi članki in knjige, njegove interpretacije, njegove metodološke usmeritve in pogledi na zgodovino ostajajo nelo čljivi in cenjeni deli intelektualne dediš čine slovenskega zgodovinopisja. Andrejeva dediš čina ostaja z nami, kot navdih ali neposredna spodbuda za premišljevanja o zgodovini in mestu malega človeka v procesih v katerih je akter in subjekt hkrati, o človeku v negotovem svetu neneh- nih sprememb, o trajnih in variabilnih razmerjih med družbo in posamezniki, ki se znova in znova defi nirajo v spremenjenih okoliš činah. Duhovna dediš čina bo ostala tudi ko bo spomin na Andreja zamrl. Vsega tega pa ne bi bilo, če Andrej ne bi bil dober zgodovinar z veliko raziskovalne in pisateljske domišljije! Žarko Lazarevi ć Zgodovinski Z Č | Ljubljana | 77 | 2023 | št. 1-2 (167) | str. 1–237 HISTORICAL REVIEW Josip Banić – Sebastiano Blancato, The Agreement between the Patriarchate of Grado and the Patriarchate of Aquileia Regarding the Metropolitan Jurisdiction over Istrian Bishoprics (24 th of July, 1180): New Critical Edition of the Charter  Jaka Banfi, Jošt Helfenberški (Soteški) (ok. 1388–1458): krvnik Veronike Deseniške?  Aleksander Panjek, Črna leta in rde če številke Ivana Černeta, župana v Tomaju sredi 18. stoletja: o dolžniško-upniških razmerjih na podeželju  Matic Bati č, »Mislimo sicer nemško, čutimo nemško, a nikomur ne bomo zamerili njegovega druga čnega mišljenja«. Nemški goriški list Görzer Wochenblatt in njegova politi čna usmeritev  Matic Kristan, Anton Sovre med puško in kredo (1906–1929)  Denis Cerkvenik, Kozaški korpus v službi nacistov s posebnim ozirom na obdobje delovanja v Operacijski coni Jadransko Primorje (1944-1945)  Goranka Kreači č, Miloš Štibler o sodobnikih: fragmenti iz dnevniških zapisov časopis Z Č | Ljubljana | 77 | 2023 | št. 1-2 (167) | str. 1–237 ISSN 0350-5774 9 7 7 0 3 5 0 5 7 7 0 0 2 Zgodovinski časopis | letnik 77 | leto 2023 | številka 1-2 (167) 1-2