Dr. O. I.:2 ČMI MI2 PEI HRASTOVCU. Zgodovinska povest. Svoje mlade dni je preživel v gradu Hrastovec, šolal se je nato v Mariboru in Gradcu. Ko je bil komaj dvajset let star, umrl mu je oče Ivan baron Herberstein. Mati je ljubila svojega sina z vso močjo materinske ljubezni, a tudi on ji je bil udan iz celega srca. Razmerje med njima je bilo prav prisrčno, posebno, ker se je skazal mladi graščak kot človek resnega in ob enem plemenitega mišljenja. Prijetno je bilo življenje za mater in sina do tega dne. Vodstvo uprave obširnih posestev je bilo za že bolj priletno baroninjo težko breme. Zato je bila njena želja, da prevzame sin celo graščino in s6 oženi. Kot skrbna mati je želela, da si izbere njen sin dobro nevesto, ki bi ugajala tudi njej. A človeško srce in njegovo čustvovanje ter tuja volja so stvari, ki gredo svoja pota in se prvo ne da lahko drugemu podrediti. In tako. je bilo tudi tukaj. Približno eno uro od Hrastovca proti jugu stoji na precej visokem hribčeku gradič znan po imenu Štralek. Mično je poslopje s krasnim pogledom na vinske gorice v Zavrhu in dalje po ravnini proti Sv. Trojici in Antonu. Spodaj pa stoji cerkev Sv. Ruperta in se blesti v odsevu solnca, ki se vpira s svojimi zlatimi žarki v belo steno. V tem gradiču je stanoval Štefan plemeniti Miirnberger, katerega predniki so prišli iz Bavarskega in se naselili v tem kraju. Poročen je bil z Magdaleno Sporer, hčerko tržana Maksa Sporer iz Sv. Lenarta, ki je bila vneta katoličanka. Iz tega zakona se je rodila edina hčerka, ki je dobila pri krstu v cerkvi Sv. Ruperta ime Agata. Bilo je ljubko dekle, črnih las in kakor srna lepih oči, vitke postave s prijaznim obrazom, ki se je moral vsakomur prikupiti. Z mladim graščakom Ivanom Friderikom Herbersteinom bila sta v istih letih. Njegov oče Ivan Herberstein se je rad razgovarjal s posestnikom na Štraleku kakor tudi njegovim bratom Caharijem Niirnbergcr, ki je bil eden najuglednejših tržanov v Sv. Lenartu. Tako je naneslo, da sta se tudi mla*di Fridcrik in Agata vcčkrat videla. Po očetovi smrti je našel mladi graščak večkrat priložnost, obiskati Štefana Ntirnberger, ker oče mu je še na smrtni postelji naročil, naj se obrača na plemiča v Štraleku za nasvet, ker je kot prileten mož izkušen v gospodarstvu in ima obširno znanje. In tako se je zgodilo, da je prišel mladi grraščak večkrat na Štralek vprašat gospodarja za to in ono. Naneslo pa je vedno, da je prišla tudi Agata v sobo in se pomudila dalje, kakor je bilo navadno. In tudi mlademu graščaku se ni nič posebno mudilo domu; pripetilo se je večkrat, da je bila Agata slučajno v vrtu in trgala rožice, ko je šel mladi Herberstein mimo. In da je zaprosil za cvetko, je razumljivo in ravno tako tudi, da mu jo je Agata rada dala in je pri tem sramežljivo zarudela ter pripomnila, da naj ne da cvetke drugi grajski gospodični. In mladi par, sam podoba najlepše cvetke, podala sta si roke in Agatina desnica jc zastala dalje v graščakovi in se malo tresla, iz pogleda obeh pa je bilo povzeti, da se v srcu nekaj vzbuja, kar do sedaj še oba nista spoznala, da jih je prevzel tisti čut, ki se mu reče ljubezen. Bil je lep pomladanski dan, solnce je razsipalo avoje tople žarke na zeleno naravo, ki se je pokazala v vsej svoji majniški lepoti. Kukavica v zelenem gaju je veselo kukala, naštela je še dolgo vrsto let in drobni ptički po grmičju okrašenim z divno duhtečim cvetjem so žvrgoleli tako mi5ne pesmi, da si moral obstati in občudovati stvarnikovo lepoto. Iz Sv. Ruperta sem so zapeli zvonovi, veličastno so doneli njih glasovi po dolu in po bujnih vinskih goricah, da si se nehote zamislil in vžival te rajske melodije, zdaj so ti udarjali vsi s polnim glasom na uho, med njimi največji z mogočnim basom, a polagoma so šli dalje in se skoraj zgubili v drugo smer, a kmalu so se zopet oglašali in prihajali vedno bližje in bližje, dokler se ti ni zdelo, kakor bi peli tik pred teboj. Bilo je to ubrano petje, ki mora omehčati srce vsakomur, saj ti glasovi vabijo nas z našimi mislimi tja v sinje višave, kjer je naš nebeški dom. Po temnem logu je stopal po Zgornji Voličini naš znanec mladi graščak Friderik Herberstein. Veselje mu je bilo brati na obrazu, saj tako je gledal v svet in užival lepoto krasnega pomladanskega dne. A zakaj tudi ne, mlad in zdrav, bodočnost polna lepih upov je bila pred njim; in tam za gozdom je gledal še streho hrama, kjer prebiva ona, njegova ljubljena Agata. O kako jo je vzljubil, kako jo spoštuje kot najdražje bitje. A vendar ji še tega ni povedal, da je le ona, ki si jo je zbral za družico svojega življenja. Najti se mora prilika, da ji razodene svojo sri.no skrivnost. Tako zamišljen stopa bližje proti gradiču Štralek. Ko že hoče stopiti iz gozda, zagleda pred seboj na potu Agato, ki mu gre naproti. Zdelo se je mlademu graščaku kakor bi slopila pred njega gorska vila v vsej svoji čarodejni lepoti. Herberstein je ostrmel, ker ni verjel svojiin očem, da sreča Agato. Ves vzradoščen jo pozdravi in ji spoštljivo poljubi roko. »Kam pa tako zgodaj,« vpraša mladi graščak v«s razvnet. »V trg grem h gospodu stricu, da jih vabim na očetov rojstni dan, ki ga obhaja prihodnji pondeljek,« odvrne Agata ter zarudi v celem obrazu. »Ali vas smem malo spremljati?« »O zakaj ne,« odgovori Agata sramežljivo. »Srčna hvala, saj tako rad grem z vami,« meni Herberstein s toplimi besedami. Agata ga veselo pogleda in se nasmehlja. In kramljala sta in šla dalje, da sta prišla že do zadnjega hribčeka, od koder se vidi trg Sv. Lenarta. »Posloviti se moram,« meni Agata vsa zarudela v obrazu, »moram hiteti, da se vrnem hitro domu.« »Težko vas pustim, saj sem tako rad v vaši družbi.« »Ne šalite se, imate druge gospodične, ki vam delajo boljšo družbo.« »Zame ni nobene, ki bi me tako srčno razveselila kakor vi.« »Ali naj vam verjamem, saj nisem tako plemenitega rodu.« »Toda plemeniti ste pcTsrcu in duhu in to mi tako ugaja.« In mladi graščak je prijel Agato za roko, z drugo je povzdignil njeno glavico, ji pogledal v oči ter rekel: »Agata, dovolite, da vas tako kličem, vi ste mi najljubša na svetu, ne poznam nobene druge, samo vas ljubim.« Agata je še bolj zarudela, roka ji je trepetala, sramežljivo je povesila glavo, nato pa se je sklonila na prsi mladega graščaka in zaihtela. »Agata, saj vem, da se nisem motil, reci, da E-t« ljubiš, osreči me.« In vitko dekle je pogledalo s svojirni krasninfti očmi mladega Herbersteina dolgo in iskreno, s»lza veselja je zalesketala v njih, lahen smehIjaj je zaigral okoli njenih usten. »O kako sem srečna, moj dragi Herberstein.« »Agata, moj biser, ti me ljubiš,« reče graščak v«s vzhičen in vzame njeno glavo v svoie r»k«, jo pogleda zvesto v oči ter jo poljubi na trejiečt ustnice. In mladi graščak je čutil, da mu je vrnila Afata poljub tako iskreno in nedolžno. L« polagoma se r je izvila iz njegovega •l»jema in kakor bi se . iramila iz ljubkih sanj, j« spregovorila: »O, dragi, saj veš, ria te ljubim in sem te že davno, toda kaj, ko ve>i, da uresničenje najnih želj ni mogoče.« »Ljubezen vse premore in nikdo mi ne more braniti, da postaneš z\ vedno moja.« »Verjamem ti, moj vzor, vidim pred seboj trnjevo pot, a iz ljubezni za te trpim vse — upajva, da se izpolnijo nade.« In še enkrat je podala mlademu Herberstei- nu roko, ga ljubko pogledala, nato pa zbežala dolpo bregu proti Lenartu. Tukaj je bila sklenjena vez. Friderik Herberstein bi bil najrajši zavriskal od veselja in vendar mu je bilo nekaj pri srcu, kakor bi mu hotela reči temna slutnja: Tvoje želje ostanejo neizpolnjene. Odslej je zahajal graščak Friderik pogostoma v graščino Štralek. Razodel je Agatinemu očetu, da ljubi njegovo hčer nad vse, saj je bila le ona, katero je vzljubil z vso močjo mladeniške Ijubezni in katero tudi hoče poročiti. Lastnik Štraleka je bil resen mož, ki je ljubil svojo hčer nad vse, saj mu je bila edino, kar je imel na svetu po zgodnji smrti svoje žene. Vzgojil jo je strogo, ker je vedel, da je to edina močna opora za dekle v njenem daljnem življenju. Pustil ji je tudi prosto voljo glede izpolnjevanja verskih dolžnosti v katoliškem smislu, Če tudi se je on sam nagibal bolj k luteranski veri, ki se je začela v tem času razširjati po teh krajih. Da so njegovo versko mišljenje spoznali med ljudstvom, je naravno. (»«lj# 1m slcdil*.)