QrJ£)om Ameriška Domovina i^i a r j r cy^=j AMCRICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAGG ONLY NO. 130 National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, JULY 10, 1962 SLOVCNIAN MORNING NGWSPAPCR STEV. LX — VOL. LX Senatna odbora bosta preiskovala delovanje agentov tujih držav Preiskava naj pokaže, kaj razni plačani zastopniki tujih držav v Washin^tonu počno in kako izkoriščajo svoje osebne zveze z vlado in raznimi njenimi visokimi uradniki. WASHINGTON, D. C. — Že prve preiskave, kdo je vse zamešan v posredovanje pri kon grešnikih in senatorjih, ko so se delile uvozne kvote za sladkor so pokazale toliko gnilobe, da sta kar dva senatna odbora, za zunanjo politiko in za pravosodje, sklenila, da potom posebnih komisij doženeta, kako tuje države skušajo za kulisami posredovati pri vplivnih politikih in odgovornih uradnikih za ugodno rešitev svojih predlogov. V Washingtonu je že davno prišlo v navado, da ima vsaka država dve vrsti zastopnikov: uradno, ki obstoja iz uradnikov, zaposlenih na poslaništvu, in neuradno, ki jo predstavljajo razni vplivni naši državljani, navadno advokati ali pa bivši politiki. Neuradni zastopniki vršijo take posle, ki se zanje di-piomatje nočejo gnati. So to navadno posli kočljivega značaja, zvezani s posredovanji, ki so podprta z denarnimi transakcijami, včasih pa kar naravnost s korupcijo. Neuradni zastopniki si praviloma dajo bogato plačevati svoje zveze in svoj vpliv, večkrat pa tudi zveze in vpliv svojih prijateljev. Gvatemalska republika je na primer plačevala zastopniku Mr. Doddu, ki je bil pozneje izvoljen v senat in se zastopstvu odpovedal, $50,000 na leto v rednih mesečnih obrokih, povrhu pa še prispevek za pisarno. Sedaj so že v nekaj dneh ugotovili, da je pri delitvi zadnjih uvoznih kvot za sladkor “sodelovalo” kar 23 zastopnikov 23 raznih držav. Stvarno je imela vsaka država, ki se je potegovala za kvoto, tudi svojega neuradnega agenta. Kennedya in nekatere senatorje je to odkritje močno razjezilo, zato upajo, da bosta obe komisiji neusmiljeno odkrivali delo neuradnih zastopnikov ne samo do volitev, ampak tudi po njih. Tudi Jugoslavija ima takega neuradnega zastopnika in ga je pri naših oblasteh registrirala v smislu zakonskega predpisa. Hude povodnji povzročile veliko škode na Japonskem TOKIO, Jap. — Monzumsko deževje je povzročilo velike poplave v delu južne Japonske Razmočene plasti zemlje so zdrvele v dolino in pokopale pod seboj vse, na kar so naletele. Doslej so našli 46 mrtvih in 57 ranjenih, blizu 20 oseb pa še vedno pogrešajo. Porušenih je bilo okoli 40,000 domov. Najhuj-še je bil prizadet otok Kiušiu. Na njem so vode odnesle 82 mostov, podrle 458 nasipov, sprožile 662 usadov in preplavile okoli 80,000 akrov riževih polj. Vremenski prerok pravi: Sončno in prijetno. Najvišja temperatura 78. Novi grobovi Anthony Smole V State bolnišnici je po dolgi bolezni umrl 60 let stari Anthony Smole z 5805 Dibble Ave., rojen v Clevelandu. Zapustil je sestri Anno Jereb in Sophio Rivera ter brata Stanleya in Josepha. Pogreb bo jutri ob 9:30 iz Zakrajškovega pogreb, zavoda vf cerkev sv. Vida ob desetih, nato na Kalvarijo. John Medveš Po hudi bolezni je preminul v Metropolitan General bolnišnici 68 let stari John Medveš s 25450 Shoreview Ave. Tukaj zapušča hčere Eleanoro Hlabse, Emily Di Donato, Florence Abraham in Carmen Fiorello, 13 vnukov, brate Andrewa, Antonia in Marcella, sestro Marcello ter druge sorodnike. Rojen je bil v Stermizzi (Italija). Tukaj je bival 51 let. Zaposlen je bil pri Fisher Body Co. 27 let. Eno leto je bil upokojen. Bil je član Forest City Camp No. 116 W. O. W. Pogreb bo jutri zjutraj ob 8:15 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Our Lady of Mt. Carmel (Wickliffe) ob 9:30, nato na All Soul’s pokopališče. ------O----- Naša borzna kriza vendarle udarila po žepih bogatašev vsega sveta WASHINGTON, D. C. — Kriza na naših vrednostnih borzah je 'odmevala tudi na evropskih borzah, toda tudi tam ni prišlo vkljub precejšnjim zgubam do nobenega poloma. Pač pa je mnogo borzijancev zgubilo dosti premoženja vsaj na papirju, ako ne v denarju. Armada zanika vesli o vojevanju v Vietnamu Načelnik glavnega stana armade gen. Decker zavrnil kritike o delu ameriških vojaških svetovalcev in o položaju v J. Vietnamu WASHINGTON, D.C. — Koncem tedna je prinesla poročevalska služba ‘Associated Press’ poročilo o položaju v Juž. Vietnamu in o bojevanju med vladnimi četami, ki jih vežbajo in opremljajo Združene države, ter med rdečimi gverilci, ki prejemajo pomoč iz Sev. Vietnama, Sovjetije in Kitajske. Po tem poročilu naj bi bil gen. Rosson, poveljnik protigverilskih enot ZDA, zelo nezadovoljen z uporabo njegovih vojakov, pa tudi z načinom vodenja boja proti rdeči gverili od strani juž-novietnamskih čet. Precej ostre kritike je bilo izražene tudi proti velikemu številu vojaških svetovalcev v zaledju v primeri s številom ameriških vojaških strokovnjakov pri domačih četah. Načelnik glavnega stana armade gen. G. Decker je zanikal resničnost poročila AP in ponovno izrazil optimistično mnenje o bojevanju z gverilo. Vladne čete naj bi s pomočjo nove opreme in ameriških vojaških Vzorna “nevtralnost” laoškega Suvane Fume ŽENEVA, Šv. — Laoški ministrski predsednik Suvana Fuma je sedaj v Ženevi kot voditelj laoške vladne delegacije pri znani 14-članski konferenci, ki naj ugotovi, kaj naj pomenita laoška nevtralnost in neodvisnost. Mož je takoj pokazal, kako bi rad tolmačil laoško nevtralnost. Predsedstvu konference je poslal načrt besedila o nevtralnosti. V besedilu je pa čisto izpustil vprašanje, kdaj misli razorožiti vse sedanje vojaške čete, komunističrte, protikomunistične in nevtralne, in jih zliti v eno državno laoško armado. Ko so ga na to opozorili, je odgovoril, da bo o tem dal izjavo šele po podpisu deklaracije, ki jo bo objavila 14 - članska konferenca. Med tem je Suvana Fuma zahteval, naj SEATO takoj prekliče svojo obvezo, da bo branila neodvisnost in nevtralnost laoške države. SEATO je pripravljena, da to napravi, toda ne takoj, ampak šele takrat, ko se bo pokazalo, da je Laos res neodvisna in nevtralna država. Bojijo se, da bo postopek lao-škega ministrskega predsednika zasedanje 14-članske konference samo podaljšal. Njegovo stališče KITAJSKA SVARI INDIJO Rdeča Kitajska je opozorila Indijo, da ne bo mirno gledala “vdiranja” indijskih čet na kitajsko ozemlje. Pozvala je vlado v New Delhiju, naj preneha z “izzivanji”. HONG KONG. — Spor med rdečo Kitajsko in Indijo za obmejno ozemlje v obsegu blizu 50,000 kv. milj je znova v ospredju svetovne javnosti. Rdeča Kitajska je posvarila Indijo, naj ne pošilja na sporno ozemlje svojega vojaštva in naj ne gradi tam vojaških postojank. Če ne bo s tem prenehala, bo Kitajska prisiljena podvzeti korake od svoje strani. Kitajsko opozorilo je bilo sinoči objavljeno. Indija o njem še ni dala nobene izjave, je pa iz izjav Nehruja tekom zadnjih mesecev o tem vprašanju jasno, da bo kitajske obtožbe zavrnila. Rdeča Kitajska je postopno od leta 1957 zasedla del indijskega ozemlja v Ladaku, pokrajini Kašmirja, in preko njega zgradila vojaško cesto iz Tibeta v Sin-kiang ali Kitajski Turkestan. Kitajci so zasedli del indijskega ozemlja tudi ob severovzhodni meji Indije. Zemljevidi, ki jih je izdala rdeča Kitajska, označujejo za kitajsko okoli 50,000 kv. milj ozemlja, ki ga smatra Indija za svojega na osnovi sta-i ih angleško - kitajskih dogovorov še izpred prve svetovne vojne. Indija je predložila, naj bi obe državi umaknili svoje vojaštvo iz spornega ozemlja, nato pa naj svetovalcev prešle v ofenzivo, je namreč na las podobno komu- bi se začela pogajanja za reši- med tem ko so se preje omejevale le na obrambo. Seveda pri tem ne računa nihče, ki položaj v Južnem Vietnamu pozna, da bo mogoče komunistične gverilce ukrotiti v kratkem. Boji bodo trajali brez dvoma dolga leta. Kennedy: Več pozornosti telesni vzgoji mladine HYANNIS PORT, Mass. -Sedaj bodo morali pač čakati,! Predsednik Kenedy je pozval vodstva šol, naj posvete več paž-nje in časa telesnim vajam šolske mladine. Po zbranih podatkih je v naših šolah še vedno okoli 60 odstotkov mladine, ki se ne udeležuje dnevnih telesnih vaj. Ni čudno, da je okoli eno četrtino otrok, ki niso sposobni opraviti niti najprepro- morda dolgo časa, da se tečaji za delnice vrnejo na stare višine. Zato so postali skromnejši v svojih izdatkih. Dragi avtomobili ne gredo več tako v denar, trgovina z dragulji je kar zaspala, prvorazredne modne trgovine nimajo pravega sezonskega posla, tudi hoteli prvega razreda niso zasedeni. Popustila je tudi trgovina s slikami, kipi, preprogami in starinskimi predmeti. Trpela bodo seveda tudi letovišča, kjer se zbirajo le bogataši. Tako sodijo v Parizu, ki štej še skušnje za telesno usposobljenost. : Ugotovitve preiskave, ki jo je organiziral 'predsednikov svetovalec za telesno usposabljanje ameriške mladine Bud Wilkin- nističnemu. McNamara napoveduje tri bilijone prihranka WASHINGTON, D. C. — Obrambni tajnik McNamara je napovedal, da bo mogoče z boljšim gospodarjenjem v oskrbovanju oboroženih sil prihraniti čez pet let okoli tri bilijone dolarjev na leto. Že doslej se mu je posrečilo v tem pogledu doseči $750,000,000 prihrankov. McNamara je svoje poglede na oskrbovanje oboroženih sil dežele obrazložil v posebni spomenici predsedniku Kennedyu, v kateri mu poroča, kaj je tekom svojega poldrugega leta dosegel kot obrambni tajnik. tev spora. Rdeča Kitajska je predlog zavrnila in nekdanje prijateljsko razpoloženje Nehruja do rdeče Kitajske se je začelo ohlajati. Ko je potekla trgovinska pogodba med obema državama, je Nehru letošnjo spomlad zavrnil njeno podaljšanje ali sklenitev nove. Indijske trgovinske zastopnike v Tibetu je pozval domov. V zadnjih letih je Indija začela vojaško organizirati severno in severovzhodno mejo. Indijske vojaške postojanke ob meji so se začele množiti in se med seboj trdnejše povezovati. Ko je letošnjo spomlad začel kopneti sneg na vznožjih Himalajskih gora, ki predstavljajo mejo med Indijo in rdečo Kitajsko, so indijske obmejne straže zasedle nekatere nove postojanke na ozemlju, ki ga smatra Indija na temelju starih dogovo- va opozoril, da je treba 40 milijonom ameriške mladine dati več priložnosti za krepitev telesa in za njegov normalni raz-! rov za svojega. Ponekod so te voj s telovadbo in gimnastični- postojanke, kot ^e Nehru dejal mi vajami v javnih šolah. Te- v parlamentu, dejansko za hrb- je v tem pogledu barometer za son, niso prav nič razveseljive, | lesnovzgojni program naj bi bil torn kitajskih. Da pri takem po-vso Evropo. |je dejal Kennedy, nato pa zno-[ vključen v dnevni šolski spored, ložaju lahko pride vsak čas do Na poti proti štrajku na železnicah CLEVELAND, O. — Med že- železničarskih unij. Te seveda pritisnil na unije, da bi sprejele leznicami in petimi unijami, ki so proti vsaki spremembi, kajti poročilo posredovalne komisije zastopajo vlakovodje, strojevod- spremembe'bi pomenile odpust kot podlago za sporazum. Zato je, kurjače in sprevodnike na iz službe do 40,000 železničarjev, železnicah, trajajo že od lanskega leta pogajanja o spremembi pravilnika, ki urejuje delovne dolžnosti posameznih skupin železničarjev. Sedaj veljavni pravilnik ureja delo še po prometu, kot je obstojal pred 50 leti. Takrat smo imeli še parne lokomotive, kratke vlake, male vagone, primitivno varnostno službo itd. Od takrat je tehnika železniškega transporta močno napredovala. Opazi jo lahko vsakdo, treba mu je samo pogledati na vlak: veliki vagoni, dolgi vlaki in dizel lokomotive prevladujejo. Prometna služba na železnicah rabi manj osobja, kurjači na primer sploh niso več potrebni, toda železnice jih morajo imeti na lokomotivah, ker tako odrejajo pravilniki in teh ni mo- kar je veliko, ako pomislimo, da je vsega vlakovodnega osobja samo okoli 200,000. V ta okvir je treba vtakniti sedanje napete odnose med železnicami in njenimi uslužbenci. Ker unije nočejo pristati na ispremembe prajvjlnikov o zaposlitvi, je predsednik Kennedy lani imenoval posebno posredovalno komisijo, ki naj skuša pripraviti železnice in železničarje do kompromisa. Komisija je izdelala predlog, ki je vpošteval tehnični napredek v železniškem prometu. Železnice so predlog komisije načelno sprejele, unije so ga takoj dejansko odbile in ga bodo ta teden tudi formalno, posredovalna komisija bo pa izjavila, da je njeno delo končano. Železnice' se jezijo na Ken- goče spremeniti brez pristanka nedya, ker po njihovem ni dosti bodo sedaj začele kar na svojo roko izvajati priporočila posredovalne komisije. Unije so pa zažugale, da bodo v tem slučaju železničarji začeli štrajkati. Predsednik Kennedy lahko začasno prepreči štrajk z imenovanjem posebne zasilne komisije, ki naj skuša doseči sporazum med obema strankama ali vsaj nakazati pot do sporazuma. Komisiji da zakon 30 dni časa, da izdela svoje predloge. Tekom tega meseca ne smejo ne unije ne železnice spreminjati sedanjega obsega železniškega prometa. Na drugi strani ima federalna administracija tudi priliko, da pritisne na obe strani, naj se pobotata. Federalni tajnik za delo Goldberg ima menda že pripravljen načrt, kako bo pritisnil na unije. Računajo, da bo do prave krize prišlo sredi jeseni, ako ne bo preje dosežen sporazum. Ker so unije odklonile posredovalne predloge prve komisije, ni verjetno, da bodo sprejele predloge zasilne, kajti tudi zasilna komisija ne bo mogla preko dejstva, da se je tehnika železniškega prometa do dna spremenila tekom zadnjih 25 let in bo predlagala omejitve zaposlenega železniškega osobja. Med tem bodo seveda veljali sedanji pravilniki, ki nalagajo železnicam občutne, toda nepotrebne stroške in jih ženejo v insolven-co ali pa naravnost v konkurz. Železnice so pač postale žrtev tehničnega napredka v našem premetu. Letala in avtomobili so jim postali nevarni tekmeci. Se krčijo, kot se na primer že dolgo krči premogovna industrija, kmetijstvo ipd. Vse take gospodarske spremembe so zvezane s socialnimi potresi. Tipičen potres take vrste je ravno počasno, toda stalno zmanjševanje železniškega osobja, ki spravlja v krize železnice in njihovo o-sobje. medsebojnega streljanja, je razumljivo. Tega se zavedajo tako v Peipingu kot v New Delhiju. Nehru je to priznal, pa zatrjeval, da je Indija vojaško dovolj močna in pripravljena za slučaj potrebe braniti mejo z vo-iaško silo. Zadnje vesti CAPE CANAVERAL, Fla. — Danes zjutraj so pognali na pot okoli zemlje prvi privatni umetni satelit “Telestar”, preko katerega bodo poskusno oddajali televizijske slike iz A-merike v Evropo in obratno. Novi satelit tehta 170 funtov in bo služil kot mala prenosna postaja za radijske in televizijske prenose. LONDON, Vel. Brit. — Komunistični svet z Moskvo na čelu ostro napada ameriške “obsedence” in “zločince”, ki s preskušanjem atomskega orožja v ozračju zastrupljajo človeštvo. Vzrok za zadnje napade jim daje ameriški preskus vodikove bombe kakih 200 milj visoko nad Johnstonovim otokom v srednjem Pacifiku včeraj zjutraj. WASHINGTON, D. C. — Znižanje kupnine delnic na borzah od 70 na 50 odstotkov, ki ga je včeraj dovolil Federal Reserve Board, je napravilo na gospodarske kroge dober vtis in naj bi po sodbi nekaterih odprlo možnost novemu dvigu delnic na borzah. MOSKVA, ZSSR. — Prof. Dale Pontius z Roosevelt univerze v Chicagu je na kongresu za razorožitev in mir, ki se je včeraj začel tu, opozoril 2000 delegatov z vsega sveta, da je bila Sovjetija tista, ki je lani pretrgala tihi sporazum o končanju preskušanja atomskega orožja, da obstojata dve vrsti kolonializma in da enostrano gledanje na mednarodni položaj ne služi svetovnemu miru. ALŽ1R, Alžirija. — Na velikem političnem zborovanju tu je predsednik vlade Ben Khedda pozval Alžirce, naj se združijo okoli svoje vlade in jo podpro pri delu za obnovo. Njegova zastopnika sta se med tem sestala v Rabatu v Maroku z Ben Bello, levičarskim podpredsednikom vlade, ki bi rad v Alžiriji izvedel socialno revolucijo. ------o----- Združeni narodi naj posredujejo JERUZALEM, Izr. — Izrael se je obrnil na Združene narode in na Združene države, naj posredujejo v Jordaniji, da ne bo prišlo do novih spopadov na jor-danijsko-izraelski meji. Mejni spopadi med Judi in Arabci razburjajo vedno znova duhove in bude sovraštvo med Arabci proti Judom, ki so jim l'odvzeli večji del Palestine. Iz Clevelanda in okolice Napredek St. Clair Savings— Predsednik St. Clair Savings Association Paul J. Schneller je objavil, da so sredstva tega slovenskega denarnega zavoda porasla za $5,530,922.45 na $52,740,816 tekom preteklega pol leta. Prav tako so porasla za preko pet milijonov tudi posojila vknjižena na nepremičnine. Dosegla so $46,012,334.67 Hranilne vloge so porasle v om,enjenem času za blizu štiri milijone na $43,466,937.69 St. Clair Savings ima štiri urade: na 6235 St. Clair Ave., 813 E. 185 St., 25000 Euclid Ave. in 26000 Lake Shore Blvd. Tajnica se preselila— Mrs. Mary Zupančič, tajnica Društva Kristusa Kralja KSKJ, se je preselila z Glass Ave. na 29006 Eddy Rd. v Wickliffu, O, tel. 944-6718. Člane in članice društva prosi, naj jo v vseh društvenih zadevah kličejo po telefonu. Asesment bo pobirala vsako 2. nedeljo v mesecu na seji med 2. in 4. popoldne ali pa 25. cd 6. do 8. zvečer v kletni sobi šole sv. Vida. Članarino plačajo lahko tudi s čekom preko pošte. Seja— Društvo Gollinwoodske Slo- „ venke št. 22 SDZ ima jutri, v sredo, ob 7:30 zvečer sejo v Slov. domu na Holmes Ave. Zadušnica— Jutri ob osmih bo v cerkvi sv Vida sv. maša za pok. Johna Zgonc na 30. dan njegove smrti. Pozdravlja— Frank Kitz iz Yume v Arizoni, ki je bil v Clevelandu na obisku pri Jaksetičevih na 19703 Arrowhead Ave., pozdravlja vse znance in rojake, s katerimi se je v času obiska srečal, in se jim zahvaljuje za vso prijaznost. Ilollenden hotel bodo podrli— Včeraj so lastniki hotela Hol-lenden na Superior Ave. nasproti poslopja Glavne javne knjižnice objavili, da bodo stavbo podrli in na njenem mestu postavili nov, moderen hotel-motel ali hotel z velikim parkališčem. Ne bo seje— Podr. išt. 10 SŽZ v mesecih juliju in avgustu ne bo imela redne seje. Seja— Društvo sv. Ane št. 4 SDZ ima jutri, v sredo, ob 7.30 zvečer sejo v navadnih prostorih. Prebrani bodo polletni računi. V bolnišnici— Mary Kokal s 15228 Saranac Rd. je v Euclid Glenville bolnišnici, soba 923. Zopet doma— Po enomesečnem zdravljenju v St. Vincent Charity bolnišnici se je vrnil na svoj dom rojak August Cebron s 9319 Way Ave. Najlepše se zahvaljuje prijateljem in znancem za obiske, cvet-hce in voščilne kartice. Obiski na domu so mu dobrodošli. --------------o------ Amerikanka zmagala v Wimbledonu LONDON, Vel. Brit. — Na najblj znanem mednarodnem teniškem tekmovanju je zmagala med ženskami Amerikanka Karen Hantze Susman iz San Antonio v Teksasu. Ona in B. Jean Moffitt iz Long Beach, Calif., sta nato zmagali še v parih. D .Trrrxnw AMERIŠKA DOMOVINA JULY 10, 1962 Ameriška Domovina /% |V1 > ■/«0'»l%l=- »«OfVH 0117 St. Clalr Ave. i— HEnderson 1-0028 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec Za Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 8 meaece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za S meaec« Petkova izdaja $4.00 na leto - SUBSCRIPTION RATES« United State«: $14.00 per year; $8.00 for 6 month«; -4.50 for 8 month«. Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $6.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio ^gw^.63 No. 130 Tues., July 10, 1962 Laoška kriza v novem obdobju Prvo obdobje laoške krize je trajalo dve leti. Začelo se je takrat, ko so laoški desničarji z ameriško pomočjo prekucnili nevtralno vlado, ki jo je vodil princ Suvanna Puma, in postavili na njeno mesto kraljevsko vlado Bun-tUma in generala Nosavana. Načrt je bil dober, samo ni vpošteval dejstva, da nova desničarska vlada ni imela za seboj nobene armade. Komunisti so zato imeli lahko nalogo. Severni Vietnam jim je služil kot odskočna deska za podtalno rovarjenje v Laosu in za organizacijo komunističnih gverilcev, bogato podprtih po četah iz Severnega Vietnama. Ko-« munistična opozicija kraljevski vladi in njeni “armadi” je žela tako velike in hitre uspehe, da je grozila kriza z mednarodnimi posledicami. Prišlo je do ženevske konference, ki naj bi razpletla laoški vozel. Komunisti so v 14-članski konferenci tako spretno manevrirali, da so omogočili sklep, naj znani trije laoški princi, ki slučajno pripadajo vsem trem sovražnim skupinam, komunistični, protikomunistični in nevtralni, sestavijo nevtralno koalicijsko vlado. Princi so se lotili posla, toda niso varčevali ne s časom ne z lenobo, tako, da je šele sedaj prišlo do načrta, kakšna naj bo koalicijska vlada. Nova koalicijska vlada ne vzbuja ne zaupanja ne upanja za uspešno delo. Je sestavljena iz 19 članov. Štirje pripadajo komunistom, štirje proti-komunistom. Vprašanje je, koliko je njihov antikomunizem vreden, tekom časa lahko presedlajo kam drugam, najmanj pa v nevtralno skupino. Štirje komunisti seveda niti ne mislijo, da bi se za kaj takega odločili. Tistih 11 nevtralcev je pa čudna mešanica bivših komunističnih sopotnikov in kandidatov za bodoče sopotnike, le par med njimi ne vleče ne na levo ne na desno, zato pa tudi ničesar ne pomenijo. Sicer pa nova, koalicijska vlada tako ne pomeni dosti. Vsa moč je osredotočena v ministrskem predsedniku Suvani Pumi in njegovih podpredsednikih, generalu Nosa-vanu, ki zastopa protikomuniste in komunističnem princu Sufanuvongu. To je ministrska “trojka,” ki odločuje v vsem in sicer soglasno. Vsak član predsedstva ima torej veto pravico. Hruščev je s tem dosegel, kar je hotel. Bil je tako vesel, da je predlagal celo Kennedyu, naj bo sporazum treh princev model za podobne mednarodne sporazume, kar je pa Kennedy takoj odbil. Tako neumen ven-i darle še ni. Porodne bolečine nove nevtralne vlade so končane, morda pa bodo pustile zanjo take posledice, da jih sploh ne bo mogla nikoli preboleti. Zato bi bilo pretvegano, da bi se spustili v vprašanje, kaj naj ta koalicijska vlada pomeni za Laos. Omejiti se hočemo samo na oceno sil, ki bodo igrale vsaka svojo vlogo v bodoči politiki o usodi Laosa. O usodi Laosa bodo vsaj zaenkrat odločale tri organizacije, če smemo rabiti to besedo. V začetku bo imela pr-\o besedo znana 15-članska ženevska konferenca, ki naj jamči za laoško neodvisnost in nevtralnost. V ta namen naj bi z novo vlado sklenila poseben sporazum, kako je treba voditi laoško notranjo in zunanjo politiko, da bo res imela vsaj videz neodvisnosti in nevtralnosti. Komunisti imajo možnost, da se uveljavijo tako v konferenci kot v vladi. Lahko so širokogrudni pri pogajanjih na konferenci, saj imajo zmeraj možnost, da vplivajo na laoško vlado, da predlogov konference ne sprejme. Lahko se pa poslu-žijo taktike v nasprotni smeri, saj imajo platno in škarje v svojih rokah. Na laoško politiko bi morala imeti svoj vpliv tudi znana tričlanska “internacionalna kontrolna komisija” iz 1. 1954, ki naj bi nadzorovala izvrševanje premirja med Francijo in novimi gospodarji v Vietnamu, Laosu in Kambodži. Ta komisija je bila mrtva že ob rojstvu. Poljski član komisije je sabotiral vsako delo, ki sta ga hotela začeti ostala dva člana (iz Indije in Kanade). Laoška država bo torej imela v bodočnosti dosti varuhov, toda malo pravega varuštva, kajti komunisti imajo tako besedo v vseh varuških organih, da lahko preprečijo vsako akcijo, ki jim ne bo šla v račun. Omenili bi med njimi samo take, ki je na njih zainteresirana naša zunanja politika. Laoška vlada bi morala pognati iz dežele vse tuje vojaške formacije, torej tudi komunistične gverilce iz Severnega Vietnama in'Kitajske. Le kdaj bo rdeči princ Sufa-nuvong pristal na kaj takega? Nova vlada bi seveda morala zapreti cesto, ki jo čete Severnega Vietnama vporabljajo za zvezo s komunističnimi gverilci v Južnem Vietnamu. Tudi na to ne bo pristal princ Sufanuvong. Nova vlada bi morala preprečiti, da bi kitajski in vietnamski komunisti rabili severne dele Laosa za svoje oporišče za podtalne akcije v sosedni Tajski. Tudi do tega ne bo prišlo. Vse to bo postalo kmalu jasno in bo spravilo v zadrego našo administracijo. Naša javnost se bo namreč začela spraševati, čemu dajemo novi laoški vladi vsak dan po $100,000, ako svojo nevtralnost pozna samo takrat, kadar gre komunistom v račun. To bo sprožilo še drugo vpra- šanje: kako to, da v laoški vladi soodločuje ob vporabi veto pravice komunistični princ, kako se bo porabila naša redna mesečna podpora. To utegne roditi vihar v naši politiki, kar bo administracijo prisililo, da znova preusmeri našo politiko v Laosu, toda kam? Ako bo sila, celo v to, da naše čete zasedejo laoški obmejni pas proti Tajski in Južnemu Vietnamu. Gverilskega vojskovanja v Južnem Vietnamu ne bo namreč konec, dokler bodo tam komunistični gverilci dobivali od komunističnega sveta pomoč preko laoškega ozemlja-Tajske pa tudi ne smemo izpostavljati komunističnemu podtalnemu rovanju od strani severnega Laosa. Pogled v bodočnost je torej precej temen, ima pa svetlo ’točko v — Moskvi! Hruščev dobro ve, kako velika pridobitev je zanj načelo trojke v laoški vladi. Te pridobitve ne bo hotel izgubiti, zato bo vplival na laoško vlado, naj ne prelomi ne z ZN, še manj pa z Ameriko. Sveti se v tej bodoči temi tudi ameriška podpora. $3,000,000 na mesec niso mačje solze za prince, ki imajo več smisla za dolarje kot za politiko v korist njihove domovine. CHICAGO —j tggegjfeix VČERAJ NEKDAJ Križišče Amerike Pod pokrovileljslvom ZN rešujejo kulturne spomenike v dolini reke Nila pred poplavo * KAKO ZGLEDAMO AMERIŠKI SLOVENCI na sliki našega narodnega, socialnega in verskega življenja? Kajne, zelo veliko in obsežno vprašanje. Na straneh, ‘ ki zabeležujejo naša prizadevanja in tok tega našega življenja in naših prizadevanj za vse kar povzdiguje naše slovensko narodno življenje, je veliko napisanega in registriranega v mnogih publikacijah in raznih zapiskih. Kdor ima voljo in se mu zdi potrebno, da bi bil pravilno in pošteno informiran, to velja zlasti takim, ki se smatrajo za “nekake” poštene in pravične opazovalce in zgodovinarje našega življenja v Ameriki, naj bodo pri takih prizadevanjih previdni (!) s kom imajo opravka. Kdo jim daje informacije (to je, s katere strani plota so taki), ki jim podajajo o tem in onem informacije m to ne glede na to, kake “poklicne” titelne imajo poleg svojih imen. Kam in v kaj zavedejo razne raziskovalce in proučevalce preteklosti življenja, ter delovanja in udejstvovanja slovenskih izseljencev v tem novem svetu — Ameriki, informacije takih informatorjev, katerim taki novi proučevalci padejo v roke in sprejmejo od njih podatke? Taki podatki čestokrat zavedejo drugače čisto dobro misleče in poštene raziskovalce, da s takimi podatki začno opevati razne osebnosti, kaj vse so storili za izseljence v preteklosti in to take, ki v resnici so le podirali in uničevali med našimi izseljenci vse ono, kar je bilo slovenskim ljudem sveto in drago. Naj omenim le nekaj tega. Pred šestdesetimi leti in več so prihajali iz stare domovine fantje, dekleta, možje in žene, ki so bili doma v starem kraju močno verni ljudje. Dekleta in fantje so bili doma člani Marijinih družb in raznih drugih cerkvenih in verskih društev in družb. Tu so se naselili po raznih industrijskih okrožjih, kjer koli že so dobili zaposlitev. Mnogi po premogarskih kempah. Po nekaterih krajih so imeli v bližinah cerkve, po nekaterih tudi ne. Verne slovenske mlade gospodinje, ki so se tu poročile s fanti in se ukvarjale z “bor-derji” (stanovalci na hrani) so se mučile s težkim delom po 16 do 20 ur dnevno. Kdor to ne verjame, naj povpraša še živeče naše mamice po naselbinah, pa bo videl in pronašel, če je bilo tako res ali ne? Te slovenske mamice in žene in tudi možje so tiste čase trpeli ob težkem delu za obstanek. Edino veselje so imele, ko so ob nedeljah prebile kako urico v cerkvah pri mašah, ob prejemanju zakramentov in ob molitvah. Mirnih src so se vračale nazaj na svoja domovja, potolažene z verskimi tolažbami. V takih razmerah jim je potekalo življenje, ki je bilo skromno in revno. V duhovnem oziru pa kar bogato. A življenje je kakor vreme. Danes svetlo in jasno — jutri največkrat oblačno, deževno in to v vseh raznih ozirih in razmerah. So že pojavi odkod kaka kuga, ki začne okuževati in življenje spridi. V življenje in razmere slovenskih izseljencev v Ameriki je pred šestdesetimi leti začel prihajati škodljivi duh — naj prvo pod krinko nališpanega liberalizma. Za tem je sledilo bolj z radikalnim obrazom svobodomiselstvo. Pozneje pod krinko socializma, ki so ga začeli proglašati kot rešitelja izkoriščanih in zatiranih delavcev. Katoliška cerkev po svoji veri obsoja vse to. To je vsako krivično izkoriščanje in izrabljanje. Po desetih božjih zapovedih ima jasno začrtana in določena pravila in kdor se po njih res ravna zadosti poštenosti, pravici in resnici. Kdor ravna nasprotno proti desetim božjim zapovedim, ne more trditi, da je njegovo ravnanje v skladu s poštenostjo, pravičnostjo, resnico in moralo! To stoji, tako trdno kakor stoji trdno in še bolj Gibraltar ob vhodu v Sredozemlje. In kako, kje in kaj je začel novi duh širiti in propagirati med slovenskimi izseljenci v Ameriki? Liberalni krogi so začeli polagoma omajevati zaupanje med vernimi Slovenci do rijihoMih duhovnikov. Prav po liberalnih načelih. Dopoldne pri maši si lahko “dober katolik” — popoldne pa lahko “malo ali precej nekega liberalca” predstavljaš, pokritiziraš svoje dušne pastirje in malo podvomiš v vse ono, kar v cerkvah učijo ... Tako liberalci. Svobodomiselni krogi, ki so se se zbirali okrog “Glasa Svobode”, pri kateri so sodelovale skrajno veri nasprotne osebnosti, kot pokojni Konda in pred kratkim preminuli Molek in tudi malo preje preminuli A. Š. in še več drugih, ti pa so imeli bolj ostro nabrušene jezike in peresa. Objavljalo se je najbolj umazano “časnikarsko perilo” proti fajmoštrom, kaplanom in farovškim kuharicam. Prizanašali niso niti škofom, kardinalom niti papežem ... Socialisti, ki so se pojavili par let pozneje, so se rekrutirali iz vrst svobodomislecev, so pozneje v jednotinih rdečih publikacijah to delo strastno nadaljevali. Še danes ga nadaljujejo. Prav pred nekaj tedni je urednik tistega glasila povdarjl, da je pokojni M. “dobro vedel, da Boga so si le neki izmislili.. Med vrsticami to pove: “Boga ni!” Pa kaj- naj to omenjam? Ne bi! A zdi se mi potrebno radi tega, ker nekateri med nami o- menjajo te vrste “literate” za neke naše “slovenske literarne zvezde” te čudne naše “junake” kar nekam opevajo. Le radi česa neki? Če jih liberalni, svobodomiselni in socialistični krogi, katerim so pripadali, omenjajo in kujejo v zvezde — no, bi človek rekel, njihovi so bili, naj jim le pojejo slavo. Ampak, da jim kdo iz katoliških vrst kaj takega poje — to je pa vsaj za mene čudna roba! Kaj pa so vsi ti izseljenim Slovencem v Ameriki dali takega, da bi jih mogli vsaj mi katoliški krogi priznavati? Po mojem, deset in deset tisočem vernim slovenskim možem in ženam, ki so ob trpljenju v tistih letih doživeli tu in tam edino kako uro tolažbe v cerkvah pri molitvah, pri prejemanjih zakramentov in so se vračali ob nedeljah duhovno pokrepčani na svoje domove, tem so v njihovih dušah in srcih uničili vero v Boga. Posledice niso izostale. Sledile so v poznejših letih številne razporoke in cele vrste drugih nerednosti. In kako drugače, če ni greha, kakor so to dopovedovali v njihovih publikacijah in listih, koga in kaj naj bo potem greh? Na deset in deset tisočev jih je ostalo duhovno z razdrapanimi dušami, razbite družine, itd. In koliko takih slučajev! V zameno jim niso dali nič, kakor le razdrapano brezversko življenje. To so sadovi in uspehi prizadevanj protiverskih nasprotnikov v tistih časih in letih. Ali jih mora biti kdo izmed katoliško mislečih vesel? V vseh njihovih letih delovanja so le rušili to, kar je bilo katolikom dragega in svetega! Regerčan ------o------ V domovino |e še! umre? Cleveland, O. — V petek, 6. julija 1.1., sem podpisani prejel iz domovine brzojavko od svojega ožjega rojaka Janeza Adamiča, da je tam nenadoma umrl njegov brat Jože. Imenovani je odšel v začetku junija 1.1. v domovino na obisk. Rajnki Jože Adamič je bil rojen na Grabnu pri Sv. Gregoriju na Dol. leta 1899. V Ameriko je prišel 1. 1926. Dolgo vrsto let je delal v znani tovarni American Steel and Wire Co. na Ha-rmTton cesti. Zadnje čase je živel pri družini J. Nosan na 1054 E. 74 cesti. V domovini zapušča brata Janeza in Franceta ter sestri Frančiško in Angelo, por. Puh, ter popoli sestro Marijo, nečake in nečakinje ter več drugih sorodnikov, v Ameriki v Minnesoti pa popoli brata Antona in več nečakov. Bil je žup-Ijan sloven, župnije sv. Vida v Clevelandu ter član Društva’ Kristusa Kralja št. 172 KSKJ. Rajnki Jože Adamič je bil vedrega značaja in dobrega srca. Rad je zahajal v domačo slovensko druščino. V naši okolici je bil dobro poznan. Zanj bo brana prihodnji ponedeljek, 16. julija 1.1., ob 7. uri zj. v cerkvi sv. Vida sv. maša zadušnica. Ro- pomolijo za rajnkega Jožeta ter da na ta način počastimo njegov spomin. Naj počiva v miru! Louis Oblak -----o----- Smri imela bogato žs!@w CLEVELAND, O. — Pretekli teden so poleg že omenjenih rojakov in rojakinj umrli in bili pokopani še sledeči rojaki in rojakinje: Matthew Hegler V soboto, zadnjega junija, je umrl na svojem domu na 1181 E. 60 St. Matthew Hegler. Bil je znan kot mlekar, ker je imel pred leti mlekarno na E. 61 St. Pokojni je bil rojen v Novem mestu na Dol., od koder je prišel v Ameriko pred več kot 60 leti. Zapustil je sinove Antho- Kakih 50 km južno od Asuana se nilska bregova zbližata v Bab. el-Kalabžo (vrata, soteska Ka-labža), vendar popotnik, ki se v zimskem času pelje z udobnim parnikom od Asuana v Wadi Halfo, tega niti ne opazi, zakaj umetno jezero za starim delom Asuanskega jezu, ki spremeni spodnjo Nubijo v enolično deželo fjordov, pokoplje pod seboj tudi skale in podvodne čeri. Poleti, ko se Nil začasno umakne v staro strugo in se Nubija, ki jo pognojijo nilske naplavine, pod navpičnim soncem prebudi v bujno rast, pa zbuja Bab el-Kalabža pri splavarjih in brodarjih zaskrbljenost in strah: naglo se vali proti severu nilska voda, ki prinaša iz Etiopije nya, Matthewa in Franka, hčeri Mary Zaller in Frances Mausser, sedem vnukov in vnukinj ter 10 pravnukov in pravnukinj. Pogreb je bil v torek, 3. julija, iz Zakrajškovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Vida ob 9:30, nato na Kalvarijo. Frances Levstek V ponedeljek, 2. julija, je umrla v St. Alexis bolnišnici Frances Levstek, roj. Ferlin. Mož John in hči Mary sta umrla že pred več leti, zapustila pa je sina Johna in hčeri Jennie ter Frances. Bila je sestrična Jennie Horvat in Angele Perko ter sestra pok. Mary Sadar, pok. Johane Šuster, pok. Rose Ko-relec in pok. Josepha Ferlin. Bila je članica Podr. št. 25 SŽZ in Društva sv. Ane št. 4 SDZ. Pogreb je bil pretekli četrtek :z Zakrajškovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Vida, nato na Kalvarijo. Anna Tekavec Po kratki bolezni je preminula v Euclid Glenville bilnišnici Anna Tekavec, rojena Kuhar, stara 82 let, stanujoča na 1214 E. 172 St. Bila je vdova, soprog Thomas je umrl leta 1942. Tukaj zapušča sinove Thomasa, Victor-ja, Williama, Franka, hčere Anno Šuštaršič, Jennie Kordič, Christino Streeter, Bertho Gabriel, Mario Sayre, 16 vnukov, 10 pravnukov in več drugih sorodnikov. Rojena je bila v Gor. Dupljah pri Ljubljani, kjer zapušča sestro Johanno in druge sorodnike. Tukaj je bivala 60 let. Bila je članica Društva Napredne Slovenke št. 137 SNPJ ter Oltarnega društva pri fari Marije Vnebovzete. Pogreb se je vršil v četrtek, 5. julija, iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda v cerkev Marije Vnebovzete, nato na Kalvarijo. Antonia Nadbath Po daljši bolezni je preminula v Alvernia Rest Home v Parmi, Ohio, Antonia Nadbath, rojena Kerin, stara 72 let, stanujoča na 979 E. 74 St. Bila je vdova, soprog Paul je umrl pred 16 leti. Tukaj zapušča sina Rudolpha, ki je stotnik v mornarici, nastavljen kot zdravnik v U. S. Naval Hosp., San Diego, Cah, nečaka Charlesa in Franka Nadbath in druge sorodnike. Rojena je bila v Selcah, fara Leskovec. Bila je članica Društva sv. Ane št. 4 SDZ. Pogreb se je vršil v soboto, 7. julija, iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda v cerkev sv. Vida, nato na Kalvarijo. Engelbert Terglcc Na svojem stanovanju na 6735 Edna Ave. je preminul Engelbert Terglec, star 39 let. Bil je samec. Tukaj nima bližnjih sorodnikov. Rojen je bil v Krčevini pri Mariboru, kjer zapušča mater Marijo, brata Albina, sestri Karolino in Majdo in druge sorodnike. Tukaj je bival deset let. Zaposlen je bil pri Cleveland Twist Drill Co. Bil je član Društva Srca Jezusovega št. 172 KSKJ. Pogreb se je vršil v soboto zjutraj, 7. julija, iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda v cerkev sv. Vida, nato na Kalvarijo. razne primesi z vijoličastim barvnim odtenkom. Spretni morajo biti, vse znanje morajo vložiti krmarji jadrnic in drugih bark, če hočejo varno pluti mimo granitnih čeri. Zaradi nizke vode je treba včasih za določeno dobo opustiti plovbo s parniki. Še dandanašnji se sodobno opremljeni rečni brodarji zaskrbljeno ozirajo po skalovju v Bab el-Kalabži, zato ni nič čudnega, če so na južnem koncu soteske, na kraju, ki je skoraj pod rakovim povratnikom, že pred tisočletji postavili svetišče, katerega božanstvo naj bi splavarjem zagotovilo srečno plovbo med čermi. Petnajst stoletij pred našim štetjem je stal tam tempelj nad varnim pristanom ob rečnem bregu. Sedanje mogočno, bolj trdnjavi kakor templju podobno poslopje na tistem kraju pa je nastalo v rimskih časih. Zgraditi ga je dal cesar Augustus, vendar je ostal pročelni relief nedokončan. Kljub temu je svetišče Kalab-ža razen Abu Simbela, ki ga bodo dvignili za 60 metrov, najmogočnejši nubijski arhitektur-m spomenik in eden naj večjih gradbenih dosežkov Egipta v rimskih časih. Ploščad i z kamnitih klad sega od nabrežja do nizkih stopnic, nad njimi pa so vhodna vrata v tempeljski del poslopja. V stebrih brez reliefov so luknje za drogove, na katerih so nekoč visele zastave. Med stebri na dvorišču se pride v tri tempeljske dvorane, katerih obokana streha je že zdavnaj zgrmela na tla. Vse kaže, da je bil tempelj posvečen nubijskemu sončnemu bogu Mandulisu. Odkar so leta 1912 zgradili del Asuanskega jezu, je tempelj Kalabža vsako leto devet mesecev pod vodo, ki je sčasoma sprala barvo z reliefov in sten, kamenju pa vse doslej ni mogla do živega. Kakor mnoge druge nubijske spomenike bo um|etno jezero za novim Asuanskim jezerom dokončno zalilo tudi prostor, kjer stoji tempelj Kalabža. Zato bodo tempelj razstavili in ga po delih prepeljali na kraj, kjer bo obnovljeno poslopje varno pred jezerskimi valovi. Reševalna dela, ki jih izvajajo pod pokroviteljstvom UNESCO, bodo stala poldrugi milijon dolarjev, kar je zelo malo v primerjavi z reševanjem templja Abu Simbel —o sprejetih načrtih italijanskega inženirja v tej zvezi smo že poročali — za katero bo treba pripraviti skoraj 70 milijonov dolarjev. Zgornje plasti kamnitih klad bi bili morali odpeljati iz Kalabže že lani maja, vendar so se dela začela šele na jesen, Preden je tempelj to zimo spet izginil v valovih Nila, so zaznamovali, premerili in fotografirali tako rekoč vsak sestavni del posebej, hkrati pa so uredili tudi že prostor, kjer bo tempelj poslej stal. Sestavili ga bodo kak kilometer vstran od ceste, ki pelje na jez ob zahodnem nilskem bregu. Treba bo hiteti, ker se bo čez dobri dve leti že'začela dvigati jezerska gladina za novim Asuanskim jezom.. ------o------ Občutna škoda žuželke in razne vrste gobavosti povzroče na poljih v Združenih državah letno okoli 7 bilijonov dolarjev škode. ------o------ Izvoznica kave Država El Salvador je največja izvoznica kave v Srednji Ameriki in četrta na vsem svetu. jake, posebno še njegove ožje prijatelje in znance, vabim, da se te sv. maše udeleže in da XMEEHKA DOMOVINA KANADSKA DOMOVINA Iz slovenskega Toronta Dom in šola Vedno bolj se čuti potreba po sodelovanju in boljšem razumevanju med katoliškimi duhovniki in laiki. Zadnje tedne sem se spomnil izjave, ki jo je dal montrealski nadškof, kardinal Leger uredniku tednika “America”, jezuitskemu patru X. M. Abbottu. Pogovor je bil objavljen v tedniku dne 12. maja 1962. Kardinal je med ostalim rekel: “Papež in škofje niso edini oznanjevalci (učitelji) in priče svetega pisma. Tudi laiki so Cerkev, kakor je rekel papež Pij XII. in sicer zato, ker so po krstu soudeleženi v Kristusu kot kralju, duhovniku in učitelju .. . Med sedmimi člani uprave Montrealskih katoliških šol smo imeli tri duhovnike. Sedaj so v upravi sami laiki... Mnogim duhovnikom je težko sprejeti te spremembe, kar je razumljivo. Dolgo časa je bila navada, da so le duhovniki in verske družbe vodili naših 75 klasičnih kolegijev. Toda povedal sem svojim duhovnikom, da je stremljenje laikov po sodelovanju pri upravi šol upravičeno :n da moramo ponovno pregledati dosedanji način upravljanja naših zadefv. Vzpodbujal sem razgovore ne samo med katoličani in ločenimi kristjani, temveč tudi med katoliškimi duhovniki in laiki. Med njimi mora priti do nekakšnega zdravega sodelovanja, ki bo upoštevalo njihove vloge v Cerkvi. Potrebno se mi zdi poudariti, da so katoliški laiki pravi člani Cerkve in da morajo posredovati pravo katoliško vzgojo tudi, kadar nimajo okoli sebe v učilnicah ali drugih mestih, kjer jih Cerkev potrebuje, duhovnikov, bratov in redovnic.” * Slovenci v Torontu so začeli misliti na dve ustanovi obenem. Radi bi postavili slovensko šolo in pa slovenski narodni dom. Ker se strinjam s pomislekom nekaterih, da je nesmiselno naložiti si prevelike denarne stroške, se mi zdi, da bi bilo prav, ko bi združili oba načrta. V narodnem domu se lahko preskrbijo prostori za poučevanje slovenščine. S tem bi dom dobil še večji pomen; postal bi narodno, kulturno in vzgojno središče Slovencev v Torontu. Mladina bi se tam zbirala pri učenju, telovadbi in zdravi zabavi. Tako bi pomagali tudi slovenskim duhovnikom, ki so sedaj, kakor vsi vemo, preobremenjeni z delom, ki bi ga mogli tudi laiki opravljati. Gospodje duhovniki bi se na ta način lahko še Ib olj [posvetili dupho-pastirske-:nu delu. Ing. Božidar Golob -------o-------- vincialne vlade. Po pozdravnih nagovorih se je začel nastop: orodne telovadbe, prostih vaj in narodnih plesov. Pri nastopu so sodelovali tudi člani S. T. Z. starosto ing. F. Grmekom na čelu. Por. g. prof. L. Ambrožiča, ki ga je imel na sestanku članov S. K. A. S-a v Torontu. , „ , . ... ... Predavanje bomo obojavljali nJ° e jo v 1 v., , biloSlovenskoletoviscekrajve- s cisto preprostega namena. Ma-1 v . . i-v . ,. . . ličastnega evharističnega slav- ti m učiteljica’ pravi, naj se so-t „ 5 . . , . . . . , • na. Vreme je sicer zelo nagajalo cialm nauk Cerkve sin z vse- - ,. , ■ in so bili hudi nalivi prav tedaj, ko so se Slovenci odpravljali na pot na letovišče. Bali smo se že, da ne bo evharistične procesije. A dobro uro pred slovesnostjo Češkoslovaški dan Letos so Čehi in Slovaki praznovali že svoj 15. dan v Kanadi. Češkoslovaški dan je vsako leto združen s sokolskim zletom, ki ga priredijo edinice te telovadne organizacije iz Zdru- Doživljaj v bolnišnici Dne 6. januarja letos sem odšel v bolnjšnico na sedmo operacijo. Nekaj dni po njej sem nekaj — rekel bi, ganljivega — doživel. Ko mi je zvečer bolničarka preobvezovala rani, sem opazil, da je vsa objokana. Po končanem delu se je naslonila na okno in milo zajokala. Bila je v starosti okrog 22 let, lepo raščena in za pogled kar čedno dekle. Ostala je naslonjena nekaj trenutkov. Nato se je hitro umirila in si zopet dala opraviti okrog postelje. Nekaj časa sem jo opazoval, nato pa vprašal, kaj se ji je zgodilo. “Kaj naj bi ti pripovedovala,” je odgovorila, “ker mi ne moreš prav nič pomagati.” Čez čas pa se le obrne proti meni in pravi: “Pa vendar, nekaj pa lahko storiš; moli zame. (Molitev trpečega je več, vredna, Obljubi mi, da boš, jaz ti bom pa jutri, kakor hitro bom imela malo časa, povedala, za kaj gre.” Odgovoril sem ji, da jemljem zadevo resno in da bom molil. Drugi dan je res imela zopet delo v moji sobi in mi je povedala svojo zgodbo: “Doma sem na Irskem. V družini nas je bilo več otrok. Bili smo bolj revni zato so nas starši kmalu skušali 'praviti h kruhu. Mene so dali učiti za bolničarko. Ker pa na Irskem ni pomanjkanja bolničark in ker je zaslužek majhen, sem odšla v Kanado. Kmalu po prihodu sem mi je začel dvoriti mlad, zal fant, ki je zelo ljubezniv, inteligenten in ima dobro službo. Vse bi bilo v redu, ker me ima zelo rad in jaz njega. Toda med nama je tolik pre pad, da ga ne bova najbrže nikdar preskočila. Jaz sem namreč katoličanka, on pa protestant.’' Med pripovedovanjem so se ji zopet vlile solze po licih. Tolažil sem jo, naj nikar ne obupa, saj je vendar več pripomočkov, s katerimi se da zadevo lepo urediti. Njen odgovor je bil odločen: “Vem to, a protestanta ne bom nikdar poročila. Moji starši so globoko verni in so tudi mene utrdili v pravi veri. Po vesti tega ne morem storiti in tudi staršem ne bi mogla prizadejati tega hudega. Pisala setn materi Vse sem jim povedala in jo prosila, naj mi ona svetuje. Prav včeraj sem dobila pismo od nje, polno lepih nasvetov. Obljublja mi, da bo veliko molila zame in tudi mene vzpodbuja naj veliko molim. Če pa imaš opraviti s kakim bolnikom, pravi, ki veliko trpi, poprosi ga, naj moli zate in naj svoje trpljenje daruje, da bi se zadeva srečno iztekla. Zaupaš mu lahko, da gre za spreobrnjenje v katoliško vero.” Pri tem je ostalo do mojega mi modernimi sredstvi. Če hočemo, da ta nauk ne bo ostal samo mrtva črka, potem ga moramo najprej poznati. Brez poznanja je uresničenje nemogoče. Predavatelj je ob okrožnici Newtorontske novice Ženih držav in Kanade. Letoš-| nji Zlet je imel še poseben pov- odhoda iz bolnišnice. Po petih darek, ker so praznovali 100-let-nico ustanovitve češkega Sokola. Glavne prireditve češkoslovaškega dne so bile v nedeljo, 1. julija, v Masaryktown v Scar-boro. Dopoldne so telovadci imeli zadnje vaje. Ob 12. uri je bila na prostoru slovesna sv. maša. Ob pol dveh so se zbrale telovadne vrste in številno občinstvo pred spomenikom, kjer so položili venec v počastitev vseh onih, ki so darovali svoja življenja v borbi za svobodo. Kot častna gosta sta govorila zastopnik zvezne in zastopnik pro* tednih “dopusta”, ki sem ga preživel doma, sem se zopet vrnil na bolniško posteljo... (Konec prihodnjič.) Za boljši in bolj pravičen red med ljudmi V koloni pod gornjim naslovom začenjamo objavljati obširno predavanje o socialnem nauku Cerkve, posebno o zadnji okrožnici “MATI IN UČITELJICA”, ki jo je izdal Janez XXIII. ob priliki 70-letnice velike Leonove okrožnice “Rerum nova-Objavljeno bo 'MATI IN UČITELJICA” razdelil snov socialnega nauka na pet delov: 1. Razlogi za okrožnico “Mati in, učiteljica”. 2. Uvod v okrožnico. 3. Primerjava nove okrožnice z “Rerum novarum” in “Quadra-gesimo anno”. 4. Vsebina nove okrožnice. 5. Vzroki majhne učinkovitosti katoličanov. 1. Razlogi, da je papež Janez XXIII. izdal novo in obširno o-krožnico. Razloga za to sta pred-vsem dva: a) Boljše poznanje načel in b) nagel zgodovinski razvoj. Kot vsako drugo znanje, tako stalno raste tudi poznanje mo-riroslovnih in razodetih resnic. Razodetje božje ni nekaj mrtvega, ampak nekaj živega. Ostaja sicer vedno isto, se ne spreminja; spreminja se pa naše poznanje razodetja, tako da se širi in poglablja. V soodnosu z boljšim poznanjem razodetja, pa je zgodovin ski razvoj. Človeška družba se spreminja; spreminjajo in množijo se tudi problemi družbe. Danes so problemi družbe drugačni, kot so bili pred 30 ali 70. leti. Ta sprememba je zelo hitra. (Moderna prevozna sredstva, obveščevalna sredstva preko radia in TV; poseganje v vse-mirje; pi-ebujanje in organiziranje novih narodov ter nastajanje novih držav.) Zato problemi današnje družbe zahtevajo drugačnega reševanja, kot problemi pred 100 leti. Osnovna načela so sicer ista, toda način, kako po teh načelih reševati moderne probleme, se spreminja. V tem leži odgovor, zakaj je prišlo do nove socialne okrožnice. Ta naj nam pove, kako stalna in nespremenljiva načela aplicirati pri reševanju družbenih problemov v drugi polovici 20. stoletja. (Sledil bo uvod v okrožnico.) ----------------o------ Duhovne vaje za žene in dekleta TORONTO, Ont. — Kakor že več zadnjih let tako bodo tudi letos 27., 28. in 29. julija duhov ne vaje za žene in dekleta. Vodil jih bo preč. g. S. Boljka. Začele se bodo v petek, 27. julija ob osmih zvečer, zaključile nedeljo, 29. julija, popoldne. Prepričana sem, da je velika milost, da imamo v tujini priložnost udeležiti se duhovnih vaj v svojem materinem jeziku. Marsikatera se verjetno tega ne zaveda. Koliko žena in deklet ki žive po raznih delih naše širne dežele, bi se rade udeležile teh duhovnih vaj, če bi jim bila dana priložnost, kot jo imamo me v Torontu. Vabimo prav vse, kjerkoli ste, ne samo iz Toronta, da se nam pridružite. Duhovne vaje bodo v Domu duhovnih vaj na 318 Lawrence Ave. E. Prijavite se v slov. župnišču pri Mariji Pomagaj na 611 Manning Ave., Toronto 4, tel. LE 1-2316. J. Š. se je vreme razvedrilo. Na splošno se Slovenci niso ustrašili dežja in so napolnili Slovensko letovišče kot morda še nikdar poprej. Štiri lepo izdelane kapelice, pripravljene za 4 oltarje med procesijo so dajale letovišču poseben okras in so spominjale na kapelice, raztresene po lepi slovenski zemlji. Izdelal jih je mojstersko naš župljan g. Frank Ostronič. Med mašo in procesijo sta pela cerkvena zbora obeh slovenskih župnij pod vodstlvom našega organista g. Ignaca Križmana. Posebno lep je bil pogled na belooblečene deklice, ki so pred Naj svetejšim trosile cvetje, in na slovenske narodne noše. Vreme se je že med procesijo zjasnilo in je bilo potem lepo ves dan. Srečaval si se s Slovenci iz najrazličnejših krajev. Veliko jih je bilo iz Londona; manj pa iz bližnjega Hamiltona. Vsem, ki so kakorkoli pripomogli do tako lepega evharističnega slavja, naj evharistični Kralj obilno povrne! * Za župljane župnije Brezmadežne je bil prav vesel dan sobota, zadnjega junija. Cerkveni odbor je namreč priredil vrtno veselico z raznimi igrami. Otroke so najbolj zanimali konjički, g. Petra Starka, ki je po hujšem srčnem napadu izdihnil v noči 3. junija. Sin me je ob pol treh ponoči z veliko naglico vozil k njemu v bolnišnico, a sem bil že za 20 minut prepozen. , govori raznih organizacij in pevske točke. Seveda bo vse kratko, da bo ostalo več časa za prosto zabavo, šport in plavanje. Vsi Slovenci iz bližnje indalj- ki so jih jahali celih 5 ur. Tudi druge igre so bile otrokom in odraslim v zabavo. Ob 9. zvečer smo razdelili štiri nagrade: $1000 je dobila ga. Pavla Trček iz Toronta, ki je $500 takoj poklonila cerkvi; $200 je dobila ga. Norma Lichnerska; $150 ga. Mira Kirin iz Toronta, ki je poklonila cerkvi $50; $100 pa g. S. Fišter iz Windsorja, kateremu smo poslali denar po pošti. — Glavni kuhar je bil to pot g. Franc Tomšič, ki je z okusno pripravljeno večerjo zadovoljil tako Slovence kakor Kanadčane. Veselice z večerjo se je namreč udeležilo tudi več kanadskih katoličanov iz sosednje župnije, med njimi tudi g. župnik Desaulniers in njegov kaplan Tipping. Tudi na vrtni veselici smo imeli več Slovencev, ki so prišli od drugod, celo iz Clevelanda. Vsem Slovencem, ki so nam pripomogli do tako lepega uspeha, se lepo zahvaljujemo. Nekaterim se bomo zahvalili še pismeno. * V sleherni župniji sta pomembni zlasti dve knjigi: krstna in mrliška. Ena nam priča o življenju, druga o smrti. Zadnje tedne smo vpisali župljane v obe. V krstno knjigo smo vpisali: Mihaela Matijo Prokšelj, sinčka Mihaela in Antonije, roj. Brulc; Dorotejo Ano Krmelj, hčerkico Franca in Marije, roj. Rozman; Silvo Marijo Škrajner, hčerkico Antona in Silve, roj. Žužek; Dorotejo Trpin, hčerkico Janeza in Mire, roj. Koman. Vendar sem mu pogojno še podelil poslednje maziljenje. Bil je veren mož in je redno hodil k zakramentom; zato me za njegovo dušo ni skrbelo; vendar mi je pa zelo žal, da sem prišel prepozno. Mož bi bil lahko dobil popolni odpustek za zadnjo uro in sveto popotnico. In zame kot duhovnika so najpomembnejši, trenutki, kadar se rokujem za slovo z ljudmi, ki odhajajo v večnost. Tisti stisk roke toliko pove in tudi tisti pogled: kaj pomaga nam ta svet, treba kmalu bo umret. Nekaj dni prej je dobil Peter Stark vest, da mu je v Sloveniji umrl oče. Tako smo imeli kar dve pogrebni maši v cerkvi Brezmadežne: najprej za pokojnim očetom Petrom Starkom, nato pa še za sinom Petrom Sltarkom. ki v 55. letu starosti zapušča ženo Jožefino, roj. Majerle, in sina Petra. Pokopan je bil v soboto, 7. julija, na Gori miru (Mount peace). Naj počiva v miru! Žalostni ženi Pepi in sinu Petru tfer vsem ostalim žalujočim naše iskreno sožalje! * Sedaj je vsako nedeljo na Slovenskem letovišču prav živahno. Zato smemo upati, da bo tudi v nedeljo, 15. julija. Na ta dan bo namreč na slovenskem letovišču slovenski shod. Odbor za Slovensko letovišče bo povabil vse slovenske organizacije v Torontu in njega okolici na ta shod. Dopoldne ob poldvanaj-stih bo na letovišču maša za vse dobrotnike letovišča in za posebno božje varstvo na njem. Popoldne ob dveh bomo najprej blagoslovili vse nove naprave: studenec, filtre in betoni- ne okolice, zlasti člani in odborniki slovenskih organizacij, so na ta slovenski shod lepo vabljeni. Naj bi ne manjkali tudi Slovenci iz Hamiltona in Londona in iz drugih okoliških krajev. Zelo nas bo veselilo, ako bodo tudi clevelandski Slovenci poslali svoje zastopstvo. Tako, da bomo v mogočnem zboru zapeli: Hej, Slovenci, naša reč slovenska živo klije, dokler naše verno srce za naš narod bije ... CLEVELAND, a MALI OGLASI Naprodaj v Euclidu 6-sobna Colonial hiša, blizu šole in cerkve, 3 spalnice, velika garaža, lep vrt, plinski furnez, avtomatični vodni grelec. Hiša je v najboljšem stanju. Prodaja in če potrebno financira lastnik. Za informacije kličite IV 1-6492. -(10, 11, 12, 13, 16, 20 jul) V mrliško knjigo smo vpisali rani bazen. Nato bodo sledili na- Stanovanje se odda štiri sobe in kopalnica, zgo-i*aj, garaža, se odda mirni dvojici. Zglasite se na 1128 E. 63 St. -(10, 11, 13 jul) Dober dohodek Tridružinska hiša blizu cerkve Marije Vnebovzete, velik, lot. Zelo zmerna cena. Kličite EV 2n2978. (10, 13, 16, 18, 20 Jul Stanovanje se odda štiri sobe s kopalnico zgoraj, veranda, podstrešje, lasten vhod, za $50.00 mesečno. Odraslim, en otrok dobrodošel. Na 1261 E. CO St. HE 1-4842. -(134) EAGLE ZNAMKE SO ŠE VEČJI PRIHRANKI