WBB1W a firt tar miino ww aww or www i. t. » it tfie A. B. Buitowa, p. ajvešjl T Vetja ss oil Za pol lota .. b Nsw York eslo leto.74» mIo Isto. .< 7 GLAS NARODA list slovenskih delkvcev ▼ Ameriki. Ths Urfiit DotibM te the United Stat«*. evsry itj and letal Hobday*. W 75,000 TELEFON: S87S OORTLANDT. Entered as Second Claaa Matter, September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y, under the Act of Congresa of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 233. — fiTEV. 233. NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 4, 1920. — PONDELJEK, 4. OKTOBRA, 1920. VOLUME XX Vm. — LETNIK XXV ILL PROTI-SOVJETSKE STAVKE V RUSIJI GLASI SE. DA JE OPPAXITI PO CELI RUSUI ŠTEVILNE PRO TI BOLJftEVIfcKE STAVKE — ARMADA ZAHTEVA MIR. — ČE TE NA ZAPADNI FRONTI VPRIZARJAJO ZBOROVANJA IN ZA HTEVAJO KONEC BOJA. London, Anglija. 2 oktobru — Poročila o rasnih nemirih v in-dustrijalnih napravah sov jet ne Rudije ter o mirovnem pihanju na ..apuiini ruski fronti vsebovana v nekem R-uterjevem sporočilu i/ IMsinjrsforsa, ki temelji na vesteh, ki so prišle i i Narve v bližini rusko-fktou.skt meje. < ilasi se, de sta hi I a dva komisarja ubita v neki tovarni. Prizadete s« skoraj vse tovarne v PetroCTadu, in sogHKno s poročili, stavkajo delavci v namenu, «!a strmoglavijo sovjetno vlado. Med črtami za|*oliie sov jet ne at made so s« vršila velika zborovanja, na katerih so zahtevali mir. Dvanajst arniadnih delegatov je odšla v Minsk v o. da zahtevajo sklenitev miru, a ti delegati so bili uatreljeni. Poročilo i* Narvc pravi, da vlada v Moskvi velika prostost. Kodanj, Dansko, 2. oktobra. — Poročila, ia je po eeli sovjetni Rusiji veliko stavkarsko gibanje, ki se vedno bolj Siri in kojega po-sledira številni netriiri v raznih delih dežele, so prišla od*nekega poročevalca lista Naiioual Tideude. Poročevalec izjavlja, da potrjujejo potniki, ki prihajajo iz Kusije, novejša poroeila, da je prišlo v Petrogradu do poaličnih bojev, tek« m katerih je bilo več sovjetnih komisarjev ubitih. Utotako izjavljajo potniki, d*i se vzdržuje vest o napadu na Leona Troekega, vojnega ministra ter nadalje vest, da je bil general Hudeiiv, znanni kavalerijski voditelj, stavljen pred vojno sodišče. V Petrogradu se ie vršilo veliko zborovanje, na katerem je sprejel narod resolucijo, v kateri je zahteval takošnje sklenjen je miru s eelim ostalim svetom. Varšava, Poljska, 2 oktobra. — Severovzhodno od Orodna, so dospeli Poljaki do rekv' l lja, ki se nahaja sredpota med Orodnem in Vilno. lit vinskim glavnim mestom. Drua Nazionale v Palermu. Poroeeyilee dostavlja da so pol s.oletja je ravnokar ožigo- približno vsa veleposestva na Sieiliji. katerih je nekako sto /a— sal moskovske avtokrate na način dena na sličeu način. vr nrr \or~ki - ,o° —- icm, na je rozapadno od Rima, kjer je bila neka kraljeva straža, napadeua od ljudske množice, prisiljena streljati \ samo obrambi ter pri tem ubila nekega železničarja ter ranila številne druge, so napovedali ta-mošnji železničarji stavko osem in štirideset ur v znamenje prote- _____ sta Prot inastopu vojaštva. To preprečuje odhajanje ekspresnih vla- neodvisnim soeijalistoin milostno vozijo iz Rima v Pariz preko Turina. Nekateri vlaki, ki so dovolilo, da se smejo pridružiti)'^1' prisiljeni vrniti sc v Rim, nakar se jih je poslalo preko Florence Tretji internacijonali. V svojem in Pise- Florenca, Italija. 2. oktobra. — Več kot 3000 železničarjev na otoku Elbi, ki leži na za pad ni obali Italije ter nekako na petdesetih milj južno od Leghorn so sklenili stvoriti kooperativno organizacijo za upravo rovov, ki so last države. .storil to. je poostril Ledebour spor med onimi, ki s„ za to, da se 'sprejme ultimatum iz Moskve ali za to, da se ga zavrže. Na temelju tega ultimata naj bi se nemškim celemu proletarskemu revolucionarnemu gibanju, če bi se dikta-torične polnomoči izrpčilo kateri- > POZIV NA VOLILCEj RUSKE PUSTOLOVKE ^t^TS 3SS!b ---! —--I vsled stvari, ki so se završile v Od odločitve, ki bo padla meseca Glasi se, da izpolne vsako, tudi j zadn-jem r'asu- __ novembra, je odvisna bodočnost najmanjšo željo mlade ženske, ki — Moskovski mednarodni een- sveta. — Liga narodov. ima baje mis lične sile. Washington, D. C., 3. oktobra. Pariz, Fracija, 2. oktobra. Predsednik Wilson je izdal danes Nikolaj Lenin, ruski boljševiški prvi oklic na ainer Značilno je, da niti ni imenoval demokrati<" didata. pač je pa razpra...,__________«.- _______________ mirovni pogodbi in o Ligi narodovJ njšemu migljaju ruske lepotice, o mmilst* P° ,men» Leutner, zahte- Poziv ima naslov. "Moji ljubi kateri se glasi, da predstavi sodeželani." Ves svet čaka vaše SJli,'no za proletarsk* odločitve meseca novembra, — pravi nadalje — in od prihodnjih volitev bo odvisna usoda sveta. Zatem se na dolgo in široko peča s zloglasnim členom X. mirovne | pozivu, katerega je priobčit v "Freiheit", je odločno proti temu, da bi se nemški socijalisti podvrgli diktatorstvu Moskve ter izja- valja v njem: Tehnični štabi vseh industrij so stvorili novo organizacijo, o ka- — Opozoril se in že na nevar-.teri se trdi, da šteje devetdeset tisoč članov. Ta federacija je odpo-nost, ki preti našemu in s tem slala svojega zastopnika, da prosi vlado, da se tudi tehnični uslužbenci industrijalnih naprav vdeleže tehnične, finančne in disciplinarne uprave podpetinj na temelju predlaganega sistema kot je bil sprejet od delavcev i delodajalcev. Po zasedenju. ki je trajalo več kot en me^ec. so delavci tukaj-šnih Fiat avtomobilskih naprav formalno izročili gospodarjem tvor-nice. Pri tem je prišlo do navdušenega sprejema Signor Agnelli ja. katerega imenujejo v Italiji avtomobilskega kralja. Vsi ljudje, ki štejejo več tisočev, so zapustili svoje delo. da pričakujejo izven naprav prihoda Agnelli-ja Pozdravili so ga z navdušenimi klici: sprejet od delavcev in delodajaleev. Agnellija. ki se je nahajal v spremstvu načelnika tehničnega ter ga spremil v njegov ridesetimi dnevi z izje-srpa in kladiva, ki sta tralni komitej deluje že z velikim pritiskom s pomočjo svojih orodij _ v Nemčiji, da naščuva nemške de- /iški (avee k dejanjem in odredbam, . Delavci izjavljajo, da ne morejo pozabiti Agnelli-ja. ki j* imel staVija re-'val s Plamet«*imi besedami, da nihaje vedno zdrave nazore glede izboljšanja njih položaji Kot ' jH| -skim pre- V"eba le ystaviti vrakov, ki dova- "ost njegove-a^repema je bilo tudi deloma pripisovati |'oi,»čilu da Olga Go- PolJ;skl armadi municijo in namerava izpreraeniti svoje naprave v kooperativno organ ijo stolom. To lepotica je — . , - —...........,„„ „,x rokliov in kot menih Razputin, ki , lge VOjne P°trebscine, kar za-jPozneje se je to vest potrdilo kot utemeljeno izvedelo m- jc je izvajal tako velikanski upliv na ^amo tudi temveč da je|je posvetoval Agnelli glede tega predmta s soeijalist.čnim 'vodite-družino carja Nikolaja, izjavlja ireDa tuai ustav,tl v,ake» do Mem Rimotta. tudi ona, da se nahaja v posesti Prevoza so zavezniki upravičeni v pogodbe. Vsi, ki pravijo, da bi mističnih sil in daru prorokova- da °Premim<> « tozadev- na« ta elen pognal v novo xojnoAW, ki je obrnil nanjo pozornost matenjalom svoje čete na iz- ... . .. T, I l unino ;.-. 1 lOKU. » so v veliki zmoti. Pravico za napoved vojne in sklenitev miru ima edinole ameriški kongres. Najznačilnejši je naslednji odstavek : "Kdor je kot sem jaz, zastavil avoje življenje v zgodovino, tradicije in politiko dežele, se mora čuditi strašni nevednosti in nesramni predrznosti, s katero ho-ejo ustvariti naši nasprotniki ne GUATEMALA NAMERAVA IZ PREMENTTI SVOJO USTAVO. San Salvador, oktobra. — Narodna skupščina republike Gau-temale je izbrala posebno komisijo. ki bo sestavila nekaj amende-mentov k ustavi. Načrt bo pozneje dan na javno glasovanje. PERZIJSKI KOZAKI NAPRE D U JEJO. Teheran, Perizija, 3. oktobra._ Perzijski kozaki so zavzeli mesto Recht ter dospeli do Morbada. Mesto leži na južni obali kaspiške-ga^norja. Pmnislita dobro, komu bo ste vročili deoar za poslslt 1 V sivi kra) ali pa za vožajo fislln. Badaj tivtmo v tea —totoimU in Klarah«, vaak aknia pocUf hitro bogat, no gleda oa svojega bližnjega. agentin aakoi ni bankirji rastejo povaod, kakor gobe po dežju. V tek časih m stavijo v denarnem prometa nepričakovano s* preke starim iakuienim in premožnim tvrdkam; kako bo pa -»-i*-csiikuženim nActaikoa nofoii »polniti svojo rmtnuljimn obljv bo, jo veliko vprašanja Naie denarno pošiljatvo m sadnjl čas po novi svesi in na način primemo sedanjim raamaram v Evropi dovolj hitro in Ijivo izplačuj«jo. Včoraj smo vnŠnnaii aa pošiljatvs ju«oriovanskik fftešDi eenak; po eU 1000 kron......$ 9.50 6000 kron......$ 47.00 10000 kron......$ 94.00 Menja ee večkrat nepriše 300 kron......$ 3 00 «0 kron ...... $ 4.00 600 knm......$ 6.00 Vrednost denarju sedaj ni kovano; prej M! o roko. Ma je poslati najbolj po Draft. Tvrdks Prank Sakier, i* t««s rasloira nam ni mogočs podati natančna po sani istega dno, ko nam posisni denar Money Order, ali ps Lenina in njegovih tovarišev. Kljub njeni mladosti, kajti sta- — se udali v to in slične ra je šele 23 let, je ostra nasprot-, zahteve komunistov, kojih kone-nica Anglije in iz svoje palače,namen je vojna, bi nudili Fran-katero ji je nakazala sovjetska • fozom konečno pretvezo, katero vlada, pridiga sveto vojno v Indi-1 iščejo, da zasedejo Ruhr premogar-ji in Perziji proti Angliji. | okraj. Uspešna obramba pro- Soglasno s poročili, ki so do- tem» bila nemogoča, čeprav spela semkaj so telesni čari go-,*" staI* mogoče komunisti na čelu spodične Gorokhov že povzročili vlade. Predno bi se zdramili fran-spore med boljševiškim načelniki eoski in angleški delavci, med ka- uniiaun ucisi uanuiuuiiM ur- .... ■ . -_• • ... . , ki novi "amerikanizem". Če bi!^ poveljniki ruske armade, ko-. tenm. je revolucijonarna misel obveljal ta "amerikanizem" bi Jlh stevilm 50 blh v ^dnjem ča- kaj slabo razvita, bi bila Nemci-postala Amerika druga Prusiia.H PosIani v oddaljene province,! ^ pregrazena ter vržena v novo Dne 2. novembra se bo izkazalo. | ker Prijateljstvo do vojno m bedo. če bodo Združene države tudi za- gospodične Gorokhov preko meja, I — Ce gleda človek skozi mo-naprej igrale podrejno ulo<^o vjkl 80 blle 'J11^ načelnikom sovjet- skovska očala, bo lahko z mirnim svetovni politiki. ° ske vlade- I srcem naložil tako žrtev na rame ' Poroča se tudi, da je Leon Tro- j Nemčije ali da boljše rečemo, na cki. boljševiški vojni minister, pod-( rame nemškega delavstva. Za nas legel uplivu te ženske in da jo pa bi bila to politika kriminalne Milan, Italija. 2. oktobra. — Včeraj je bil tukaj dosežen sporazum glede vprašanj, ki so ostala še nerešena do sedanjega časa med delodajalci in delavci v velikem pribanju metalurgičnlh delavcev. Soglasno z dogovorom bodo plačali gospodarji dejansko vrednost dela, izvršenega tekom okupacije naprav v takih slučajih, kot vred-noste tega blaga presegr svoto povišanih plač, dovoljenih na temelju sporazuma. jUtlenjenejra v Rimu. VELIKA ZMAGA POLJSKEGA GENERALA ZDRAVSTVENO STANJE Mac SWINEY-A. NANSEN IN POVRATEK AVSTRIJSKIH JETNIKOV. Dunaj, Avstrija, 2. oktobra. — Polkovnik Smith, ameriški delegat avstrijske sekcije zavezniške re-paraeijske komisije, je obvestil avstrijski znanji urad, d aso stavile ameriške dobrodelne družbe na razpolago dr. Xansena. ki spravlja nazaj avstrijske vojne jetnike v Rusiji, svoto en milijon dolarjev, da se z njo pospeši tozadevno delo. Svota je darilo za stvar ter ne prevzame avstrijska vlada za to nikakih obveznosti. Minister za zunanje zadeve se je zahvalil polkovniku Smitbu ter ga prosil, naj sporoči vsem darovalcem izraze odkritosrčne hvaležnosti avstrijske vlade. NEZADOVOLJNOST NA &PAN- Madrid, Španska, 3 . oktobra. — Is precej zanesljivega vira se je izvedelo, da ima španski ministrski predsednik Dato v rokah dekret, s katerim namerava razpustiti parlament. Ta vest je povzročila mod Spanci veliko razburje- Čete pod vodstvom poljskega predsednika Pilsndskega so zadale boljše vikom strašen udarec. uboga brez najmanjšega ugovora. JUŽNA AMERIKA IN NEMŠKA PROPAGANDA. blaznosti. — Nujno je vsled tega potrebno, da nasprotujemo vsakemu poskusu, da se položi odločitev glede takih vprašanj v roke Mednarodnega centralnega komiteja v Mo-Pariz, Francija, 2. oktobra. — skvi- Nemškega proletarijata se ne Ko je dospel danes v Cherbourg sme uporabiti kot kanonski futer po daljšem potovanju po Južni za načrte Lenina, Trockija in Ra- Ameriki, se je Rene Viviani, nekdanji francos^ ministrski predsednik, izrazil apram poročevalcu newyorskega Herald", da je njegov tamošnji sprejem prekašal vsa njegova pričakovanja, kajti položaj Francije v Južni Ameriki je zelo trden in to kljnb mahina-cijam nemških agentov, ki izdajajo velike svote denarja v tozadevni propagandi. Viviani se je nahajal sredi morja, ko je izvedel, ' « je bil Mille-rand izvoljen predsednikom Francije. — Edina stvar, katero sem obžaloval, je bila, da nisem mogel biti navzoč ter oddati svojega glasu za MiUeranda. Na krovu parnika se je nahajal tudi Sir Ralph Paget, ^ngleaki poslank t Braziliji. deka. — Svoje lastne zadeve moramo ohraniti v svojih lastnih rokah. COX V KANSAS CITY. Kaniai City, Mo., 2. oktobra. — Governer Cox je prišel v domaČe mesto glavnega demokratičnega nasprotnika Lige narodov, — senatorja James A. Reeda — in vsakdo je bil radoveden, kaj bo storil Reed potem, ko je označil obdolžitev Cox o obstoju oligarhije senatorjev kot bedasto. Napetost je bila še povečana, ker se je v uradu sens tor ja Reeda objavilo, da je zapustil mesto in da se najbrž ne bo vrnil pravočasno, da se Tdeleži zborovanja, na katerem bo govoril Cox. — Senator jc nameraval iti na race, — sc jc glasilo, — a ta izlet jo opustil, da prisostvuje London, Anglija, 2. oktobra. — Danes opoldne je bil zastopnik lista " World" informiran od nekega zdravnika, da lord župan MacSwiney kaj hitro peša in da se bliža svojemu koncu. Varšava, Poljska, 3. oktobra._ Zdravnik je vprizoril nadaljni Predsednik poljske republike, ge-j poskus, da spravi v bolnika hrano, neral Pilsudski, je osebno pove- MacSwiney pa tega ni hotel sto-Ijeval poljskim, napredujočim riti ter izjavil zdravnikllt da je četam na severni fronti. . A .... Brez posebne težkoče se je Po- skIeP' kat<*r^a J* bl1 napravil v ljakom posrečilo popolnoma po- pricetku' neizpremenljiv. raziti šestnajst boljševiških divizij. - . Poljaki so vjeli štab tretje in četrte boljševiške armade, štabe četverih divizij ter raznih brigad in regimentov. Vsega skupaj je bilo vjetih 42,000 boljševikov. Zaplenili so šestnajst topov, devetsto strojnih pušk, tisoč osemsto oklopnih voz, tri zrakoplove, eno-indvajset lokomotiv, deset avtomobilov ter velikansko množino municije. Ves te materijal so imeli bolj-ševiki pripravljeni za jesensko protiofenzivo. ■cenah; iBa I k I i\ I k'.y^ senatnega podkomiteja, ki preiskuje izdatke za razne kampanjske sklade. To je njegova prva prilika, da je lahko odšel. CUNARD PROGA PARNIK "PANNONIA" odpluje dno 90. oktobra, do Trata ia Du- ......... £198.00 DENARNE POftlLJATVE V. ISTRO, NA GORIŠKO IN NOTRANJSKO. Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo ia sedanjim razmeram primerno tudi hitro po eeli Istri, na Goriškem in tudi na Notranjskem, po ocemlju, ki je zasedeno po italjanski armadi Včeraj smo računali za pošilja* tve italjanskih lir po sledečik 60 lir 100 lir 300 lir 600 lir 1000 lir ... $ 2.80 .. ^ $ 6.00 ... $14.40 ... $28.00 ... $46.00 Vrednost denarju sedaj ni stal« na, menja se večkrat nepričakovano; iz tega razloga, nam ni mogoče podati nstančne cena vna* prej. 1 Mi računamo po Ssai istega dn* ko nam poslani denar dospe % roka. je podati najbolj p* Eonsj Ordsr. aH pa Vow York Bank Draft. • # * frill fftkttf, 1 B^TskiLl ' - - - 1 • ' i JS| " • ' - iijpi r.nr * : « - ■ nrl^g NAHODA. QKT. ,1920 ~ .........'...... GLAS/NARODA 99 IRUK. 't ; T9L0WNIAN MILVI J^' FUBusmiro cokpajtt C« MfwratlM) LOU 19 »KNCOIK. Corporation and AMrm>i of Abowo Offlcloroi of Manhattan, Now York Ctty. N. V. tei Canofta Mm »o« lata 1» «otrt lota Ca Now York Za tlJO tr •7.00 aa pot lota tLAI NARODA Say oxcoat Sundays and ubocrlptlon jrnirty KM ao aa prlob^ujajo. Denar aa] aa MaffordB »eBDJatl kraja naročnikov prosimo, do aa amm tm4 aal. da bltraja najdemo naalomfka. QLAI NARODA Sorouflh of Manhattan. Tolaphona: Cortiandt tS7V v. Neumno počenjanje veteranov. a - 1 stava Ameriške legije, ki obsega vojake evropske vojne, do-!<<■ a, ti dan sprejeta resolucija. ki zavzema skrajno stalil-, napram priseljevanju, državljanstvu ter lastninstvu zemljišč ml strani Japoncev. To je krvni« politika in sicer politika najbolj nevarne vrste. To je politika, ki je »pravila v resne 7a dre gre zunanjo politiko zvezne kdminiatracijd. Predmet je oni, gled«* katerega nima Amcriaka legija nikakih )H>oebnih informacij in pri katerem ni večina članov osebno intere-n i rana. tiiaikovanje proti I.igi narodov ali za njo, proti administraciji VViUona ali proti njej. za Coxa ali proti njemu, za llardiuga ali proti njemu, bi bilo veliko manj karanja vredno, kajti tikalo bi se iz-klju no le bli/.t jot ib >e predsedniških volitev. Japonsko vprašanje pa involvira tako delkatna in va/na podajanja, da se celo demagogi > zdržujejo vsake debate tekom poteka teh pogajanj. Ljudje ki so imeli izkušnje v vojni, bi morali nekaj vedeti o j eklenskih pripravah pohlepa in predsodkov, ki omogočujejo vojno. Kadar se igrajo s taLo tuo<-uo eksplozivnimi snovmi, oči vidno brez vsakega suma, omalovažujejo zadrege njih vlade v nič manjši meri kot pa določb« njih pravilnika samega. Pobalkanenje naših krajev. Kaj čudne vesti prihajajo v privatnih sporočilih iz naših sloven-hkih i. rajev onstran morja. 1'ako smo na primer izvedeli, tla morajo biti vsi politični in drugi napisi v cirilici in latinici in to tudi v krajih, kjer ni nobene žive duše, ki bi znala ritati cirilico in kjer je tak.i pmava popolnoma «*d več. To je znak šovinizma, ki ne bo obrodil nikakih dobrih sadov. Nam v Ameriki so rdi tako počenjanje oblasti, ki bi morale skr-beti za bolj važne in nujne stvari, skrajno smešno, a ljudje, ki so doma. ne razumejo »!.»«■ ga stališča ter so ogorčeni v spričo takih ko-lakov, ki ne obetajo ničesar dobrega. .le pa še nekaj, kar je večje važnosli in se tiče javnega življenja naroda. Storili no korake, s katerimi skušajo hrvaški in slovenski narod pobalkamti, to je sp.aviti v okove bizautinsko-orijentalskega svetovnega naziranja. Nikomur ne pad- v glavo, da bi jokal za pokojno Avstrijo, a v Avstriji je bila ena *tvar. po kateri bi se lahko "špeglali" vsi dru-gi. Uradnik kot tak. javni uradnik v sod ni ji, pri administraciji, pri e.bčinah in v drugih lastnostih, je bil nepodkupljiv, in graft je bil sploh nepoznan. Oprav je uradnik le borno živel s svojim pičlim ;aslužkomt je bil vendar vzvišen nad vsako domnevo, da bi bil ke-daj v stanu »»prejeti graft. Kes je, prišlo je včasih do tega, a dotični jt zapadel ostraeizmu naroda ter moral bežati iz dežele kot Kajn. h sramotnim pečatom na čelu. Sedaj pa smo dobili poročila, ki pravijo, da visoke oblasti pri eentralni vladi naravnost poživljajo bomo plačane uradnike, "naj napravijo nekaj po strani", če ne morejo živeti od svojega rednega zaslttika. To je halkanirem v svoji celi nagoti. Kdor hoče širiti korupcijo na tak način, je boljše, da takoj preneha, kajti vapričo vneli slabosti, ki so posledica vojne, je povsem odveč, da bi postavnim potom uvajali še graft in moralno okužali i a rod, ki jc že itak preveč trpel ter po*urovel v«ded nestalnih razmer ter zlih posledic vojne. Naš narod je že preveč napredoval, da bi posegel nazaj po metodah, katerih so se |>osluževali turški age in beji, da ne govorimo o pašah in drugih balkanskih mogotcih. Joliet, 111. Velika tatvina se je izvršila v krojačnici rojaka Rudolfa Požek, 1007 North Hickory St., kjer so uznioviči imeli obilo posla. Odnesli so veliko raznega blaga m izdelanih oblek. Škoda je občutna. V Qhieagi je dne 23. septembra umrl po dolgi bolezni — želodč-n ni raku — Jolietčanoni, posebno pa članom društva sv. Frančiška Šaleškega št. 29 KSKJ. in članom društva Triglav dobro poznani rojak Simon * Jarc. Pokojnika je jolietsko občinstvo večkrat videlo pred leti na odru kot izvrstnega, igralca svojih ulog pri dramatičnih predstavah. Po poklicu je bil mesar, a ker se mu je nudila v Chicagi boljša bodočnost. se je pred tremi leti preselil tja. Smrt ga je dohitela v najl>olj-ši in najlepši dobi mladosti 31. let. Zapušča žalujočo soprogo in 4 leta staro hčerko. V stari domovini, v Polhovem gradeu na Gorenjskem, pa zapušča mater in enega brata. Naj v miru počiva! Cleveland, Ohio. Klub društev Slovenskega Narodnega Doma priredi dne 9. okt. veliko vinsko trgatev in sicer na vrtu S. N. Doma. Predpriprave se že vrše in vse kaže. da bo ta pri |reditev nudila občinstvu obilo zabave in užitka. Pričakovati je, da se bo občinstvo vdeležilo te veselice v najohilnejšem številu. Delničarji Slovenskega Doma v ( ollimvoodu -priredijo dne 24. oktobra zabaven večer. \ ta na^ men bodo prodajali vstopnice že preje po stanovanjih. Vstopnina za družino bo veljala $2.00, za sanice $1.50, za, dekleta pa $1.00. To se je sklenilo, da se bodo enkrat skupaj zabavali samo oni, ki so res vneti za Slovenski Dom. Ko se je James Rošik, ka stanuje na 5000 Me Bride Ave., due '28. septembra zjutraj ob pol peti 'uri vračal od dela domov, je v bližini doma iz zasede nekdo ustrelil nanj iz revolverja. Krogla ga je 'zadela v levo roko, jo predrla ter I se zarila v njegovo levo stran te-'lesa. Nahaja se v St. Alexis bol-'nišnici v ja ko opasnem položaju. 'Tri ure kasneje je prišel na poli-1 cijsko ]»ostajo na Broadway Jos. Kozlar ter se sam izročil policiji. I Izjavil je, da je on ustrelil na Ro-jšika, ker mu je baje ukradel lju-■ bežen njegove žene. Sodnik Bernon je 28. sept. obsodil na 10 dni ječe Karla Karpa, ker se je skušal na nezakonit način izogniti porotniški službi. Iz Slovenije. Velika nesreča z granato. Na stari Elizabetni, sedaj Zrinj-skega cest i v Ljubljani se je pripetila grozna nesreča z granato. V delavnici čevljarskega mojstra Frana Medica sr- je igral s tafco-zvano infanterijsko granato vajenec IGletni M i jo Žagac iz Varai-dina. Navzoč je bil tudi njegov brat. ki ga je bil prišel obiskat. Brat ga je še opozarjal, naj bo z granato previden. V tem momentu jo M i jo tako neprevidno vrže, da je eksplodirala. Bila je grozna detonacija, še groznejši pa naslednji trenutki. M i jo Žagac je postal takojšnja žrtev te eksplozije. Ves razmesarjen je obležal na vleh. Odpeljali so ga v mrtvašnico k sv. Krištofu. Navzoči njegov brat je bil znatno ranjen v roke. Težko pa je bil ranjen čev ljarski pomočnik 201etni Anton Hitro prijeti tat. Jakob Oebašek je ukradel hlapcu kapitana Šetinc v Šiški več obleke in tri plahte v vrednosti 3000 K, toda svojega plena se ni dolgo veselil, ker ga je drž. straža pred "Slonom*' aretirala. Ciganska nadloga. V Gorjah so cigani okradli ko-čarice Katarino Pretnar, Ivano Koren in Marjeto Pogačnik. O-rožniki so aretirali tatvine sumljivo ciganko Ano Reichardtovo. Iagredi v Ljubljani V nedeljo 5. septembra ob pol 12. ponoči sta se pretepala na Starem trgu z nekim moškim močno vinjena Fran Bramor in Alojzij Blažič. Pretep je končal policijski stražnik, ki je navedena aretiral. Na polieiji sta morala pla- 9*5 Peter Zgaga Nekateri pričakujejo, da bo suša podaljšala življenje. Gotovo pa je le, da se bo vsakemu zdelo življenje daljše. * * * * Ponavadi je človek, ki najbolj kriči glede prostosti govora oni, ki ne ve ničesar pametnega povedati. • • * Vzrok, zakaj stane kak predmet sedaj deset dolarjev več je ta, da znašajo stroški trinajst centov več in delo devet centov. • • * Predlagalo se je, naj se zahteva cd volilk, da natančno navedejo svojo starost in sicer pod prisego. "Vse kaže, da ni nobenega konca peklenskih načrtov in nakan onih, ki so proti ženski volilni pravici. ; * • — In sedaj, fanti moji, — je rekel junaški kapitan, — imate pred seboj zelo ostro bitko. Borite se kot junaki, dokler vam ne zmanjka smodnika. Potem pa tecite. Jaz sem nekoliko šepav ter bora pričel teči ža sedaj. * a * Prvi; — Ta zakonski par je pa smart. Drugi; — Kako si prišel na to misel ? Prvi: — Otroku dajeta jesti češenj, da ga lahko najdeta ponoči. • . • — Ali ste tuli moj zadnji dov-tip! — je vprašal nadležnež, ki je ustavil sitneža na cesti. — Upam, da sem ga, — je odvrnil sitnež in šel naprej. — Kaj pomen ja avtosugestija ? — To pomenja, če prične vaša žena računati,— koliko boste prihranili na ear-fare, če bi imeli svoj lastni avtomobil, ni drugi. Zbašnik Prepeljali so ga v de- ^ 15Q fc ' zelno bolntsnieo. . v i , V pondcljek po polnoči je šel po Martinovi cesti Tomaž R. s Živeti to življenje ni tako težko potem ko ste našli mesto, kjer to lahko delate. • • • Nekateri ljudje so rojeni umetniki nekateri se priuče umetnosti. veliko je pa tudi takih, katerim mečejo uredniki proizvode v koi. * • * Prohibicijonisti zahtevajo od kongresnih kandidatov samo dve obljubi: ^ 1. Da se bodo vedno zavzeli za osemnajsti amendment. 2. Da bodo vedno nasprotovali predrutračenju Volsteadove postave. Za vae drueg postave in amendmcute k zvezni ustavi se torej auhaci ne brigajo. • i f Senator Lodge primerja WiUona s Porfirotn Diazom. Zakaj ta primera? l>ia* je bil vendar vedno zvest samemu sebi. Wilaonova odatopitev v prilog podpredsedniku Marshallu bi prišla eno leto prepozno in itiri mesece prekmalo. • * • Predsedniški kandidati morajo iaeti dobre živce. Trikrat sta kandidata ie skočila iz tira, senator Harding dvakrat Co* enkrat. da je pričel Ponzi svoj posel s $1000. Kot kažejo vsa iv posebno daleč a tem denarjem. Vlom ▼ skladišče vojaških oblek. V času od 27. avgusta do 2. septembra je bilo vlomljeno v vojni odečni radioniei v Vevčah, in sicer v skladišče ponosenih vojaških oblek, katere število uprava radionice ni mogla ugotoviti. O-rožništvo v Vevčah je poizvedovalo in dognalo, da je kradlo v radioniei 8 oseb, katere so ukradeno obleko izročile orožnikom. Francem M. .\a poti sta srečala neko Hrvatico, ki je potem ukradla Francu M. listnico s IGO kronami. Medtem je priš«l neki Jože M., ki je Hrvatico odpeljal in otb tej priliki udaril Tomaža R. s palico. Kraval je privabil državno varnostno stražo, ki je dobila le še Tomaža, ki je moral, ker je bil presladko gin jen. plačati 100 K globe. Vlom ob belem dnevu. Gospodje roparji in vlomilci postajajo v Ljubljani že res nad vse predrzni. Ni noči, v kateri bi ne bil kdo napaden, zdaj so pa razredi III._VI. pričeli vlomilci vlamljati že kar ob belem dnevu. Neki predrzen vlomilec je opoldne vlomil v trafiko Amalije Vrhovee. S ponarejenim ključel je odprl vrata in je vzel s seboj ves denar, katerega je Vrhovčeva pripravila, da bi plačala ž njim v glavni trafiki tobak. Tat je odnesel 5 bankovcev po 400 kron, 25 bankovcev po 80 kron, 84 bankovcev po 20 kron. 60 bankovcev po 10 kron in 50 enodinarskih bankovcev; skupaj torej 8200 kron. Mestni dekliški licej. S šolskim letom 1920—21 odpadeta I. in II. razred dekliškega liceja v Ljubljani, ostanejo le še Ljubezniv prenočevaleč. K mlinarju Antonu Kozlevčar-ju na Tlaki pri Moravčah je prišel nekega večera nepoznan hrvatsko govoreč fant, ki je prosil prenočišča, katero so mu prijazni mlinarjevi na svislih nakazali. Tujca je pa vzela noč s snboj in je odnesel Francu Kozlevčarju 800 kron vredno suknjo in 400 kron vreden par čevljev. Konj ukraden je bil Ivanu Avblju v Z g. Logu pri Litiji. Vreden je 10,000 kron. Ujeti srnjak. Orožniki so zasačili na Marti-njem vrhu Franca Bubniča, ko je skrival mladega srnjaka, katerega je bil v Hajnriharjevem revirju ujel. Srnjaka ao orožniki odvzeli in cfove^ili o tem Hajn-rfharja na Trati. . teifrfi^Jil^^ ifci_ijfc^auiil^fcii i ■ >uii let Umrli so v Ljubljani: Minka Meglic, učiteljica, 25 let Vera Bencina, dijakinja, 15 Ivana in Antonija Povše, dvojčki, 1 uro. Magdalena Kovic, sedlarjeva hči, 14 dni. Fran Kovač, tovarniški delavec, 39 let. Ljudmila Prosen, rejenka, 3 tedne. Anton Horn, sin pečarskega pomočnika, 8 mesecev. Marija Ferle, delavka tobačne tovarne, 49 let. Fran Vrhove, mizarski pomočnik, Si let. Slava Kobald, žena zaseb. uradnika, 25 let. Anton Sare, trgovec, 55 let. Neža Strah, posestniea, 59 let. Marija Kresničar, v deželni bolnišnici, 55 let. Fran Vidmar, hlapec, 20 let. Vladimir Pire, zasebni uradnik, 29 let. Frančiška Lavrič, žena pastirja, 49 let. Marija Zaletel, žena posestnika, 23 let. Josip Turk, sin posestnika in trgovca, 13 let, Marija Tičar, dninariea, 66 let. Jožefa Ušeničnik. žena trgovea, 31 fat. Ne bom obujal k življenju stare Avstrije — žalosten ji spomin — povedal bi pa rad nekaj: — V belgra jskem parlamentu je vprašal poslanec Peršič, zakaj je poklicala vlada pod orožje mlade može, ki so že odslužili avstrijsko armado. Vojni minister Branko Jovano-vič je odvrnil, da jih je poklical vsledtega, ker se v avstrijski armadi niso ničesar navadili, dočim morajo v srbski armadi nekaj znati. * ♦ Meni se le čudno zdi, zakaj se je ta znanstvena srbska armada umaknila pred nenkimi Avstrijci preko Albanije. Generalu Branku Jovanoviču bi pa svetoval vsak Slovenec, naj uči svoje oficirje pisati in- citati, če slučajno zna. * a * Kje je pravzaprav tisti denar, katerega smo si vsled prohibicije priStediliT * e « — O, gospa, ali ste že ozdraveli t — O, hvala malo boljše jc že. Perem že sama, obešam sama, kuhe m sama samo prevaža me neki soldat. * * • — Kako se kaj poentite? — Hvala še precej dobro. Samo nekoliko neapetiten sem še. • * ♦ V Ameriko je prišel človek, ki ni bil še nikd-ir tukaj ter ni poznal naših šeg in navad. Sel je v hotel ter obsedel pri vratih prostora, kamor tudi cesar k nogam hodi. Tam jc sedel tri dolge ure ter se čudom čudil: — To mi pa ne gre v glavo — je rekel. — Ko pride pri nas -nožki iz stranišča, si ponavadi zapenja hlače, tukaj v Ameriki si pa usta briše. Nekdaj je živel človek, ki se je zvsako stvar jezil. Če se ni radi vremena, se je pa radi časa, če se ni radi jedi. se je pa radi pijače; če se ni radi solnca. se je pa radi lune in če se ni radi kralja, se je pa radi mlekarice. Najbolj se je je odvr- On bi bil znal nare- diti vse bolj kot drugi. Vladati, poveljevati, učiti, soditi, pesniti, pisati, gledati, zidati — zares! — vse bi znal on bolje. Toda zraven ni mogel priti. To je bilo ravno! Šmarja domov, je našel svojega očma Josipa G rožnika nekoliko 3tt00filmmitsfea . Ustanovljena L 1898 ® itatnL irbturta Inkorporirana L 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. MIH Sli tOVillKtOmOB 7. POI Diamond. Waafc. LBONABD BLABODHIK« in. m LOUI8 BALAHT, Box 108, Fear Avon«* Lorain*, Q. sasm*: Joseph pishub, mtj. Blagajnik: GMX L BBODOH. "Tfr* ndaplaflanlh amrtnln~! LOUIS OO8TKLLO. Ballda, Goto, Of. JOB. V. GHAHEZ, MS & V. B* Pittsburg*. Pa. rami couž^ ny, ANTHONY MOTZ, M41 1tw4 U. Bo. Ohlcago, I1L (VAN VAJtOGA, 8128 Natrona AIM*, Pa. JOHN BUPNHE. B. * M H Pa. JOHN PLAUTZ Jr, 4M2-TtM A¥lt 1 timet, Mich. JOHN MOVERS, jll Jmi M, MATT; POGOUU3. X W. Chicago, m. BUDOLP PRODAN, 8028 Arenas, Cleveland, Ohio. FRANK fiKRA^sfa, ON Wl Bt, Denver, Colo. GREGOR HRESOAK, 407 as M Avft. Johnstown. Pa. Jednotino giaallol "BLAB NABODV Tto stvari tlkajofl* m vadnffc sadsr kakor tndl denarna poWJatav Ml JsiDJaJo na gUvnaga tajnika. Yss prttoCbs naj ss pcWJaJo na jiiidsadi atka porotnega odbora. Profiajs aa sprejem norih dsnor In sploh vsa adra^ sprUSerala as naj pošiljajo na vrhovnega sdramlka. Jugoslovanska Katollfts Jednota ss priporois vsem Jogosloranam sa prkftop. Jednota posluje po 'National Fraternal Congress" lestrlsL T il tea okrog $»00,000. (trModsofi dolarjev). Bointtklh podpor, sB* »odnto^to posmrtnln je Izplačala la nad poldragi mtljon dolarjev. Jednota fltsjs okrog_8 ttoofl rednih fiacordoe) In okrog 8 tiaoC otrok v Mladinska« oddelka. DrnCtva Jednota ss nahajajo po rasnih slovenskih nassfMnah« lha», kjer jih 8s nI. prlporoCaaM vstanovltvr norih. Kdor Ml postati BaB ■aj se aftssl pri tsjnttn hUBnega drnitva J8KJ. Za vstanorltor novih drMRm* m pa obrnite aa glavnega tajnika Novo drnitvo ss lahko vnaovl a 8 aH —* ■ Mož, ki se jezil. Spisal Laurenz Kiesgen. "In t o so" je rekel mož, ki se je jezil. **resnično, pravi, živeči ljudje! Prav razločno jih vidim!" "No, da, na zemlji živijo tudi ljudje", je rekel možiček in se smejal. "Poplej! Tu stopijo ilva, trije, štirje.... ne, cel ducat ljudi stoji — o, kako neumno! — in pritiskajo proti zidu in brcajo od sebe... in potijo se reveži, res, vidim, kako si brišejo čelo! Kaj pa delajo?" Kaj delajo?" je rekel možiček In medtem ko je zabavljal in ji. se je smejal. "Ti obdelujejo razmišljal in razlajral vsakomur, I zemljo edaj se je moral pa oni smejati "to je pa res zanimivo! Kako odpirajo usta! Stopijo in govorijo in mnogo ljudstva jih posluša. Skoda da je ne morem ničesar razumeti." "Pravijo, da >>o oni isti, ki gibljejo svet", j-.- rekel možiček in se jc smejal. "Tiho. tiho!" je rekel mož ves razburjen. "kii več jezil. Ali pa. «-e se mu včanih zahoče, vinjenega, nalcar Ma se pričela y noži na go. avgusta je bilo . prepirati. Zevnik je |>r«el očma ukradeno nsnjarju Jakobu IVr- bl ^ moral vzame v r0~ kamnati m ga je na glavi ranil. moti v železnikih lwnjll v Vred kl mfl P«wtil moži- ^ a nosti 2100 kron. Orošniki v Že^tk. vanjo in se smeje. •• H*Ja¥lJa. leznikth so s pridnim zasletlova-[ V nedeljo 29. avgusta *veČer je njem 26. avgusta iwledili tatove, v Spodnjih Gorjah necnanee s jih aretirali in izročili sodiMu. - -"V ■ - 1 ima\ QS3 GLAS NARODA, 4. OKT. 1920 an) kanje delavnih moči v - Jugoslaviji. Potovanje po svetovih. Clovt-k je pripravne jša pr »pomočjo sčaKom iznašel naj- čutili lahke jse in lalikejae. čim sredstva, s katerih se lahko jako hitro I>e!o je pridelovalna sila na kehtili. Nič ti hujšega za *o*po-'piv1||ikll ^ kntja traja po celi da rja, kakor pomanjkanje delovnih moči. Brez dela ne more kme-'g^ndji ter si »hI vseh strani ogle-tija gospodarju prinašati nobenih dohodkov. Meti kmeti živi start^i.j^ svoje prostorno bivališče, pregovor o kmetiji, ki *e jrlasi: "Obdelaj ti zemljo, sicer bo zemlja Spoznal je na ta način že natanko tebe!" O le kateri, je ta pregovor resničen, kajti gospodarstvo brez vm- razmere Zemljinega površja, višje smo prišli; telo res čisti a zdaj je naše Liga n&podo?. Spominjamo se kot bi bilo včeraj, ko so korakali za WiUonovo sliko po razigranih ljubljanskih ulicah, pojoči, vriskajoči, srce ka-luh. Saj pa tudi nejkor plapolajoča baklja. In vsklikali so z otroško uivnim more drugače biti. ko je Zemljina njem: "Živela Amerika! Živela Francija! Živela Anglija! privlačnost na nas v tem krajami tukaj smo se radovali žnjimi. ker nuio, kakor oni. pričekovalil celo tolika kakor mesečeva. pravice. Bili smo pač takrat srečni, ko smo še upali, oni tatu in i Tukaj se hočemo še enkrat ne- mi tukaj in v oni naivnosti bi bili objeli ves svet ter pritisnili na >vo-kolrko (NKaliti z zendjani. predno,je prsi celo največjega sovražnika z iskrenim vzklikom: **Bodi po-j Avstrijske finance. K»-r Avstrija nima nikakih novih tb»h«Klkov, pokriva avstrijski minister tinanc državne i/datke z bankuotauii emisijske banke. Sa-navtiuše-11"" Za i11'"1 J J'* natiskala emisijska rp||(|jlbauka za lM> miljonov bankovcev j J preveč. Največji del jih je izročila državi. Kam bo t«» sčasoma privedlo, to m Iai»k.> mislimo. zadostnih delovnih moči mora nazadovat, in v kratkem propasti. To .razjasnil si vse prirodne prikazni.. se preveč ne oddaljimo od njih.! za hijeno vse! s.uo poslej bratje. Živela svoboda! Živela enak.>- resmeo morajo največkrat in v najobilnejši meri okušati posebno mladi gospodarji v bližini mest ali industrijskih krajev, kjer je največja težava z delavei.'Pomanjkanje delavcev pa je posebno takrat občutno, kadar je treha gotova pujska dHa izvršiti v določenem času in ob lepem vremenu ter jih brez škode, ki bi sicer nastala, ni mogoče odlaiati. Pa tudi vsled slabo urejenih politično-gospodarskih razr/er in vsled občutite draginje delovnih moči je položaj za kmete vtdno adabfii. Posebno pa se olx'uti pomanjkanje delavstva na kmetih" dandanes, ko nam je vojna vvzela in odtujila »oliko delovnih moči. Padli so na bojnem polju naši najboljši delavci; mlade ljudi, bivše kmetske delavce — bivše vojake s palico v roki brez nosre, ali brez roke, ali s pohabljenimi udi vidimo žalostno okoli tavati. Mnogi so se po dolgih letih vojaškega slžbovanja odvadili trdemu kmetskemu delu, si poiskali boljših in lažjih zaslžkov. mnogi drugi zopet so pomnožili vrste tovarniškega delavskega proletariat. K- zadnjemu jt v veliki meri pripomoglo boljše socijalno stanje industrijskega delavstva — plod njihovega »lanovsko organiziranega boja, ki ga je doseglo delavstvo tekom zadnjih dvajsetih let. Zmanjševanje delovnega • ms*, v »ti no izboljševanje plač. starostna preskrba, <«pb>h stremljenj«- /a ugodnejšim življenjem kot ga jim nudi kmetijski obrat. «so tisti čimtelji. ki povzročajo beg delavstva z dežele v mesta. l)a j« ta pojav /a kmetdcega posestnika, kil je neobhodno navezan na tuje delovne moči, naravnost uničevalen, temu mora pritrditi vsak razsoden človek. Veliko se je v tem oziru že pisalo; pisalo se je. kako temu od pomoč i, -t ugotoviti moramo, da ukrenilo se ni prav ni-česar, kar bi bilo v resnici na korist kmetu in njegovemu delaven. Kmetski stan je državo vzdržujoči stan. To velja še posebno pri nas. kjer ima država v kmetu in kmetovih pridelkih glavni vir dohodkov za kritje svojih potrebščin. Ali namesto, da bi naši modri državniki uredili razmeram primerno posefsko vprašanje, uredili socijalno stanje kmciskth delavcev tako. da bi bilo v korist kmetu, v prvi vrsti pa kmeUkema delavcu, da bi se tako število kmetskik delavcev pomnožilo, kar bi dalo možnost za boljše olnlclovanje zemlje, za večji pridt-lek /ivljciiskih potrebščin, se je :ia vse to popolnoma pozabilo Pozabilo se je na vse to, kar bi moralo biti v splošno ko-iist države. \ korist celokupnemu prebivalstvu. Še več! Država je naravnost podpirala r raznimi neumestnimi odredbami beg delavstva s km« tov. kar je povtročil« kmetijstvu- in s tem državi sami ogromno »kodo. Na eni strani kmet brez zadostnih delavcev, slabše pridelovanje živeža, novo zadolževanje, na dragi strani pa osemurni delavnik pomanjkanje živeža, veti ni štrajki. brezdelje, brezposelne podpore, prane državne blagajne. Vse to tira kmetski staa in s tem državo samo na rob propada. Po krivdi dosedanjih nezmožnih politikov. ki so se vsilili kmetu iz vrst izobražencev, postajajo za kmeta in st cm za kmetijskega delavca razmere od dne do dne slabše. Posebno olsutijo to mladi posestniki, ki so bili ves čas svetovne vojne na bojnem |n»ljn in so v teh razmerah prevzeli zadolžena po-sestva s slabo obdelanim poljem, z razdrapanimi poslopji, s samo mlado živino, ki še d^lgo ne bo dala noltenih pravih dohodkov, z razbitimi vozovi, z različnim pomanjkljivim orodjem in s prav takimi stroj i. tir. Vrhu tega naklada davčna oblast davek na davek, da so lazmerr naravnost neznosne. C* bo šlo tako še nekaj časa daj je, bodo mnogi mladi po-estnik*. ki nimajo lastnih delovnih moči, naravnost m opustiti obdelovanje zemljo in pomnožiti vrste tovarniških ! lea v cev, lo je iti s trebuhom za lažje prislnženim kruhom, kajti ma-•• razkosane 111 razmetane parcele, t. j. posestva, kakršna se pri nas veliki večini nahajajo, bi jim v teh razmerah vkljub 16—16 ur-im mu težkemu dela in vkljub znoju ne donašale takega življenja, kot h primeroma lažje dosegli v industrijskih obratih pri primeroma )>k/.j«-m osemurnevi delu Nezmožnost naših politikov je dovedla kmete po žalostnih izkušnjah in tisitčerih prevarah do spoznanja, da je samo v sainopo-mms n-šitev, ker edino kmetovalec bo zmožen, tla uredi razdrapane rasmere tako. da bo omogočen njemu kakor njegovemu delavcu obstali* k i j . loveka vredno življenje in pošten zaslužek na domači grudi Tudi I »o edino kmetovalec zmožen nred'ti razmere tako, da bodo v korist držav« ►ame kakor t elokupnega prebivalstva. Inteligenca se je izkavala xa popolnoma nezmožno. Za.o vsi pošteni kmetje in kmetski delavci na plan! Vsi pod prapor bodoče največje jugoslovanske "Samostojne kmetijske stranke smo že mnogokrat hrepeneli po pr tako da se sme res smatrati nje pravil lastnikom. Če se pa kvičku ozre. zapazi nad seboj ogromno število drugih svetov, pravih čudežev, kojih ne bti nikdar mogel tako natanko preiskati kakor hi se ne mogli premaknit svoje titanov je. Kar o njih ve. je spoznal samo po vestnih opazovanjih in bistroulnih sklepih. Ako je sploh človeštva uiu zanesljiv, je vse to zanj veljavno iu resnično, kakor če bi se bil o istinitueti prepričal s svojim tipalnim čutom. Kako hi se pa potovalo po teh svetovih? —- Astronomija (zvez-darstvo» nas seznanja z larsikate-rimi stvarmi, po katerih se dš tako potovanje dovolj natanko do-lot 'iti; v zadregi še je samo zaradi primernega voza ali stroja, ki bi nas po praznotah vozil v velikanske daljave. Tej zapreki pa lahki. pridemo v okom, da se vpreže naš duh. ki je baje mnogokrat kr«*pkejši od telesa, ima pa še tudi z ■ potovanje posebno prednost. ■ ]t> silno hiter. O pravem čaau sočemo vestno spomniti svoj telesa in se ozirati nanj, i...'. :- .ia zemlji. Vse je pripravljeno za odhod. Se enkrat sitsnemo svojim roko,, še enkrat *-e ozremo na ljube nam kraje, ki jih za pustimo za nekaj časa. morda za vselej, če nam usoda ni mila. Pa kdo bi vsikdar mislil na nesrečo, ko se poda na potovanje; ne prišel bi sicer ae ne hI domače hiše do sosedova V naši družbi tudi ni nobenega trepet ljivca. pogumen "naprej", in mi začutimo, kako se nam trdi tla odmaknejo izpod nog. Dvigaje se kvišku vidimo pod seboj zbrane sorodnike in prijatelje, kako nam še s klobuki in robci vihte zadnji pozdrav. Kolikor višje dospemo, tem manjše se vidijo osebe, ki smo jih zapuMtili. Že ne slišimo več njihovih glasov, ne moremo jib več ločiti eden od drugega; vsi skupaj se nam dozdevajo neka temna tvarina, ki se zmirom bolj zmanjšuje in krči. Celo isto prikazen zapazimo pa tudi pri gorah, rekah, meatih itd., ki se med seboj vedno bolj približujejo. Z nami se vzdiguje tudi balon, ki nas hoče spremljati; pa kar naenkrat obtiči, in nič ne pomaga vse naše prigovarjanje, naj ostane v naši družbi. "Sape mu je zmanjkalo (»glase se nekateri izmed nas gledaje s sočutjem na balon, ter poskusimo palico spustiti na pravnost!" To je, ker smo somi dobri in plemeniti, pa smo vrjeli tn-i~ zemljo. A ona nam ne pade iz rok.'di drugim, da je dober iu plemenit ves svet. pa to je bil le roman-' dasi je ne držimo več; kajti tudi;ti(-,en Zbudila nas je vse brutalna istina. da so Jugoslovan« vsi nanjo vplivata z enako privlačno^jljti SOVražniki. Sosebno Nemec in Lah sta zlorabila našo srntimen- bl^ neWmJaiiUlr^S-ri S*^1a,no*t ter 2 Priznavata le pesti in puške. h se ne mog i prema'nt i s legal Kočuo srfto spregledali, razočarani smo bili. razočarani tem bolj, kraja niti naprej proti mesecu Ji r » . , . .. , , 1 . r... .. . , , ;ker se trancija. Anglija in upapolna Amerika ne le niso zavzele za niti nazaj proti zendji. Nas duhl- , . . . . ...... ^ . . ijugoslovanskc, kakor .solnce jasne in oeividne pravice, nego so ji pa ne pozna takih zaprek; urno I , .. ^ J — -i.:,_____ a- - * - - i postavile celo za jeroba krvnega sovraga — ltahasia. se dvigne tudi cez to mejo, in koj v , . _ J še prehiti 13.000 milj. stopimo na Kako nas je, vas mogočnih avtokratov danes sram. ko čitamo površje novega sveta. Rado7e^isvetovn* pišejo o jugoslovanskem • barbarstvu", name- si ga začnemo ogledovati- saj *to' vpostavili red iu mir ter provokatorja kaznili po zasluže nju. Verjeli smo v Ligo narodov, sedaj jo zaničujemo, jo mrzimo in njem in ga celo slavili s pesmica- P°bijamo. mi. Vendar kako bridko se izne-j Lahi nas more, nam požigajo, nas onečaščajo, psujejo in žali-nadimo. ko zagledamo pred seboj j ra' se »iti braniti ne moremo. Ententa zagovarja Lahe iu ob-samo skalnato gorovje in puste ^oja nas. — "Svoboit, demokratstvo. bratstvo, enakopravnost!" — planote! Nobene rastline, nobene smo vzklikali ko smo se v svoji obupnosti ozirali še na mirovno kon- živalice nikjer ne zapazimo, naj se še tako trudimo. Otožni zakli-čemo z vso močjo v to strašno pu-stoto. morda se vendar prikaže kakoršnokoli bitje; pa joj, strahu se strewemo, ko še svojega lastnega glasu ne zaslišimo ne. Meseca ne obdaje namreč zrak kakor zemljo; torej se tudi naš glas še toliko ne more širiti, da bi prišel od naših ust doiušes. Ker pa na tem svetu ni zraka, ne more tudi vode biti na njeni; kajti voda se precej spuhti. ako ne tišči nanjo zračni tlak. Brez vode pa ne more biti nobenega organičnega življenja. tudi ne. če bi še lahko po-manjkovalo zraka. Celi ta svet tedaj pokriva v istini mrtvaški prt, ki nas navda je s strahom in grozo. In vendar si še hočemo ta svet natančneje ogledati, ker smo ■se že potrudili do njega. Pri hoji se čutimo jako lahke in hitre. Brez vsega truda skočimo na 6-7 metrov visoke holmce in tudi čez toliko meaui čital te vi-sti-ce. naj se oglasi svojemu bratu, ker mii imam več važnih reči sporočit i i/, starega kraja. — Ceorge Bogataj., K. R. S. Pittsburg. Kansas. i4-G—10) ferenco za končno odločitev. Pa ta se neprestano seli kakor i-irkus iz kraja v kraj. Nikjer se ne drži dolgo. Z njo pa roma po svetu naše upanje in odločitev jadranskega vprašanja, to njeno najnesreč- 10. septembra za -lohu Brovicha. nejše dete. Mirovna konferenca ga nosi okrog, kakor v plenice povi- ker je bila sama laž. PREKLIC. Diamondville, Wyo. Jaz spodaj podpisana prekličetu vse. kar je bilo pisano v pismu to dete — bolno detč. Povsod mu išče zdravnika, podnebje za podnebjem preiskuša, dete raste, plenice pa so vedno bolj majhne, dete pa vedno bolj bolno. Skoro vsi, več ali manj znani "zdravniki" sveta so preiskavali njegovo bolezen, mu predpisavali vse mogoče leke, toda do sedaj še vedno zaman. Amerika se mu jc izneverila, Wilson se za svojo obljub« in določila ne zmeni več. Svojih štirinajst receptov je porazdelil med Anglijo in Francijo. Severno ostro podnebje Londona pa mu tudi ni koristilo, ni mu koristil Pariz, ne njegova okolica in radi tega so ga končno prepeljali v Italijo, na topli jug. Toda tudi na prekrasni! Rivieri, v San Renu mu klima ni ugajala, njegova bolezen je ostala istem stanju, kaor je bila spočetka. Ubogo dete! Končno so se po dolgem pričkanju odločili, da je najboljše, če ga prenesejo v samo+o, kjer ga bosta poiskusil.i ozdraviti "oče" in "mati" — divja mačka Italija in pa pohlevna ter zaspana ovca Jugoslavija. Naš "pravieoljubni" predsednik se ne zmeni več za določila v San-Germainski pogodbi, katere določila je sam pomagal vstvarja-ti; naj Lahi morijo, požigajo in onečaščajo Slovane v okupiranih kraj. Mož se v svoji avtokraciji "danes ne brisa za drugo kot da Amerika sprejme in ratificira zloglasno Ligo, ki je sedaj postala volilno sredstvo. eDmokratična stranka je za to, da se Ligo tako *akoršna je. sprejme in ratificira. Republikanska stranka je pa proti sprejemu in ratifikaciji Lige brez rezervacije. Predsedniške volitve bodo v torek 2. novembra, takrat se bo odločilo to važno vprašanje. Večina ameriškega ljudstva je radi tega ter raznih drugih avtokratičnih mahinacij proti demokratični in za republikansko stranko. Za katero stranko pa se bomo odločili mi Jugoslovani? Helena Gornik. Opomba: Omenjena oseba je priznala dejstvo v pričo treh, da je mogla preklicat. Original je ostal pri pisatelju tega. za katerega jamčim, da je enak temu. S spoštovanjem John Brovicli, Box 117, Diamondville, Wvo. (2-4—10) Rad hi izvedel, kje se nahaja moj prijatelj FRANK KONČAN. Doma je iz vasi Grič pri Vrhu, pošta št. Rupert. Dolenjsko. Preti 10. leti se je oglasil tukaj v Thomasu. W. Va.. pirtem sem slišal, da se nahaja nekje v državi Montana. Ker mi je pa njegov naslov neznan, prosim cenjene rojake sirom Amerike, ako kdo ve. kje se nahaja, naj mi naznani njegov naslov. Ako pa sam čita ta oglas, naj se pa sam oglasi na spodnji naslov, ker mu imam poročati zelo važne zadeve iz starega kraja. — Anton Prše, Box f>2, Thomas, W. Va. (2-4—10) Ali bo oddaja premoženja Avstriji kaj pomagala? V Nemški Avstriji strašita dva lint verna: oddaja premoženja in pa novi dohodninski davek. Kno kakor drugo nalaga vsakemu ne-xa«iiš*ne žrtve, in če pogledamo na neprimerno vu-oke zneske, katere bodo morali oddati {matestni-ki nenasitni državi, moramo ^i-»lati tudi mi, ne samo avstrijski Nemci, da je tam k m očki stan udarj«u in uničen aa celih ato let. Pa ni£ na boljiem ni niti delavec V tej bankerotni državi. Novi dohodninski davek ga bo spravil na beraiko palico. Avstrijski finančni izvedenci sami priznavajo, da bo moral v Avstriji tod! delavce (»klati polovico svojetfa pri-klaika državi. Oddajo premoženja so zavlačevali tako dolgo, da bogatini ha tidje opravili svoje premoženje na varno ali pa v ino-zem«tvo, miljo« uradniškega prebivalstva v Avstriji nima kaj oddati. kmetijstvo in trgovina do-neseta premalo, zato bo moral le delavec žrtvovati velik del pri sluiene mezde. Rasen tega pa so sklenili v Avstriji pravkar celo dolgo vrsto novih davkov, ki bodo tepli v prvi vrsti zopet le kme ta in dt-lavea, # Pa ko bi bilo to vaaj prehodno zlo! Ampak Nemci sami prizna vajo, da grozutanska oddaja premoženja, pn i del katere prinese do leta 1921, tri ali največ Štiri milja rde, ne pokrije niti petega del« teh dolgov, katere napravi Avstrija v enem salem letu. Ena luknja se samaši z drugo luknjo in konec je žalostnejai kakor začetek. Mi vidimo, pravijo avstrijski Izvedenci, da državi z vsemi temi žrtvami ne bo bogve kako poma-gano. vidimo pa tudi, da strmoglavijo t^ davki mnoga podjetja in mnoge posameznike v skrajno rev ščino, vse prebivalstvo pa spravijo v obupan je. Senator Harding je zagotovil delavcem, da ni nikdar rekel, da je en dolar na dan dosti zanje. Nadalje je zagotovil farmerjenr, da ia nikdar rekel, da je en dolar dosti za b ušel j pšenice. Sedaj čakajo it Ke brivci na zagotovilo, da ni nikdar rektl, da j« en dolar dosti ter nam precej izgine izpred oči. In res je bila taka; kajti zrak je na kvišku od plasti do plasti tan-ši. torej tudi lažji, in plin, s ko-jim je bil balon n^»olnjen, ni bil več lažji od zraka, v katerem je plaval. Tudi mi že začutimo v tem kraju nekako tesnobo ter sopemo hitrejše, ker naša pljuča dovolj zraka več ne dobivajo. Čez nekoliko ča&a pa dospemo do kraja, kjer nam zraka popol-|Vroema-noma zmanjka. Tukaj — kakih' 15 milj (evropnkih) nad zemljo — je torej meja za vsako živo bitje, kajti brez sraka ni nobenega te4esnega življenja. Naš duh pa prekorači tudi to mejo in zdaj mu odpre neizmeren prostor, v katerem se nahaja ogromno število novih svetov, plavajočih v silno tanki, nenridljirvi snovi ("eter" imenovani), ki se nahaja povsod v tem neskončnem prostoru in tudi v našem zraku, ki pa mesto njega ne zadostuje za telesno življenje. Po nji se.razprostira na vse strani sotlična svetloba, po nji prihaja tudi do semlje Ker nam je mesec najbližji svet, hočemo ga tudi najprej obiskati, da si nekoliko natančneje pregledamo naše zemlje vztrajnega spremljevalca. Dvigajoč se proti njemu, ozremo ae še enkrat na zemljo. Prikaže se nam že kot velika krogla, zavita kroginkrog v megleno tvarino, ki vedno bolj temni proti Zemljinemu površju, ob robu pa jasni. Čim bolj se približujemo mesecu, tem bolj raste njegova velikost, tem bo|j zmanjšuje zemlja za nami. Že smo prišli do kraja, k katerega vidimo oba sveta v podobi velikih balonov. Pa kako se začudimo, ko 37,000 milj (evropskih) oddaljmi sec imel nekdaj vodo, katere se je pa sčasoma iznebil. Tudi zapazi-i mo, da toplota na tem svetu vedno bolj raste. Mesečni dan je še nekoliko daljši kakor zemeljskih 14 dni. V tem času pa solnčui žarki neprenehoma hudo pripekajo na golo skalovje, ki se ne more ohladiti po nobeni sapici, nobeni padavini. Šele ko preteče dolgi dan, preneha polagoma strašna skem kolobarju. Vsako telesce se vrti okrog lastne osi, vrh tega pa še manjša zopet okrog večjih, tako da vse skupaj in eno skozi drugo vrši in mrgoli. Ta telesca so 4tnletcori", (povetronji), izmed katerih tudi semtertja kak odpadnik prifrči na zemljo, ako se ji je preveč približal v svojem blodenju, tako da ga je zmagala njena privlačnost. Predno pa dospemo do solnca, srečamo ae tako velike potnike, kakor je naša zemlja. Premikajo se kakor ona po stalnih potih o-krog solnca; torej jih z našo zemljo vred imenujemo " premični- tem svetu naseliti, našli bi sicer zrak kakor na Veneri in naši zemlji, doživeli bi 4krat toliko let kakor v svojem domovju, a vendar bi ne bili nikakor zadovoljni, ker je na njem že gotovo Tkrat tako vroče kakor na zemlji. Tudi bi nas nadlegovala presibia svetloba. za katero ni ustvarjeno na šc oko. Prepustimo ga torej njegovi usodi ter hitimo naprej proti solncu. Že z Merkurja smo videli soln ce kot popolno kroglo, gotovo 7 krat toliko, kakor se vidi z zemlje. Pa kolikor bolj se mu bližamo, tem veličastnejše se nam razkriv kakih Vse to nahajamo na polovici proti zendji obrnjeni. Miče nas še pa druga polovica, ki se ne more nikdar z zemljo videti; ali precej se prepričamo, da je bila naša radovednost celo neopravičena; kajti zemlji odvrnjena polovica je r obče prvi podobna, saj pa tudi ni nobenega vzroka, da bi bila drugačna. Pa pustimo teh krajev tužnost, s kojo bi se nikdar ne mogli sprijazniti, in podajmo se na druge, morda srečnejše svetove. Najprej ob iščimo največji, iz zemlje vidljivi svet, ki je našemu domovju jako imeniten in vpliven dobrotnik. Raditega ga tudi navadno edinega imenujemo "solnce'*, dasi zashxzi to ime tudi mnogo dragih svetov, nepremienice imenovanih, ker imajo lastno svetlobo. Dvigaje *e proti solncu vidimo za seboj velik in majhen balon, ki se oba z dovoJjno hitrostjo v velikem loku tako naprej premičeta, da se manjši na čuden način in še hitrejše vrti okrog večjega. Oba sta nam že dovolj znana; vonji je naša zemlja, manjši pa nje mesec. Med potjo nas dohite gošče večjih m manjših telesc, pravi roji, ki so kmalu redkejši, kmalu gostejši, a vsi lete v velikih lokih s solno hitrostjo proti soin- JOSIP KORBAR. ki je stanoval na Bon Air, Conemaugh, Pa., naj se mi nemudoma zglasi. Dobil sem iz stare domovine sodnijske listine, katere ima on podpisati, predno so veljavne glede posestva, kojega sem jaz od njega kupil. Torej kupna pogodba ni veljavna prej, da jo on podpiše. Prosim ga torej, da se mi takoj javi, da mu pošljem te listine v podpis. — Frank Breznikar, 24 Main St., Conemaugh, Pa. (2-5—10) od zemlje zapazimo, da smo celo cu. Vai so med seboj v neki zvezi brez vse teže. že poprej smo ae ter se trte okrog solnca v velikan ee'' ali "planete". Prva taka pre- lje po svoji velikosti ter bleščeči mičnica, kojo srečamo, je Venera,'svetlobi. Radi verjamemo zdaj naša večerna ali jutranja zvezda.|astronomom (zvezdarjem), da S prijaznim obličjem stopi pred ima 1 in četrt miljonov krat to nas ter nas obsije s prekrasno liko prostornine kakor naša zem- svetlobo. Podoben je ta svet naši Ija, da je pa samo 320,000krat zemlji, kajti zavit je v gost zrak, težje od nje. Njegove tvarine go-in na njem lahko celo natančno stota znaša torej samo biizo eno razločujemo morja in kopno, gore četrt ink o od zemljine. Zdaj tudi in doline. Tudi po velikosti jo lahko natančneje vidimo, da je skoro doseže, kajti njegov polu- »olnee žareča tekočina, ovita z zamer je samo za 22 iu pot milj rečim soparjeni. Oddaljeni smo še manjši od polumera naše zemlje, sicer dovolj, pa vendar že čutimo Vendar je na njem razlika med nepretrpljivo vročino, po kateri poletjem in zimo nekoliko ostrej- smemo soditi, da je na solncu go-ša nego v našem domovju; kajti tovo 27,000 stopinj gorkote. Na njegova os, okrog katere se vrti, sol učnem površju zapazimo, kako je proti solneu bolj poševna ka- se delajo peneči holmei, iz kate-kor pri nasi zemlji. Ta svet je rih se s silno hitrostjo (5 do 8 solncu za 5 miljonov milj bližje milj v sekundi) dvigajo mnogo kakor zemlja; torej ima gotovo še tisoč milj visoki plinasti stebri, ki enkrat toliko svetlobe in gorkote. so med seboj različni ter semintja Od Venere kakih 7 miljonov čudno razviti. Imenujemo jih milj naprej proti solncu srečamo solnčne "pertuberance". Če bi se še eno premičnico, ki jo imenuje- vrgla naša zemlja v nje, igrali bi mo "Merkur". Ta svet ni dosti se z njo kakor* morski valovi z večji od Zemljinega meseca Nje- leseno kroglico. Sicer pa zapazi-gova srednja oddaljenost od soln- mo, kako je cela solnčna atmo-ca je samo 8 miljonov milj; za- sfera silno razburjena od strašnili torej tudi solnce nanj najbolj viharjev, s kojimi v primeri so vpliva, tako da se najhitrejše pre-.vse zemeljske nevihte samo rahli miče. V vsaki sekundi prehiti 6 in dihi ja ji. Velikanski temni oblaki, 7 desetink geografskih milj, to- ki se tudi vidijo z zemlje — naj-rej za 2 in 6 desetink milj več kot brže pepelni prah —, se podijo od naša zemlja Ker pa se njegova vzhoda proti zahodu po celem pot okrog solnca ni tolika kakor solncu ter nam dajejo povod, da zemljina. preteče jo že celo v bli- mislimo, da se bo morda sčasoma zn 88 dnevih. Po takem minejo ohladilo tudi naše solnce, česar pa na njem se več kakor 4 leta, med- ae zdaj v njegovi bližini nikakor tem ko na naši zemlji samo eno ne čutimo, leto preteče. Če bi ae hoteli na (Konec prihodnjič.) Rad bi izvedel za mojega brata JOHNA LONCU A R. Predno se podam v stari kraj. bi ga še rad videl, zato ga prosim, če bo čital ta oglas, naj precej sem pride; če on ne bere Olas Naroda, pa prosim druge rojake, da ga opozore. Ne iščem ga zato. da bi mi kaj dolgoval, samo zato, da bi sem prišel prej ko je mogoče, da bi se ž njim osebno pomenil. Frank Lonchar, Box 728, Rich-wood. W. Va. (2-3—10) Vabim Vas, i ! | da greste z menoj ogledat si kraj. 1 fmrntarske pridelke in naša zem- I li*fa v Plnetown, North Carolina. Jaz potujem tz Chicago ▼ soboto vrier, 9. oktobra in ostanem nekaj Časa na zcmljiitii. da rojakom osebno razkažem okolico, farmarske pridelke in na&a zem-Ultfa. Kočar veseli, naj ml takoj pUe za nadaljna pojasnila o teti zcmljtttili, kjer raste najboljše vrste tobak, bombaž, koruza, vob- če vsi farmanki pridelki, kakor tudi vinska trta, fige. rasno sadje in vrtna zelenjava. A H. SKUBIC A COMPANY Roam 79, Metropolitan Kock, Chicago, IU. Smo Grozdje 22 cantor font. Boka* 00 ftmferr 91100 BAIXAHIXPOR7ZVO 00 Jts — Ali »o bila vrata odprta ? — je vprašal Brown ter zrl na neki kot preproge. — Da, — je odvrnil Kalon mirno. — Torej so bila od onega časa naprej odprta, — je pripomnil duhovnik ter gledal na rob preproge. — Tam na drugi strani leži kos papirja. — je pripomnila Jo-liana Stai-ey 7. nekako rudnim glasom. Šla je prati pihalni mizi svoje sestre ter prijela v loko list modrikastega papirja. Na njenem o-brazn je ležal kisel smehljaj, ki je bil videti za lak slufaj zelo malo primeren in Flameban se j*- vsled tega z nagubanim čelom ozrl nanjo. ^Dalje prihodnjič.) Kje je moja seetra - KATARINA XOVIX1CH? Doma je iz Banja-loke na Dolenjskem. l*red tremi leti se je nahajala v Gary, Ind. Za njen naslov bi rada zvedela sestra Sophie Ostermaii. 2H2 Knickerbocker Ave., Brooklyn. New York. % (4--V—1U) domača zdravila Iz indijskih pripovedk. 31 (Nadaljevanje.) je rekel ter si drznil tako nagovoriti Halona, —! POZOR, GOZDARJI! Rad bi dobil enega driver-ja (voznika) za voziti drva. Delata se dva tripa na dan. Tudi bi rad 'Z ali 4 za delati drva. Plača VO od klaftre. tjbrniti se je na: Jo- PRE VARJENI BRAHMANEC. Krzo se vrne Agiii. pa brez u-r *e*ph Jesrelnik. R. D. N«». 1. lioli- speha. Vse je bil preiskal. samo ;var. New York. <2- Profet, — ^ ■ - • "»b— — — -------> j „ speiia. hotel bi, «ia bi mi n^kaj sporoči o svoji ven. j V mestu Makandifca na obrežjuJv vodo ni mogel Nato lllu tU Br_ Po„wn Itom » ato, — odvrnil Knln-i ter priklonil svojo reke Džahnavi je živel menih, ki liaspati ,.arobno luo,- da ^ je mo_ Rati bi izvedel za mojega pnja-kronano glavo. - vendar pa ne veni. če prav razumem. Je delal silno pokoro in samo ob ^ tJKjj v V0<|0 jK»grezniti. Vidite, ovar je tak. — je pričel ko, ki je sedaj mrtva, sem ljubil. Bila je moja nevesta, seveda ne v smislu, kar imenujete vi, puhle glave "pravo-močnof', temveč na temelju čistejšega 111 strožjega zakona kot ga rtrovo mili. premagan po pohotnosti: dra takoj a Vendar w ^ , Ah, krasna deva!" ,ja ker ima na vesti y To razjezi trgovca; tiho gre za smrt njim iu ga vpraša: j v "to svrh(> ^ je opraYila velika • Ncsramnež, zakaj s. to pove- ^^ pri kat<,ri se je zakialo - mnogo konj. (Taka daritev ima Menih pa odgovori: I največjo moč.) Zdaj se je čutil! Nesrečnež, kaj me vpraša! |ndra ^ ^ krivde> | Tebi je usojeno, da pogineš po oholj Nahl|ia pa je bil ^^ zarodu svoje hčenee. Zakleni jo ^ pred voz in ^ ^jej v skrinjo in.vrzi .jo v (Jango (,re-|k ^ Pollotnežu pa ^ se sveti france ko), pa p»stavi na skrinjico^; p^p^j pamikali; nestrp-' S?"?.™* Ijivi kralj sune svetega Agastja telja t i FORGE TVVL. Pred dvemi leti se je nahajal v In dianapolisu. Ind.. sedaj pa mi je neznano, kje se nahaja. Prosim cenjene rojake in rojakinje, ako slučajno kdo ve o njem. da mi naznani njegov naslov, ali ga pa opozori na ta oglas, za kar se že vnaprej zahvaljujem. Peter Purger. Box 157. Mingo Junction, Ohio. (2-4—10) Pe*n*ai^» in ae RRETANJE PARNIKOY KEDAJ pnaautNO odplujbjo NEW VORKA. tt lllč.1 kri. m najnižji pričajte. DOCTOR JIN rUZY MOT SM Grant Street Pittsburgh, Pa. Uradne ure: ob delavnih. od 9. dopoldne Ob nedeljah In vraanlklh: od ». dovol-do (. crater, dne do 1. popoldne. Dr, Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK €38 Pen Ave. PktsWf k. Pa. Hydrocele aH TOdE ▼ M. urah ta etcer tre« ej Bobni stkarte. ki letna t krita »n irbta ta toMJO. Rermatlaen. trtuK tekHne. srbeClce. SkrtOe *ne boleant. fet n_sta:*jo nM ate tnrl. otdradm v kntkea Paau nt potrebno letati. lTr»dn« ure: vaak dan od t. ara iN t raj do svetar: r petkih od «. p* trmi do K. Dopoldne: ob ajutraj 4o t. noooldna. • okt. — Havre • okt. — Tre« 9 okt. — Cherbourg 12 okt. — Cherbourg Trgovec stori to kar mil ie U- - " "V " . TOURAIN« l 12 okt. — Mavra 1 rgo\ec stori to, war mu je u 7 nftgo m se zarws, natj njIin: 1 LA lorraine 15 okt. — Mavra kazal bralimanee. Ta pa zapove ». - k - , 5 f , new york j 1« okt. — Cherbourg .11 uaia. Km imps 1U>- ADRIATIC 20 okt. — Cherbourg LAFAYETTE 23 okt. — Mavra ST. PAUU 1 23 okt. — Cherbourg 2d. okt. — Genua 28 okt. — Havre 28 okt. — Cherbourg 30 okt. — Mavra 30 okt. — Genoa 30. okt. — Trat 30 okt. — Cherbourg 2 nov. — Cherbourg t novembra — Trot • nov. — Genoa t. nnv. — Genua 11 nov. — Cherbourg 4 dec. — Genoa svojim učencem: Ičasi!" "Idite do Gauge, in ko za.pa- Agastja -pa odvrne: , canop.c z.tc tam skrinjico z lučjo plava-| «Mera tyoylh grehov je polna; ROChambeau joco. ulovite jo in mi jo prinesite, kakor ka^a se zvrni z voza!- ^^avo7e pa nikarte je odpreti!" | pri tej w Nahafia izpreJ re^ dUTAL.A V istem času se je kopal v reki meni y ka/.n sveti ^ pa se ^ Philadelphia iangi knežji sin, ki je poprej za- dfljo k Indru ki je zopet prevzel pazil skrinjico. Ulovi jo, vzame vladarstvo deklico in zapre v skrinjico hudo mrkovco. Zdaj jo ulove bralima-uovi učenci ter jo prineso k svojemu učitelju. Ta jim pa reče: "Danes hočem sani moliti, idite spavat." \ UČINEK GODBE NA RAZLIČNE ŽIVALI. AQUlTANtA PRES. WILSON PESARO CRETIC IMPERATOR REGINA Zastopniki "Glas Naroda' kateri 00 pooblaščeni pobirati naro6> aino sa dnevnik "Glaa Naroda". Vsak zastopnik Izda potrdilo sa noto, ketero Je prejel ln Jih rojakom prlpo roCamo. Naročnina ca "Glas Naroda" Je: Za celo leto $6.00; za pol leta $3 00 ; ca fitlrl mesece 92 00; trn Četrt leta $1.00. I , , . Neki violinist je pred kratkim . 1 . ... t . Ko učenci odidejo, odpre skri- isku5jil llC.inkovanje njegove sploh morete umeti. .Jez in ona, midva sva hodila po drugem svetu, njieo poln slasti po lepi deklici.I na 2jvaii v londonskemu Glad« con sa rožno natke m vsa sruge pojasnila. Utrnlto ee na tvrdko FRANK a A K a ■ R tt Cortlsndt It. New York kot vi. lzprehajala sva se ]io palačah iz kristala, dočim se vi mučno [»omikate naprej po temnih luknjah. Dobro vem, da si policijski bi-ri'"i, teolog i«" ni in »lruiri. vedno domišljajo, da se tam, kjer je ljubezen. ktnalu pojavi tudi sovraštvo. To jc prva točka vaše obtožbe Drojara je sicer močnejša, a tudi te vam nj>čem odrekati. Ni le res. da me je Pavlina ljubila, temveč je tudi res, da jc ravno danes zjutraj, predno je umrla, sestavila pri 011T mizi testament, v katerem je meni in moji cerkvi zapustila pol miljona. Le semkaj! Kje so ve 1 itfc* Ali mislite, da se brigam kaj za 0110 bedasto, kar hočete storiti menoj? Zaporna kazen poipeni le, da čakam nanjo na manjši postaji. Vislice so zame le voz, kojega konji so se splašili, da hitreje do-spem k njej. Ctovoril je s presenetljivo močjo povornika in Flambeau ter •Tohaua Sta«-ey sta se z občudovanjem ozirala Aanj, dočim ni kazal obraz očeta Brow na nič drugega kot skrajno zatln'jro. Prorok solnea s«- je lahno naslonil na kamin ter nadaljeval: S par besedami sem vam obrazložil celo obtožnico proti meni, - - edino možno obtožnico proti meni! S še manj številnimi besedami pa jo hočem razblini* 1 v nič, da ne bo ostala od nje niti najmanjša sled. Kar nc tiče vprašanja. «"e s«'in l il jaz. ki sem izvršil zločin, obstaja cel« resnica v enem stavku: — -laz nisem mogel izvršiti tega /ločina. Pavlina Stacev je padla iz svojega nadstropja po kaminu navzdol pet minut p t dvanajstih. Na stotine ljudi bo lahko pričalo in izpovedalo, da sem stal ob onem času zunaj na balkonu svojega lastnega stanovanja, malo pred poldne ter petnajst minut po poldnevu. kar je običajni čas moje javne molitvee. Moj služabnik, ki je pošten drčko, lahko priseže, da je sedel celo jutro v predsobi in da ni bilo nikogar pri ročni, l^ihko priseže, da scin priše; polnih deset minut pred dvanajsto, petnajst minut pred najmanjšim znakom nesreče in da skozi ves ta čas niseri zapustil svoj »pa urada in svojepa balkona. Se nikdar *ii imel noben človek tako popolnepa alibi. Pol AVcstminstra bi lahk'» povabil kot priče. Mislim, da je boljše, če utaknete verige zopet v žep. Obtožnica je brez predmeta. — Konečno* da re okuži niti najmanjši dih suma tega zraka, vam lioče«n povedati v>e, kar želite vedeti. Mislim, da vem, na kak način je izgubita moi* nesrečna prijateljica življenje. C'e nočete, lahko raditrpa karate mene in mojo vero. a raditeca me ne smete vreči v ječo. Vsakemu, ki se peča s preučevanjem višjih resnic, je dobro znano, da so dobili gotovi adepti in razsvetljeni v zgodovini dar, da prosto vid r že v zraku. To je le en tlel onih obširnih zavojevanj materije, v čemur obstaja glavni element onih obširnih zavojevanj materije, v čemur obstaja jrlavni element naše skrivne znanosti. — l boga Pavlina je bila strastnega in častihlepe«»a temperameta. Mislim \ resnici, da je domnevala, da je plohi je prodrla v nase skrivnosti ko* je dejanski, kajti poposto. ko sva se vozila po vzpenjači navzdol, mi je rekla, da bi gotovo lahko spavaia navzdol kot pero. če bi imela (lasti trdno voljo. Povsem resno domnevam vsled tega. da je v zamaknjenosti poskusila ta čudež. Njena volja in vera sta jo morala zapustiti v odločilnem trenutku in nižja postava materije je izvršila svojo strašno onveto. To je cela povest, gospoda moja in po vaših mislih tinti zelo prda povest, a potovo ne zločin v zvezi z menoj. V policijskem jeziku bi imenovali to pač samomor. »Taz pa bi to imenoval junaški neuspeh v interesu znanstvenepa napredka ter počasno dviganje proti nebn. Bilo je prvikrat, da je F!ambea«i videl, kako je oče Brown podit pel. Sedel je c bolestno nagubanimi obrvmi ter izpledal skoro o-srsmočen. Bilo je nemepoče odtegniti Me občutku, da sedi tam zavra-ten obrekovalec ljudi po poklicu, premagan od močnejšega in ponos-nejšeps duha nsravne prostosti in zdravja. Konečno pa je dvignil glavo ter rekel r — No, če je stvar taka. potem nam ni treba nič drugega kot vzeti papir s testamentom, o katerem ste govorili ter oditi. Rad bi vedel, kje J* ti božiča pustila 4a testament. — Tam, na njeni mizi pri vratih, mislim. — je odvrnil Kalon 2 ono masivno nedolžnostjo v svojih kretnjah, ki mu je tako pristo-jala. — Ona mi je ie prav posebno rekla, da bo testament izgpto-viia danes in vulei sem je ravno pisati, ko sem se peljal z vzpenjačo V svoj LLOYD SAOAUDO 3 State Street New Yerk Prihodnja odplutje ta New Torka par-nit na 2 vijaka RE O * I T A L I A »O. okts.lra Izdajalo ae direktni voant UetM do glavnih meat v JngoalavUL Brezplačno vino potnikom I. rsa \ tem trenutku pa skoči mrkov-, zoologičnem arkll. ca ven in starca v lice silno opra- Ka..eT kag-arji raznih Trst in ska ter mu odgrizne nos m usesa. 5korpijoni so znali ^ najbolj ce„ Ko sc je ta reč drug, dan zve- nJti zyoke godfee Nekatepe teh zasmehovali so silno reveža. živali so pr^ele maliati z repi ter se približale violini, da boljše ču-aAHUSA. jjejo. Medved, ovce, divji prašiči, Ko se je z Vrtrom bojeval in je bizoni in zebre, — vsi ti so se še moč bogov že pešala, sešli so se'precej zanimali, a ne tako kot bogovi na gori Mandara in se po-'prvo imenovane živali. Volkovi, svetovali. India sam se je pritožil,' lisice in sloni pa so pričeli tuliti da ga zapuščajo moči. Potem od- in divjati, kajti godba jim na no-1CAMPA6IIE GENERALE TRANSATUNTIQUE pošljejo bogovi rše (pesnike sve- ben način ni ugajala. ' tih pesmi) k Vrtru, naj se naredi) Opice so bile razdeljene v svo-mir. Ta je pripravljen pomiriti jih čustvih. Nekatere so živahno se. samo Indra se ga ne sme lotiti kimale z glavami ter prisluškova-ne s suhim in ne z mokrim, ne s dočim so pričele druge tuliti kamenjem in ne z lesom, ne s su-,*er se obrnile ogorčene vstran lico in ne z drugim orožjem, ne Frank Laorkb podnevu in ne ponoči. Ker je bilo Indru to po volji, se je sklenil mir. Veliko sočutje vlada v Angliji radi dejstva, da je bil general French Line V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE FRANCE .................... 6. oktobra LORRAINE ................. 15. oktobra LAFAYETTE ............... 23. oktobra. TOURAINE ..................23. oktobra ROCHAMBEAU ............ 28. oktobra 1 Ko ob mraku bogovi sede ob Dyer odpuščen iz svoje službe v morju in vidijo cele gore morskih Indiji, potem ko je dal postreliti pen. skrije Indra svoj blisk v pe- 1200 neoboroženih možkih, žensk ne in pa zažene v Vrtra, ki se pri ,"n otrok v Amritsarju, kjer so se tej priči mrtev zgrudi na tla. Xe- vdeležili neke parade za noodvis-bo se zjasni, in bogovi priteko nos1 Indije. V Londonu zbirajo Indra častit. Tega pa je začela V(.iike sklade, da se tega floveko-vest peči; zbeži na skrajni konec ,jubnega generala materijalno od zemlje in se skrije v vodo. škoduje za škodo, katero je trpel. ti t - • . , , , """»"J' .lauuu, n, Adaj pa ni vee deževalo, in od T • , , ~ ... ... . . . In,rte suš,- s„ usihale reke. potoki J°J. bl "p,*Je; bl in ribniki. V tej sili sklenejo bo- ,,ake?'* 2g0d,1° T kakl drn' i v- i- - - Igi deželi! U'»vi z mt vreti, Nahu.sa, pravic-! iir>ca vladarja zemeljskega, izvo-j liti si za svojepa kralja. j Komitej, ki je bil imenovan, da Ko je bil Xabu£a, ki se je v za- tožene izgube na človeških življe četku branil te časti, vendar iz- 11 i'h tekom svetovne vojne, je voljen, je začel zanemarjati kra- dognal tekom svojih preiskav, da ijevske dolžnosti, ra zvesel je val se j" izgubilo več kot 35.000.000 Iju-je v nebeškem vrtu Nandana s di v tem času življenje. Dejanski krasnimi devojkami. Ko pohotni sn rtni slučaji v bitkah niso znali ral j zagleda Sačo, Ind revo ženo, Ši.Ii več kot H.000.000, a vse drupe hoče ji silo storiti; ona pa zbeži smrtne slučaj« so povzročile vo^j- k Brhaspat.ju in ga prosi pomo.'I)H epidemije, blokade dežel in iz c. i Brhaspat, je bog, katerega bi tepa izvirajovom l»o pa na korist, če mi jo pri vedete." IN »da I i so se bogovi k Brli&spa-tiju. pa ga niso mogli pregovoriti,j da bi jim bil izročil Indranijo; svetoval pa jim je, naj pregovore Nahuša. da se pripelje k Sači na' vozu, katerega bodo rsi (pesniki)! vlekli, Indraniji pa svetuje, naj nsvidezno v to dovoli. j Medtem pa daruj« Brhaspati Agni ju, bogu ognja, ter ga prosi, naj teče če* goro ia plan, akoci srak in zemljo ia naj iiče Indra. Hitri parnlkl a ttlrlml In Svema vijakoma. Poeeonl aaetopnlk Juocatovanake vtaSo be pričakal potnika ob prihodu nail h paznikov v Mavru ter jih točno eSpremII. kamor ao namenjeni. Parnlkl Franc oaka lrw ae li anapm ttiaH tekom vojno na tlaočo čehoalovaiklh vojakov brez vae naprlllks. Za llfkarta In osno vpraSajto v DRU2BINI PISARNI, 19 Stati St, N.Y. C 'iiminiiiimiiiiimmiiiiiHiB Cosulich črta Direktno potovanje v (Gkvmi) Ia Trsi, ARGENTINA ____ 9. oktobra 2. razred. $200 — 3, razred, tia In IS. davka. PRCS. WILSON .. Potem llotkov* Izdani* sa voe Ja v JufloalavlJI In Srbiji. Raskoftne upodnoetl prvepa, pa In tretje pa razreda. Potniki tretjega razreda brezplačno vino. PHELPS BROTHERS & CO. 4 West Street Cunard Line Parnik uAqoitanian odjJuje 12« oktobra t Hamburg in Gdansk preko Anglije Dana sa tretji razred v Hamburg................$125.00 a tretji razred t Gdansk...................... $136.00 in $6.00 Tojnafa davka. Vprašajte pri najMiijtm CUXJJLD San Francises, CaLi Jacob LotUh. Denver, C*U.: Frank £jtrabee. Poebla, CeJs.: Peter Cull«, John Germ, Frank Janes h In A. Kocbevar. Salida, Cols.: Louis Gostello. Math. Kernel J. Indianapolis, Ind: ▲lots Rndmsn. Clinton, Ind.: I Lambert Bolskar. Aurora. DL J. Verbis, 638 Aurora Arena*. Chicago, DL: Joseph Bost«, Joeepb Bllsh la Joseph BevCit Joliet, I1L Frank Bsmblch, In Jobn ZaleteL Maseootah, DL: Frank Auffuatln. La Salle. HL Matija Ktsnp. North Chieazob DL: Anton K obal ln Math. Ogrln. South Chicago, DL: Frank feme. Springfield, DL: Matija Barboria Wankegsn, DL: Frank Petkoriefc. Franklin, Kansas: Frank Lesk orle. Frontenae, Kansas: Rok Firm. Rings, Kansas: Mike PendL KltzmiUer. Md.: Frank Vodoptreei Chishofan, Minn.: Frank Govle. Calumet, Mich.: M F. Kobe la Psrsl Bcbalta. EveMb, Uio^ Louis Goria. Gilbert, Minn.: L. VeaeL Bibbing, Minn.: Ivan Povia. Virginia. Minn.: Frank Hrovatlch. Kly. Minn.: • Frank GovZe in Joseph J. PesheL St. Lsnis, Ms.: Mike Grabrlma. East Helena, Mont.: Frank Hrella. Great Falls, Msntaaat ^ Math. Urlb. a RRUi iHiSUBB • Gregor Zobee. C i mil N. T.s Karl SteraUa. Little FaOs, N. T.i Frank Mule la M. Barberton, Frank Pcjs la Alb. fnljsans Csllinwood, Oblo: Math. Slapalk. Cleveland, Obis: Frank Sskser, Charles Fsrllapae, in Jakob Besnlk. Lsrain, Ohb: Ixiula Bslant, J. K Ostanek. Niles, Obis: Frank KogorAsk. Youugstown, Ohio: Anton KlkelJ. Ore(oo City, Oregsai M. Justin. AUsghany, k*a.: M. CLarlch. Ambrldge, Pa.: Frank JskJa Besscaaer, Pa.: Louis Hribar, Brsngbtsn. Pa: Anton Iptfwi Burdine. Pa.: John £>smlar. CsneauiDgb, Pa.: I vsa Pajk in Tld RovaaM. Clarldge, Pa.: Anton Jertaa- in glov. Donlo, Pa.: Anton Oshabsn. Export, Pa.: Lould SnnanOi. Forest City, W: Mat. Ksmln. FarrsIL Pa.: Jerry Okorn. Imperial. Pa.: Valentine PeternsL Greensborg, Fol: Frank Norsk. Irwin. Pa.: M&e Pavfck. Johnstown, Pa,: John Polonc in Mike Srbel. Luzerne, Pa.: Anton OsolnllL Manor, Pa.: Frank Desalar. Moon Run, Pa.: Frank MaCek ln Frank PodnOJ Bek. Pittsburgh, Pa.: U. jakoblrh. Z. Jakshe. Mat aJa. rich ln L Magister. Ralph too. Pa.: Martin Koroschsta. <' Reading, Pa.: J. Pecdlrs. / Steel tea. Pa.: Anton HrOL Turtle Creek, Pa.: Frank Schtfrer. West Newton, Pa: Joseph Jovea. " Wblie Valley, Pa.: ' ' ' Jurij ProrUL WUteck, Pa: J. Peternsll. Black Diamond, Wasb. G/ J. Porenta. W. Vs.: Frank Kodaa. W. Va.: A. Koreachaa. _ Mllwakoeo, Wis« : Adolf Mantel la Josip Tratam Wis.: John Stampfel ta H. Svetila .4 Frank Skok. Wys: T^nla Tanrtwr fm A. India 30 dnevna ponudba U tele 14-bnntne zlate ure. ilee ad $15. naprej. Ker imaš PUtte. kaj telite In jas videti si Pozlačene verižice M. POGORELO 7 W. Madison Street. Roocn605 COLUMBIA OD $36.60 — $860.00 — VELIKA ZALOGA — PLOŠČ V vmkh m:. GRAMOFONE VICTOR MVINSEK, 331 6mn St., C0NEMMJ6H, PA.