1
900 din " Leto XLI - št. 68
Kranj, torek 6. septembra 1988
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
Tavčarjeva ulica v Kranju telefon 21-237
Zadnja srečanja pred olimpiado
/O   ljubljanska banka
Temeljna banka Gorenjske Kranj
Vaterpolisti Zvezne republike Nemčije in Jugoslavije so bili v Kranju na sklepnin pripravah pred olimpiado v Seulu. Odigrali so tudi nekaj medsebojnih prijateljskih srečanj. Posnetek je s sobotne tekme, ki so jo naši dobili z 11 :10. — Foto: G. Šinik
Zgledi so poučnejši od naukov
Ali ste tudi vi med tistimi starši, ki iz dneva v dan pridigajo otroku, kako je cesta nevarna, med sprehodom po mestu pa skupaj z njim Prečkajo ulico izven prehoda za pešce? Če ste Jakšno usodno napako storili že večkrat, se ni-Jjar ne čudite, ko se bo otrok ravnal po vaših aeJanjih in ne po nasvetih!
Za prometno vzgojo namreč še posebej ve-'Ja, da vplivajo na oblikovanje mladostnikove-8a vedenja in obnašanja mnogo bolj kot nauki J? opozorila zlasti osebni zgledi. In če so starši "sti, ki uče otroka hoditi in govoriti, potlej so Prav oni kot prvi dolžni poskrbeti za ustreznost njegovih navad tudi pri gibanju na cesti, v Prometu!
Morda se sprašujete, zakaj prav sedaj taksno oštevanje. Verjemite, nikakor ni brez razloga! če se ozremo samo na prvi šolski dan, r*e moremo biti s prometno varnostjo povsem Zadovoljni. Na gorenjskih cestah res ni bilo ta dan med otroki kakšne večje praske v nezgodi, a obnašanje udeležencev v prometu je bilo daleč od varnega. Miličniki so v pičlih treh urah našteli v bližini vrtcev in šol kar 167 prekrškov, ki so jih zagrešili vozniki! Za 24 izmed njih so Zadostovala opozorila, 88 jih je moralo plačati
denarno kazen na kraju dejanja, 25 voznikov pa se bo za kršenje zakona zagovarjalo pred sodnikom za prekrške.
Kako pomembni so pravi zgledi starejših za otroke, dokazuje podatek, da so med kontrolo 1. septembra miličniki ugotovili tudi precej nepravilnosti pri obnašanju šolarjev na cestah. Za 146 mladih kršiteljev, med katerimi so bili tako pešci kot kolesarji, so tokrat izrekli le opozorila, vendar vnaprej ne bodo vselej tako popustljivi.
Kakšna bo varnost otrok v prometu prihodnje tedne in mesece, gotovo ni odvisno samo od prometne milice in vodstev šol. Učenci so namreč še najbolj zavarovani na poti v šolo in domov, zato naj starši nikar ne pozabljajo na nadzor otrok v prostem času. Brezbrižna otroška igra v bližini prometnic gotovo skriva mnoge nevarne pasti. Le-te ogrožajo mlada življenja toliko bolj, ker vozniki najmanj upoštevajo predpise prav v domačem okolišu. Morda jih bodo od malomarnega in neodgovornega početja vsaj delno odvrnile znatno večje kazni za prometne prekrške v bližnji prihodnosti.
S. Saje
tokovec za 50 tisočakov ! v obtoku
pograd, 5. septembra — Od
"^tka tega tedna je v obtoku *v bankovec za 50.000 dinarjev, ni an je na belem papirju, vtis-J*np pa ima vodno znamenje in Scitno nitko. Je zeleno-modre l ^e. Na sprednji strani ban-tV^a so poleg portreta dekleta /a naziv Narodne banke Jugo-fv'je, grb SFRJ, oznaka dinar-,e Vrednosti, serija in številka.
Zadnji strani pa so naziv dr-«Lei motiv panorame Dubrov-™*a> oznaka dinarske vredno-faksimile podpisa guverner-Vladkoviča in njegovega lastnika S. Stanojevića, kraj L?atum izdaje in nazivi sociali-fCnih republik.
Najboljši traktorist k v Kovorju
»> Brežice, 3. septembra — Jžt°nec te<ina je bilo na Čate-V j!Hem polju pri Brežicah 22. f ^Publiško tekmovanje trak-J^istov, 16. republiško tekmovanje mladih zadružni-■ h?v. 16. republiško tekmovali J* žensk in 6. republiško nl^rnovanje traktoristov in J^brazdnih plugih. Prav na ^Kftiovanju traktoristov na jpbrazdnih plugih se je izvr-r?|o izkazal član gorenjske vtir
pe Anton Aljančič, kmet,
t^fna iz Kovorja. Bil je najrajši med vsemi traktoristi.
V. S.
K.
Slovenski časnikarji na Kosovo
Tudi Gorenjski glas potuje
Kranj, 5. septembra — Informacijski preboj na Kosovo je naziv akcije Dnevnika, Nedeljskega in Radia študent iz Ljubljane, v katero se je vključil tudi Gorenjski glas. Danes popoldne bo skupina slovenskih časnikarjev in javnih delavcev ter gospodarstvenikov odšla na Kosovo in skušala dobiti čim bolj verodostojne informacije o položaju v tej pokrajini. Prepričani smo, da samo s spoznavanjem resničnega življenja ljudi v tej pokrajini in z objektivnim obveščanjem o Kosovu lahko največ pomagamo pri urejevanju kriznih razmer. Za nikakršen pohod takšne ali drugačne propagandne narave ne gre. Gre za živi stik z ljudmi, politiki, gospodarstveniki ne glede na narodnost, vero, prepričanje. Vsi živeči na Kosovem so prvenstveno odgovorni za položaj.
Na Kosovem bomo do konca tedna in že v petkovi številki Gorenjskega glasa bomo skušali opisati prva spoznanja, vtise, več pa v prihodnjih številkah. Za Gorenjski glas bodo s Kosova poročali novinarji Vine Bešter, Jože Košnjek in Cveto Zaplotnik ter fotoreporter Franc Perdan. j
Kasači navdušili - Skoraj 20.000 ljudi se je v nedeljo zbralo na konjeniški prireditvi na Brdu. V osrednji, spominski dirki maršala Tita je zmagala Milovanka / voznikom Vojislavom Maletičem iz Osijeka. Dosegla je odličen čas in se tako pridružila dosedanjim zmagovalcem spominskih dark na Brdu Fegrini (trikrat), Auru, Rebeki, Lahorju II in Fitu Avia. Več na športni strani. (J. K.) - Slika: F. Perdan
Kranj, 2. septembra — Potekel je rok, ki so ga pred dvema tednoma stavkajoči delavci Telematike postavili svojemu vodstvu, da odgovori na šestero zahtev. Med njimi sta bili najpomembnejši tisti o najnižjem osebnem dohodku 450 (in ne več 320) tisočakov in poračunu za julij. Ker je delitev plač v Tele-matiki spričo izgube omejena z zakonom o sanaciji, tudi odgovor na zahtevo, koliko se bodo smeli v prihodnje povečati osebni dohodki, ni bil odvisen le od Telema-tikinega vodstva. Zato jih do časa tudi ni bilo delavci pa nanje niso bili več pripravljeni čakati. Več sto se jih je v petek znova dvignilo k stavki in pogajanja z vodstvom so se začela znova. Več o petkovi stavki in nadaljnjih dogodkih na 3. strani. — Foto: F. Perdan
T. mira Radovi,
Uravnilovke ne bo
Kranj, 5. septembra — Danes so se v menzi Iskre Telematike zbrali delavci, ki so v petek na stavki ogorčeno terjali povišanje plač do vsaj 450.000 dinarjev. S tem se je za nekaj časa zaokrožila zgodba, ki jo je pred dve-
ma tednoma s štrajkom začelo 700 delavcev, ki životarijo z najnižjimi plačami. Gre sicer za kratkoročno rešitev, saj problematika te kranjske tovarne z veliko izgubo ostaja še naprej zelo vroča.
Tržič, 3. in 4. septembra - Minuli konec tedna je bil Tržič v znamenju čevljarskega praznika. Prireditve so se začele že v petek zvečer z odprtjem razstave Ex-tempore, nadaljevale pa v soboto s praznovanjem petinosemdesetletnice tovarne Peko. Veliko Tržičanov se je zbralo na osrednji slovesnosti ob visoki obletnici Peka, obiskovalci od blizu in daleč pa so prišli v nedeljo na jubilejno 20. šuštarsko nedeljo.
Vsa pohvala gre tudi organizatorjem, tržiškemu Turističnemu društvu, ki so prireditev dobro pripravili. Slika: G. šinik
ADRIA AIRWAYS
Adria Airways obvešča, daje s septembrom priče/a samostojno sprejemat/ in odpošiljati letalske blagovne pošiljke z letališča Brnik. Telefon:
064/27085 _
Delavcem so ponudili možnost, da jim maso OD za ta mesec povečajo za 18 odstotkov. Povišanje pa ne bo za vse enako, tudi v uravnikovko, ki jo je zahtevalo več sto stavkajočih, ne bodo šli. Bolje plačani delavci bodo učakali 13-odstotno povišanje, medtem ko bodo delavcem z najnižjimi OD, glede na višino plač, razdelili od 13 do 20 odstotkov. Odločitvi, ki so ji še pred dvema tednoma oporekali, tokrat niso nasprotovali, čeprav bo najnižja plača ob tem povišanju še daleč pod zahtevanimi 450 tisočaki.
Stavkovnega odbora, ki ga od petka vodi Bojan Stopar, niso razpustili, temveč v nekakšni nadzorni vlogi deluje naprej, medtem ko je tovarniški sindikat le grenko pogoltnil nezaupnico stavkajočega dela kolektiva. Delavcem je bilo danes tudi obljubljeno, da bodo kmalu razčistili tudi preostala vprašanja, ki so jih delavci pred 14 dnevi postavili vodstvu. £> £
Pohod po poti prenosa ranjencev
Kranj, 5. septembra — Odbor skupnosti borcev 31. divizije NOVJ organizira v sodelovanju z DPO občin Ajdovščina, Cerknica, Idrija in Postojna 5. pohod po poti prenosa ranjencev. Prireditev, ki bo letos Ž3 petič zapored, bo potekala med 9. in 11. septembrom 1988.
S.
^abimo vas v Salon ARK, ki smo ga odprli v Ljubljani, na Petkovškovem nabrežju 39, ^a bi vam predstavili iJ ^skluzivni pohištveni program ATRIUM.
ARK
SALON POHIŠTVA
Lesna industrija Idrija,
Pričakujemo vas vsak dan od 16. do 19. ure, razen ob sobotah in nedeljah. Ob sredah pa od 12. do 15. ure. Naša telefonska številka ie
(061) 312-814.
\
(oMŠSgMESGLAS 2. STRAN
NOVICE Df DOGODKI
Torek, 6. septembra
TOMAŽ GERDINA
ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR
Burmanska križpotja
Večina opazovalcev je enotna v prepričanju, da bo morala ka-terkoli vlada, ki bo vzniknila na U Ne Winovem pogorišču, prinesti zelo hitro gospodarske sadove, drugače bo lahko precej kmalu doživela usodo svoje predhodnice. Skratka, kdorkoli se bo lotil burmanskega okrevanja se bo moral takoj in intenzivno spopasti s skoraj bankrotirano državo, kar je posledica dveh desetletij in več zgrešene gospodarske politike in znova vzpostaviti rasno in etnično ravnotežje.
Ker so omenjene zadeve precej prepletene, se ne da delovati na vsakem področju posebej. U Ne Winje bodil Burmo 26 let, takoj po prevzemu oblasti pa je nacionaliziral trgovino in industrijo. Demonstranti, kijih vodijo študentje, pa zahtevajo prav gospodarsko liberalizacijo. Vendar se bolj pronicljivi zavedajo, da lahko omejevanje državne kontrole na najpomembnejših sektorjih znova vzbudi medetnične napetosti. Tu so mišljeni morebitni večji konflikti med večinskimi Burmanci na eni in kitajsko in indijsko manjšino na drugi strani. Precej jasno je, da bi imeli največ koristi od sproščanja privatne pobude prav omenjeni manjšini. Prav burmanski ksenofobični strah, da bi izgubili nadzor nad donosnimi gospodarskimi dejavnostmi, je pripeljal do nacionalizacij pred četrt stoletja, zaradi česar se je več sto tisoč Indijcev in Kitajcev izselilo.
Pravzaprav je že prejšnja vlada spoznala, da so nekatere spremembe gospodarske politike nujne. Odrekla se je neposrednemu nadzoru nad trgovino z rižem in drugimi osnovnimi živili. Prav tako naj bi načrtovala spodbujanje tujih vlaganj, vendar tujih naložb razen zanemarljivo malo japonskih in zahodnonemških ni bilo.
Še ena pomembna zadeva, kije dosedanja vlada ni znala rešiti, je črpanje nafte. Burma menda leži na velikanskih podzemlj-skih zalogah, vendar črnega zlata ne more črpati, ker za to nima ustrezne tehnologije, tujim investitorjem pa ne dovoli blizu. Lani je morala Burma prvič nafto celo uvoziti.
Za zdaj torej ni preveč jasno, kakšna bo nova burmanska vladajoča garnitura, ki se bo morala spopasti z radikalnimi gospodarskimi in političnimi reformami. Številni pa z gotovostjo trdijo, da se ne bo imenovala socialistična, saj bi jo to povezalo z U Ne Winovo politiko. Neki burmanski begunec je dejal, da nihče več ne bo uporabljal besede socialist in njenih izpeljank.
Primer Janša, Zavrl, Borštner in Tasić
Je sporni
dokument
protiustaven?
Predsedstvo SR Slovenije odgovarja Odboru za varstvo človekovih pravic v zvezi z zakonitostjo in ustavnostjo spornega vojaškega dokumenta. Sledi nov poziv Odbora in novo sporočilo slovenskega predsedstva.
O zahtevi Odbora, naj se preveri ali je vsebina vojaškega dokumenta, zaradi katerega je bil sprožen postopek pred vojaškim sodiščem v Ljubljani, zakonita in ustavna, je predsedstvo SR Slovenije razpravljalo na seji 25. avgusta. Pri oblikovanju svojega stališča je upoštevalo svojo ustavno vlogo in pristojnosti ter menilo, da ni odgovorno za zagotavljanje in tudi ne za ocenjevanje ustavnosti in zakonitosti omenjenega dokumenta, ki je akt vojaškega poveljevanja, gre za oceno, ki je v pristojnosti predsedstva SFRJ.
Sledil je takojšen odgovor Odbora za varstvo človekovih pravic (sporočilo za javnost št. 46), v katerem med drugim ugotavljajo, da je slovensko predsedstvo na postavljeno vprašanje dolžno vsebinsko odgovoriti že na podlagi 205. člena ustave SFRJ, po katerem so za ustavnost in zakonitost dolžni skrbeti vsi državni organi. Vsled temu je Odbor predlagal slovenski skupščini, da sama kot najvišji organ oblasti obravnava vprašanje ustavnosti in zakonitosti spornega vojaškega povelja. To naj bo storjeno na izredni seji, ki naj bi se zaradi izjemne pomembnosti tega vprašanja za spoštovanje suverenosti in ustavne ureditve sklicala takoj. Nadalje je Odbor predlagal svojim kolektivnim in individualnim članom naj v svojih organizacijah takoj zahtevajo sestanke delegacij za delegiranje delegatov v skupščine in na njih predlagajo uradno vložitev zahtev predsednikom posameznih zborov slovenske skupščine. Ob tem Odbor predlaga tudi takojšen sklic izredne seje predsedstva RK SZDL Slovenije.
Sporočilu Odbora je sledila reakcija predsedstva SR Slovenije. Le-to je na svoji seji, 2. septembra, obravnavalo stališča Odbora in odločno zavrnilo pristop in ocene, ki se nanašajo na delo predsedstva SR Slovenije. Slovensko predsedstvo meni, da je vse od začetka postopka zoper Borštnerja in ostale uresničevalo svojo politično odgovornost do celotnih razmer povezanih s kazenskim postopkom pred vojaškim sodiščem v Ljubljani. Predsedstvo meni, da Odbor v svojem zadnjem sporočilu napačno interpretira odgovor, s katerim je predsedstvo zavrnilo njegovo zahtevo, da takoj preveri ustavnost in zakonitost vojaškega dokumenta, zaradi katerega je bil sprožen kazenski postopek. Predsedstvo se ni proglasilo za nepristojno vsebinsko odgovoriti na to vprašanje, ampak je le ugotovilo, da ni neposredno odgovorno za zagotavljanje in ocenjevanje ustavnosti in zakonitosti omenjenega dokumenta. Med ostalim predsedstvo meni, da Odbor s svojimi najnovejšimi zahtevami sili predsedstvo SRS in skupščino SRS v konflikt.
Pripravil: V. Bešter
Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo
Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča
Izdaja časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana
Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek
Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan 2argi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Le a Mencinger (kultura), Helena Jelov-čan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino), Stojan Saje (družbene organizacije in društva, SLO in DS, ekologija), Danica Zavrl-Zlebir (socialna politika), Dušan Humer (šport), Vilma Stanovnik (Tržič, turizem), Vine Bešter (mladina, kultura), Franc Perdan in Gorazd Sinik (fotografija), Igor Pokora (oblikovanje), Nada Prevc in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje).
Naši počitniški sodelavci so Matjaž Gregorič, Miriam Možgan in Petra Ško-fic.
Akontacija naročnine za 2. polletje 24.000 din
Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči ra-ču n pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960.
Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
Petinosemdeset let tradicije, znanja in pridnosti
Peko je in bo sledil kvaliteti *
»Petinosemdeset let je minilo, odkar je pogumen in nadarjen slovenski trgovec Peter Kozina, naslonjen na tržiške mojstre, postavil ten*j'|ki Peku, naši delovni organizaciji, ki se je po vseh teh letih razvila v trdno, samoupravno organizacijo, znano doma in v svetu po kakov^vi), sodobni tehnologiji in poslovnosti. Petinosemdeset let je spoštovanja vredno obdobje, ki navdaja s ponosom sedanjo generacijo 5519 &e*\ bi\ cev Peka. Zato imamo tudi polno načrtov, idej, zamisli, kako zagotoviti še naprej navzgor usmerjeno pot,« je v uvodnem govoru na so" [ nem praznovanju Pekovega jubileja pozdravil svoje sodelavce predsednik KPO Franc Grašič.
Dan delavcev Peka, ki so ga v tržiški tovarni čevljev na pobudo svoje sindikalne organizacije začeli proslavljati pred tremi leti, pomeni praznik za ves Tržič. Malo je družin, ki ne bi bile prav nič povezane s Pekom, kjer ne bi bil nihče v družini ali bližnjem sorodstvu zaposlen v tej delovni organizaciji. Dan de.lov-cev Peka pa je prav gotovo tudi najprimernejši dan za uvod v največjo tržiško prireditev, šu-štarsko nedeljo. Tako se je letošnja osrednja svečanost ob praznovanju petinosemdesetletnice obstoja Peka začela s tovarniškim praznovanjem in končala z modno revijo, zabavo, s programom šuštarske nedelje.
Vsak jubilej, posebno če gre že proti stotemu, pa za tovarno in zaposlene pomeni tudi pogled nazaj, na prehojeno pot. Tržiški čevljarji se je ne sramujejo. »Ob današnji slovesnosti želim omeniti le nekaj najpomembnejših mejnikov od začetka tovarne pred petinosemdesetimi leti do Peka današnjih dni. Tradicija čevljarskih obrti v Tržiču in okolici, ter poznavanje trga sta bila pomembna razloga za uspel začetek in razvoj pred drugo svetovno vojno. Že takrat je bilo treba odstraniti marsikakšno oviro, rešitve pa so se iskale in našle v kakovosti.   Ustanovitelj, Peter
Z bogatim in prisrčnim programom na sobotni slovesnosti so sodelovali: Komorni zbor Peko, harmonikar Silvester Mihelčič, operna pevca Sonja Hočevar in Rajko Koritnik, igralka Polona Ve-trih in Bojan Veselinovič. Že dopoldne pa so delavci Peka tekmovali tudi na športnih igriščih.
Kozina, je umrl razmeroma mlad, že leta 1930. Tovarna je prišla v nove roke in prav tako uspešno utirala svojo pot vse do druge svetovne vojne, ko je okupator tovarno zaplenil in postavil svoje upravitelje. Napredni delavci pa so tesno sodelovali z NOB. Ob umiku okupatorja je bila tovarna izropana, vendar že po dveh mesecih sposobna za proizvodnjo. Tako je junija 1945 leta 250 zaposlenih dnevno izdelalo 700 parov čevljev. Prva povojna leta so povezana z obnovo, graditvijo, iskanjem novih poti za čim večjo ustvarjalnost. Leta 1950 je bil 5. oktobra izvoljen prvi delavski svet in zaposleni so prevzeli tovarno v upravljanje.
Slovesno na Kriški planini
Ob lepem vremenu se je na proslavi zbralo 2000 udeležencev. Slavnostni govornik je bil Janko Prezelj-Stane.
Razvoj Peka v 38 letih samoupravljanja je bil v vseh pogledih dinamičen: izredno hitra rast obsega proizvodnje, širitev proizvodnega programa, vse večja odprtost v jugoslovanski prostor z izgradnjo obratov in različno kooperacijo, od začetka izvoza do izvoza dveh tretjin proizvodnje, širitev prodajnih kapacitet na domači trg, posodabljanje tehnologije in izgradnja novih prostorov, skrb za kadre in družbeni standard zaposlenih — to so značilnosti tega obdobja... Tudi ob sedanjem pomanjkanju denarja za investicije v zgradbe in opremo pa ne skoparimo s sredstvi potrebnimi za izpopolnjevanje in usposabljanje zaposlenih ter štipendije bodočih strokovnjakov. Prepričani smo, da je in bo znanje vsak dan pomembnejše in da ga nikoli ni
Letošnje leto pa je JuKj tudi za tovarno B*l
čnost iz Ludbrega, ki flf^J* nuje 35 letnico svojega d^T
no* IP
Prav Peko in Buduč sta med seboj močno pov*
na tako s poslovnim ^ ^ medrepubliškim sodeloV^Sl njem.
Kriška planina — V nedeljo je bila pri spomeniku na Kriški planini na Krvavcu letošnja osrednja proslava v spomin poti in bojev II. grupe odredov in Ko-krškega odreda na območju Krvavca. Počastili so spomin vseh tistih mladih, ki so med drugo svetovno vojno žrtvovali svoja življenja na območju Krvavca. Na slovesnosti se je zbralo ob lepem vremenu 2000 udeležencev, med njimi preživeli borci II. grupe odredov, Kokrškega odreda, praporščaki, številni predstavniki družbeno političnega življenja kranjske občine in cerkljanskega območja ter številni krajani vasi pod Krvavcem. Hkrati pa je bilo to tudi 15. srečanje borcev, aktivistov in planincev krvavškega območja. Vse navzoče je pozdravil Marjan Jagodic, predsednik KO SZDL Grad, vsi prisotni pa so z minuto molka počastili spomin na padle borce na območju Krvavca. Delegacije so položile k spomeniku vence, sledil pa je bogat kulturni program, v katerem so sodelovali učenci OŠ Davorin Jenko iz Cer-kelj, recitator, moški pevski zbor iz Šenčurja in lovci iz Cer-kelj s častno salvo. Slavnostni govornik pri spomen iku na Kriški planini je bil Janko Prezelj-
Stane, predsednik skupnosti borcev Kokrškega odreda, ki je med drugim dejal: »Zbrali smo se na tej prelepi planini borci in borke, stari in mladi, brez vprašanja narodne pripadnosti, da počastimo spomin na vse tiste mlade borce, ki so med II. svetovno vojno žrtvovali življenja na tem območju Krvavca. Težke dneve so v tistem času preživljali vsi borci Gorenjske, posebno pa borci II. grupe odredov.
Od vseh težkih vojnih let, pa je bilo verjetno leto 1942 najtežje. II. grupa odredov je bila poslana ravno takrat 1942. leta preko Gorenjske na Štajersko z nalogo, da tam okrepi narodnoosvobodilno gibanje. Nemci so bili takrat obveščeni za akcijo II. grupe, pa so poskušali preprečiti prehod borcev na Štajersko. Kljub žrtvam, ki so bile tudi v enotah Kokrškega odreda, jim je uspelo oba bataljona II. grupe odredov pripeljati na Štajersko, kjer so kmalu postale s pomočjo prebivalstva močna enota na tem področju Štajerske. Naša dolžnost pa je, da vseh žrtev, ki so dali svoja mlada življenja, nikoli ne pozabimo.«
Na koncu so delegacije odnesle vence tudi k spomeniku na Jezerca.
Janez Kuhar
bi/
h
čno oddaljujeta od naših ^ njih načrtov. Pred nami f ^ tretjina leta in nekaj upanj*, jre je zamujeno moč nadoknj* ^ Tekoča dogajanja na podf. iVcj kakovosti proizvodnje, tre^ banja zalog, realizacija j2^^ začetek redne proizvodnje' grama linea P, ki je in ""V ostati vrh kakovosti v vsel> ^ gledih, priprava proizvodni' i računalniško   podprtim   st 1 mom, nadaljevanje reali2* projektov integralnega infc^ cijskega sistema in integral1'^ upravljanja kontrole kakov\ so razlogi za zmerni optirflij' Pričakujemo, da bo izvoz ukrepi tekoče ekonomske ke pravo mero, da bo uvoz zj trebe izvoza bistveno razbrfl njen z uvoznimi obremeni^1 in seveda, da bo.ves kolektij vihal rokave, tako kot razAl zahtevajo. Potem tudi sme'0! stavljeni načrti za letošnje T niso nedosegljivi. To pa sej pomeni tudi povečanje osCT dohodkov, kar naj bi bil še * motiv za delo vsakega in * skupaj. Če uspemo v tem, J M najlepše proslavili petinos^ desetletno razvojno pot PM je v svojem slavnostnem g°t m še posebej poudaril Franc y \ šič.
V. Stano^ ^ Slike: G. W
preveč. Tekoča gospodarska gibanja so zaskrbljujoča tudi v naši gospodarski sredini. Že kar nekaj časa je povprečnim izvoznikom naloženo pretežno breme kriznih razmer celotnega gospodarstva, ki ga tudi mi vse težje prenašamo. Razmeroma skromni osebni dohodek (za mesec julij 433.200 dinarjev) in nezadostna akumulacija za potrebe tekočega poslovanja, nas kar mo-
Zaključene MDA
Ob koncu avgusta so se zaprla vrata klasičnih brigadirskih seljih širom Slovenije, tako da trenutno v naši republiki pote** samo še mladinski kmetijski tabor v Zapotoku in mednarodni ^ alni tabor v Hrastovcu. i
Če preletimo podatke, ki veljajo za letošnje zvezne mladij delavne akcije, vidimo, da naj bi se akcij udeležilo 519 brig'" skupaj 23.805 brigadirji, kar je za 7000 manj kot lansko leto. y niči pa je na akcije prišlo 514 brigad s skupaj 20.370 brigadirji-46 brigad je svojo udeležbo odpovedalo, vendar so naknadno Sf* vili 43 brigad, ki so vsaj delno omilile izpad. V dogovorjenem S" lu je na akcije prišlo le 212 brigad. Statistične podatke za sW ske republiške MDA bomo posredovali po zaključnem semin vodstev MDA, ki bo pripravljen te dni.
Težave jeseniškega gospodarstva
V gospodarstvu je 675 delavcev manj kot lani
Jesenice, 5. septembra — V prvih šestih mesecih letošnjega leta se je jeseniško gospodarstvo srečevalo s številnimi težavami. Kovinska predelava ima premalo naročil, v turističnem gospodarstvu manj prenočitev. Delovne organizacije ne zaposlujejo novih delavcev.
Jeseniški izvršni svet predlaga za razpravo in sprejem delegatom zborov skupščine občine ugotovitve o gospodarjenju v prvih letošnjih šestih mesecih. Jeseniško gospodarstvo je v tem obdobju ustvarilo 449,6 milijard dinarjev celotnega prihodka ali 131 odstotkov več kot lani, z izgubo pa je poslovalo devet temeljnih organizacij. Primanjkljaj imata tudi občinska zdravstvena skupnost in skupnost za zaposlovanje.
V gospodarstvu občine je bil čisti osebni dohodek na delavca 459.920 dinarjev, medtem ko je na Gorenjskem znašal 469.123
dinarjev in v Sloveniji 479.971 dinarjev. Število zaposlenih se še naprej zmanjšuje, medtem ko se je zaposlovanje iz drugih republik v celoti ustavilo. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem je v jeseniški občini za 675 delavcev manj.
V občini ugotavljamo manjši obseg industrijske proizvodnje, vendar slika ni povsem realna, saj so predvsem v Železarni presegli načrtovano proizvodnjo. Pomanjkanje naročil je značilno predvsem za kovinsko predelavo, medtem ko v turističnih organizacijah ob polletju ugota-
vljamo manj nočitev, podaljšuje pa se doba bivanja.
V največji delovni organizaciji, Železarni, kjer so izredno povečali izvoz, niso zaslužili toliko, da bi lahko pokrili vse družbene obveznosti in tako z vsemi napori zagotavljajo potrebno finančno likvidnost. Prizadevajo si za postopno zmanjševanje kratkoročne zadolženosti, za omejevanje investicij ter zmanjšanje vseh stroškov ter za interesne skupnosti materialne proizvodnje, kot je komunala, ceste, požarna varnost in solidarnostna stanovanja plačala le približno 19 odstotkov obračunanih sredstev.
Železarna je precej — na račun upokojitev — zmanjšala število zaposlenih, za 360 delavcev. Odhod strokovnih delavcev iz
Železarne predstavlja resen,"i blem, omejevanje stanova™*^* izgradnje pa zmanjšuje "ir^. nost, da bi nekatere delavk jjf. dobili ali obdržali. 1^ Jeseniški   izvršni   sve* (^ podprl sanacijski progra^jJjId . večjega   delovnega   koie^ ^ ostalim kolektivom v ob^1 je predlagal, da sprejmejo t ^ rativne programe za obvl^ fy proizvodnje in poslovnih sov,   zagotavljanje   f io^ \ sredstev  in  predvidene . osebnih dohodkov. DelaV^Aj^ rajo biti čimbolje seznanJ^ ^ problematiko, odgovorni P < poslovodni   organi.   Stro^ t^. služba interesnih skupn0"Lj|iV bo pripravila oceno prifr°^*< do konca leta in s tem sez*1 izvršni svet.
j2 Jorek, 6. septembra 1988
/ NOVICE IN DOGODkT
3. stran missms&issmAB
vTele
matiki so vnovič stavkali
Kdaj bodo odprte trgovine v kranjski občini
Iskrina zadeva je na mrtvi točki
R
^jN> 2. septembra — Natanko dva tedna po stavki v Telematiki so se nezadovoljni delavci znova zgr-JW "J8 tovarniško dvorišče. Vendar štrajk to pot ni tekel po pravilih igre kot zadnjič, saj tovarniški sin-^vjjf'n* ""I več sposoben-krotiti razjarjenih delavcev, prepričanih, da jih je vodstvo ogoljufalo za njiho-llfL!»estero zahtev. V petek torej niso terjali le dialoga z Iskrinim vodstvom (vsako njihovo izjavo so z8&li), temveč tudi z občinskim in sindikalnim.
iljodstvo in sindikat %
f\Letliperatura je naglo rasla.
I tot ci (kakih 800 Jih ie sPet
lL ^tiralo    na tovarniškem \ »nT^1^ so k odgovoru klicali j^ačo vodstveno ekipo in ker
" 0v°^^' da Pr°blern m zgolj nJi" f ' se občinske in sindikalne ^stavnike. Slednji so se pred Pdkom  veliko  ukvarjali z . kvarni že pred dvema tedno-1 stavkajočih delavcev, zlasti s 't sek 0 ^® tisočakih najnižjega j3' j. nega dohodka, ki ji spričo iji > ealnosti niso videli rešitve. lr° |V Je v kasnejšem dialogu z delili Cl dejal predsednik kranjske-
lik__
%
*
ga izvršnega sveta Henrik Pe-ternelj, tolikšne najnižje plače ni niti v kolektivih, ki poslujejo uspešno. Če bi Telematiki ugodili, bi val nezadovoljstva zajel te tovarne.
Petkovo dopoldansko dogajanje je vse bolj postajalo dialog gluhih. Delavci so vztrajali pri starih zahtevah, vodstvo pa jih je prepričevalo, da jim ni mogoče ugoditi, ker so v izgubi, ker jim zakon o sanaciji ne dovoljuje tolikšnega izplačila in ker tudi nimajo nikjer vzeti. Obljuba, da bodo avgusta morebiti lahko
za 20 odstotkov dvignili maso za plače, je bila zgolj pogojna, to pa zato, ker je, prvič, njeno gibanje vezano na rast življenjskih stroškov in drugič, ker bi morala neka druga delovna organizacija pokriti v polletno izgubo. Sa-natorja, ki bi si bil pripravljen naprtiti 21 milijard izgube, ves čas od zadnjega štrajka pospešeno iščejo, vendar iz sozda Iskra do včeraj še ni bilo zelene luči.
Toda ne glede na odstotek rasti mase za osebne dohodke vo-stvo tovarne ni pripavljeno ugo-
diti 450 tisočakov najnižje plače. To bi namreč pomenilo uravnilovko, razmerje med enostavnim in visoko strokovnim delom bi bilo 2,5, kar bi spet sprožilo fluktuacijo med strokovnjaki, to pa utegne za lep čas ohromiti razvojna prizadevanja, med katere sodi tudi načrtovana skupna prihodnost s Siemen-som. Tudi o poračunu, so dejali v tovarniškem vrhu, ne more biti govora, razen če bi izkoristili določilo zakona o sanaciji, da ni potrebno vrniti 780 milijonov, ki so jih preveč izplačali v prvem tromesečju. To bi pri masi OD za avgust utegnilo prinesti 8 od-stotkov.Torej spet pogojna rešitev.
Skupek pogojnih odgovorov, ki jih delavci, gluhi za vse pametne argumente najbrž niti niso razumeli, omahljivost vodstva, ki si je spet izgovorilo nov rok za iskanje trdnih odgovorov, nabolj pa zavrnitev zahteve po 450.000 dinarjev najnižje plače, vse to je dvignilo delavce k protestu. V takih razmerah je neslavno končal tudi ugled tovarniškega sindikata, ki ga delavci niso bili več pripravljeni poslušati, temveč so se razšli šele na pobudo enega od neformalnih voditeljev. Iz slednjih so potem oblikovali nekakšen stavkovni odbor, ki se do 7borov delavcev pogaja z vodstvom.
Torej se agonija nadaljuje, kopica ljudi z vodstvom vred se še naprej ubada s tem, kako pogasiti nezadovoljstvo ( in resnično gre le za kratkoročne gasilske ukrepe), namesto da bi jih skrbela poslovnost. Upamo le, da si morebitni Iskrin partner Siemens v teh razmerah ne bo premislil!
D. Z. Žlebir
1320 tisočaki si ni mogoče napolniti želodca
Alojz Lakner, predsednik sindikalne konference v Telematiki:
»Zadnjič je bil sindikat na čelu stavke, tokrat pa ne, ker nas ljudje ne sprejemajo več. Po drugi strani pa nas je izigralo vodstvo — niti na eno zahtevo ni dalo korektnega odgovora. Lahko bi pripravilo več inačic in jih dalo ljudem v presojo. Stavka je izbruhnila, potem ko so v enem od oddelkov napovedali zbor delavcev in jim povedali, kolikšen utegne biti njihov OD — upoštevaje vse rasti najnižji le okoli 360, 370 tisočakov. Stavka jedro tistih delavcev, ki jim grozi usoda »tehnološkega presežka«, to pa je od 500 do 700 ljudi.«
B. Stopar, neformalni vodja delavcev, kasneje z enoglasnim odobravanjem izvoljen v stavkovni odbor:
»Vodstvo na zahteve do roka ni odgovorilo, niti se ni opravičilo. Iz svetovnonazorskih razlogov sem na čelu stavkajočih, ne le zaradi zahteve po najnižji plači 450 tisočakov. Hočem, da imajo ljudje delo, pametne programe s prihodnostjo in vodstvo, ki to zna zagotoviti. Kdo je kriv današnjega stanja? Vodstvo tovarne, pa tudi občine nosi del krivde. Hočemo dostojno plačo za dostojno življenje, sicer tudi delati nimamo za kaj. Čimprej naj uredijo OD, potem pa zahtevajo mobilizacijo vseh sil za uresničitev proizvodnega programa.«
Milan Sušnik, delavec v nabavi.
»Stavkamo, ker od šestih zahtev ni niti ena uresničena. Do 31.avgusta bi moral biti že izplačan poračun, vendar so nas izigrali. Veliko nas je delavcev s prenizkimi plačami, moja se suče okoli 350 000 dinarjev. Delo imamo vrednoteno od 19. pa tja do 50. razreda. Do 35. razreda imamo bedne plače, zato naj bi se te bolj povečale kot one pri vrhu. Tudi to nas jezi, da nekateri dobivajo plače po več »šifrah«, pa to ni nikjer niti omenjeno. Razlike so zato še večje. S štrajkom bi radi povedali, da s 350.000 dinarji ne moremo živeti. Naj kar poskusijo oni pri vrhu!«
Andrej r"olenec, direktor: »V celoti odgovorov, ki ste jih terjali, ni. Tisti hip, ko dobimo izračune, rešitve, bodo tudi zbori delavcev. Ta čas pa je treba delati. Smo namreč pred realizacijo velike naložbe, ki bo dala delo večjemu številu ljudi. Toda če bo podjetje angažirano s štrajkom, ne bo časa za poslovno politiko, lahko izgubimo naročila, delo, dohodek. Rešitve na dolgi rok — so izhod je v novih programih. Dajte, da se jih realizira. Problem so nizki osebni dohodki in zahteve po uravnilovki. S slednjo se vodstvo ne strinja, strokovnjake moramo ustrezno nagraditi, kajti brez njih ne bo razvoja.«
r*n.e Erjavec je polemiziral z *°vori vodstva na zahteve de-
l^čakovali
Realnost v Iskri: zakona!
ni izplačil mimo
f%f' Pa 0D^3e fraz xz Prve P°" Hd   petletke- Vodstvo ni bilo ayljeno  sprejeti ekonom-f^ln moralne odgovornosti za >j h jeV°e- Hočemo dobro vodstvo, ,j ki j P°goj za uspešno tovarno. dH/*14010 izgubo, vodstvo je ve-Iji l>est2anJo, ko je prevzemalo ta (0 to u' *oreJ rnora poznati tudi ji ^ ,ako iz nje. Kar zadeva na-'Ij^teve - lahko bi kaj nare-iit>fjjj.e niso mogli, bi nam lahko ,$%J *° povedat. Prvi rok je po-« ^ta' ^m damo še enega?«
J' ViMihe,čič
ti S$]^Unan s0- °^a življenjski A \ , 2a 4-člansko družino zna-/vW25o-°00 dinarjev. Mi zah-% * le 450.000. Zanima me, •* ^ u^as.Dodo gledali, ko ne bo-^ *W °gli plačevati stanovanja /\^elektrike!«
smo odgovore,
Henrik Peternelj, predsednik izvršnega sveta Kranj:
»Ker je kolektiv v izgubi, velja zakon o sanaciji. Tudi v drugih kranjskih tovarnah so nizke plače, čeprav poslujejo brez izgube. 6000 kranjskih delavcev zasluži manj kot 400 tisočakov, med njimi je 1.600 Iskrinih. Smo proti uravnilovki, kajti Telematika brez »možganskega trusta«, ki ga je treba bolje plačati ne bo zmožna razvoja. Perspektiva Iskre ni le delo za trakom, temveč dobri programi, ki pa ne pokažejo rezultatov v pol leta.
450.000 dinarjev najnižje plače ta mesec ne bo, tega ne moremo tvegati. Še vedno raje vidimo, da štrajka Teicmatika, ki je v izgubi, kot pa delavci v kolektivih, kjer ooslujejo uspešno.«
Sindikat: zahteve so realne
Jože Antolin, predsednik občinskega sindikalnega sveta:
»Zahteve po najnižji plači 450 tisoč dinarjev so realne. V sindikatih zdaj vodimo bitko, da bi bil tolikšen najnižji OD, saj je sedanji (320.000 dinarjev) glede na rast življenjskih stroškov prenizek. V razmerah, kot so zdaj, moramo pristati tudi na uravnilovko. Ali boste v Telematiki razpoložljivo maso OD razdelili vsem enakomerno ali pa boste več dali najnižjim, se morate sami odločiti. Resda v sindikatih ocenjujemo, da celo 450 tisočakov ne zadošča za življenje, vendar bodimo razumni. V Telematiki to najbrž ni uresničilo, temveč te reaino 320 tisočakov, povečano za rast življenja stroškov.«
Trgovina je
zaradi kupca
Konec novembra naj bi bil v kranjski občini sprejet nov odlok o poslovnem času prodajaln na drobno. Njegov osnutek je pripravljen, sprejemanje odloka bo dvofazno in v dveh mesecih lahko pričakujemo še obilo prerekanj med trgovino, ki bo skušala uveljaviti svoje interese in se zavarovati, da njen položaj ne bo še slabši in da z zaposlenimi v prodajalnah ne bo še dodatnih težav, in potrošniki, ki terjajo ples trgovcev po njihovem taktu.
Sestavljalci osnutka odloka, komite za planiranje, gospodarstvo in družbene dejavnosti, so bili zato v neprijetnem položaju in prvotno zapisali v osnutek dve možnosti. Skupščina naj določi fiksni delovni čas trgovin, ki bi bil očitno bolj po meri trgovcem, saj bi se lahko v primerih negodovanja zaposlenih v prodajalnah izgovarjali, češ, moramo tako, saj je občina tako predpisala! Ali pa samo minimalni poslovni čas, ko trgovine morajo biti odprte zaradi zaščite potrošnika, vse ostalo pa je stvar obnašanja trgovine. Izvršni svet je ravnal prav, ko je pretekli teden zavrnil razmišljanja o inačicah in v osnutku predlagal samo minimalni delovani čas trgovin.
Blagovne hiše (Globus, Tina, Elita, Astra) morajo biti odprte najmanj od 9. do 19. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure, prodajalne z industrijskim blagom z deljenim delovnim časom pa minimalno od 9. do 12. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah pa med 9. in 12. uro. Živilske trgovine z neprekinjenim delovnim časom naj bi bile odprte od 8. do 19. ure (sobota med 8. in 12. uro), z deljenim delovnim časom pa med 8. in 12. uro in 15. in 18. uro, ob sobotah pa med 8. in 12. uro. Prodajalne z reprodukcijskim blagom, kot Merkur na primer, naj bi bile odprte minimalno med 9. in 16. uro, ob sobotah pa med 9. in 12. uro. Vsako leto do 20. decembra mora biti tudi narejen plan odprtosti dežurnih prodajaln za soboto popoldne in tretji dan praznikov v prihodnjem letu.
Kasnejše jutranje odpiranje trgovin je glavna novost predlaganega osnutka. Vendar minimalni predpisani obratovalni čas trgovin (pozna ga kar precej evropskih trgovin) prinaša več svobode trgovcem, seveda če so jo pripravljeni in sposobni izkoristiti. Nihče namreč ne brani Merkurju, da med gradbeno sezono odpre vrata svojih prodajaln prej kot običajno in se tako izogne vrstam in nejevolji. Tudi prej odprta trgovina v kraju, kjer je interes za zgodnejše nakupe, recimo na vasi, ni prekršek. Nihče pa tudi ne bo kaznoval trgovca, ki bo zvečer zaprl kasneje kot piše v odloku, če je tak njegov in potrošnikov interes. Za nič drugega ne gre kot za tržnost, za normalno poslovno vedenje, za odpravo diktata nad potrošnikom. Seveda smo od tega še daleč, če ne bo konkurence, če ne bo v trgovini tudi več zasebne pobude. Toliko časa bomo ostajali samo na miminalnem času in z odlokom praktično nismo naredili nič. Če pa bo nekomu posel cvetel, konkurent zanesljivo prav dolgo ne bo počival injsamo gledal. Temeljni pogoj je razbitje monopolov in vpeljave zdrave, tržne in v potrošnikovo dobro usmerjene konkurence. Zavedajmo se, da bo denarja še manj in boj za vsak potrošnikov dinar ostrejši.
J. Košnjek
IZ COSPOPARSKECA SVETA
Pakirana pitna voda
V svetu je pakiranje pitne vode že več let običajno, pri nas pa jo pakirajo šele zadnje tri mesece. Za to so poskrbele Ljubljanske mlekarne, ki so jo doslej zapakirale in prodale okoli 140 tisoč litrov. Ko pa bo posel stekel, naj bi je toliko pakirali vsak dan. Zavedajo se namreč, da je voda vedno bolj onesnažena, pa tudi, da prihaja do pomanjkanja vode. Zaenkrat je voda v tetrapakih namenjena zlasti turistom, še posebej navtičnemu turizmu, kupiti pa jo je moč tudi v ljubljanskem Maximarketu.
Prepolovljen pridelek soje
Suša na vojvodinskih poljih je povzročila veliko škodo tudi na pridelku soje. Tako pri poslovni skupnosti za industrijske rastline Vojvodine ugotavljajo, da je pridelek precej zdesetkan, veliko vprašanje je tudi, kako bodo pridelovalci pokrili stroške. Na zasejanih njivah so kmetje pričakovali okoli 190 tisoč ton pridelka, kot predvidevajo pa ga bo moč dobiti le okoli 100 tisoč ton.
Največji paradižnik
Suša je zagodla tudi kmetovalcem v ameriški državi Nevv Jer-sey, kjer so pripravili 11. tekmovanje v vzgoji paradižnikov. Nagrada, 1000 dolarjev je razveselila gospodinjo, ki je na tekmovanju zmagala z dvokilogramskim paradižnikom, vendar pa je ta povedala, da bi bil paradižnik še precej težji, če ne bi bilo takšne suše.
Jutri odpirajo celovški lesni sejem
Bogastvo lesa
Celovec, 5. septembra — Nad 350 firm iz Avstrije in osmih drugih držav, med njimi tudi iz Jugoslavije, sodeluje na sejmu. Ambicije sejma so predvsem strokovnost in celovita obdelava lesa, od hloda do končnega izdelka, sodelovanje vseh v teh procesih in prodor Koroške in Avstrije, kot izrazito gozdne dežele, v svet, predvsem s končnimi izdelki,
Upoštevajoč strokovni značaj sejma je načrtovanih 30.000 obiskovalcev do 11. septembra, ko bo sejem zaprt, veliko. Lani jih je bilo 24.000. Celovški sejmarji startajo predvsem na strokovno javnost, na ljudi, ki imajo tako ali drugače opravka z lesom, tudi po marketinški plati. Avstrija ima s celovškim sejmom še druge adute: s posebno anketo je pred sejmom ugotovila, kakšen je sploh položaj gozdarstva in lesarstva v državi, na sejem vabi trgovce, ker je cilj Avstrijcev, da ne bi več izvašali 80 odstotkov žaganega lesa, ampak predvsem izdelke višje stopnje predelave, v državo pa hočejo prek sejma spraviti čim več znanja in tujih izkušenj, zato bo v šestih dneh sejma organiziranih kar 13 mednarodnih znanstvenih srečanj.
Sejem mora biti informativen in demonstrativen, ne pa gola razstava. Mednarodni simpozij o gozdarstvu in lesnem gospodarstvu ima naslov »Gozdarstvo brez iluzij«. Eno od težišč sejma bo gozdarska tehnika, zato so nekateri razstavljalci združili denar in opremo ter postavili sejemsko žago, ki bo obratovala vse dneve sejma. Novost sejma bo naprava za avtomatsko merjenje trdn«.su lesa Z njo se predstavljajo Finci. Or.-anizirali bodo simpozij o za ščiti '-»sa, o bioenergiji na osnovi lesr.ih odpadkov, gradnji z lesom, tese.tstvu, mizarjenju in podobno.
Wa sejmu bomo sodelovali tudi Jugoslovani s Slovenijalesom na čelu, med njimi bodo tudi zasebr iki. Naši zastopniki pravijo, da bodo s tem oprali madež neudelev>e na osrednjem sejmu pretekli mesec. V četrtek je na s*, jmu jug'^lovamki dan.
J. Košnjek
Tor
GLAS 4. STRAN
NOVICE IN DOGODKI
Torek, 6. septembra 1988,
Najprej gradnja doma, potlej gasilstvo
Mošnje, 3. septembra — Člani gasilskega društva v Mošnjah so letošnjo 90-letnico društva dočakali s pomembnimi pridobitvami. Dve leti nazaj so dobili novo orodno vozilo, letos pa so sklenili prenovo doma. Poslej bo več časa in moči tudi za strokovno izobraževanje.
Gasilstvo ima v Mošnjah že dolgoletno tradicijo, saj so v tem kraju pred nedavnim proslavili 90-letnico gasilskega društva. Danes je v njem združenih približno 50 članov, ki sestavljajo tudi tri desetine za operativno delo. Društvo skrbi za varstvo pred požari v celotni krajevni skupnosti, kamor spadajo še naselja Zgornji in Spodnji Otok ter Globoko.
»Zadnja leta nismo imeli veliko dela z ognjem, »pojasnjuje povelj -nik Štefan Biček, ki že skoraj desetletje opravlja to dolžnost »Največkrat se primeri, « nadaljuje sogovornik, »da zagori le trava ob bližnji železnici. Prejšnji mesec se je travniški požar razširil na gozd, tako da smo morali ukrepati skupaj z osmimi sosednjimi gasilskimi društvi.«
Poveljnik Štefan Biček, predsednik Jože Mencinger in tajnik Branko Pirih iz GD Mošnje (od leve proti desni) — Foto: S. Saje
K zmanjšanju števila požarov je gotovo pripomoglo, kakor razmišljajo v vodstvu GD Mošnje, redno pregledovanje objektov in opozarjanje njihovih lastnikov na požarne nevarnosti. Vseeno se stalno pripravljajo in urijo za gasilske naloge. Imajo tudi nujno opremo za gašenje manj zahtevnih požarov, predlani pa so s pomočjo Gasilske zveze Radovljica in delovne organizacije Elan dobili novo orodno vozilo.
»Pred desetimi leti smo si v društvu zadali nalogo,« pripoveduje Jože Mencinger, sedanji predsednik društva, »da do 90-letni-ce društva prenovimo gasilski dom, kar nam je v celoti uspelo. V povečani stavbi smo pridobili primerno garažo, orodišče in društveno pisarno ter prostor za ekipo civilne zaščite v naši KS. Za to smo opravili kar okrog pet tisoč delovnih ur. Letos smo tudi asfaltirali dvorišče pri domu in v njem uredili sanitarije, izdelati pa moramo še sejno sobo, ki bo služila tudi za izobraževanje.«
Prav tej nalogi bodo v prihodnosti namenili največ pozornosti, saj v društvu niso zadovoljni s trenutno usposobljenostjo članstva. Zaradi prevelikih delovnih obveznosti so namreč uspeli izpolniti le najnujnejše gasilske naloge. Veliko časa jim je vzela tudi priprava proslave ob letošnjem jubileju.
»Obletnico smo označili konec avgusta,« razlaga Branko Pirih, tajnik GD Mošnje, »ko je bil v našem kraju zbor gasilcev iz radovljiške občine s svečano parado. Proslava je bila priložnost za podelitev 3 priznanj GZS in 3 priznanj OGZ; priznanja obeh organov je bilo deležno tudi društvo, mi pa smo podelili 7 plaket organizacijam, ki so nam kakorkoli pomagale pri delu.« S. Saje
Slavje blejskih planincev
Štiri desetletja društvenega dela
Lipama, 4. septembra — Člani Planinskega društva Bled in drugi ljubitelji gora so se sredi dne zbrali pri Blejski koči, kjer so proslavili 10. obletnico odprtja postojanke in 40. obletnico ustanovitve društva. S ponosom so se ozrli na doslej prehojeno pot.
Planinske poti, ki vodijo s Pokljuke k Blejski koči na Li-panci, so oživele že v nedeljskem jutru. Tako se je dopoldan zbralo pri koči, ki stoji na 1633 metrih nadmorske višine, kar precej ljubiteljev gora, od najmlajših pa do starejših. Med planinci je bilo seveda največ domačinov; ne samo zato, ker večkrat zahajajo na Li-panco, ampak zlasti zaradi proslave ob 40-letnici PD Bled in 10-letnici Blejske koče.
»Današnja proslava je posvečena vsem planinskim delavcem, ki so sodelovali doslej v društvu, pa tudi prejšnjim rodovom, ki so s strokovno in slikovito speljanimi stezami in potmi zapustili pravo narodno bogastvo. Prepričan sem, da ni politične sile, ki bi mogla iz naroda izsiliti to delo. To je naš narod spontano napravil skozi čas, v borbi za svoj obstoj in lepši jutri. S svečanostjo se spominjamo tudi tistih, ki so se borili v pokljuškem pogorju in tod med NOB izgubili življenja,« je v pozdravnem nagovoru obiskovalcem naglasil predsednik PD Bled Janez Petkoš.
Slavnostni govornik je zatem predstavil dosedanji društveni razvoj. Kot je povedal, so blejski planinci najprej delovali v PD Radovljica in PD Gorje. Leta 1948 so se odločili za samostojno delo. Da je planinstvo na Bledu priljubljeno, potrjuje podatek, da je v društvu 750 članov, oziroma, da je vsak osmi krajan Bleda včlanjen v planinske vrste.
Delo PD Bled je pomembno, kakor je ocenil predsednik skupščine tamkajšnje krajevne skupnosti Borut Rus, prav zaradi množičnega združevanja v okviru frontne organizacije. Še posebej pa razveselju-
urednifttvo tel. 21860
Predsednik PD Bled Janez Petkoš
je, da se veliko mladih navdušuje za planinstvo ter obiskuje bližnje in druge vrhove. Že petnajst let namreč aktivno deluje na blejski osnovni šoli mladinski planinski odsek, ki razen za izletništvo skrbi za izobraževanje.
O pridnosti članstva priča dejstvo, da PD Bled vzdržuje prek sto kilometrov planinskih poti. Še posebno pa so se planinci izkazali pri izgradnji Blejske koče, saj je pri tem delu sodelovalo prek tristo ljudi. Z otvoritvijo postojanke 6. avgusta 1978 je društvo dostojno označilo svojo tridesetletnico. Desetletje pozneje se lahko pohvali, da so kočo sprejeli za svojo tako domači planinci kot ljubitelji gora od drugod. Glavno poslanstvo društva pa bo še naprej planinska vzgoja mladih ljudi.
Proslavo na Lipanci je zaokrožil kulturni spored s pesmijo okteta LIP Bled, prikupnim nastopom mladih s spomini na planinsko izobraževanje v verzih in recitacijami. Kdor se ni odločil za vzpon na katerega bližnjih vrhov, je lahko pri koči v družbi preživel prijeten popoldan.
S. Saje
Agrokomerc na Celovški 43 v Ljubljani
Med špekulacijo in korupcijo
Veste, kaj počenjajo vaši šefi in kako se sestavljajo različna finančna poročila v vašem podjetju? Ste se kdaj vprašali, na čem vse slonijo de* nanr posli vaše marketinške službe in kako deluje nadzor samoupravljalcev nad osebami, ki imajo v opisu del in nalog zabeležena posebna pt iblastila. Če je na vse našteto vaš odgovor nikalne oblike, si velja prebrati zgodbo, ki ji zaenkrat še ni videti konca.
V mislih imamo seveda Delov tozd Delavska enotnost, kjer se je pred časom tudi javnosti začelo razkrivati poslovanje vodilnih mož te delovne organizacije.
445 milijard posojil
»TOZD Delavska enotnost, ki je sestavni del ČGP Delo, si je lani in letos nabrala kar 445 starih milijard posojil. Ob tem je vsekakor potrebno reči, da je za vse naše finančno-računovodske posle skrbela delovna organizacija, torej ČGP Delo, posledice te finančne katastrofe pa nosimo le delavci in delavke tozda Delavska enotnost. Od vseh posojil, ki jih je naš tozd najemal (največ od 15. decembra lani do 15. januarja letos), so mu jih različni Delovi tozdi posodili kar za 190 starih milijard. Podobno kot v bihaškem primeru smo tudi v našem delavci za finančno katastrofo izvedeli šele aprila letos. Vsa posojila so naši zdaj že suspendirani vodilni najemali preko finančne službe ČGP Delo brez vednosti naših samoupravnih organov in zaposlenih. Da je tragedija še večja, so vsa posojila kratkoročna, najemal in porabljal pa jih je izključno naš marketing, na katerem vrhu je sedel Zdene Mali. Njemu smo po prvem tromesečju na predlog bivšega v. d. direktorja Milana Živkoviča dodelili posebno nagrado v višini sto starih milijonov, ker naj bi ustvaril 56 starih milijard akumulacije. Kmalu se je videlo, da ni govora o uspešnosti, in da je bil delavski svet pri odobritvi predloga zaveden. Pokazala se je velikanska izguba, zato je sindikat tozda zahteval, naj Mali.vrne nagrado. To je potrdil tudi delavski svet. Vendar Mali nagrade do danes ni vrnil, niti mu je ni odtrgala raču-novodsko-finančna služba. Vsi odgovorni, posebej Mali, se še naprej delajo nedolžne, « pravi Neva Zeleznik, predsednica sindikata v tozdu Delavska enotnost in nadaljuje:
»Od aprila letos, ko smo izvedeli za vsa ta velika posojila, se začenja prava agonija našega tozda. Od tedaj namreč nihče več ne dobiva plačanih potnih stroškov, naši sodelavci pa ne honorarjev in provizij. Najbolj ob vsem tem so seveda prizadete časopisne dejavnosti, ki si denarja niso ne izposojale ne porabljale, a zdaj zaradi katastrofalnih napak, ki so jih zakuhali drugi, ne moremo normalno poslovati ne razpolagati z denarjem. Vse kar s poslednjimi napori namreč zaslužimo, gre v vrečo brez dna. Če do konca letošnjega leta ne bo nič narejeno, bodo zamudne obresti, ker nihče ne poravna glavnice, znaša 456 starih milijard, torej bodo prerasle seštevek vseh posojil. Vsak dan bi morali plačati za vsa ta posojila že kar po 2,6 stare milijarde obresti. Naš tozd ima že od sredine junija blokiran žiro račun in v tem primeru je zakon povsem jasen - po 120-tih dnevih blokade se prične stečajni postopek. Sprašujemo se, mar bodo v tem primeru prenehale z izhajanjem publikacije, ki, naj še enkrat poudarim, niso posojil ne jemale ne porabljale, tednik Delavska enotnost, Naš delavec, Naša žena, Revija za razvoj, Vzajemnost, itd.?
Korakanje v stečaj?
V kolektivu smo si ves čas prizadevali za rešitev iz tega finančnega razsula. Izvršni odbor sindikata, ki ga vodim, je že aprila letos predlagal, da pride v naš tozd ekipa zunanjih strokovnjakov, ki bi mogoče celo še lahko rešila tozd in morda takrat še ne bi bilo potrebno prodajati poslovne stavbe na Celovški 43, a smo samo sestankovali, zavračali sanacijske načrte, ki so jih med drugim sestavljali tudi krivci za obstoječo katastrofo. Treba je priznati, da se je šele s prihodom nove v. d. direktorice Alenke Mišic nekaj premaknilo. Končno je bil narejen popis našega neprodanega blaga, ki je vredno nekaj nad 500 starih milijard. S tem denarjem naj bi tozd poplačal notranje dolgove v ČGP Delo, tozdi pa nam bodo odpustili obresti. Najbolj boleče je seveda to, da bo potrebno prodati poslovno stavbo na Celovški 43. S tem denarjem naj bi namreč poravnali zunanje dolgove, del obvezn osti in del obresti,
Neva Železnik, predsednica sindikata v tozdu Delavska enotnost
kar naj bi hkrati pomenilo tudi ceno za slabo poslovanje in iz-mik stečaju. Kar se tiče tehnoloških viškov, naj ne bi po zagotovilih odgovornih v CGP Delo nihče izgubil službe pa tudi časopisi, revije in založba ne bodo propadli, pač pa naj bi se pridružili različnim tozdom Dela. Želimo tudi, da se takoj, ko bodo prodani poslovni prostori, deblo-kira žiro račun in zagotovijo normalne plače, zdaj namreč prejemamo takšne, ki jih zagotavlja zakon o zajamčenih osebnih dohodkih. Mislim, da imamo to od ČGP Delo pravico zahtevati, kajti naključna žrtev te finančne katastrofe niso bili Delovi delavci, ki tudi nič niso krivi,, pač pa le zaposleni v tozd Delavska enotnost.
Mrtva delovna sila
UJV, ki se je prav tako vključila v razreševanje primera, je med drugim ugotovila, da je vodstvo Delavske enotnosti zaposlovalo tudi tako imenovano mrtvo delovno silo. Šlo je za sistem dela preko napotnic študentskega servisa, česar so se posluževali tudi nekateri zaposleni v tej organizaciji. Ne ve se še, ali je bilo vse evidentirano in seveda izplačano delo tudi dejansko opravljeno in ali so zaposleni iz Delavske enotnosti to delo opravljali v rednem delovnem času ali izven njega...
Neprestano mi vsa vodstva (bivša in zdajšnja v našem tozdu) in tudi na ravni ČGP Delo očitajo, da zastopam Našo ženo in moje ime vedno enačijo z njo, pa to ni res. Kot predsednica sindikata tozda Delavska enotnost zastopam ves kolektiv, kamor pa žal sodi tudi Naša žena, kjer sem novinarka. Sprva sem mislila, da nam bo javnost pri razreševanju naših težav pomagala, a le-ta, ki sicer stoji na naši strani, ne stori za nas nič. Še vedno umiramo na obroke, kar hkrati pomeni, da ne moremo dobro opravljati svojega osnovnega dela. Da ne bom govorila le kot novinarka, naj to posplošim. Ob že omenjenem (neplačevanju honorarjev...) novinarji in drugi že od začetka maja ne dobivamo potnin, kar pomeni, da hodimo na teren na lastne stroške. Gre torej za čisti entuzia-zem in brezmejno ljubezen do dela, pa nas vodilni kljub temu grdo gledajo, češ blatite ime firme in ime ČGP Delo. Očitno zamenjujejo vzroke in posledice. Moje javno govorjenje je samo in zgolj posledica neodgovornosti odgovornih. « "
Ponarejen zaključni račun
Večina ne po svoji krivdi udeleženih v tem »slovenskem Agro-komercu« ugotavlja, da je izvirni greh vseh teh težav slaba, negativna kadrovska politika, ki v naši družbi še vedno sili v ospredje komolčarje in kimavce. Ob vsem tem pa je na svoj način še najhujše, da vse te pokvarje-neže, ki se še posebno bojijo resnice in znanja,ščiti celo zakonodaja. Omenimo samo primer plač, kajti v sedanjem primeru gre za odstotkovno zmanjšane plače, razmerja pa ostajajo enaka.
Ob »primeru Delavska enotnost« se največ, kar je razumljivo, omenjajo imena vodilnih Dušana Gačnika, Milana Živkoviča in Zdeneta Malija. Posebno slednji je po dosedanjih dose-
REVIJA ZA RAZVOJ
RR
ŠE EN ZA£0N, KI NE BO POMAGAL
O os[u»rih'i zakonaj^dptiSEujanje tehnoloikega rarvoia
Delavska enotnost
Krt
Ki
i
Glasilo Zveze sindikatov Slovenije
LJubljana, 26. avgusta 1988
številka 34, letnik 47. cena 400 dinarjev
Sindikalni ščit za delavce,] ne za poslovodje
Zaposleni v časopisnih dejavnostih prejemajo plače po zakonu o t»' jamčenih osebnih dohodkih
gljivih podatkih ključna oseba vseh dogodkov. Nekateri ugotavljajo, da je skorajda povsod, kjer je bil zaposlen pustil za seboj razsulo in neporavnane račune. Ker gre tudi za Gorenjcem znano osebnost, smo še posebej poskušali priti z njim v stik in prisluhniti njegovi plati zgodbe pa nam to kljub večkratnim posegom do oddaje teksta v tiskarno ni uspelo.
Trenutno je vse skupaj tudi v rokah delavcev Službe družbenega knjigovodstva in UJV. Ob dejstvu, da je večina vodstvenih delavcev brez ustrezne izobrazbe, so posebno zanimivi rezultati prvega poročila, ki ga je na 36 straneh pripravila SDK, obravnavali pa so poslovanje tozda Delavska enotnost v lanskem in letošnjem letu.
Vreča brez dna
»Če do konca letošnjega leta ne bo nič narejeno, bodo zamudne obresti, ker nihče ne poravna glavnice, znašale 456 starih milijard, torej bodo prerasle seštevek vseh posojil. Vsak dan bi morali plačevati za vsa ta posojila že kar po 2,6 stare milijarde obresti. Tozd ima že od sred'" ne junija blokiran žiro račun in v tem primeru je zakon povsem jasen — po 120 dnevih blokade se prične stečajni postopek...« Bo prenehalo izhajanje Naše žene, Delavske enotnosti, Našega delavca, Revije za razvoj...?
	
	w
	
	
t.
Joj:
i Z »ih
h\\ *b '% Sed *dr bor j< ni
M
S
Z izgubo stavbe na Celovški 43 se je del tozda DE (uredništvo revije Naša žena) preselil nazaj v staro stavbo na Hrvatskem trgu 3
Enota Marketing, katere vodja je bil Zdene Mali, se je ukvarjala z dejavnostmi, za katere sploh ni bila registrirana in posli, za katere ni izpolnjevala predpisanih pogojev. Največ so se ukvarjali s preprodajo različnega trgovskega blaga, ki so ga večkrat prikazovali celo kot rezultat lastne proizvodnje, čeprav le-te sploh ni imel. Posebno zanimiva je tudi tako imenovana gratis prodaja, ki je samo v letu 1987 spremenila v različna podarjena darila blago v vrednosti več kot pet starih milijard. Ena ključnih ugotovitev je, da je tozd že lansko leto posloval z veliko večjo izgubo od prikazane. Tozd je namreč prikazal izgubo 97 starih milijard, SDK pa ugota-. vlja, da je lanskoletna izguba znašala 183 starih milijard ob dejstvu, da še ne gre za končno številko.
Tem ugotovitvam se pridružuje tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja Ljubljane, ki trdi, da je tozd Delavska enotnost že v letih 1985 do 1987 poslovala na meji rentabilnosti, posamezne organizacijske enote pa so že takrat ugotavljale pre-
cejšnje izgube, r'osebno tei^j ima tudi ugotovitev, da se nis? izvršile zadolžitve in sklepi, ^ jih je komite za družbene deja^' nosti IS SO Ljubljana-Siška na" ložil tozdu Delavska enotnost i-1 delovni organizaciji ČGP Delo-
Čeravno je storjen prvi koral1 (bivši direktor tozda Delavski enotnost Dušan Gačnik in sedaj pomočnik glavnega direktori* CGP Delo je skupščino Dela pf| sil za razrešnico), bo do končn^ rešitve zanesljivo še dolga p° Predvsem bo zanimivo spren1' ljati, kako in v kolikšni meri b<T do kaznovani vsi glavni krivcf' ki v tem primeru, kot kaže pfT hajajo zgolj iz vodstven^ struktur. »Primer DelavsK6 enotnosti« zanesljivo na določen način obrača našo javno pozof^ nost k domačih delovnih Oflji nizacijam, kajti povsem možn^ je, da imamo na naših tleh ' primere, ki so v veliki sorodni sti z zgoraj opisanim. Ste vsem prepričani, da ni tudi vas delovna organizacija eden li med njih?
Vine Bes
I
% S)
h K
p«
N
fcrek, 6.
septembra 1988
5. STRAN ft^^mJ]©IK2<aAS
^anj-
KRANJSKO GLEDALIŠČE V NOVI
SEZONI
V teh dneh se je začel vpis v gledališke abonmaje Prešernovega gledališča. V abonmaju za odrasle bo v novi sezoni šest predstav, v 1^____ abonmaju za mladino pa tri predstave. Poudarek je na slovenski in jugoslovanski dramatiki.
r^sernovo gledališče je v le-bh'] m *e*u Ponovno uradno kek status poklicne umetni-
Kulturne ustanove. Ob uspeti .J^Jučeni lanski sezoni je ^Pomembnejši dogodek prete-Jj? pralnega obdobja. Status
lenega gledališča je potrdilo l'.vodstvo Borštnikovega sre-^o'k 'n kranjsko gledališče v aktih izenačilo z ostalimi jonskimi poklicnimi gledali-
Vpis v gledališki abonma
v v
Jhaja rale,
nastopajočo sezono v kranjsko gledališče J*»iec Ivo Godnič, ki je v kranj-^ gledališču najprej sodelo-j.^ot amaterski igralec, kasne-J*ot študent ljubljanske gleda-fcri Akademije. V kranjskem J^Hšču je tako trenutno šest ^9 zaposlenih igralcev. Ko-l .rni gledališki ansambel nare-I   seveda repertoar, ki zased-
Nn° ni prezahteven. Pri obliko-u posameznih predstav pa
k
^?nJsko Prešernovo gledaje* vabi k vpisu abonmajev J* sezono 88/89. Vpisovanje J* le pričelo že včeraj, trajalo J*, bo vse do 17. septembra P**Oma do zasedbe prostih T^ežev. Možnost vpisa je j5**1 dan razen sobote in ne-Je,je od 8. do 12. ure in od 14. R» 16. ure v avli gledališča, W& pa je s Titovega trga Mavni vhod).
tako kot v preteklosti sode-Tpi tudi gostujoči igralci, "ed slovenskimi novitetami ! ^eba posebej opozoriti na iai*iski prvenec Eme Kurent .MVLJICA O VESNI, ki jo re-;llsko pripravlja Barbara Hi-To je dialoško tekoča ter s Pihedijskimi elementi zasnovali dramska slika »višjega sred-'ega sloja« naše družbe. Primero načrtuje gledališče že sre-R septembra.
Med komedijami bo Prešernovo gledališče uprizarjalo kriminalistično komedijo Fadila Had-žiča STRUP LJUBEZNI, ki jo je premiersko uprizorilo konec pretekle sezone na Dnevih satire v Zagrebu. Že premiera v Zagrebu je opozorila, da se tudi v tej uprizoritvi ponovno potrjuje komediografska prodornost najplodnejšega jugoslovanskega komediografa. Prevod je delo Francija Zagoričnika, slovensko praizvedbo Hadžićeve komedije pa je režijsko pripravil Iztok To-ry-
Za sodelovanje v nastopajoči sezoni je gledališče povabilo režiserja mlajše generacije Vita Tauferja. Vito Taufer je v svojih dosedanjih režijah izkazal svojo umetniško moč in izviren gledališki pristop. Ob njegovi uprizoritvi gledališče razmišlja o slovenski dramatiki. Naslov dela še ni dokončno izbran, k sodelovanju pa so povabljeni dramatiki
Emil Filipčič, Peter Božič in Milan Jesih.
V repertoarni rezervi pa ima gledališče še dve komorni deli:
JESENSKO SONATO Ing-marja Bergmana in GALILE-JEV VNEBOHOD Antuna Šolja-na. Obe deli v Sloveniji gledališko še nista bili uprizorjeni. Uprizoritev obeh del je odvisna od zasedbenih možnosti gledališča ter seveda od bodočega fi-nansiranja. Z dobljenim statusom gledališče računa, da bo v prihodnje dobilo s strani republiške Kulturne skupnosti več denarja kot v preteklosti.
Abonenti predstav za odrasle bodo v novi sezoni videli šest predstav domačega in gostujočih gledališč. Najmanj dve predstavi v tem abonmaju bodo prispevali gostujoči ansambli. Dokončen izbor gostujočih predstav ta trenutek še ni jasen, ker je gledališče pri programiranju predstav odvisno od terminov in možnosti gostov.
Posebej za otroke pa bo gledališče uprizorilo delo H. C. Ander-sena SVINJSKI PASTIR v režiji Lojzeta Domanjka.
Vse predstave kranjskega gledališča bodo v novi sezoni uprizorjene s poklicnimi igralci, v okviru intenzivnejše gledališke vzgoje pa bo gledališče neposredno pomagalo pri pripravi predstave ene izmed kranjskih šol.
Ob svojem rednem delu bo gledališče pripravilo tradicionalno Srečanje slovenskih pesnikov (v oktobru) in Teden slovenske drame, ki vsako leto pomeni višek gledaliških dogodkov Kranja. Z urami gledališke vzgoje bodo v kranjskem gledališču nadaljevali, tudi v prihodnje pa želijo biti odprti za gostovanja, saj bodo predstave tehnično zasnovane tako, da jih bo možno uprizoriti povsod, kjer vaj minimalno zagotavljajo neokrnjenost predstav.
(ar)
Poletne prireditve
^JJRIA DKI VEČER
jl^anj, 3. septembra — V okviru Kieselsteinskih prireditev so se v^*t na grajskem preddverju obiskovalcem predstavili zmagovalci e'lkega mednarodnega priznanja z Ažurne obale Adria dixieland I---- band z gosti.
Razstava del Vladimirja Potočnika
ZAKLJUČEK LIKOVNE SEZONE NA BLEDU
l$s poletne prireditve se počasi končujejo, dejavnosti se bodo zače-tjj e«ti v zaprte prostore. Da je temu res tako, je želela pokazati tu-l^^dnja Kieselsteinska prireditev na prostem - nastop Adria dixie-^ banja. Vse skupaj je imelo ob tem vsaj še dve značilnosti. k0 nec!itev je veljala kot uvod v poletne prireditve v prihodnjem letu, Vi lir k* po mno8m prelitih besedah in neuspelih poskusih zaživel sko *eselsteinski vrt, po drugi strani pa je organizator želel obi-t^j^lcem predstaviti nekatere kranjske kulturne delavce in špor-
\~ Ot> finančni pomoči Adria Airwaysa, Gorenjskih oblačil, Pivo-^\ne Laško ter kranjskega Alpetoura je pod okriljem občinske zve-
*^}turnih organizacij vse skupaj tudi resnično steklo. *^ombinacija glasbe in pogovorov, ki jih je vodil Janko Ropret (L     Skrjanec, novi ravnatelj kranjske Glasbene šole, Matevž ^t£>n' Predsednik ZKO Kranj...) je dajala prireditvi svojstven pečat
•^meni zanimiv zasuk v prirejanju tovrstnih akcij v Kranju.
'Ojw^ Prvi uri prireditve, ko smo bili prisotni tudi mi, je mogoče ma-^•t*1 ^e s^a'3a udeležba obiskovalcev. Je šlo za poprejšnjo zasiče-t^. 2 Ziv-žavom, ohladitvijo podnebja, slabo informiranost ali kaj Čeravno bi se v sami organizaciji sobotne Kieselsteinske ^h. *ve dalo še marsikaj narediti, velja brez dvoma zatrditi, da H^SS« tut** takšnih akcij manjka in da izpeljanega ne gre samo po-TOo i' marvec predvsem zaželeti, da bi izkazani entuziazem dobil družbeno podporo tudi v letu 1989.
V. Bešter Foto: F. Perdan
S krajino Vladimirja Potočnika smo se na Gorenjskem spoznali že pred več kot 10 leti na pregledni razstavi v Gorenj skem muzeju v Kranju z naslovom Nove smeri v oblikovanju krajine na Slovenskem. Potočnikova krajina se je smotrno vključevala v takratne težnje po barvni in oblikovni prenovi krajinske podobe, kakršno smo ugotavljali tudi pri številnih drugih takratnih slikarjih od Marjana Dovjaka, Kamila Legata, Leopolda Hočevarja, Milana Ri-javca, Vlada Jeriča, Vide Slivni-ker - Balantič do Ivana Seljaka -Čopiča, Ladislava Danca, Jožeta Meglica, Slavke Čufer, Miloša Lavrenčiča, Maria Petriča, Lojzeta Zavolovška, Mire Ličen, Polonce Kosi in drugih.
Od tistih časov naprej je Potočnikova krajina doživela vrsto sprememb, čeprav je po svoji osnovni usmerjenosti še vedno ostala zvesta stari tematiki in navezanosti na oprijemljivosti vidnega sveta. Ta sestavina se je zadnje čase pri njem celo okrepila, saj je pritegnil v svoje kompozicije tudi predmet, izra-
žen v obliki arhitekture in drugih objektov. Vendar se je hkrati okrepila tudi moč barve, ki je počasi začela preglasovati hapti-čne sestavine kompozicije, jih kdaj pa kdaj celo zavrgla in se posvetila poudarjanju vsebinskega izraza v sliki. V njej smo hitro zaslutili poglobljeno prisotnost slikarjeve osebnosti, njegovih razpoloženj ter razmišljanj. Slika je, čeprav še pogosto vezana na zunanja dogajanja, postajala vedno bolj oder in umetnik igralec v zapleteni igri lastne in tuje življenjske problematike. Slike kot so Organizirana blaznost ali Dan sprostitve so že prave ekspresionistične kompozicije, vezane na močno barvno in oblikovno simboliko.
Omembe vredna je logika Potočnikovega likovnega razvoja, ki je kontinuiran in je potekal na relaciji med sicer zelo osebno pojmovanim osvajanjem vidnega sveta in vedno večjim vključevanjem barvnih in z njim tudi vsebinskih prvin v slikarjeve kompozicijske sestave.
Cene Avguštin
LIKOVNA ŠOLA
Kranj — Z včerajšnjih dnem so se v kranjskem Kieselsteinu ponovno začele različne oblike likovne šole, ki poteka pod okriljem ZKO, oziroma likovnega pedagoga, akademskega slikarja Zmaga Puharja. Tako se bodo otroci od četrtega leta dalje lahko učili risati od ponedeljka do četrtka od 15.30 do 19. ure in petkih od 9. do 11. ure. K sodelovanju so vabljeni tudi odrasli, zanje je namreč pripravljen tečaj študijskega risanja (ob ponedeljkih od 19. do 21. 15), tečaj grafike, z začetkom 15. septembra ob četrtkih (od 19. do 21. ure), tečaj keramike z začetkom 5. oktobra (ob sredah od 18. do 20. ure), proti koncu leta pa sta v delovnem načrtu še izvedbi tečaja kaligrafije in risanja po modelu.
Prijavite se lahko osebno na ZKO Kranj, Tomšičeva 44 ali po telefonu 21-135.
V. B.
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ — V Prešernovi hiši je odprta spominska razstava grafičnih in slikarskih del Štefana Simoniča.
V galeriji Mestne hiše]e odprta spominska razstava akvarelov Roma antiqua Ljuba Ravnikarja.
JESENICE — V razstavnem salonu Doiik je odprta razstava slik akad. slikarja Leona Koporca.
V galeriji Kosove graščine je odprta razstava slik akad. slikarke Alenke Sottler.
KROPA — Kovaški muzej v Kropi je do 13. septembra zaprt zaradi vzdrževalnih del.
ŽELITE POSTATI ČLAN ŽIRIJE?
Pred tednom dni smo objavili prvo obvestilo, ki se je nanašalo na letošnji mednarodni festival športnih in turističnih filmov v Kranju konec tega meseca. Tokrat v zvezi s tem ponujamo našim bralcem in hkrati ljubiteljem športnih in turističnih filmov zanimiv izziv. Eno od festivalskih nagrad bo namreč podelila žirija občinstva. Zato vabimo vse, ki bi vas tovrstna dejavnost zanimala, da izpolnite spodnjo prijavnico in jo pošljete do torka, 13. septembra, na naš naslov: Gorenjski glas, kulturna redakcija, Moša Pijade 1, 64000 Kranj. Izmed prispelih prijav bomo izžrebali žirijo občinstva, ki jo bomo tudi ustrezno nagradili (brezplačne naročnine za naš časopis, propagandni material, vstopnice...).
PRIJAVNICA ZA ZDuJO OBČINSTVA
Ime in priimek.................................................................................
Naslov..............................................................................................
Starost..............................................................................................
Poklic...............................................................................................
ŽIVALSKI SVET JANEZA BOLJKE
Radomlje — Vzporedno s slovesnostmi ob občinskem prazniku je v avgustu razstavljal v galeriji Repanšek na Rudniku pri Radomljah eden naših najpomembnejših sodobnih likovnih ustvarjalcev, kipar, grafik in slikar Janez Boljka. Tudi njegov rod poteka iz Kamnika, saj je nečak našega velikega slikarja, pokojnega Mihe Maleša.
Janez Boljka že od študijskih let ustvarja svoje živali, pravzaprav svojske živalske metafore. Tako je nastal bogat opus njegovega živalskega sveta v bronu (opice, konji in jezdeci, nosorogi, biki in druge živali) in grafiki.
Nič manj pa ni pomemben drugi del Boljkove dejavnosti, to je figurativna (Ribničan, Deseti brat) in portretna plastika (Cankar, Jakopič). Predvsem pa se je Boljka posvetil dolgoletnemu študiju umetniške in človeške osebnosti Ivana Cankarja in ustvaril vrsto študij in osnutkov za njegov spomenik, ki zaradi različnih vzrokov žal ni bil postavljen in številne slikarske portrete Cankarja v oljni tehniki.
Vzporedno s kiparstvom je motivno sorodna tudi Boljkova grafika. To so sitotiski, ki kažejo zgroženost pred stehniziranim, brezdušnim svetom prihodnosti, portretne podobe in živalski obrazi.
Boljkov umetniški opus je širok in raznovrsten, vendar pa v glavnih smereh enovit in dosleden, spet in spet se vrača v svet živali. Sicer pa niso tako redki ustvarjalci, ki so velik del svojega opusa posvetili upodabljanju živali, predvsem v kiparstvu. Tu velja omeniti pri Slovencih vsaj še zgodnja dela kiparja Luja Vodopivca in pa slikarja in v zadnjem času predvsem kiparja Izidorja Urban-čiča, ki v glini ustvarja svojski živalski svet. Od svetovno znanih imen pa omenimo vsaj še angleškega kiparja Barrva Flanagana, ki je pred kratkim razstavljal svoje značilne plastike zajcev in konj v ljubljanski Moderni galeriji in žal, prezgodaj umrlega nemškega slikarja Franza Marca, ki je ves svoj slikarski opus posvetil upodabljanju živali
Dušan Lipovec
ZALJUBLJENI ZMAJ
Škof ja Loka — Jana Stržinar je vse v eni osebi, njena je predstava, scenarij, sama je ustvarila svoje lutke, sama režira in igra. Zato so njene lutkovne predstave, ki jih je pred kratkim predstavila v Škof ji Loki posebno doživetje.
Nenavaden naslov in nenavadna vsebina, ki se naslanja na bajeslovna bitja - in vendar je bistvo zgodbe čisto človeško, lahko bi rekli vsakdanje: naj bo človek tak ali drugačen, ljubezen ga osreči; naj bo pravi zmaj, želi ugajati tisti, ki mu je draga. Če je ona še tako nemogoča, prava čarovnica - ljubezen vzbudi v njej plemenita čustva.
In tako se začne srečen, presrečen, enkraten in vendar vsakdanji ples dveh zaljubljenih, ki ju ljubezen dobesedno zapre v začaran ris: pozabita na ves svet, pozabita celo na delo, ki je temelj vsakega obstoja. Stara modrost, da se samo od ljubezni ne da živeti, se tu spet enkrat uresniči: lakota trdo postavi na tla zaljubljenega zmaja in začnejo se pravično vsakdanji prepiri, očitanja, zamere, jeza in žalost.
Zgodba o zaljubljenem zmaju je vendarle toliko pravljična, da nas poteši: konča se srečno.
Animatorka Jana Stržinar je vse v eni osebi: simpatično-lepo-grda čarovnica, zaljubljeni zmaj, palček Modrijan, govoreča metla. Le kako zmore sama ponazarjati značaje in glasove vseh oseb? Je to čarovnija? Da, čisto vsakdanja, ki nastane iz ljubezni, trme in dela: Jana Stržinar si je za predstavo sama izmislila vsebino, sama je napisala scenarij in sama je sešila, zlepila, dobesedno ustvarila svoje lutke. Avtorica sama predstavo tudi zrežira in odigra. Takšno ustvarjalno delo zahteva izredno življenjsko moč, sposobnost in vztrajnost.
Neža Maurer
mjmzKGiAse. stran
/podlistek, pisma, oglasi
Torek, 6. septembra
ALTERNATIVNO ZDRAVLJENJE V GRIMŠČAH PRI BLEDU JE LEPO STEKLO
Grimšče pri Bledu, 23. avgusta. V tem mirnem in prijetnem kraju, v estetsko obnovljeni stari graščini, je bilo že prvi dan ducat obiskovalcev, ki so bili deležni zdravstvene pomoči na naravni način. Terapevti so nudili pomoč z bioterapijo, aku-presuro in nasveti, kako bolj zdravo živeti. Terapevti posve-čaju tu svojim pacientom veliko več časa kot osebje v državnih ustanovah, zato svoje varovance vnaprej naročajo za točno določeno uro.
V Grimščah je moč kupiti ra-diestezijska nihala, vložke za čevlje z akupunkturnimi ma-gnetki in drugo opremo. Kmalu bo urejena izložba za domača zdravila z naravnimi zelišči, medom, čaji, raznimi mazili, eteričnimi olji...
Prvi pacienti, ki so obiskali v teh dneh Grimšče, so bili s sprejemom in oskrbo zelo zadovoljni, priporočamo pa, da se ob končani terapiji še malce pomu-dijo na lepo okrašenem vrtu, med drevjem, na prostem, da se organizem telesa prilagodi običajnemu ritmu dihanja in gibanja. Bioenergoterapija namreč še nekaj trenutkov po končani terapiji v človeku pusti zelo sproščeno (relaksirano), včasih celo malce hipnotično stanje. To pa za vožnjo z avtomobilom ni najbolj primerno. Torej spoštovani gostje, ne takoj za volan! Obiskovalci si lahko ogledajo lepe tekstilne izdelke Almire, ki je takoj ob prizidku stavbe.
Ob tej priložnosti se prav lepo zahvaljujemo vsemu osebju GRIMSC in trgovine Almire, kot tudi osebju gostišča, ki nam je nesebično pomagalo pri prvih korakih našega zdravljenja po naravni poti! K sodelovanju vabimo tudi Turistično društvo Bled!
V Grimščah poteka zdravljenje vsak torek, četrtek, petek od
16. do 19. ure (popoldne) in vsako soboto od 9. do 12. ure (dopoldne)! Prijavite se lahko neposredno v teh dneh pri dežurni ekipi (sestri).
Grimšče, avgusta 1988
Izvršni odbor Radiestezijsko društvo Gorenjske
POLETNI UTRIP ŠKOFJE LOKE
V malokaterem kraju naše dežele imajo organizatorji prireditev, pa naj gre za zabavne, kulturne ali pa športne, toliko problemov z (ne)obiskom kot prav v Škofji Loki. Vzrokov za tako stanje je vsekakor več, soglasni pa smo, da je nezainteresiranost našega občana za prireditve eden glavnih dejavnikov za tako imenovano mrtvilo mesta.
Ravno iz tega vidika odgovarjam nepoučeni Škofjeločanki, novinarki Gorenjskega glasa, V. Stanovnik na njen članek z naslovom »Sivina mesta pod gradom«, ki je bil objavljen v Gorenjskem glasu, 19.8.1988.
Sezona letnih prireditev se v Škofji Loki prične s praznovanjem 1. maja, vendar pa je vreme zagodlo organizatorjem v začetku poletja, tako da bom za ilustracijo stanja omenil le prireditve, ki so bile izvedene.
Mestni trg so letos poživile glasbene skupine: Lipov list, Quick Fresh, ans. Toneta Jančarja in ans. Sora. Nastopile so tudi akustične skupine in kan-tavtorji: Tantadruj iz Radovljice, Dušan Uršič, Tomač Pengov, Adi Smolar, Bojan Sedmak ter Lado Jakša. Duško Dudič nam je ob diapozitivih predstavil Tibet in Filipine, organizatorji pa nismo pozabili tudi na kruh, sol, orehe in domače žganje, s čimer so bili pogoščeni obiskovalci.
Pred kratkim so se nam predstavile folklorne skupine iz občine Škofja Loka ter gostujoča skupina iz ČSSR. Prireditev »Srečanje v moji deželi« je potekala tri dni, nastopile pa so folklorne skupine, pihalne godbe, dalmatinska klapa Kamen ter folklorne pevske skupine, glasbene skupine, kantavtorji, pesniki, poskrbljeno pa je bilo tudi za vse stvari, ki sodijo k taki prireditvi.
Poleg dogajanja na Mestem trgu pa so zaživeli tudi drugi prireditveni prostori. Na kopališču Sora so nastopili ansambli: Čudežna polja, Gu-gu, Don Ju-an, Lipov list in Quick Fresh. Na grajskem vrtu je bila konec maja prireditev z naslovom »Srečanje mladih generacij«, pred Hotelom Transturist pa je vsak petek in soboto v lepem vremenu igral Andrej.
Oživeli so tudi kulturni hrami. Na Loškem odru se je z igro »Komisija za samomore« predstavilo gledališče DPD Medvode, organizirana je bila modna revija s kulturnim programom, seminar gledaliških delavcev na temo Commedia deli' arte ter predstavitev njihovega dela z uprizoritvijo treh dramskih prizorov na Mestnem trgu. Galerija na gradu je »gostila« Komorni pevski zbor Loka, ki je dvakrat predstavil letni koncert, ter Mešani pevski zbor iz Kamnika. Postavljena je bila občinska rastava del likovnih amaterjev iz občine Škofja Loka ter razstava lutk in scenografije Jane Stržinar s tremi lutkovnimi predstavami za otroke.
Pozabili nismo torej tudi na naše malčke. Zveza društev prijateljev mladine občine Škofja Loka je pripravila pester program aktivnosti v juliju in avgustu. Otroci so imeli na voljo taborjenje v Fazani, kopanje v bazenu v Železnikih, biološke dneve, športno rekreacijo in koncerte akustične glasbe: kot kaže pa se je nezainteresiranost prenesla tudi na mlajše. Mogoče da je za slab obisk krivo nezaupanje staršev, mogoče nezanimiv program, prostovoljnost udeležbe ali termin Veselih počitnic — kdo bi vedel. Kaj sploh želi in pričakuje od nas naš občan! Kdo bi vedel, kako ustreči vsem tistim, ki venomer govorijo, kako da se nič ne dogaja — ko pa se že nekaj dogaja, jih niti blizu ni.
Ob utripu Škofje Loke ne smemo pozabiti tudi na razstave v galeriji Ivana Groharja, stalno zbirko v Loškem muzeju, poštar-ski muzej v starološkem gradu, kapucinsko knjižnico, na prireditve, ki jih prireja Glasbena šola Škofja Loka, knjižnica Ivana Tavčarja, na športne delavce in še na koga.
Za konec naj vsem ljubiteljem dogajanja v Škofji Loki predstavim program kulturnih prireditev za mesec september:
9.9. — otvoritev foto razstave v galeriji na gradu, 16.9. — večer slovenskih podok-nic v Puštalskem gradu, 23, 24, 25.9. — Ex tempore na Loškem gradu,
23.9. — večer Južnoameriške kulture v atriju SDK na Mestnem trgu, sodeluje Alenka Bole-Vrabec ter duo Titicaca.
Upam, da bo ta članek opomnil bralca in avtorico članka, da se bosta zamislila tudi nad seboj in ne samo nad tistimi, ki poskušajo v današnjem času ponuditi skromno, zanimivo, novo ali pa tradicionalno prireditev.
Z željo, da se čim pogosteje srečujemo, vas pozdravlja
M. Pleško
Pripis uredništva
Sami ugotavljate, daje večina vaših prireditev nezanimivih za Škofjeločane in slabo obiskanih. Morda pa vsega le nismo krivi nepoučeni in vedno tarnajoči novinarji in »zaspani« Škofjelo-čani. Zato bi bilo prav, če se v kakovost svojega dela zamislite predvsem sami. Radi bomo pisali o vaših uspehih.
V. Stanovnik
POŠTENOST IN DOBRA ORGANIZIRANOST
ŽELEZNIČARJEV
Petega avgusta sva se s hčerko odpravila z vlakom od Črnuč na Jesenice. V lepem udobnem vlaku, izdelanem v železniških delavnicah v Mariboru je bilo prijetno in vse v redu. Malo pred Medvodami, ko sem hotel v notes nekaj zapisati, sem ugotovil, da ga žal nimam več. Brez osebne izkaznice, vozniškega dovoljenja, vozne karte, nekaj spominskih slik, raznih naslovov ter telefonskih številk, sem precej znerviran skočil k prometniku in ga prosil, ali lahko telefonira v Ljubljano, prepričan, da sem notes izgubil v vlaku. Telefoniral sem še z Jesenic, čez nekaj dni, pa sem še sam osebno poizvedoval pri čistilcih peronov in prostora v Ljubljani. Pri tem mi je neki sprevodnik dejal: »Denarnic se pri nas brez prič neradi dotikamo, ker potniki pogosto navajajo vsote denarja, ki ga v njih sploh ni bilo. Lahko, da je tudi bil, pa ga je kdo predhodno vzel in nato denarnico odvrgel!«
Po nekaj dneh neuspešnega iskanja sem stopil na občino za preklic in po začasna potrdila
Devetindvajsetega avgusta pa sem dobil priporočeno pismo, pri čemer sem se zelo začudil, daje prispelo iz Maribora, odkoder nimam kaj dobiti. Po vznemirjenem otipavanju sem bil presenečen. Kako tudi ne bi bil, saj so mi iz urada za najdene predmete železniške postaje sporočili, da je pri njih vse moje izgubljeno. Razumljivo, da sem bil tega zelo vesel, čeprav sem že skoraj pozabil na upanje, da bi še dobil izgubljeno. Novi dokumenti so bili že izdelani, naslove pa bi moral žal pozabiti, najpomembnejši je bil od Vide iz Ljubljane, ki ve za še neobjavljene pesmi Kekčevega pisatelja Josipa Vandota.
Ob prvi priložnosti sem poklical urad za najdene predmete na železniški postaji v Mariboru, da bi zvedel, kdo in kje je po tolikem času našel izgubljeno. Ker najditelja ni bilo pri roki, sem bil zadovoljen z informacijo, da imajo v Mariboru že vrsto let vestnega Jožeta Žerdina, ki na končni postaji vlakov pregleduje prazne garniture in vse kar potniki izgube ali pozabijo, prinaša v urad za najdene predmete, kjer poskrbe, da lastniki dobe svoje stvari nazaj. Tudi za to kratko sporočilo sem bil hvaležen. Jožetu Žerdinu, ki odhaja čez dva meseca v pokoj in ki je bil pri svojem delu zelo pozoren in natančen, pa sem posebno hvaležen še zato, ker smo tisti vagon »gomulke« preiskali, pa notesa nismo dobili. Zato sem bil prepričan, da mi je izpadel ob prestopanju na železniški postaji v Ljubljani. In ker je omenjeni vagon, ki ga je več ljudi pregledovalo, moral priti prav v Žerdinove roke, da je on dobil, česar mi prej nismo našli.
Hvaležen mu nisem samo kot posameznik, pač pa tudi kot državljan, v srcu katerega se ob takšnem obvestilu, kot sem ga prejel iz Maribora, porodi dober občutek o poštenosti ter občutek, da so na železnici vestni in izredno dobro organizirani delavci.
Branko Blenkuš 64270 Jesenice
Cirila Tavčarja 15
AVTOBUS NI PELJAL
Dne 28.8.88., kot je razvidno iz priloženega plakata — s.no se krajani Boh. Bistrice sklenili udeležiti tradicionalnega tekmovanja harmonikarjev na Pokljuki. Objavljeno je bilo, da bo vozil posebni avtobus (Alpetour) na relaciji Boh. Bistrica — Pokljuka.
Ob določeni uri smo čakali na avtobusni postaji Boh. Bistrica
in se že veselili, da se naužijemo svežega zraka ob poslušanju domače harmonike.
A glej ga šmenta, avtobusa še do 9 h in bilo, čeprav bi moral odpeljati že ob 8 h. Zelo nam je bilo hudo, saj silno radi zahajamo v naravo, a žal tudi med sezono ne vozi iz Bohinja na Pokljuko noben avtobus in še ta, ki je bil najavljen, je zatajil. Žalostni smo se vrnili na domove in si mislili, kako je človek včasih lahko naiven in se pusti tako potegniti za nos.
Opeharjeni krajani Boh. Bistrice prosimo, da posredujete pri »Alpetouru«, naj se opravičijo na tem mestu v vašem listu. To je šola, da drugič ne bomo več nasedli podobnim plakatom.
»Alpetour« je s to gesto dokazal, da drži reklo: Turizem smo ljudje in Slovenija - moja dežela.
Prosim, ne objavljajte mojega polnega naslova, samo začetnice, kar ne maram, da se mi bo kdo posmehoval, kako sem na-sankal.
Hvala lepa in prosim, da to pot objavite moje pisanje, saj pred letom nisem imela te sreče in se vprašujem, ali ne objavite vseh prispelih člankov?
Prilagam plakat v vpogled in preslikanje.
R. S.
DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ
objavlja možnosti študija in izobraževanja ob delu v 1988/89 v naslednjih oblikah:
OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE
Vpisuje v vse razrede osnovne šole. Šolanje traja 20 tednov* vsak razred. Prijave sprejemamo do 20. septembra 1988. Sol ■ nje je brezplačno. Pouk bo organiziran dvoizmensko, tako0 se lahko v šolo vključijo tisti, ki delajo v izmenah.
PROGRAMI SREDNJEGA USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA
Center za dopisno izobraževanje Univerzum Ljubljana, razp' suje skupaj z Delavsko univerzo Tomo Brejc Kranj, vpis v iz braževalno obliko organizirane pomoči delovnim ljudem 1 občanom, ki si želijo s samoizobraževanjem pridobiti stroK vno izobrazbo po programih STROJNIŠTVA v usmerjene"1 izobraževanju in sicer:
— nadaljevalni program, V. zahtevna stopnja smer: obratni strojni tehnik — V.
(pogoj: končana IV. stop. strojniške smeri ali poklicna ko^ narska šola. oz. avtomehanska šola — za avtoelektrikafJ ne velja)
Prijave sprejemamo do 20. septembra 1988. V sodelovanju s Srednjo šolo ekonomske in
družboslovci
usmeritve Kranj vpisujemo v izobraževalno obliko organizj1* ne pomoči delovnim ljudem in občanom, ki si želijo s samoi^ braževanjem pridobiti strokovno izobrazbo po programih
— poslovnofinančna in trgovska dejavnost (V.stopnja)
— upravni tehnik — administrator (IV. in V. stopnja). Prijave sprejemamo do 20. septembra 1988. TEČAJI TUJIH JEZIKOV
NEMŠČINA - I., II., III., IV. in V. stopnja ter konverzacija ANGLEŠČINA — L, II., III. in IV. stopnja ter konverzacija ITALIJANŠČINA - L, II., III. in IV. stopnja FRANCOŠČINA - L, II. in III. stopnja
NOVO - ŠPANŠČINA - I. stopnja
Splošne tečaje tujih jezikov organiziramo tudi za
DELOVNj
ORGANIZACIJE, na željo pa tudi po posebno prilagojeni11 programih.
Tečaji tujih jezikov za OTROKE: Organiziramo začetne in nadaljevalne tečaje nemščine in ffl gleščine za:
— predšolske otroke (5 do 7 let)
— šoloobvezne otroke (8 do 12 let)
— šoloobvezne otroke (12 do 15 let) Tečaj SLOVENSKEGA JEZIKA
za delavce iz drugih republik in pokrajin. Prijave sprejemamo do 20. septembra 1988. IZOBRAŽEVANJE V IZVENŠOLSKIH OBLIKAH
— tečaj strojepisja
— tečaj skladiščnega poslovanja
— tečaj varstva pri delu
— tečaj za upravljalce naprav za ogrevanje
— tečaj tehniškega risanja
— tečaj za snažilke
— tečaj varstva pred požari
— tečaj za mentorje in inštruktorje za proizvodno delo usmerjenem izobraževanju
— tečaj za delovodje in skupinovodje v proizvodnji Prijave sprejemamo do 25. septembra 1988
Podrobnejše informacije dobite vsak dan (razen sobote) od do 15. ure na telefon 27-481 in 24-983.
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SR SLOVENIJI PODRUŽNICA-51500 KRANJ
Razpisna komisija Službe družbenega knjigovodstva v SB Sloveniji, Podružnica 51500 Kranj razpisuje naslednja dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
1. OPRAVLJANJE ZAHTEVNEJŠIH PREGLEDOV PRI UPORABNIKIH DRUŽBENIH SREDSTEV
Pogoji:
— VII. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske ali pravne smeri, 3 leta delovnih izkušenj, izpit iz vodenja kontrolnega postopka, aktivno znanje slovenskega jezika, prenehanje pravnih posledic po 176. členu Zakona o SDK.
2. OPRAVLJANJE ZAHTEVNEJŠIH NALOG OCENE ZR iN POB
Pogoji:
— VII. stopnja — diplomirani ekonomist ali diplomirani pravnik z znanjem računovodsko finančnega poslovanja, 3 leta delovnih izkušenj, izpit iz vodenja kontrolnega postopkai aktivno znanje slovenskega jezika, prenehanje pravnih posledic po 176. členu Zakona o SDK.
Imenovanje delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi velja za dobo 4 let.
Kandidate vabimo, da vloge z dokazili o strokovni izobrazbi in opisom dosedanjega dela pošljejo v zaprtih ovojnicah z ozna' ko »Za razpisno komisijo« v 15 dneh po objavi razpisa na naslov SDK v SRS, Podružnica 51500 Kranj, Trg revolucije 2. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po opravljenem razpisnem postopku.
Duško Dudič
MED PESKOM IN SNEGOM
3
Popotovanje na najpočasnejši možni način iz Pakistana preko puščave Takia-makan na streho sveta — Tibet
V Hunzi sem živel od paradižnika, jajc in soli. Celo coca-colo so prodajali, sokove iz Ravvalpindi-ja v tetrapakih in na dan sem si privoščil za dolar tekočega plastičnega scanja.
Domačim ženskam že par tednov nisem pošteno pogledal v oči in v kraljestvu Hunze jih je Aga Khan tako razgalil, da sem jim videl skoraj do popkov. Šalim se, a obrazi so bili res jasni, nasekani od ultarskega vetra. Postal sem celo tako perverzen, da sem kakšni kar pomežiknil, pa fHrta niso doumele po naše. Morda je bolje tako, saj bi me domači možakarji verjetno za jajca obesili.
Čez par dni sem bil na najbolj belem pakistanskem ledeniku. Stopal sem avtobus iz Gilgita. Z Johnom in Alice smo se stisnili na strehi in z voznikom noreli po tri metre široki »avtocesti«. »Holy shit. This is a mad-man. Šofer je norec,« je klel John, prekaljeni lingvistični mrhovinar iz ZDA. Kasira v intervalih med Filipini in Saudsko Arabijo in uživa v platoničnem razmerju s svojo Alice.
»Poglejte naprej,« ju posvarim. Veje obcestnega drevesa jima skoraj odbijejo ušesa. »No, zdaj pa ti pazi. Skala! Skloni bučo!« »Kure, smo v bobu na ledeni stezi, ali kaj?« Frčali smo kot morski prašički in se končno začeli počasi, počasi vzpenjati. »Ti je zdaj padel pulz, a, rit komunistična,« se šali John.
Vse je bilo v počasnem gibanju. Bliskajoče se sonce, vožnja, beg edinega oblaka po nazobčenih hribih. Ledenik Passu se je prilizal do ceste v istoimenskem kraju. Kitajska, Kitajska! Samo to smo še imeli pred seboj. V Sustu smo žigosali potne liste in na jetra nam je šlo, ko smo se podjetni Pakistanci tolkli za potnike. Kako bomo še to pogrešali tam preko...
Najvišja meja na svetu je na 4800 metrih. Bil sem na pusti planoti /. nekaj snežnimi zaplatami in močno zasneženimi gorami. Natco avtobus nas je prisopihal sem gor. Na prelazu Khunjerab, ki je šele dobro leto odprt za svetovne popotnike, sem zadihal z redkim zrakom Khunjerabske planote. Točno na točki, ki označuje razmejitev med Pakistanom in Kitajsko, so je lesketal pleh odlikovanj oficirjev Ljudske armade Republike Kitajske — prav tako ljudske. Priromal sem v pravo ljudsko deželo.
Upam, da nisem zloben, če napišem, da je zadišalo po socializmu. Čez minutko je bil na avtobusu soldat (ljudski, se razume) in prestrašeno, presra-no, zgubljeno, kaotično, nevrotično kontroliral vize. Na deviškem obrazu je imel vtisnjenih dvajset let inbolesten strah pred nadrejenimi. Ko smo nekateri izstopili iz avtobusa, da se po turistično pre-tegnemo, se je skoraj usral. Ko kaznjence nas je nagnal skupaj v bus in...
In po štirih urah rahlega spusta smo bili na meji. Na pravi kitajski meji. Tisti s kitajsko zastavo in kitajsko kasarno. Pokrajina okoli je presenetljivo pozelenela in oživela z nečim, kar je bilo na pol poti med bobrom in svizcem. Kitajska — dežela, ki diši po napol nedoumljivih stvareh — taoizmu, taijiju, Mao Ze Dongu, kulturni revoluciji. Dolgo sem hodil sem in ko sem končno tu, je vse drugače, kot sem si zamišljal. Pusta visoka planota in duri muslimanske puščavske province Xingjiang (Sinkiang). Na sami meji so bile tri bajte (carina, policija, vojska) in milijoni praznih hektarjev zemlje.
Carinsko policijski postopek je bil kratek, le uro in pol, in dežurni oficir nas je celo slikal. Nato smo mislili, da se bomo usedli na bus in šli. Smo šli hudiča! Prvo sranje se je začelo, ko sem sklenil za kasarno, na enem od tistih milijonov praznih hektarjev, urinirati. Kajpak sem bil že navzkriž z zakonom in zadnjimi ustavnimi spremembami.
Ko sem se vračal izza vogala, rutinsko spravljajoč tiča nazaj v hlače, me je že prijel za... No, bil je malce pozen in me zgrabil le za roko, porinil, vlekel v policijsko čumnato. Prvo, kar sem videl, je bil ogromen nož in film sem vrtel tja do konca, do... Iztrgal sem se iz rok miličnika, odpahnil vrata in klical na pomoč Japonca, ki je za silo tolkel kitajsko. »Povej mu, da je to, kar je storil, hudo kaznivo v Ljudski republiki. Urinira se na za to posebej določenih prostorih,« se na Japonca dere miličnik. »Nisem vedel. Pri nas to počnemo prosto. Tak je zakon pri nas,« se že uspem pošaliti. Kitajec hrope dalje, piše zapisnik in začne terjati de-S61 juanov, desetino kitajske mesečne plače. Ta-
krat nisem rekel ne »tristo kosmatih«, ne »krŠ? duš«, ampak galantno zaklel: »Prasec ti pizdof'] sti. Deset juanov, kaj.« Morilskega pogleda mU. sem zbil, zbil pa sem kazen na pet juanov. P° j brem mesecu Pakistana sem bil popolnoma »i^J barantanju in bil sem neustavljiv. Potrdilo je ".1 izdano na ličnem kosu riževega papirja z Iffjfa! okroglim rdečim žigom in je moj najvrednejš1 venir s Kitajske. Cela afera pa je nekaj dni ^^aJ je tvorila kuloarske popotniške govorice po
garju. »Če bi vedel, da bi dobil isto potrdilo, ko bik uscal naravnost pred carinarnico,« se I prepozno bohoti Kanadčan Richard.
A kje je bil takrat Kašgar? Pravljično m^
«■   >M»~   J*- mrvi cii.   ivciog«! :   i lavijltllU  " -jy
Marca Pola, Svena Hedina in ruskih osvaja'^;-1^ Mesto zlata in dragih kamnov, pomembno vo^ če na svileni poti, začetek puščave Takla Ma^
Nekaj ur je trajal totalni kaos prodajanja " ; & in vkrcavanje; nato se je začelo. Na dobrem;; V carskem zemljevidu je bila med Piralijem in garjem potegnjena debela rdeča črta, ki naJ^ predstavljala cesto prvega reda. A ceste en°t\v vno ni bilo!!! Je v gradnji, a socialistični pristov J delu in kitajska »mehanizacija« bosta delo /aV^ !y" kla na stopetdeset let. Drugače že nisem m0-, ,<»cj misliti, ko sem prve delavce ( »prostovoljce« ), fy deset jih je bilo in lopate (!?) so imeli v roka11 zagledal po štirih urah premetavanja.
Ko smo se na meji naložili na bus, sem 1 govoril čez Pakistance, ki so tvorUi večinski na i ^ na vozilu. Skoraj stepli so se za sprednje seo j Po pol ure je bilo vse jasno tudi nam — trem P , tnikom. ,uti
(se nadalje
i
>1*
T°rek, 6. septembra 1988
7. STRAN ^MmmtismoLAS
Sužnjo Isauro, ne pa Manhattan!
Saj je že prav absurdno, da se moraš na pragu 21. stoletja yen in ven ukvarjati z jugoslovanskimi aktualnimi temami, ki J'n po premišljenem scenariju režira nezamenljiva vlada, za £daj še z začetnimi kadri transparentnega turizma. Medtem 110 zahteve lačnih državljanov, ki terjajo namesto sedanjih Ponižujočih 20 milijonov plače ponižujočih 30 milijonov, da bi Preživeli, presegajo vse meje človekovega dostojanstva, se od Jtekdaj dresirano ljudstvo prezira tudi do te mere, da se mu Kot odrešitev ponujajo najbolj primitivne oblike kolonialnih Pohodov.
*n v tem trenutku ti ga spet polomi ljubljanska televizija! Z Osladno kapitalistično nadaljevankico »Manhattan bo moj,« ftas pozno ponoči, ko premoremo največ ideološke budnosti, odvrača od lastnega aktualnega trenutka, v katerem že od nekdaj kolektivno participiramo vsi in vsak kolektivaš posebej.
Namesto da bi na našo vročo željo ponavljali maratonsko escravo Isauro, ki so jo »durhmarš« privezovali k sramotilnemu stebru in nam poučno dali vedeti, kaj se ti zgodi, če se no-
duhovno podrediti in ne združevati dela in sredstev, kažejo televizijci neki kvazi - civilni pogum in nam z Manhatta-j*om dopovedujejo, da zasebna lastnina in zasebna iniciativa ,e nista tak bav-bav.
Tista deklina Maxi, ki se je z vsemi zobmi gnala za zaseb-nim kapitalom, je kot voda na mlin tistim našim ekonomistom (anarhistom, ekstremistom, odklonašem in predvsem JJtopistom), ki trdijo, da je naša družbena lastnina pravi pokop.. Da je njen dejanski lastnik država, ki predpisuje minimalno akumulacijo, jo ščiti pred osebnimi dohodki, zaposleni Pa so v tem odnosu le delovna sila, ki jo država najame in placa... Medtem ko kapitalistični Maxi njena država predpiše J^aksimalno amortizacijo, da ne bi ušla davkom in da bi pri *rn skrbela za podjetniški razvoj in ne le zgolj za dobiček, ^ot nam večno dopovedujejo. Nam, ki smo tudi ponoči ideološko budni, pa je seveda kristalno jasno, kako se je razvajena ^gatašinja z megalomanskimi sprejemi šla asocialno razsip-flištvo! Njeni zaposleni sicer res niso posedovali le dveh parov čevljev kot povprečni Jugoslovan, niso pa bili enaki! Tako, kot Srbija bo država ali pa je sploh ne bo, tako bomo jutri pri nas vsi enaki v revščini ali pa nas, kar tudi ni neverjetno, sploh Več ne bo!. Vse ali nič, je naša maksima, ne pa manhattanska Maxi in njene zasebne pobude!
Zato je skrajni čas, da kakšna partijska celica pošlje teološki protest in zahteva ponovitev sužnje Isaure in doživljenjsko umaknitev Manhattana! Lahko tudi direktno na žagana, bo že »kapiral!« Ves svet namreč pozna metode in jačine dela naše vlade in naše oblasti. Te učinkovite metode Je še najbolje označil Radovan Radonjič, ki jih je primerjal s Partijsko celico v odročni črnogorski vasi. Partijska celica v tej vasici je namreč po vkorakanju enot bratske pomoči v Pra-8o vložila oster protest. A ne le to: obenem je tudi odločno zagrozila, da se bo natanko v 24 urah še enkrat sestala, če se ne °odo Rusi iz Prage pri priči umaknili...
D. Sedej
Verjetno nam je dobro ostal v spominu projekt, ki se ga je Bob Geldof lotil pred dvema letoma in je svojo končno uresničitev ugledal v obliki dveh velikih maratonskih koncertov v Angliji in ZDA. 11. septembra se pripravlja nekaj podobnega, kot ste verjetno že na različnih koncih
prebrali, videli aH slišali. Potemtakem veste, da bo nekaj v tem smislu pripravljeno tudi v Kranju, čeravno vsaj za sedaj, ne kaže tudi po kakšnem glasbenem vložku. Možnost pa bo preko TV ekrana spremljati mednarodni dogodek. Pripravite video-rekorderje!... y g
Dahnili so da:
V Kranju: Milena Terdina in Zvonko Gorenc i/ Spodnjih Hitenj: Romana Zalan in Milan Krančan i/ leneliš: Voda Treven iti Miro Globočnik iz H rast ij; Tatjana Lebar in Bojan Smeh i/ Kranja: Ana Kepic in Ranko Golob i/ Kamnika; Branka Pire in Marko Žibert i/ Kranja: Anica Jagodic in Silvester K rum pest ar iz Cerkelj: Brigita Pavlin in Jane/ Pogačnik i/ Radovljice;
V Škofji Loki: Marinka Košir in Mirko Pogačnik i/ Selce; Mojca Velikonja in Marjan Juršič i/ Gorenje vasi: Darja Kovačič in Jane/ Ravnihar i/ Škofje loke: Cvetka Tavčar in Marko Benedičič i/ Martinj vrha.
Čestitamo!
^TEZ
^mandaje komanda, kt\ pa plan
L kranjska komunala ima svojo Ugando in svoje plane, sred-(j^očne, dolgoročne, kratkoro-dfte> letne, zimske, tedenske in lveYne— In P° teh planih so de-j °i dolžni tudi pokositi zeleni-'v stanovanjskih naseljih.
Na Planini v Kranju so letos prvič pokosili zelenice spomladi, tako kot je bilo po urniku določeno. Trava je letos spomladi hitreje rasla in prehitela plan, tako da so jo kosili, ko je bila že tako visoka, da bi je bil vesel tudi že kakšen srednji kmet... Zaradi znane poletne suše pa za drugo košnjo spet ni toliko zrasla, da bi jo v določenem roku bilo sploh vredno kositi.
A komanda je komanda, plan je plan, trava pa kakor že hoče. Vrli komunalci so 30. avgusta letos pridrveli z* vso mehanizacijo in divje kosili tiste presušene »štrenčke«, ki so molele iz zemlje. Ko so opravili to težaško plansko nalogo, so sneli rokavice, češ pravici je zadolženo, plan je izpolnjen.
In je res, čeprav v gromki posmeh nekaterih, ki so se imenitno zabavali ob teh komunalnih delovnih naprezanjih...
Čvek
Zakleta Lizina hiša
Elisabeth Tavlor brezuspešno prodaja hišo, ki jo ima v Meksiku. Ceno hiše s sedmimi spalnicami in kopalnicami, s prelepim pogledom na morje, je spustila celo na »smešnih« 625.000 dolarjev. Liz hiše baje zato ne mara, ker se v njej stalno prikazuje duh Richarda Bur-tona. Svojim najbližjim prijateljem je celo zaupala, da se je najmanj štirikrat v tej hiši, ki sta jo skupaj kupila, pojavil Richardov duh in je celo zahtevala, da se hudiča znebi s pomočjo strokovnjakov...
Železna lady na kolenih
Od britanske premierke se lahko pričakuje marsikaj, pravijo zlobni jeziki. Le tež-
ko pa bi si zamislil, da jo bo kdo videl na kolenih, pa vendar je res. Ko sta jo obiskala princ Charles in princesa Diana, sta jo našla na kolenih. V trenutku, ko je služkinja prinesla kekse in čaj, se je spotaknila, premierka pa je kot prava gospodinja priskočila na pomoč in zadržala pladenj...
Ljudsko meso ubija kanibale
Neki avstralski znanstvenik, ki je poučeval življenje kanibalov na Novi Gvineji, je prišel do nenavadnega odkritja: človeško meso kanibalom prinaša smrt.
Raziskava je pokazala, da so v človeškem mesu virusi, ki obstanejo v telesu tistega, ki meso použije še 8 mesecev. Nato nastopi bolezen in — smrt. Kanibali na Novi Gvineji jedo človeško meso iz dveh motivov — ali pojedo sovražnika ali pa gre za versko svečanost.
FRANC PETERNEL
Tako dolgo šport že spremlja njegovo življenje, da zasluži predstavitev v tej rubriki, čeprav je še vedno aktiven. Franc Peternel, starejši, njegov sin Franci je tudi strelec, zadnja leta pa tudi uspešen letalec z zmaji, je zanesljivo eden najboljših strelcev zadnjih trideset let v državi, v streljanju s pištolo, predvsem hitrostrelno, pa doma ne pozna veliko porazov. Do 60. leta starosti bom še tekmoval, potem pa bom pustil, trdi.
»Že od malega me je vleklo k streljanju. Zdi se mi, da sem bil talent, kar so kasnejša leta potrdila. Leta 1955 sem začel streljati, vključil sem se v moštvo kranjske Save, za katero tudi sedaj še nastopim, sicer pa za Strelsko družino Kranj, ki je osrednji klub v občini. Sedaj mi ne gre najbolje. Počutim se kot prazen akumulator, kar se je pokazalo tudi na zadnjem državnem prvenstvu, kjer sem bil v svoji disciplini peti, lani pa sem bil državni prvak.«
Hitrostrelna pištola je vaša specialnost, vendar vedo sotekmoval-ci povedati, da ste bili najprej as tudi v drugih orožjih.
»Začel sem z zračno puško in potem z vojaško, kjer sem bil gorenjski prvak, pa tudi v Sloveniji sem bil pod vrhom. Vendar me je vleklo k pištoli. Bolj fino se mi je zdelo. Leta 1965, na skupnih pripravah desetih najboljših gorenjskih strelcev, sem prvič vadil z njo. Bila je vojaška. Na začetku priprav sem bil zadnji, zadnji dan priprav pa sem vse namazal. Rinil sem v slovenski vrh, sposojeno pištolo je zamenjalo orožje, ki mi ga je dala strelska zveza, vendar je imela pištola zmečkano cev. Vseeno sem zmagal, novo cev sem zamenjal sam in s to pištolo sem bil leta 1960 prvič državni prvak. Uspelo mi je priti tudi do hitro-strelne pištole, s katero sem bil kmalu najboljši.«
Z njo je treba hitro streljati, meriti.
»Razen talenta so pri streljanju s hitrostrelno pištolo važni refleksi in pravilno ter hitro proženje. V nobeno tarčo ne ustrelim na pamet, čeprav so v popolnoma ravni vrsti, ampak vsakič merim, tudi v skopo odmerjenih sekundah za strel. Merim brez tresljaja, brez drhtenja roke, proženje pa je zame slabši del strela. Počasi se človek tudi utrudi. Čeprav traja hitrostno streljanje samo 72 sekund, je treba pred tem na tisočkrat dvigniti pištolo, težko 1200 gramov, trenirati in to ni brez posledic za Zdravje. Pri streljanju ni pomembno samo orožje, ampak tudi municija. Če je municija premočna, pištola rada skače. Mora hiti blaga.
To je težko razložiti, saj samo strelci za take reči najbolje vemo. Meni sotekmovalci tudi že vsa leta zaupajo, da jim nastavljam pištole, čeprav smo tekmeci. Nihče mi še ni rekel, da sem jo komu nalašč kaj zagodel.«
Kakšno je sploh hitrostno streljanje s pištolo.
»Streljamo na 25 metrov, dva tekmovalca naenkrat, na avtomat^ ki ima pet gibljivih tarč, ki so obrnjene proti strelcu 8, 6 in 4 sekunde, potem pa se obrnejo. Streljamo dve seriji po pet strelov. V osmih sekundah moraš ustreliti v pet tarč, potem v šestih in nato še v štirih. 596 krogov je moj državni rekord, ki ga bo težko potolči, z vojaško pištolo pa sem republiški rekorder s 501 krogom, državni pa je krog več.«
Hitrostrelno orožje obvlada človek z veliko vaje. Koliko trenirate?
»Malo, še posebej v primerjavi s tujino. Midva s sinom sva letos po-strelila manj kot 300 metkov, konkurenti na tujem pa po 500 dnevno. Municija je draga, težko je dobiti denar zanjo, tudi sami jo kupujemo. Mislim, da to ni dobro.«
Bili ste tudi na dveh olimpijskih igrah.
»V Montrealu in Moskvi, v Los Angeles pa nisem šel, čeprav so vsi vedeli, da sem v življenjski formi. Pač, jugoslovanske igre. Če bi tam ponovil formo, bi bil visoko uvrščen. Zmagovalec je streljal 595 krogov, torej manj od mojega rekorda, 591 krogov pa je bila tudi še kolajna. V Montrealu sem bil 15., v Moskvi pa 22., po strahotnih težavah z zdravjem zaradi zastrupitve s sokom, da sem se na tekmi tresel.«
Vaše mnenje o našem strelstvu.
»Strelstvo nazaduje, špica pa napreduje. Problem je municija. Najboljši jo imajo, kar je prav, vendar bi jo morali preskrbeti tudi drugim za vadbo. Sicer bomo ostali tudi brez špice.«
J. Košnjek
KAM?
V GRČIJO
Turistična agencija Alpetour pripravlja zanimiv Izlet v Grčijo, Atene, Delfe, Argolido in Solun, razen tega pa si bodo izletniki lahko ogledali nekaj spomenikov srednjeveške arhitekture, ki je ohranjena zlasti v neštetih samostanih po vsej Grčiji.
Alpetour sprejema prijave v vseh svojih turističnih poslovalnicah, cena izleta pa je 320.000 dinarjev in 120 DM na osebo. Ob prijavi je treba plačati akontacijo v višini 100.000 dinarjev. Izletniki bodo potovali v Grčijo z letalom, odhod pa je predviden za 4. oktobra. V Grčiji se bodo mudili pet dni.
Piše: Igor Kavčič
Ijale gorenjske vasi
Jtefanja gora
j
ni^ho ^a zahodni strani majhne planote pod Krvavcem leži na nad-s^rnfk' višini 690 m, sredi košarih orehov skrita hribovska vas, na -ff^rlf v^m označena kot Štefanja gora. Ime nedvomno izhaja od Štefana, ki so jo že v 12. stoletju postavili na griču kak ki-i*r rn*er *n oddaljenem od naselja. Prvotna stavba je zgorela, ker ^^nda vanjo udarila strela, pa so tako leta 1805 morali zgraditi hram. Štefanjci pravijo, da imajo kar dve vasi in sicer ^ittii^jo in Spodnjo Štefanjo vas, v katerih lahko naštejemo ose
Zdaj cvete živinoreja
po svetniku
Pred vojno so delali ljudje v glavnem doma na kmetiji ali pa so šli za hlapce in dekle, kajti takrat še ni bilo velikih tovarn. Danes pa se jih je že precej zaposlilo po kranjskih tovarnah. Včasih so se Štefanjci največ ukvarjali s poljedelstvom, kar pa danes vedno bolj opuščajo. Zemlja je ponekod precej kamnita, pa je zato živež bolj donosno kupovati, kot pa ga pridelovati. Ljudje v Stefanji gori se zadnja leta največ ukvarjajo z gozdarstvom in živinorejo. »V Gradu se prav čudijo, da imamo toliko mleka,« pripomni Anton. Veliko jih je še pred vojno odšlo v Ameriko bodisi zaradi revščine ali pa dolgov. Eni so se vrnili, ko so izplačali dolgove, drugi pa so tam ostali za vedno.
Šola enkrat na teden
Vsak četrtek (jeseni in pomladi) so otroci hodih v šolo v Cerklje. Pozimi pa zaradi snega niso imeli pouka. Kdor se je bolj slabo učil
ajset hišnih številk.
je bilo brez vodovoda, elektrike...
sem po vasi povpraševal po človeku, ki bi mi največ povedal \ti nJ* m Štefanjcih, so me napotili h Kajžarjevemu atu, An-\t ^olinšku. »On vam bo največ vedel povedati, saj je najstarejši ^ u^ar v vasi (82 let), pa tudi spomin ga še ni prav nič zapustil, kar
lsho številko pet pojdite,« so mi rekli. \j -Včasih je bila največja težava z vodo,« je začel Anton. »Sredi ^rJ 6      korito, v katerega je bila speljana površinska voda iz stu-fyj *a' 2ato je bila ta voda ob deževju zelo slaba, studenec pa je kaj :8L udi presahnil. Zato smo po vodo večkrat hodili v Reko v grapo. vUl   So jo vozili z vozovi, revnejši pa so vodo nosili v škafu na gla-yofl0l Pa v brentah na hrbtu. Danes pa imamo izpod Davovca speljan ■,k n-v°d in voda je zelo kvalitetna. Tudi sedaj, ko je bila suša, nam ^^'Primanjkovalo.« Enainpetdesetega so dobili elektriko, maka-i[       0 cesto pa sedem let pozneje. Le ta je dandanes asfaltirana, C \> Pa sledi, da ima skoraj vsaka hiša v vasi vsaj en avto. »Po vojni "°te ^pčno napredovali,« pravi Anton. »Celo telefonski kabel smo \Sniii v vas.«
Travniki, pašniki, gozdovi pa tudi nove hiše in gospodarska poslopja.
ali pa je imel bolj trdo pamet, se še brati ni nikoli naučil. Med prvo svetovno vojno so bili fantje v vojski, pa so potem otroci krave pasli. »Bolj smo krave pasli, kot pa se učili,« pove moj sogovornik in doda: »Leta šestindvajset sem kupil bicikel od kmeta, pri katerem sem služil. To je bilo prvo kolo na Stefanji gori.« »Tudi veseli trenutki so bili. Ob nedeljah, ko smo šli k maši v Cerklje, smo potem vedno zavili v gostilno kaj pojest pa spit. Popoldne in zvečer pa smo imeli plese tudi v naši vasi. Pri Koštomaj in pri Šuštarju je skoraj vsako nedeljo harmonikar raztegnil meh.« »Težko je bilo življenje tu v hribih, a kljub temu nikoli ne bi zamenjal z vami v dolini. Res je, da marsikateri grunt danes ostaja brez gospodinje, saj je malo žensk, ki bi se možile na hribovske kmetije, po Stefanji gori pa ravno tako rastejo nove hiše in gospodarska poslopja,« je končal Dolinškov ata.
Gasilski dom imajo na Stefanji gori že več kot petindvajset let.
/ ureja DARINKA SEDE]
.m&mm'Amjis 8. stran
ŠPORT Pf REKREACIJA
Torek, 6. septembra
Razgibajmo življenje — vseslovenska akcija
Ne modna muha, ampak navada
Kranj, 5. septembra — Akcija z geslom »Sonce, voda, zrak, svoboda — razgibajmo življenje« nima le kratkotrajnega pomena, ampak je njen cilj pritegniti v redno športno vadbo čim več ljudi ter tako do konca tega stoletja ustvariti zamisel, da bi postali Slovenci res športen narod.
Akcija se po odločitvi Zveze telesnokulturnih organizacij Slovenije začenja v soboto in nedeljo, 10. in 11. septembra, ko naj bi v vseh občinah in krajevnih skupnostih organizirali vsaj eno množično športno rekreativno prireditev ali pa na že ustaljene skušali privabiti čim več ljudi.
Kaj posebno novega se nam vsaj na Gorenjskem ni treba izmišljevati, saj imamo že kopico ustaljenih rekreativnih prireditev, od tekmovanj do pohodov, samo te prireditve morajo postati še bolj množične. Priložnosti je dovolj, saj ne manjka pohodov, raznih tekov.turnirjev, takšnih in drugačnih tekmovanj. Akcija Razgibajmo življenje je izziv za športne klube in društva, tako večja kot po šolah, tovarnah in krajevnih skupnostih, da dajo še večji poudarek množičnosti, da odprejo svoja igrišča in omogočijo vadbo, kakor tudi za ljudi vseh starosti, da pridejo in se skladno s svojimi možnostmi, zmožnostmi in znanjem vključijo v telesno vadbo. ZTKO Slovenije je o namenu akcije obveščala svoje osnovne organizacije in zveze, na voljo pa ima tudi dovolj priponk, nalepk in letakov za akcije. Kmalu bo mogoče dobiti tudi strokovne priročnike za posamezne oblike športne rekreacije.
Akcija, sicer simbolično začeta, naj ne bo muha enodnevnica! Športna rekreacija naj postane navada čim večjemu številu ljudi. Ne izmišljajmo si novih oblik. Izkoristimo že utečene, samo obogatiti jih je treba in domiselno pozvati ljudi k udeležbi. Kjer pa je seveda mrtvilo, pa bo treba poprijeti na začetku. Razgibajmo življenje je tudi nov korak k uresničitvi cilja, da postanemo Slovenci res športni narod.
Prva obvestila o nameravanih prireditvah v okviru te akcije smo že prejeli in pozive k udeležbi danes tudi objavljamo. Tako nameravamo delati tudi v prihodnje. Zato pozivamo organizatorje športnih in rekreativnih prireditev, da nam pravočasno sporočijo, kdaj in kje bodo prireditve, da jih bomo (brezplačno) najavili in z nekaterih tudi poročali. S tem želi Gorenjski glas pomagati pri akciji, obveščati o prireditvah in tudi tako razgibati življenje.
J. Košnjek
Po končani drugi zvezni vaterpolski ligi
Triglav dosegel cilj
Kranj, 4. septembra — Po zaključku lanske sezone, ko je kranjski Triglav v drugi zvezni vaterpolski ligi-zahod osvojil drugo mesto (Opatija je bila prvak), si je takoj po zaključku te lige zastavil višji cilj. Po končani sezoni je Triglav zapustilo pet igralcev V vojsko so odšli Gravec, Čadež in Kodrič, v Koper pa Stanišič inDru-žeič. Naredili so načrt za sestavo novega moštva. Iz vojske se je vrnil vratar Roman Naglic, iz Mladosti (Zagreb) pa sta prišla Pero Rihter in Duško Marinič. V klubu so imeli še svoj igralski kader. To so bili: B. Hajdinjak, Brinovec, Sirk, Troppan, Jambrovič, Jerman, R. Hajdinjak, Stirn, Štromajer in Homovec.
S tem moštvom je trener Mladen Kuštrak iz Zagreba začel z vadbo za to iztekajočo se sezono že oktobra lani. Triglav je igral v zimski sezoni tudi v drugi zvezni ligi. Po dveh turnirjih je bil finalist. Premagal je Opatijo (8:6) in postal tako zimski prvak. V letni sezoni je bil cilj, da se iz druge zvezne lige-zahod približajo trem moštvom, ki bodo igrala v novoustanovljeni prvi zvezni ligi B. Prvi del prvenstva je bil slabši od nadaljevanja. Po prvem delu so bili četrti. V drugem delu pa so Triglavani zaigrali tako kot znajo in na koncu prvenstva zasedli drugo do tretje mesto v tej ligi. Skupaj s prvakom Primorjem, ki bo igral še kvalifikacije za prvo A ligo, in Medveščakom iz Zagreba so se uvrstili v prvo B ligo. Vse to so dosegli z dobro igro, saj so imeli kar devet zmag in bili tako najuspešnejše moštvo v drugem delu prvenstva.
S tem je Triglav dosegel zastavljeni cilj. O konstantni igri Triglava v zadnjih dveh sezonah govorijo tudi rezultati. Odigrali so enainštirideset uradnih tekem in od teh so jih Triglavani kar štiriintrideset zaključili v svojo korist. Enkrat so igrali neodločeno in le šestkrat priznali premoč nasprotnikom. Pri tem je treba poudariti, da Triglav v poslednjih dveh sezonah ni izgubil niti ene točke v domačem bazenu. Tak podvig ni uspel nobenemu klubu iz druge zvezne lige-zahod.
V sezono 1989, ki se bo začela že januarja, člansko moštvo starta z željo, da v tej prvi ligi B zasede mesto v zlati sredini. Zago-. toviti pa si morajo tudi možnosti, predvsem zimski olimpijski bazen v Kranju. S sredino na lestvici bodo Triglavani ohranili stik z najboljšimi ekipami jugoslovanskega vaterpola.
D. Hi
V soboto in v nedeljo na Kokrici
Tekači in kolesarji
Kokrica, 5. septembra — Konec tega tedna bo na Kokrici športno obarvan. V soboto bo tek kevaljcev in korenin, v nedeljo pa kolesarska dirka za 14. pokal Kokrice, ki bo obenem tudi državno prvenstvo veteranov in rekreativcev ter prvenstvo Slovenije za ženske.
Tek kaveljcev in korenin bo v soboto, 10. septembra. Začel se bo ob 16. uri, prijave pa bodo sprejemali od 14. ure dalje v brunarici ob križišču cest proti Golniku in proti avtocesti. Startnina bo 5000 dinarjev. Ženske bodo tekle na 10, moški pa na 21 kilometrov dolgi progi po Udinboštu. Po tekmovanju bo družabno srečanje kaveljcev in korenin.
V nedeljo, 11. septembra, ob pol desetih pa se bo na Kokrici začela kolesarska dirka za 14. pokal Kokrice, ki bo štela tudi za državno prvenstvo veteranov in rekreativcev in za republiško prvenstvo žensk. Kolesarji bodo razdeljeni vil kategorij, od pionirjev A in B, žensk A in B do rekreativcev Rl in R2 in petih skupin veteranov. Proga bo krožna in bo potekala po asfaltirani in za promet zaprti cesti Kokrica — Rupa — Kranj — Kokrica, dolgi 4,5 kilometra . Prijave bodo sprejemali do ene ure pred startom, startnina pa je 3000 dinarjev razen za pionirje. Tekmovalci bodo s podpisom potrjevali, da so zdravstveno sposobni za nastop, pionirji pa morajo imeti kolesarski izpit o znanju cestnoprometnih predpisov.
Prihodnjo soboto, 17. septembra, pa bo na Kokrici nova prireditev: 9. tek po Udinborštu.
J. Košnjek
Po skupnih pripravah vaterpola Jugoslavije in ZRN
Želja po kolajnah
Kranj, 4. septembra — Jugoslovanska vaterpolska reprezentanca je imela skupaj z olimpijsko reprezentanco Zvezne republike Nemčije zaključne priprave za nastop na letnih olimpijskih igrah. Naša reprezentanca brani zlato s triindvajsetih olimpijskih iger. S kakšnimi izgledi potujeta obe reprezentanci na štiriindvajsete letne olimpijske igre v Seul, sta povedala zvezni trener jugoslovanske reprezentance Radko Rudic in zvezni trener Zvezne republike Nemčije Nikolo Firou.
Jugoslovanska vaterpolska reprezentanca na olimpijskih igrah v Seulu brani zlato olimpijsko medaljo iz Los Angelesa. Na olimpijski turnir reprezentanca odhaja tudi kot svetovni prvak s svetovnega prvenstva v Madridu. Prav zato Jugoslavija predstavlja kandidata za osvojitev ene od olimpijskih medalj. Skupaj z reprezentanco Zvezne republike Nemčije so imeli priprave v Kranju pred odhodom v Hong Kong. Naša reprezentanca v to mesto odpotuje v sredo, kjer bo imela priprave tudi reprezentanca Italije. Eden od kandidatov za zaključni, finalni turnir, v Seulu je tudi ZR Nemčija, ki je bila že evropski vaterpolski prvak.
Jugoslovanska vaterpolska reprezentanca se za nastope na letošnjih olimpijskih igrah sistematično pripravlja skozi štiriletni olimpijski ciklus. Letošnje priprave so pričeli s treningi in tekmami z italijansko reprezentanco v januarju. V juniju je reprezentanca nastopila na velikem mednarodnem turnirju v Avstraliji in v ZDA odigrala s to reprezentanco pet prijateljskih srečanj, na balkanskih igrah pa so naši premočno osvojili prvo mesto.
Nato so sledili veliki mednarodni turnirji v Sevilli (Španija), v Zvezni republiki Nemčiji v Diisburgu in Yassa turnir v Be-čeju. Zadnji veliki turnir pa je bil v Pescaru v Italiji. -Na vseh turnirjih so Jugoslovani pokazali, da niso zaman favoriti za eno od medalj v Seulu. Na vseh turnirjih je sodelovala tudi reprezentanca Zvezne republike Nemčije. S kakšnimi načrti in cilji gredo v Seul, sta povedala zvezna trenerja Radko Rudic in Nikolo Firou.
• Radko Rudic, zvezni trener reprezentance Jugoslavije:
»Naša reprezentanca bo začela kvalifikacijski turnir v Seulu z reprezentanco ZDA. V tej skupini so še Madžarska, Španija, Grčija, Kitajska in Avstralija. Vsi dosedanji turnirji so pokazali, da imamo močno ekipo, ki je fizično in psihično dobro pripravljena. V tej ekipi je veliki igralski potencial. Na neki način smo prišli do svoje igre, ki je hitrejša v plavanju in strelih na vrata. Sicer imamo še nekaj slabosti, popuščanja zbranosti, nihanje v sami igri, čeprav je nasprotnik slabši ali pa tudi močnejši. V ta-
kih igrah ni pravega učinka. To je lahko usodno. Vsekakor je to močna skupina. Reprezentance ZDA, Madžarske, Španije so v pravi formi. V drugi skupini so: SZ, Italija in ZR Nemčija. Vse reprezentance imajo res kvalitetne igralce. Naša želja in cilj sta, da pridemo v finalni del turnirja. Iz vsake skupine gresta v finale po dve prvouvrščeni ekpi. Če bomo uspeli, potem je jasno, da je želja ena od medalj, čeprav branimo zlato. «
• Nikolo Firou, trinajst let zvezni trener ZRN, po rodu Romun:
»Za osvojitev zlata sta
kandidata: SZ in JugoslaviJj Prav ti dve reprezentanci i10? res kvalitetne igralce. Mi naj se skupaj z ZDA, Italijo in B>J da tudi Španijo potegovali tretje mesto. Prav Španci & od muh. V svojih vrstah vnw tri igralce, ki so vešči igran]8 prav Španci lahko podtak1™, »nogo« tistim, ki so favoriti; naši skupini so še SZ in ItaW Vsak trener reprezentanc . kako reprezentanca igra in " je ranljiva. Prav tu je boja: . Prav v Seulu lahko pride do Pj* ca forme in prav zato je še vw bojazen vseh trenerjev. Veij* da moramo zmagovati in s ™ bomo dosegli svoj načrtov* cilj. Priti moramo med tista & moštva, ki se bodo borila za "I dalje. Še posebno mi, saj smo li že evropski prvaki. Po m°Je prepričanju je ta skupina, W smo mi, močnejša od jug°s vanske. « j D. Huin*'
Na Gorenjskem dober odziv
Kranj, 2. septembra-Večina rekreativnih prireditev na Gorenjskem bo potekala pod geslom«Razgibajmo življenje«, smo zvedeli na občinskih Zvezah za telesno kulturo. V Kranju so še posebej pozvali k množični udeležbi na Teku proti času, na košarkarskem turnirju trojk in na dveh planinskih pohodih: Iskraši bodo krenili na Triglav, konec tedna pa bo tudi vsakoletni zbor slovenskih planincev. Tudi sicer želijo, da bise izletov, ki jih organizira Planinsko društvo Kranj, udeležilo čim več ljudi, saj planinstvo uresniči vsa gesla letošnje akcije.
V škofjeloški občini so k akciji pozvali vse telesnokulturne organizacije. Izdelan bo program prireditev, je pa že dogovorjeno, da utegneta biti letos še posebej množični ligi v malem nogometu in košarki. O vseh akcijah bodo sproti obveščali.
Posebej resno so se dela lotili v Tržiču, kjer je športna rekreacija izredno razvita. Števila akcij ne bodo povečevali, skušali pa bodo vključiti še več ljudi. Začeli bodo tenisači in nogometaši, nadaljevali atleti, vmes pa bodo še druga tekmovanja in pohodi. Prireditve bodo primerne za rekreacije že vajene in začetnike. Na igriščih v Krizah bo občinsko prvenstvo v tenisu. Člani, letnik 1971 in starejši, bodo začeli v petek, 9. septembra, ob 15. uri. Veterani, veteranke in članice bodo igrali 16. septembra, pionirji, pionirke, mladinke in mladinci pa 23. septembra, tudi ob 15. uri. Zadnji rok za prijave je 13. ura na dan tekmovanja v pisarni TKS (telefon 50-342) ali uro pred začetkom turnirja na igrišču. Pogoj za nastop je stalno bivališče v tržiški občini. Prijavnina je 3000 dinarjev, izidu pa se bodo upoštevali v točkovanju za delavske športne igre 1988/89. TVD Partizan Tržič odpira vrata doma za rekreacijo. Urnik je še začasen in ga bo še mogoče spremeniti. Rekreativna vadba za predšolske otroke bo vsak ponedeljek in četrtek med 16. in 18. uro, odbojka za ženske vsak ponedeljek in sredo med 18. in 20. uro, rekreacija za ženske v ponedeljek in sredo med 20. in 22. uro in rekreacija za starejše ženske vsako sredo med 16. in 18. uro. Ob četrtkih med 18. in 20. uro bo rekreacija za starejše moške, ob torkih med 18. in 20. uro bo namizni tenis, ob sobotah dopoldne pa gimnastika za šolsko mladino.
V nedeljo, 11. septembra, ob 9. uri se bo na Ježah nad Brezjami pri Tržiču začel turnir v malem nogometu za prehodni pokal ŠD Brezje. Prijavnina znaša 20 tisoč dinarjev, prijave pa sprejemajo do začetka turnirja. V primeru slabega vremena bo turnir teden kasneje, piše tržiški sodelavec Janez Kikel.
J. Košnjek
Prijateljska mednarodna vaterpolska tekrflj*
Jugoslavija dobila za las
Kranj, 3. septembra — Mednarodna prijateljska vaterpols'J tekma Jugoslavija : ZR Nemčija 11:10 (5:2, 2:3, 2:3, 2:1), letni ba««J gledalcev 700, sodnika Pierre Van de Vreken (Belgija), Fred V* Dorp (Nizozemska), delegat tekem Ante Lambaša (Jugoslavija)«
Jugoslavija : Posinkovič, Lusič 2, Šimenc, Bukić, Džuho 1. i drič 4, Vičevič, Gočanin 2, Bemalinovič 1, Paškvalin 1, MilanoV Radženović, Šoštar; ZR Nemčija : Rohle, Jacobv, Otto 4, Sterzik, nandez 1, Ehrl 1, Borgmann, Osselmann 2, Stamm 1, Huber, Thet smann, Reimann 1, Obschernikat.
Jugoslavija je v prvi četrtini začela silovito in kmalu poved-8 štirimi goli. Še posebno odlično je branil naš vratar. Kar trikrat) ubranil gol, čeprav so imeli nasprotniki igralca več. Nato je priš** drugi četrtini slabša igra naših igralcev, ki jim je popustila zbran£ in to četrtino so nasprotniki dobili in zniževali izid tekme. V tretji'* trtini nas je spet reševal vratar, saj so bili ostali le preveč nenatfj čni v obrambi. To je izkoristil Reimann, ki je znižal izid na en gol, nato je dal gol Mehičan Fernandez in rezultat je bil neodlo# Spet je bilo treba začeti znOva. Iz igre je moral Ehrl in Jugoslov^ so dosegli gol. Ko se je v igro vrnil Ehrl, je bil izid spet izenačen. to je Andrič dosegel gol le pet sekund pred koncem tretje četrtin^ odločilni, zadnji četrtini se je nato do zadnje minute bil boj za z-11 go, v katerem so več hladnih živcev ohranili naši vaterpolisti in i& gali za gol razlike. D Hufl)«
Pobuda Rokometne zveze
Kranj,6. septembra — Rokometna zveza se odloča za organizacl republiškega prvenstva mlajših in starejših pionirjev in pionirk poziva k takojšnji prijavi za tekmovanje, ki naj bi bilo že v drugi Ajl lovici tega meseca. Za mlajše pionirje oziroma pionirke lahko ig^
rokometaši, rojeni leta 1976 in mlajši, za starejšo skupino pa roj'
leta 1974 in mlajši. Tekme naj bi bile ob sobotah dopoldne, polčas^ dolg 20 minut. RZS načrtuje tudi zimski prvenstvi v obeh kateg°ij jah, kar bi pospešilo vključevanje mladih rokometašev v redno ^ bo.
J. KuP
Osme jugoslovanske konjeniške prireditve na Brdu
Milovanka je bila najhitrejša
do
Brdo, 4. septembra — Triletna kobila Milovanka na vajetih Vojisla-va Maletiča iz Antunovca pri Osijeku je zmagala v finalu spominske dirke maršala Tita na Brdu z novim jugoslovanskim rekordom za triletnike s kilometrskim časom 1:18,9. Sicer pa se je na Brdu zbralo kar 20 tisoč gledalcev in vsa jugoslovanska kasaška elita.
Na Brdu je bilo na sporedu osem dirk, vključno z osrednjo dirko od tri do dvanajstletnih kasačev na 1600 metrov dolgi progi za spominski pokal maršala Tita. Sicer pa je nastopila večina domačih, doma rojenih najhitrejših jugoslovanskih konj. Pogrešali smo le konje našega največjega zasebnega rejca Marka Sla-viča. V osrednji finalni dirki je dobilo jugoslovansko konjeništvo novo junakinjo. Zmagala je kobila Milovanka, stara tri leta, na vajetih Voji-slava Maletiča iz Antunovca pri Osijeku in s to zmago postavila na glavo številne napovedi, ki so postavljale na vrh lanskega zmagovalca Fit Avia, pa Lady Lucv z Brda, letošnjo zmagovalko jugoslovanskega kasaškega derbija. Milovanka je postavila tudi nov rekord za triletnike. Sicer pa je bilo na Brdu na sporedu še sedem dirk, imenovanih po gorenjskih občinah, pokroviteljih. V prvi dirki je zmagala Santa B z voznikom Ivanom Koscem z Brda, v dveh predtek-movalnih skupinah za nastop v finalni spominski dirki sta bila najhitrejša Fit Avia na vajetih Jožeta Hrovata
Obisk prireditve, ki jo je v imenu pokroviteljev, gorenjskih občin, odprl predsednik tržiške občinske skupščine Ivan Kapel, je bil izreden: zato, ker je prireditelj, Rejni center Brdo, potegnil popularno potezo — brezplačno vstopnino, poleg tega pa ima pri nas konjeništvo vedno več ljubiteljev.
v pivi skupini in Lady Lucy na vajetih Vlada Rančigaja z Brda. V četrti dirki je slavil Sesil z voznikom Robertom Joem iz Ade, v peti dirki, to-lažilni, je zmagala Ina II na vajetih Dušana Blazine iz Bečeja, v sedmi dirki je po pritožbah in zapletih zmagal Božo Radkovič iz Šentjerneja s konjem Briška II, v zadnji dirki, dirki dvovpreg, pa sta zmagala konja z Brda Aska B in Nepal B, ki ju je imel na vajetih Lojze Gorjanc.
Zaradi žalovanje je bil dn1{>(; del prireditve okrnjen. Obilo manja je vzbudil nastop najb?.jj< ^
jugoslovanskih kolesarjev. V «£|
i_
metre dolgi progi je zmagal
stni dirki na hipodromu na tri ^;
Hvastja, član Roga.
Sliki: F. fW
Torek
■6- septembra 1988
ZA DOM IN DRUŽINO. OBVESTILA, OGLASI
9. STRAN -^»)MK5'(GLAS
OSVEŽIMO SE
BRESKVIN MIKS
3 do 4 vložene ali sveže olupljene breskve, 1 žlica limoninega soka, 2 žlici sladkorja, 1 liter radenske vode.
Breskve, limonin sok in sladkor zmiksamo, zli-jemo v kozarce indopolnimo z mrzlo radensko. V vsak kozarec denemo še kocko ali dve ledu. Serviramo v velik kelih, lahko tudi v kozarce za koktajl.
LIMONIN KOKTAJL
1 kozarček precejenega pomarančnega soka, 1 žlička sladkorja, 2 kocki ledu.
Vse skupaj denemo v mikser in rotiramo nekaj sekund. Serviramo v velikih kelihih. Na pijačo denemo rezino limone ali pa rezino prerežemo do srede in jo zataknemo ob rob kozarca. Pijači dodamo nazadnje še sifon.
TA MESEC NA VRTU
JOMACIZDRAVNI
Kumina odganja vetrove
Plod kumine ima prijeten, močno dišaven vonj. Okus je Prav tako prijeten, dišaven in močan. Zori julija in avgusta. Raste po travnikih, pogosto pa je pridelujemo tudi po vrtovih. Zrele plodove nabiramo julija in avgusta, aprila pa sem in tja tudi korenine. V kumini so eterično olje, sladkor, masto olje ln po malo še več snovi.
V lekarništvu poznamo kuminove plodove. Nalahno dražjo, krepijo želodec, ženejo na vodo in pospešujejo prebavo. Kuminovo olje pridobivajo iz plodov, ki vsebujejo poleg eteričnega olja še maščobnu olje. Po učinku so kuminovi plodovi zelo podobni plodovom janeža in sladkega janeža; tudi Kne-ipp jih priporoča za odganjanje vetrov.
Prav posebno priporočajo kuminove plodove ženskam, ker imajo trojni učinek: pospešujejo mesečno perilo; zrahljajo 'akotnice, s čimer so popadki manj boleči in je porod sam olajšan; nazadnje pospešujejo tudi izločanje mleka.
Za čaj plodove - 1 čajno žličko - na kratko zavri, pusti pokrito stati 10 minut in odcediti. Na dan spij po počirkih 2 do 3 skodelice. Kuminovo olje jemlji enkrat na dan 3 do 4 kapljice na sladkorni sipi.
Iz starih zeliščarskih knjig in ljudskega zdravilstva
Kuhana kuminova korenina je zelo zdrava; pogreje želodec in brez bolečine odvaja vodo. Kolikor mogoče gorke kuminove plodove dajejo v vrečki na trebuh, da umirijo zavijanje m preženejo napenjanje.
Kumina v jedi daje dober tek in prebavo, odpravlja napenjanje, odganja vetrove in omogoča lahko dihanje.
Klistirju dodajajo žlico razstopine 1 g kuminovega olja v 50 g špirita.
Pomirjajoče protikrčno pijačo, ki krepi želodec, dobijo, če namakajo kumino v špiritu ali žganju. Kuminov liker v trgovini pa je velikokrat le kemičen nadomestek in ima malo zdravilne vrednosti.
PET MINUT
ZA BOLJŠI VIDEZ tUMARIČNI SOK ZA NEGO KOŽE
Pravijo, da za nego kože obstaja komajda katero boljše naravno
Qft £Q Qstvo od svežega kumaričnega soka. Kumarični sok vtremo v ko-
Vse nadležne snovi, ki jih izlo-
j| 'predvsem na glavi, in počakamo, da se posuši; s tem ozdravimo [{ *° na obrazu in rokah vseh bolezi.
I k?ža, se raztope, izginejo pa tudi spuščaji, ogrci, lišaji in pege. Pri jSčih bolnikih pozdravimo s tem tudi kožna vnetja, opekline in Mezanine.
^okoS01
S    °vnik ali v strojček za mletje mesa ter kašo iztisnemo skozi lane-
Sok dobimo najbolje tako, da denemo neolupljene kumarice v
kr
po.
Poskusimo še me
'kantna paradižnikova omaka
e 200 g svežega paradižnika, 2 žlici olja, 20 g čebule, 20 g prekaje-Ujj.sianine, 1 žlica paradižnikove mezge, 10 g moke, 100 g zelene, ti-Ha n, sol, poper, zelen peteršilj, limonin sok, pol kozarca belega vi-
^a maščobi prepražimo dobro nasekljano čebulo. Ko zarumeni, pll ^nio na kocke narezano prekajeno slanino in pražimo, da se raz-^>b~ ^°°-amo paradižnikovo mezgo in jo opražimo, da dobi temnej-
■^rv°- Mezgo popražimo z moko, premešamo, dodamo na drobno 'ton gomolj zelene in svež paradižnik ali olupljen paradižnik iz pre,2erye. Zalijemo z belim vinom, dušimo, nato omako zmeljemo ali
Pačimo in začinimo, (tj* Začimbe ne smejo prekriti okusa paradižnika. Pikantna paradni   Va omaka bo prijala pri pire krompirju, špagetih in podob-
DIŽNIKOVA OMAKA Z BAZILIKO
1 ^ ^00 g zrelega paradižnika, 3 žlice olja, 50 g masla ali margarine, Pol **
i^^njša čebula, 1 strok česna, nekaj lističev bazilike in peteršilj a,
*lcke sladkorja, sol in poper. Q^trt česen in na tanke rezine narezano čebulo pražimo v kozici *ilik    *n Polovici masla. Ko čebula ostekleni, dodamo peteršilj, ha-0 ter na pol prerezan, očiščen paradižnik. Solimo, pokrijemo in °sUš,2e^° šibkim ognjem pol ure dušimo. Paradižnik naj se precej sVw 9^s^ranimo česen, vse skupaj pretlačimo, dodamo prav malo
,*°rja in preostalo maslo ter še enkrat na kratko prevremo. sk0<  tako pripravljeno omako pripravimo »pastašuto po neapelj-*li p' '!zboljšamo jo lahko še z nekaj žlicami kisle smetane), rižoto
Ne pričakuj od prijateljev, da ti bodo storili to, kar lahko narediš sam.
Ennius
Ko kupujemo čebule cesarskega tulipana, izberemo samo zelo cvetive sorte. Glede tega sta najbolj hvaležni sorti Aurora in Lutea, prav tako pa tudi različico Inodora, ki ima tudi to dobro lastnost, da ne diši tako močno. Cesarskemu tulipanu najbolj ustrezata sončen prostor in s hrano bogata humozna tla. Čebule sadimo okrog 20 cm globoko in 25 cm narazen. V rahlih tleh moramo saditi 30 cm globoko, sicer čebule pozimi propadejo.
Izkopane čebule tulp in drugih rastlin je treba shraniti tako, da so varne pred glodalci. Zdi se, da imajo podgane in miši najraje čebule tulp. Če tega ne upoštevamo, imamo lahko veliko izgubo. Najbolje je, da je prostor s čebulami dobro zaprt. Pasti in vab se miši in podgane ne dotaknejo, dokler imajo čebule tulp.
Pri sajenju in presajanju po-tonik ie treba oaziti. da je kore-
ninski vrat največ 5 cm pod zemljo. Presajanja in hkratne delitve potonik se lotimo samo takrat, kadar je nujno potrebno. Navadno potem mineta dve leti, preden potonike spet dobro cveto. Pregloboko posajene potonike sploh ne cveto, zato naj rastejo zmeraj na polnem soncu. Saditi in presajati jih moramo avgusta.
Kjer je venenje aster zelo močno, je treba vse odstraniti, tudi koreninsko grudo, in sežgati. Razen tega pa moramo tudi temeljito razkužiti prostor, kjer so bile astre. Povzročitelj bolezni se zadržuje v tleh. Najbolje se obnese mokro živosrebrno razkužilo. Z njim moramo tla tako močno zaliti, da se vsa premočijo. Glede koncentracije razkužila je treba upoštevati ustrezna navodila.
Če sejemo že avgusta, bomo imeli drugo leto krepke rastline brkatih nageljnov, zlatega šebo-ia in slezenovca. Vse naštete
rastline terjajo sončen prostor, glede tal pa niso posebej zahtevne, če je v njih le dovolj hrane in humusa. Rastline morajo biti najmanj 25 x 25 cm narazen.
Junija sejane mačehe, marjetice in spominčice posadimo v drugi polovici avgusta na grede. Na stalno mesto sadimo te rastline šele spomladi, ker pozimi navadno nekaj rastlin odmre in potem gredica ni enakomerno zaraščena. Na normalno gredo (120 cm) sadimo v 6 vrst, v vrstah naj bodo rastline 15 do 18 cm narazen.
Okrasne plodove na grmovju najbolje zavarujemo s petrolejem. Petrolej razpršimo po ogroženih plodovih. Plodovom ne škodi, ptiče pa odvrača.
Dalije cvetejo toliko bolj bogato, kolikor bolj redno odstranjujemo neugledne in odcvetele cvetove. Posebno važno je to pri nevrstnatih sortah. Te namreč zelo rade semenijo in s tem pobirajo hranilne snovi cvetju.
Dovolite otroku več svobode: naj teka, skače, naj bo sproščen, naj se igra in zabava, naj ne bo nikoli pri miru.
Rousseau
KOSTNA JUHA
Za nedeljsko kosilo ste morda ponudili pečenega piščanca, purana, raco ali kakšno drugo perutnino. Ostale so kosti. Ne vrzite jih proč. Izboljšale bodo okus vaše večerne juhe.
Dajte jih v navaden lonec ali v lonec na pritisk, dodajte malo na koščke zrezane zelene, dva ali tri debele krompirje in velik šop zelišč. Malo preden juho ponudite, odstranite kosti in zelišča. Za seboj ne bodo pustile nobene sledi, samo vonjave, in juha bo imela blag okus in vam bo imenitno teknila.
Na koncertu
— Mamica, zakaj pa igrajo včasih čisto potiho, potem pa spet na vso moč?
— Zato, da tudi naglušni nekaj dobijo za svoj denar.
V živalskem vrtu
— Mihec, ne stoj tako blizu severnega medveda, saj si že tako ves prehlajen.
Nočne ptice
— Marjan, zakaj pa hodita vidva z ženo samo v nočne lokale?
— Kam pa naj greva, ko ni nikoli prej napravljena!
1° postrežemo k mesu ali zelenjavi.
Na podlagi 12. člena odloka o podeljevanju priznanj občine Škofja Loka (Uradni vestnik Gorenjske, št. 22/78) komisija za odlikovanja in priznanja skupščine občine Škofja Loka
RAZPISUJE podelitev priznanj občine Škofja loka za leto 1988
Občanom, temeljnim samoupravnim organizacijam, skupnostim ter drugim organizacijam in društvom se podeljujejo naslednja priznanja:
1. VELIKA PLAKETA za dolgoletno, izredno uspešno družbeno pomembno delo ali za dosežke, ki so trajnejšega pomena, ali ki so prispevali k vsesplošnemu napredku, razvoju ter ugledu občine.
Samo v izjemnih primerih se velika plaketa podeli občanu, ko je ta s svojim delom oziroma posebnimi dejanji ali javnim delovanjem doprinesel k splošnemu družbenemu ali gospodarskemu razvoju.
2. MALA PLAKETA za večletno uspešno družbeno pomembno delo, za dosežene uspehe na področju družbenega razvoja samoupravljanja, za zgledne uspehe in požrtvovalnost pri delu, za požrtvovalnost in hrabrost pri reševanju človeških življenj, pri preprečevanju škode na premoženju in pri drugih humanitarnih dejanjih in akcijah, kar je prispevalo k ugledu in napredku občine.
3. NAGRADA za pobude, dejanja ali dosežene uspehe, ki so prispevali k napredku občine, kraja delovne in druge organizacije oziroma društva.
4. PISMENO PRIZNANJE za vzgledno delo, ki je v korist družbene skupnosti, ali za delo in uspešno sodelovanje v organih občinske ali lokalne samouprave, v občinskih in krajevnih družbenopolitičnih organizacijah, delovnih organizacijah in društvih.
Predloge za podelitev priznanj lahko posredujejo temeljne samoupravne in druge organizacije, skupnosti, družbenopolitične organizacije, organi občinske skupščine in občani. Predlogi za priznanja morajo biti pisni in podrobno obrazloženi. Predloge zbira komisija za odlikovanja in priznanja skupščine občine Škofja Loka, Poljanska c. 2. do 10. oktobra 1988.
TOVARNA KLOBUKOV ŠKOFJA LOKA
Po sklepu Delavskega sveta
RAZPISUJE razpisna komisija prosta dela in naloge:
1. VODJE KOMERCIALNO-TEHNIČNEGA PODROČJA
2. VODJE KOMERCIALNEGA PODROČJA
3. VODJE PROIZVODNO-TEHNIČNEGA PODROČJA
Poleg zahtev iz družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1 do 3:
-— VI. ali V. stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske, tekstilne, organizacijske, upravne ali druge smeri.
— 5 oz. 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih oz. nalogah.
pod 2:
— kandidat mora izpolnjevati pogoje za opravljanje ZT prometa.
Izbrani kandidati bodo izbrani za dobo 4 let. Pismene ponudbe s priloženimi dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev naj kandidati pošljejo z oznako »Za razpis« na naslov: Tovarna klobukov »Sešir« p.o. Škofja Loka, Kidričeva 57, v 15 dneh po objavi.
KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO
PODJETJE KRANJ, n.sol.o.
Kranj
Mirka Vadnova 1
RAZPISUJE ZA ŠOLSKO LETO 1988/89
naslednje kadrovske štipendije: TOZD Vodovod-Kanalizacija o. sub. o.
5 štipendij za poklic MONTER VODOVODNIH NAPRAV -IV. stopnja
1 štipendijo za poklic FINOMEHANIK — IV. stopnja TOZD Obrt o. sub. o.
3 štipendije za poklic ZASTEKLJEVALEC — IV. stopnja 3 štipendije za poklic PARKETAR — skrajšan program
TOZD Komunala o. sub. o.
1 štipendijo za poklic AVTOELEKTRIKAR - IV. stopnja 1 štipendijo za poklic ZIDAR — IV. stopnja 1 štipendijo za poklic SLIKOPLESKAR — IV. stopnja ali PLESKAR - ANTIKOROZIST - skr. program
TOZD Gradnje o. sub. o.
3 štipendije za poklic KAMNOSEK — IV. stopnja. Prednost pri izbiri imajo kandidati višjih letnikov. Prijave pošljite na naslov KOGP Kranj, Mirka Vadnova 1, najkasneje do 15. 9. 1988.
(™) metalka
IJUBI.IANA. TOZD TRIGLAV TRŽIČ, Cesta na I .oko 2 Tržič 64290
Objava prostih del in nalog:
1. VODJA TEHNIČNEGA SEKTORJA
Pogoji:
— VII. oz. VI. stopnja izobrazbe kovinsko-predelovalne smeri in 3 oz. 5 let delovnih izkušenj
— znanje nemškega ali angleškega jezika
— sposobnost samostojnega odločanja
— organizacijske sposobnosti
— izpit HVT
2. OPRAVLJANJE  RAZLIČNO  ZAHTEVNIH NABAVNO-PRODAJNIH DEL V KOMERCIALNEM SEKTORJU
Pogoji:
— gradbena, ekonomska ali strojna usmeritev na V. stopnji strokovne zahtevnosti in več kot 3 leta delovnih izkušenj
Pod točko 1. je rok prijave 15 dni po objavi. Prijave pošljite v zaprti ovojnici na METALKO Ljubljana, TOZD Triglav Tržič, Cesta na Loko 2, Tržič 64290 s pripisom »komisiji za imenovanje delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.« Pod točko 2. je rok prijave 8 dni po objavi. Prijave pošljite na gornji naslov s pripisom »komisiji za delovna razmerja«.
SffiSSOTEEGLAB 10. stran
OBVESTILA, OGLASI
Torek, 6. septembra
bombažna predilnica in tkalnica i tržič
64290 TR2IĆ CESTA JLA 14     TELEFON (064) 60-671.    TELEX 34607 VUTRBPT
Po sklepu ZKPO razpisuje JAVNO DRAŽBO
za prodajo osebnega avtomobila znamke
IMV Renault 30 TS - Kb, letnik 1979
prevoženih 407.000 km
motor v okvari
Izklicna cena je 4.000.000 din
Javna dražba bo 7. septembra 1988 ob 12. uri na parkirnem prostoru BPT Tržič pri zgornjem vratarju. Ogled vozila je možen od 10. ure dalje.
Predpisani prometni davek je dolžan plačati kupec. Kupec mora takoj po koncu javne dražbe položiti ceno, plačati prometni davek in prevzeti vozilo. Informacije na tel.: 50-571, int. 327.
VODNOGOSPODARSKO PODJETJE Kranj, Ul. Mirka Vadnova
Komisija za delovna razmerja ponovno objavlja prosta dela oziroma naloge:
VODJE KNJIGOVODSTVA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za pridobitev lastnosti delavca v združenem delu za nedoločen čas s polnim delovnim časom izpolnjevati še naslednje pogoje:
— višja strokovna izobrazba ekonomske smeri
— 2 leti delovnih izkušenj v knjigovodski stroki
— trimesečno poskusno delo ali *
— srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri
— 3 leta delovnih izkušenj v knjigovodski stroki
— dvomesečno poskusno delo
Kandidati ne smejo biti osebe, ki so bile obsojene za kazniva dejanja, navedena v zakonu o knjigovodstvu. Kandidati naj pošljejo pisne prijave s priloženim življenjepisom, dokazilom o strokovnosti ter potrdilom, da niso v kazenskem postopku na naslov najkasneje v 8 dneh po objavi. Prošnje brez zahtevanih dokazil ne bodo obravnavane. Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni najkasneje v roku 40 dni po preteku objavnega roka.
KLHDIUAR
KLADIVAR ŽIRI
Tovarna elementov za avtomatizacijo
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA DO KLADIVAR ŽIRI
razpisuje naslednja prosta dela oziroma naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
1. VODJE PROIZVODNO-PLANSKEGA SEKTORJA (1)
Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje:
— visokošolska izobrazba strojne, organizacijske ali ekonomske smeri,
— 5 let delovnih izkušenj na odgovornejših ali vodilnih delih v gospodarstvu,
— da ima pravilen in ustvarjalen odnos do uveljavljanja samoupravljanja in da je družbenopolitično aktiven,
— da je pri svojem delu uspešen in kaže vodstvene ter organizacijske sposobnosti,
— da izpolnjuje pogoje, ki jih zahteva Družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Škofja Loka.
Kandidat bo izbran za mandatno dobo 4 leta.
2. VODJE TEHNIČNEGA SEKTORJA (1)
Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje:
— visokošolska izobrazba strojne ali elektro smeri,
— 5 let delovnih izkušenj na odgovornejših ali vodilnih delih v gospodarstvu,
— da ima pravilen in ustvarjalen odnos do uveljavljanja samoupravljanja in da je družbenopolitično aktiven,
— da je pri svojem delu uspešen in kaže vodstvene ter organizacijske sposobnosti,
— da izpolnjuje pogoje, ki jih zahteva Družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Škofja Loka.
Kandidat bo izbran za mandatno dobo 4 leta
3. VODJE KNJIGOVODSKEGA SEKTORJA (1)
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje:
— visokošolska izobrazba ekonomske smeri,
— 5 let delovnih izkušenj na odgovornejših ali vodilnih delih v gospodarstvu,
— da ima pravilen in ustvarjalen odnos do uveljavljanja samoupravljanja in da je družbenopolitično aktiven,
— da je pri svojem delu uspešen in kaže vodstvene ter organizacijske sposobnosti,
— da izpolnjuje pogoje, ki jih zahteva Družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Škofja Loka.
Kandidat bo izbran za mandatno dobo 4 leta. in objavlja naslednja prosta dela oziroma naloge 1. REFERENTA ZA SPLOŠNO PRAVNE ZADEVE (1) za določen čas (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom).
Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
— višja izobrazba pravne smeri,
— 4 leta delovnih izkušenj.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema splošni sektor 8 dni po objavi.
Izbira med prijavljenimi kandidati bo opravljena v 30 dneh po preteku objave.
Kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 15 dneh po sprejetem sklepu o izbiri.
Kandidat bo sklenil delovno razmerje za določen čas (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom), s polnim delovnim časom.
DOMPLAN KRANJ
TOZD STANOVANJSKA DEJAVNOST
Delavski svet razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
1. VODENJE STANOVANJSKEGA ODDELKA
2. VODENJE ENERGETSKEGA ODDELKA
3. VODENJE RAČUNOVODSKEGA ODDELKA
K sodelovanju vabimo strokovnjake za področje stanovanjskega gospodarstva, še posebej za organiziranje del vzdrževanja stanovanjskih hiš in revitalizacije, ki poleg splošnih pogojev izpolnjujejo še: Pod L:
— visoka ali višja izobrazba gradbene, pravne ali organizacijske smeri
— 5 oziroma 10 let delovnih izkušenj na področju stanovanjskega gospodarstva
Pod 2.:
— visoka ali višja izobrazba s področja strojništva
— 5 oziroma 7 let delovnih izkušenj
— izpit za delo v energetskih objektih
Pod 3.:
— visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri
— 5 oziroma 10 let delovnih izkušenj na področju finančne službe
Za vsa razpisana dela oziroma naloge bodo kandidati sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Na razpisana dela oziroma naloge bodo kandidati imenovani za mandatno obdobje 4 let.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naš naslov v roku 15 dni od objave. O izbiri bodo kandidati pisno obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
DELAVSKA UNIVERZA VIKTOR STRAŽIŠAR JESENICE
vabi k vpisu v:
— osnovno šolo za odrasle od 1. do 8. razreda
— jezikovne tečaje nemščine, angleščine in italijanščine za odrasle, dijake, učence in predšolske otroke,
— tečaj slovenskega jezika
— začetni in nadaljevalni tečaj strojepisja,
— začetni in nadaljevalni tečaj šivanja in modnega krojenja,
— tečaj strojnega pletenja,
— začetni in nadaljevalni tečaj akupresure,
— tečaj joge.
— tečaj varstva pri delu,
— tečaj higienskega minimuma,
— tečaj požarne varnosti,
— v programe usposabljanja za:
— pomožna gostinska dela (kuharski, natakarski, receptor-ski pomočnik, sobarica),
— področje gradbeništva (tesar, zidar, pleskar)
— tečaji za skladiščnike
Pogoj: uspešno dokončana osnovna šola ali dokončanih 6 razredov osnovne šole in izpolnjena osnovnošolska obveznost. Prijavite se osebno ali po telefonu 81-072.
Cestno podjetje Kranj obvešča, da bo cesta R 316 na odseku Koprivnik - Gorjuše zaprta za ves promet od 7. 9. do 13. 9. 1988 od 7 h do 15 h razen sobote in nedelje, zaradi polaganja asfalta v vsej širini vozišča naenkrat.' Obvoz za ves promet je določen na relaciji Koprivnik - Bitnje - Bled - Gorje - Mrzli studenec - Gorjuše in obratno. Udeležence v prometu opozarjamo, da se ravnajo po cestno - prometni signalizaciji in z razumevanjem upoštevajo, da navedenih del iz tehničnih in varnostnih razlogov ni možno' izvajati med prometom.
KOVINAR JESENICE
KOMUNALNO PODJETJE KOVINAR JESENICE
Delavski svet TOZD Komunalne službe razpisuje v skladu z določili 121. člena Statuta TOZD Komunalne službe prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za mandatno dobo štirih let za
VODJO TOZD KOMUNALNE SLUŽBE
Za vodjo TOZD je lahko imenovana oseba, ki poleg pogojev predpisanih z zakonom izpolnjuje še naslednje:
— visoka ali višja izobrazba gradbene, kemijske, ekonomsko-komercialne, organizacijsko-proizvodne smeri
— 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih nalogah
— da izpolnjuje merila in načela kadrovanja po družbenem dogovoru o uresničevanju kadrovske politike.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8-ih dneh po objavi v zaprti kuverti na naslov: DO Kovinar, Spodnji Plavž 6, Jesenice, z oznako »za razpisno komisijo«.
KMETIJSKA ZADRUGA p.o. ŠKOFJA LOKA
MEHANIČNA DELAVNICA - Kmetijske zadruge Škofja Loka je postala servis odprtega tipa in za vas vrši naslednje usluge:
— popravila kmetijske mehanizacije
— mehanska opravila za osebna vozila iz programa ZASTAVA
— popravilo gospodarskih vozil iz programa ZASTAVA
— vzdrževanje vozil TAM
— avtoelektrika
— delna kleparska opravila
— ličarska opravila
— mazanje vozil
— parno pranje s strojem WAP
DELOVNI ČAS: od 6. do 20. ure.
Sobota in dan pred prazniki od 6. do 12. ure.
Telefon: 064/60-465.
Komunalno gospodarstvo občine Radovljica, p. o.
Ljubljanska c. 27 RAZPISUJE JAVNO LICITACIJO
za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
1. Tovorni avto IMV 2200 D, letnik 1976, vozen, registriran do 17. 4. 1989, izklicna cena 5.250.000.- din;
2. Tovorni avto IMV 2200 D, letnik 1979, vozen, izklicna cena 3.750.000.-din;
3. Kombi IMV 2200 D, letnik 1976, vozen, registriran do 10. 12. 1988, izklicna cena 4.750.000.- din;
4. Specialno vozilo UNIMOG MERCEDES 406, letnik 1972, vozen, registriran, obnovljen, izklicna cena 62.500.000.- din;
5. Fotokopirni stroj OMEGA 203, letnik 1981, izklicna cena 1.500.000.- din.
Licitacija bo v sredo, dne 7. 9. 1988, ob 11. uri na delovni enoti Bohinj, Rožna ul. 18, p. Bohinjska Bistrica. Ogled je možen na dan licitacije od 9. ure dalje.
Interesenti morajo pred licitacijo plačati 10 % varščino od izklicne cene.
KRAJEVNA SKUPNOST KRANJSKA GORA
OBVESTILO
Vse lastnike, ki imajo deponiran različni material in postavljene provizorične objekte na obrežju reke Pišnice, obveščamo, da so dolžni v roku 15 dni, to je do 10. 9. 1988, le-to odstraniti zaradi pričetka gradnje Vršiške ceste.
Po poteku tega roka bo investitor gradnje Vršiške ceste neod-stranjeni material odpeljal na deponijo odpadkov.
Prosimo krajane, da obvestilo sprejmejo z vso resnostjo.
GOSPODINJE: obiščite MERKURJEVO prodajalno KOVINA Lesce Alpska 34, kjer imajo veliko izbiro v raznih barvah in velikosti emajlirane posode in kromirane posode EMO Celje. Poleg omenjenega so dobro založeni s SOKOVNIKI za sočenje sadja in zelenjave, rezilnih strojč-kov, cvrtnikov, ročnih mešalnikov, mlinčkov za kavo, ekonom loncev raznih velikosti, varilnih folij za hladilne skrinje, likalnikov in drugo.
ngšei 2enci
PRILOGA
Ozimnica v domači shrambi (recepti)
Lonec na zvišan pritisk Domači recept za polnjenega kunca
PLFTEMO
S puloverjev in jop in komplet za jesenske in zimske dni
KROJ PO NAROČILU
Jesenski kostim za vse postave ZDRAVJE Kako živeti z astmo AKTUALNO Žepi domačih turistov so prazni
NAGRADNA IGRA
Tkalnica Vižmarje vam...
Naša žena je že pri vseh prodajalcih časopisov!
Torek
.6. septembra 1988
11. stran ®GBUBUJGKB8BL^
OGLASI H«27-960
^wt1 STROJI
J^am barvni TV grunding na daljin-^P[avljanje. Tel.: 51-832 13469 J^am GLASBENI STOLP 2 x 60 W s ^nsko deklaracijo. Tel.: 38-284
^____13479
j.^am zračni KOMPRESOR. Pevno 7, ^otia Loka, tel.: 61 -642, dopoldan
jj^.____13492
vfrj<i,°. Pf°dam   toplotno črpalko
posesti
-2YU. Tel.: 83-862
13494
j. barvni gorenje aquamarin v dotah"1, staniu- ugodno prodam. Ora-
Moša Pijade 13, Kranj, po 19. uri >^ 13500
!T»iV?' ^ gorenje, ispraven, proda sLL5l-298 13E
3508
j^am rabljeni barvni TELEVIZOR anje selectomatic. Ogled vsak dan,
aJ6 do 18. ure Tel.: 37-166, Zidar 21?]. Planina 22, Kranj 13531
gradbeni
"lATERIAL
U^am 800 kosov modelare OPEKE, Jij2 cm. Zasavska c. 50, Kranj, tel.:
^__13259
^dam LES za fasadni oder (punte 6 verske) in polnila za norma strop. ^115^941_13471
anri 20 odstotkov ceneje nova ;A naravni hrast, šir. 71 cm. Tel.: __13474
3gga^FABION Tel : 68 673 13482 j^am strešno rabljeno OPEKO, več-Ko'ičino folc cement. Tel.: 60-029
-----13488
K-^am 800 kosov modelarnega ZIDA W (košak). Dvoršak, Savska c. 23, ^■tel.: 78-424_ 13493
j,^arrT BAKRENE   PLOŠČE. Tel.:
_ 13497
ft<ianT betonske STREŠNIKE (špiča-"ove in rabljene. Tel : 79-563
jv.____13498
^am 91,5 kvad. m TEGULE canade-u/bakreno pločevino, žeblje, snego
^Jel.: 66 051_13518
j^am 160 kvad. m smrekovih oblog,
^Jel 64-255_13520
.^am OKNA z roletami 5 kosov in paini STROJ gorenje Jezerska c 68, ^nj 13549
Ugodno prodam POSEST (7 ha) v Poljanski dolini s starejšo hišo (trofazni tok, voda in telefon). Šifra: SONČNO __13478
500 kvad m ZEMLJIŠČA z obstoječim objektom za nadomestno gradnjo prodam, prodam. Hotemaže 14, Preddvor pri Kranju 13486
razno prodam
Kolo PERSONAL skoraj nerabljeno prodam, 57 SM. Sp Besnica 76 13468
Prodam klavirsko HARMONIKO melodija, 96 basov. Vesel, Britof 13 13475 Otroško dirkalno KOLO in BMX, prodam. Tel: 51-206_13534
Prodam otroško POSTELJICO, športni VOZIČEK in AVTOSEDEŽ. Jakhel, Župančičeva 9, Kranj, popoldan 13540
Prodam otroški športni VOZIČEK av-strijski z dodatno opremo za globokega. Tel: 51-143_13543
JADRALNO DESKO, primerno za za-četnike, prodam. Tel: 64-297 13550
stan.oprema
Prodam kmečko PEČ ( še postavljeno) in trajno žarečo peč. Ljubljanska 12, Radovljica, tel.: 75-923_13456
Poceni prodam malo rabljeno JEDILNO MIZO ovalne oblike s petimi stoli. Tel.: 51-298_13467
Ugodno prodam nov HLADILNIK kombiniran z zamrzovalno omaro. Franc Žibert, Britof 393, Kranj 13470
Razstegljiv TROSED in dva FOTELJA, prodam Tel: 39 630 13501
Prodam nov kombiniran ŠTEDILNIK gorenje, širine 60 cm, za 80 SM. Seni-čno 20, Tržič_13511
Poceni prodam kuhinjsko MIZO, klop in stol. Tel.: 25-701, po 18. uri 13517
Ugodno prodam 100 litrski BOJLER. Tel.: 40-678_13522
Prodam malo rabljeno kuhinjo, izdelano po meri, dol. 2 m z vgradnim štedil-nikom(2 + 2), koritom in hladilnikom. Tel: 66-383 13529
t*8eno brunarico do 30 kvad. m ku-rj. Bojan Turunčič, Jelovška 36/a, phJSistrica _13485
stanovanja
Oddam enosobno STANOVANJE na Planini  za  dobo  enega  leta. Tel::
38-593_13489
Priden in pošten ŠTUDENT išče SO-BO v Kranju. Šifra: PLAČAM TAKOJ
ERIK_13499
Mlajši par išče garsonjero ali enosobno STANOVANJE v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku. 13525
Mamica s 6 letno hčerko išče STANOVANJE. Tel: 21-219 13538
Iščem sobo 316 998
v  Kranju. Tel.
(061) 13541
?bvestila
J?Pravljamo TV sprejemnike in obna-13082
J^JV ekrane Tel.: 39 886 l^e|ujem cementno strešno OPEKO Dj^at kikinda (15 na kvad. m). Izdela t^.'6 z dodatkom uvoženih plastifika-to'i6iV 'zdobava v nekaj dneh. Tel.: ^831-006 13209
Ženska z dvema šoloobveznima otro-koma NUJNO išče dvosobno ali tro-sobno STANOVANJE v Škofji Loki ali okolici Tel.: (061) 211-787, popoldan od 15. ure dalje 13545
vozila
Prodam RENAULT 5 LA CAR, letnik 1980. Guzelj, Alpska 7, Bled, 4. nadstropje, po 18. uri. Tel.: 78 902
KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE    KRANJ - z n. sol. o. TOZD KOMUNALA KRANJ - b. o.
Obveščamo vse občane, da je na podlagi odločbe objavljene v Ur. vest. Gorenjske št. 17 z dne 21. 10. 1987 obvezen odjem komunalnih odpadkov s 1. septembrom 1988 za naslednje KS:
zgornja Besnica, Sp. Besnica, Nova vas, Pesnica KS Besnica zgornje Bitnje KS Bitnje
oritof, Orehovlje KS Britof
Bobovek, Ilovka, Kokrica, Mlaka, Srakovlje, Tatinec
KS Kokrica
J*reg ob Savi, Jama, Mavčiče, Podreča, Praše KS Mavčiče ^egelnica, Naklo, Malo Naklo, Polica KS Naklo
Bristrica, Gobovce, Podbrezje KS Podbrezje
Hrib, Preddvor, Tupaliče KS Preddvor
^redoslje, Suha pri Predosljah KS Predoslje
prednja vas pri Šenčurju, Šenčur KS Šenčur
*rboje, Žerjavka KS Trboje
Luže, Milje, Visoko KS Visoko
^rastje, Prebačevo, Voklo KS Voklo
DO DINOS LJUBLJANA
TOZD Priprava odpadnih surovin
Ljubljana, Titova 118
^dbor za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge na
E Kranj, Savska Loka 24: J SORTIREC IN REZALEC Noji:
:•. KV delavec kovinarske ali metalurške smeri, izpit za avto-8eno rezanje in 1 leto delovnih izkušenj, 1 mesec poskusno delo.
J SORTIREC IN SKLADIŠČNI DELAVEC
Noji;
^Priučen delavec, 1 leto delovnih izkušenj, 1 mesec posku-sno delo.
.a Omenjena dela in naloge se sklene delovno razmerje za ne-
ločen čas s polnim delovnim časom, rj^didati naj vlože vloge z dokazili o izobrazbi na naslov: DO
»NOS Ljubljana, Kadrovska služba, Ljubljana, Titova 118, v
^ih dneh od objave.
Prodam MOTOR SUZUKI RM 125, letnik 1984 z dokumenti. Tel.: 79-783 Kropa_13459
Prodam APN 6, star eno leto, dodatno opremljen in BT 50, popolnoma pre urejen v Italiji. Virje 8, Tržič 13463 Prodam Z 750, letnik 1976, zelo dobro ohranjen Benedičič, Galetova 11, Kokrica Kranj 13464
R 4 GTL, star dve leti, prodam. Zupan, Maistrova 13, Radovljica 13465
Ugodno prodam Z 101. letnik december 1978, prevoženih 75.000 km, ogled dopoldan Staretova 15, Čirče(zraven cerkve), tel: 39-400 13472
Zelo ugodno prodam TOMOS MOTOR M 14, 5 prestav. Jože Krpic, Križe 133
_13476
Ugodno prodam GOLF JL, letnik 1980, garažiran, prevoženih 77.000 km. Tel.:
51-245, popoldan_13480
Poceni prodam R 17 TL, registriran do avgusta 1989, v račun vzamem 126 P ali VHS. Sinko, Gor. vas 243, nad Škof jo Loko_13483
Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1983. Tel.: 66-946, popoldan_13484
Poceni prodam VVV-hrošč. Knežević Mile, Preddvor 68/c 13487 Prodam Z 750, letnik 1974. Šemrov. Podbrezje 27, Duplje 13490
Prodam delno obnovljeno Z 101, letnik 1975 Anton Čufar, Gorenjesavska 40, Kranj, tel.: 25-742_13495
Prodam Z 101, letnik 1978. Koroška 6, Rečica Bled 13496 Prodam karamboliran GOLF diesel. letnik 1984 in betonske KVADRE 30 cm. Valančič, Zg Bitnje 228, pri puškami _13503
Prodam MZ 150 z MF opremo, za 160 SM Tel : 26-419_13504
Nujno prodam neregistrirano, vozno DIANO, letnik 1978 + motor, letnik 1978 in trojna vrata. Tel.: 22-035 13506
Prodam Z 750 LE, letnik 1985, gajbice za krompir, 10 plošč bakra za žlebove. Tel.: 48-169_13507
Prodam vozen, neregistriran NSU 1200. Tel: 27-034, popoldan 13509
Ugodno prodam nov AVTOMATIK. tel.: 35 282_13510
Prodam AUDI 60, starejši letnik, zelo poceni, v voznem stanju, neregistri ran. Hasan Grbič, Trg Rivoli 3, Kranj _13516
Prodam obnovljen, dobro ohranjen 125 P, letnik 1979. Sreda, četrtek od 17. do 19. ure. Koren, Valjavčeva 5, Kranj_13519
Ugodno prodam Z 101, starejši letnik. Tel.: 85-450 13523
Prodam GOLF GL. letnik 1981/82. do bro ohranjen Tel : 75-660 13524 Prodam Z 101 comfort, letnik 1979, re gistriran do maja 1989. Topič, Begunje 160, novi bloki, stan. 14 13526 Ugodno prodam 125 P, letnik 1974, ob novljen. Česen, Pajerjeva 5, Šenčur _13527
Prodam R 4, star štiri leta. Metka No vak, Kropa 50 13528
TAM 6500, dolgi kason s cerado, ugodno prodam. Zdenko Perko, Koro
ška 2. Lesce
Prodam 126 P, letnik 1980, registriran do avgusta 1989 Ogled popoldne. Dražgoška 5, stan. 28, V. nadstropje
_13336
Ugodno prodam FIAT 126, letnik 1978, dobro ohranjen ter FORD TAUNUS, letnik 1976in SIMCO, cena po dogovoru. Tel: 82 992 13530
Prodam ATX 50. Zalog 6, Cerklje 13521
Ugodno prodam VW, letniki 974. Tel.: 80-224, od 6. do 14 ure_13532
Prodam R 4, letnik 1977 Mitja Re-sman, Hrušica 168, Jesenice, popoldan 13533
Po delih prodam Z 101. Kecman, Moša Pijade 48, Kranj_ 13536
Prodam ohranjeno Z 101, prva registracija 1976. Golniška c. 88, Mlaka
_ _13537
JUGO 45, letnik december 1982, prodam. Pivk, Cegelnica 30, Naklo 13539
Prodam Z 101 Andrej Grubar, Smokuč 30, Žirovnica 13542
Prodam JUGO 45 L, star dve leti in pol. Tel.: 75-842, od 15. ure dalje 13547
zaposlitve
Honorarni zaslužek nudim komunika tivnim osebam.  Plačilo takoj. Tel.:
39 782_13253
Prodaja pravljic na kasetah in slikanic Izredna stimulacija. Takojšnje plačilo Tel.: 27-044, zvečer_13286
Zdravstveni delavec nudi pomoč pri negi bolnikov na domu. Šifra: KRANJ
IN OKOLICA_13457
Iščem starejšo upokojenko, lahko nezaposleno za strežbo in pomoč 53-le tni sestri. Hrana in soba možna v hiši, plačilo dobro Podnart 39, služba (061) 332-111 13458
Vas prazna denarnica spravlja v obup? Damo vam možnost, da jo hitro napol nite! Pokličite 84-662, v dopoldanskih in večernih urah. 13505
Radi bi ustvarili nekaj za kar potrebujete denar. Da ga zelo hitro zaslužite, potrebujete le avto in prosti čas. Tel.: 26-971. ob delavnikih do 10. ure 13548
živali
Prodam KRAVO dobro mlekarico, brejo ali po izbiri Tone Pintar, Vešter 16, Škofja Loka_13473
Prodam KOBILO haflinger, staro tri le ta. Likar. Poljane 28, Poljane       13477
Prodam TELICO simentalko, težko čez 600 kg, breia 8 mesecev Franc Pintar, Sv. Duh 7, Škofja Loka_13512
Prodam mladiče NEMŠKE OVČARJE, stare 7 tednov. Roblek Stane, Predos Ije 174_13544
Prodam BIKCA simentalca, starega 8 tednov. Voklo 44, Šenčur 13546
7\IC7nA   *\  r%. Kranj, Savska cesla 48 Tekstilna tovarna LVt^UA, p. O. telefon (064) 22-651
Komisija za delovna razmerja in varstvo pri delu objavlja prosta dela oz. naloge
VARNOSTNO-ORGANIZACIJSKA-TEHNlCNA DELA
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
— VI. zahtevnostna stopnja strokovne izobrazbe tehnične smeri (inženir varstva pri delu)
— strokovni izpit po 4. členu pravilnika o opravljanju strokovnega izpita iz varstva pri delu (Ur. list SRS 36/87)
— organizacijske sposobnosti
— poskusno delo 3 mesece
Kandidatom nudimo:
— stimulativne osebne dohodke
— možnost reševanja stanovanjskega vprašanja
— strokovno izpopolnjevanje
Pisne prijave sprejema DO TT Zvezda Kranj, Savska cesta 46, v 8 dneh po objavi oglasa.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po objavi oglasa.
GIP GRADIŠ IJUBI JANA
TOZD Lesno ind. obrat Škofja Loka
objavlja prosta deia in naloge:
VODENJE FINANČNEGA ODDELKA (BILANCIST)
Pogoji:
— VI. ali V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri in
3 oz. 5 let delovnih izkušenj Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poiskusno delo traja tri mesece. Prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o strokovnosti naj kandidati pošljejo do 10. septembra 1988 na naslov: Gradiš TOZD LIO Škofja Loka, Kidričeva c. 56. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh.
ZAHVALA
Ob smrti drage mame, stare mame, sestre in tete
ANTONIJE RABIČ
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Najlepša hvala dobrim sosedom za pomoč v času njene bolezni. Hvala nabavnemu sektorju SAVA Kranj, ZB za poslovilne besede in g. župniku za lepo opravljen obred. Hvala tudi GD Šenčur. Vsem še enkrat iskrena hvala.
VSI NJENI
ZAHVALA
Nenadoma nas je zapustila mamica in žena
LUCIJA JAMNIK
roj. Dolinar
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se poslovili od nje, nam osebno, pisno ali kako drugače izrekli soža-lie. Zahvaljujemo se sodelavcem Elektro Kranj, LTH Škofja Loka, RUŽV Gorenja vas in WO Škofja Loka, kakor tudi ostalim za podarjeno cvetje. Iskrena hvala g. kaplanu za lep pogrebni obred in tov. Bandlovi za poslovilne besede. Hvala tudi za lepo petje zbora RUŽV.
Žalujoči mož Franc, sinova Simon in Franci
V SPOMIN
6. septembra minevata dve žalostni leti, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in tast
JOŽE BOŠTAR
s Suhe pri Predosljah
St.
Vsem, ki se ga spominjate in mu prinašate sveče, iskrena hvala.
VSI NJEGOVI
RAZPIS ŠTIPENDIJE
Razpisujem štipendijo za I. letnik srednje kovinarske šole avtomehanične usmeritve — Škofja Loka.
Pogoji: dokončana osemletka
AVTOMEHANIK Anton Bogataj Godešič 83, 64220 Škofja Loka
nismo popolni
T, mira Radovi;
flostiLna Sejem
ampak te trudimo
Telefon: 21-890
Tudi kadar ni sejma, SEJEMSKA PONUDBA!
Od ponedeljka do petka vsak dan drugačno kosilo
za isto ceno 8.900 din! SVEČANA, INTIMNA VEČERJA
za2osebi-FONDUE cena 19.000 din Telefon: 21-890
nismo popolni
postanci sejem
ampak cc trudimo
MLADINSKA KNJIGA
TOZD KNJIGARNE IN PAPIRNICE
Poslovna enota Kranj
Maistrov trg 1
64000 Kranj
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu):
PRODAJALEC
Pogoji:
— končana IV. stopnja usmerjenega izobraževanja — smer
prodajalec, zaželene delovne izkušnje Prijave sprejema kadrovska služba MK DSSS — Šlandrova 10, Ljubljana, 8 dni po objavi.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh od sprejema sklepa na komisiji za delovna razmerja.
Največja otroška veselica — Živ žav 88
Mami. res je super
Stražišče pri Kranju, 3. septembra — Še v petek popoldne so malčki iz Kranja, Škofje Loke, Tržiča, Radovljice... zaskrbljeno gledali skozi okno na deževne ulice. »Kaj, če bo dež pokvaril našo veselico?« so se spraševali. Toda v soboto zjutraj so si oddahnili. Že zgodaj je posijalo sonce, obetal se je prav lep dan. Veselica se lahko začne'.-
Kot je povedal Andrej Šifrer,
ki je že osem let nepogrešljiv pri prireditvi, je smisel Živ-žava, da se otroci zabavajo, da se imajo lepo, pa tudi, da se starši malo odpočijejo, da v miru spijejo pivo. Kljub temu da je za marsiko-
Oder sramežljivcev je priložnost, da tudi tisti, ki ne marajo veliko občinstva pokažejo, kaj so se naučili.
Modeliranje, slikanje in risanje z barvno kredo'je privlačno za marsikoga. Kot je povedal Matevž Oman, v okviru likovne šole pri ZKO vsako leto skušajo predlagati kaj novega.
Nenadoma na levo
Belca, 2. septembra — Ponoči se je med Belco in Gozdom pripetila prometna nesreča, ki je terjala štiri ranjence, med njimi enega hudo ranjenega, in okoli 40 milijonov gmotne škode, pa tudi promet je bil kako uro zaprt.
Do nesreče je prišlo, ko je voznik osebnega avtomobila Jovica Randjelovič, star 41 let, iz Poža-revca na poti od Kranjske gore proti Jesenicam zapeljal na nasprotni vozni pas. Tam je trčil v drug osebni avto, ki ga je vozil turški državljan Mesut Ates. Huje ranjen je bil v nesreči Ranjdelovičev sopotnik Sreten Savič, star 48 let, iz Požarevca.
D. Ž.
Treba je videti čimveč in se povzpeti čim više. Najprimernejši za to je bil kozolec.
Vsaka, še tako prikupna prireditev ima tudi črne pike. Največ slabe volje staršev in otrok je bilo slišati zaradi brenčečih fanti-nov na motorjih, ki so spretno pobegnili kontroli miličnikov.
ga pomembno, da se na odru pojavijo znane skupine in znani ljudje, naj bi se Živ-žav preselil na ves prostor, na travnik, na rob gozdička. Tisto na glavnem odru pa bi bilo le dopolnilo zabavi.
Že nekaj let je otroška veselica v Stražišču največji otroški zabaviščni prostor in otroci so Živ žav proglasili za svoj praznik. »Saj je res super, mami!« je bil zato le eden izmed navdušenih klicev med otroško gnečo.
V. Stanovnik Slike: F. Perdan
Cvetlična Forma Viva
Kranj, 2. septembra — Hortikulturno društvo iz Kranja vabi, da si z njimi ogledate razstavo rezanega cvetja na prostem v Savinjskem gaju v Mozirju. Razstavo pripavlja Društvo vrtnarjev Slovenije ob 10-letnici otvoritve Savinjskega gaja. Na izletu s hor-tikulturnim društvom, ki bo to nedeljo, 11. septembra, ob 8. uri, si boste lahko ogledali tudi Logarsko dolino. Prijave z vplačili 13 tisoč dinarjev od ponedeljka, 5. septembra, sprejema Alpetour, komerciala, Koroška 15, lahko pa se oglasi tudi po telefonu (21 043, 21 083). Hortikulturno društvo pa ob ponedeljkih od 16. do 18. ure vabi v svoje prostore, kjer lahko dobite tudi nasvete o ureditvi vr-
tov- V. S.
Fotoreportaža
Peko v koraku z modo
Tržič,   4.   septembra —
Množica obiskovalcev šuštar-ske nedelje, pa tudi Pekovi delavci na sobotni prireditvi, si je z zanimanjem ogledala, kaj bo prinesla letošnja modna jesen, kaj bo novega pozimi in prihodnje leto. Modna revija je bila odlično pripravljena, tako da so si jo z zanimanjem ogledali mladi in tudi starejši.
V. Stanovnik Slike: G. šinik
Značilnost Pekove obutve je kvalitetna, modna in lepo kreirana obutev za vse letne čase.
Veliko pohval je bilo slišati tudi na račun Almirine konfekcije v kombinaciji z modnimi Pekovimi modeli jesenske obutve.
Poletje se sicer že poslavlja, v tovarnah (tudi v   Elanu) pa se že pripravljajo na drugo sezono.
Utokovi usnjeni kostimi in Pe kovi čevlji so odlična kombina cija za najzahtevnejše kupce Seveda ne sme manjkati tud prikupna in uporabna torbica
Z
GLASOVA ANKETA
Kako varni so šolarji na cestah
Radovljica, 2. septembra — Osnovna šola A. T. Linhart v Radovljici je med večjimi na Gorenjskem, saj prihaja vanjo vsak dan prek tisoč otrok, med katerimi je tudi blizu 120 prvošol-cev. Zato se je vodstvo šole že pred začetkom novega šolskega leta dogovorilo v radovljiškem svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, kako bodo tudi tokrat poskrbeli za varne poti v šolo, posebno v prvih dneh pouka.
Prvi šolski dan je v pogledu prometne varnosti minil, kot smo naslednji dan zvedeli od ravnatelja šole Srečka Tomana, brez posebnih zapletov. Uresničili so dogovore o opozorilih voznikov s transparenti v bližini šol, promet v križiščih so nadzirali miličniki, ki so se jim ponekod pridružili tudi pionirji-prometniki, predstavniki šole, SPV in milice so opozorili starše na nevarnosti v primetu, miličniki pa so se o pravilnem obnašanju na cestah pogovorili tudi z otroki. Le priporočila, da bi vsi starši s prvo-šolčki prišli peš v šolo in jim pokazali pravo, varno pot, niso dosledno upoštevali.
Letošnje drugo šolsko jutro , ki je bilo deževno in temačno, smo se na lastne oči prepričali, da šolarji in starši dobro upoštevajo navodila za varen prihod v šolo. To so potrdile tudi izjave nekaterih od njih!
Božena Resman iz Radovljice: »Hčerko Ano sem spremila v prvi razred, čeprav je pot do šole kratka in varna. Pozneje bo hodila skupaj s sestrico Evo, ki obiskuje četrti razred. Mislim, da je pri vzgoji otroka treba nameniti veliko pozornosti obnašanju v prometu. Zato izkoristim vsak skupni sprehod, da hčerki opozorim, kaj je prav in kaj ne. Marsikaj storijo za to že v vrtcu, pa tudi v šoli niso pozabili opozoriti staršev na nevarnosti, ki prežijo na otroke v prometu.«
Marko Štefančič s Črnivca: »Sedaj se tretje leto vozim od doma v radovljiško šolo. Stanujem na drugi strani postajališča za šolski avtobus na Črnivcu, zato sem vedno previden pri prečkanju ceste. Izstop iz avtobusa na šolskem dvorišču je povsem varen. Kako se obnašam v prometu doma? V bližnji
okolici se vozim s kolesom, vendar skrbim z urejenost kolesa in ravnanje po predpisih- y* me starši opozarjajo na nevarnosti, nisem F zen, ampak poslušam njihove nasvete.«
V Radovljici ugotavljajo, da doslej še niso uredili niti enega prehoda za pešce v skladu z veljavno zakonodajo. Kljub opozorilom cestno podjetje še ni opremilo prehodov z ustreznimi svetlobnimi oznakami-Morda je tudi to vzrok, da je v lanskem šolskem letu doletela nesreča na »varnem mestu« dva šolarja.
Med učenci podružničnih šol so najbolj v nevarnosti tisti, ki hodijo z Otoč in Posav-ca v Ljubno, saj na Posavcu prehod za pef" ce ni niti zarisan, pa vsi šolarji, ki se vozijo v šolo v Mošnje, ali prihajajo tja peš preK magistralne ceste. Prehod za pešce pri Pod-vinu je namreč zelo nevaren, ker le redk> vozniki upoštevajo omejitev hitrosti.
Jerneja Štengler iz Ra!
dovljice: »Hodim v pr* razred. V šolo ^ spremlja starejša
sestra
iz osmega razreda. Vc£ sih pridem tudi z o** kom. Domov grem la*1" ko tudi sama, saj starju' jemo blizu. Lepo hodi"1 po pločniku; tam je vaf' no. Že v mali šoli so nas opozarjali, kako mora' mo hoditi v šolo in d°" mov. S kolesom pa se vozim samo pred hišo.«
Blaž Birk iz Radovljici »Lani sem se v sedme*0 razredu vključil v p1*0" metni krožek, kjer sefl1 se naučil vse potrebi0 za delo pionirja-prom6" tnika. Ob letošnjem Pr vem šolskem dnevu se& tudi prvič sodeloval P? urejanju prometa v bij' zini šole. Zal vsi učend> posebno starejši vedn0 ne ubogajo pionirjev; prometnikov. Zato je dobro, da zlasti prve dri' pouka nadzirajo križišča tudi miličniki.«
Besedilo in slike: S. Saje
IV. »Glasov« izlet
Z vlakom v Zasavje in na Janče
Drugo septembrsko (11.9.) nedeljo gremo (že s četrtim) Glaso-vim planinskim izletom v gore, to pot v Zasavje! Na Jančah (792 m) bo ta dan že 20. tradicionalno srečanje planincev Slovenije, ki bo potekalo pod geslom »da se korenin zavemo«.
Janče so znano križišče raznih planinskih poti (in transver-
zal) v Zasavju, z lepimi razgledi proti Kamniškim in Savinjskim Alpam, Dolenjski in proti Ljubljani. Zmerna hoja navkreber nas bo v 2 urah pripeljala na Janče (prijazno grebensko vasico), kjer je bila leta 1942 ustanovljena znana II. grupa odredov za pohod na Štajersko. Lep in velik planinski dom — imeno-
/SKRATKA ZMMAr\
Gospodinje, gospodinj ci
Gorenjski glas vam pomaga pri
pripravi ozimnice. Izšla bo posebna priloga z izborom najboljših receptov za vlaganje, zamrzovanje in kisanje sadja in zelenjave. V petek, 9. septembra 1988 Gorenjski glas več kot časopis.
van po II. grupi odredov — 0 bo gostoljubno sprejel. Na ™ čah se stikajo naslednje pla*1 ske poti in transverzale:
— Evropska peš pot E6;
— Slovenska transverzala kU1* jev in vezistov;
— Zasavska planinska (Kum — Kumrovec); j.
— Badjurova krožna pot (RD tija);
— Papirniška peš pot in dr. V nedeljo, 11. septembra 1
bomo torej potovali z vlakom* sicer potniškim, ki odpelje z y senic ob 5. uri, iz Lesc obJS uri, Radovljice ob 5.20 uri, narta ob 5.30 uri, Kranja ob m uri, Škofje Loke ob 5.50 • Medvod ob 5.55 uri in pripelJ* Ljubljano ob 6.15 uri. Tu bo^ takoj prestopili na vlak proti. ^ danemu mostu (ob 6.28 aH uri) in se peljali do železni* postaje Jevnica (260 m). Tu mo izstopili. Vsak udeleženec^ leta naj kupi na postaji, kjei* vstopil povratno železniško zovnico do Jevnice (in nazaj)-.
Ob naši poti bodo ta dan odjP ta vrata vseh hiš in kmetij- *1 žno bo dobiti hrano in pija^°'it kmetijah ob naši poti nam b°^j ponudili: žgance z zeljem, sir0 in orehove potice, flancate. K\ fe, potice in drugo. Na prire ^ venem prostoru na Jančah j bomo lahko osvežili z domac!L pijačami in oskrbeli s sporni1! ^
Tako bomo ob 11. uri pričaj kulturni program (govor, pe^j zbori, godbe na pihala, slov- rj| niki in pisatelji). Ob 13. uri se začel zabavni program. J
Pravočasno se bomo P0^ nazaj v dolino. Šli bomo P0., j« gledni grebenski poti (2 Ufi/l železniške postaje Laze (270 ^ Od tod se bomo z vlakom V ^ černih urah vrnili na
Gorenj
Vodil vas bo planinski v*j\/ Milan Čelik iz Kranja. Prid^ te se nam — ne bo vam preživite lepo nedeljo z nalB Zasavju! f.'
Si
I
mercator
kmetijsko živilski kombinat gorenjske kranj
MLEKARNA KRANJ vam od 5.9.1988 dalje v trgovinah z živili nudi KVALITETNI SIR GAUDA po NIŽJIH CENAH! Izkoristite ugodnost    - količina je omejena!