• ® m NASILJE V,| iNTJURSKEM ZDRAVSTVU 1 BUČNA JUHA, RECEPT. VEČ GENERACIJ PRESKUŠEN! @ Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje, oktober 2016, cena 2 EUR v šentjurske Šentjur do 0 ŠENTJURSKE novice 2016 3W(4U/ 4 Luni jur) i/.NOVICE.SI K C0LS1LS o »NA STARTU SO OBČUTKI © NERVOZNI moram vedeti Knjižnica Šentjur Mestni trg 5b 3230 Šentjur ČAKAMO JOŽE LETA © i A PUJS IZ LESA, KLOBASE PA* # © L / •flVTOPRflimtfl I J / • DIROMOSTIKII VOZIL • SERVIS VOZU ' 10 OPTIKU kpB • HRRMBR FNEOMRTIK • eflVMRNJE PLATI« jlig3 7M17101 E-mall: muie|.ileian@slol.net ^ab|jeni v Mulej Caffe ASFALTKOVAC e: asfalt.kovac@siol.net m: 031 652 437 W I RflKom SME 3211 Škofja vas d.o.o. EffS l • I I : 03 545 1870 www.trakom-slo.com • PRODAIA KVALITETNIH RABLJENIH V07IL 7 l-LETNIM JAMSTVOM • TAKOJŠNJI GOTOVINSKI ODKUP VAŠEGA RABLJENEGA VOZILA • POSREDOVANJE PRI FINANCIRANJU VSEH VRST VOZIL ZA PRAVNE IN FIZIČNE OSEBE • PLAČILO NA POLOŽNICE OD 1 ■ 7 LET •RENT-A-CAR P.E. Lesna ulica 1 I 070 633 633 I t1ptop.avtomoblll0gmall.com 3230 Šentjur j 0820 583 62 | www.t1p-top-avtomoblll.sl bobneti eeue sj ■■■■ ■■■ ■ ■ ■■■■ ■■■ ■■■■ ■■■■ ■■■■ ■■■■■ ■■ ■ ■■■■ ■■■■■ BBS BBIBBBBB>BBIBaa*Bfl BBIBBBBBBIBB BBBB BB BBIBBBBBI ■■■ B B ■ B B B B B ■ B B ■ B B B i B B IB ......BBBBBBII IIBIBBI Hill BBBB BB B ...........BB BB BBB BB BB BBB BBBBBB BBBBBBBBBBBBBB B BBB B BBBBBBBBBB BB B B BB BBB BBBBBB BBBBBBBBBBBBBB ■ BBBB BBBB BBBBBBBBBBB BBBB BBBBBB BBBBBB BB BBBBBB B BBB BBBBBBBBBB BBBBBBB BBBBBB BB BBBBBB.......... BB BBBBB B B B B B BBBBBB BBBB BB BBBBBB BB B ■BB BBB BBB BBBB B BB BBBB BBB BB BB BBBBB BBB BBB BBBBBBB BBBBBBBBBB BBBBBBB ’ BBBB BBBBBB BBBBB BBB BBB BBB BBBBBBB BBBBB ■■■■■■■ BBBB-BB ■ BBB* BBBB “ KERAMIKA IN KOPALNICE www.extraform.si BBBB BBB B B BBBB BBB BBBB BBBB BBBB BBBBB BB B BBBB BBBBB BBB BB»BBBBB BB BBB BB BB BBBBBB BB BBBB BB B B BBBBBB BBBB BBB B B BBBB BBB BBBB IB BBBBBBBBBBBBBB BBBBBBB BBBBB BBBB BB B BBBBBBBBBBB BB BBB BB BB» BBB BBBBBB BBBBBBBBBBBBBB B BBB B BBBBBBBBBB BB B B ■ B BBBBBBBBBBBBBB BBBBBBB BBB ■ BBBB BBBB BBBBBBBBBBB BBBB BBBBBB BBBBBB BB BBBBBB B BBB BBBBBBBBBB^ ■■■■■■ 11 BBBBBB BB BBBBBBBBBBBBB BB BBBBB B B Bil - IIIIB BBBB BBBflBBBBBBB BBBB B BBBB BBB BB BB BBBBB ■■■ BBB BBBBBBB BBBBBBBBBB BBBBBBB BBBB BBi BBBB BBBBB BBB ■■■ BBBB B BB BBBB BBB ■BB BBB BBB BBBB f PE ŠENTJUR Ljubljanska c. 32 (posl.- cona Anderburg), IN 030/641-570 ' V ponudbi: ■ Vrhunska keramika priznanih španskih in italijanskih proizvajalcev - Ponujamo sanitarno opremo in kopalniško pohištva - Lepila in fugirne mase Orodja za keramičarje TDI NOV SALON V ŠENTJURJU Nudimo še: - IZRIS KOPALNIC - MOŽNOST DOSTAVE - Kompletna adaptacija kopalnic v 5 - 7 delovnih dneh, možnost z 9,5% ddv ŠENTJUR BOŠTANJ KRŠKO BREŽICE NOVO MESTO TREBNJE BBBB ■■■ e ■ |B B B BBB BBBB BBBB BBBB BBBBB BB B BBBB BBBBB BBB BB BBBBB BB BBB ■ BB BB BBBBBB BB BBBB BB BB BBBBBB BBBB BBB B B BBBB BBB IB BBBBBBBBBBBBBB BBBBBBB BBBBB BBBB BB B BBBBBBBBBBB BB BBB BB BB * BBB BBBBBB BBBBBBBBBBBBBB .^B BBB B BBBBBBBBBB BB B BIB BBBBBBBBBBBBBB BBBBB ■BBBB BBBB BBBBBBBBBBB BBBB BBBBBB BBBBBB BB BBBBBB B BBB BBBBBBBBBB BBBB BB BBBBBB BB BBBBBBBBBBBBB BB BBBBB BBBBB IBBBB BBBB BBBBBBBBBBB ■■■ ■■■ BBBB B BB BBBB BBB BB BB BBBBB BBB BBB BBBBBBB BBBBB BBBBB- BBBBBBB .-'BBBB BB BBBB BBBBB B BBB BBB BBB - BBBBIBB BBB BBB BBBB B BB B BBBB B BBBB*w BRALCI IZBIRATE Časopis ŠENTJURSKE NOVICE bo podelil naziv »Naj osebnost ŠENTJURSKIH NOVIC leta 2016«. Izbor pripravljamo že PETIČ. Možnost predlaganja kandidatov imate prav v vseh domovih na območju Šentjurja in okolice, kjer ste prejeli ta časopis. Zdaj je na vas, spoštovane bralke in bralci, da pomagate izbrati človeka, ki je s svojimi dejanji in osebnostnimi lastnostmi na svojem področju naredil največji vtis na vas. Na koga smo v domačem kraju ali občini letos ponosni? Komu med občani Šentjurja in Dobja, bi vi iz srca stisnili roko in mu čestitali za letošnje delo? »Naj osebnost ŠENTJURSKIH NOVIC leta 2016« Predlagajte svojega kandidata! 'aj osebnost 2016 Izberite vi! Kdo bo Naj osebnost 2016? Za »Naj osebnost ŠENTJURSKIH NOVIC 2016« predlagam: Zakaj? Moji podatki (ime, priimek, naslov, telefon): Kupon oz. svoj. predlog pošljite najkasneje do 28. oktobra na naslov: Med last ar, d. o. o., D ro feni kova 15, 3230 Šentjur, ali urednistvotsPsentjurskenovlce.si Naj osebnost 2016 4- DlI3ČQ33 ŠENTJURSKE NOVICE, OKTOBER 2016. urednistvo@sentjurskenovice.si NA NASLOVNICI IZPOSTAVLJENO BODJMO SLOŽNI Vsem občankam in občanom ob prazniku Občine Šentjur iskreno čestitam in želim, da bi skupaj tudi v bodoče sledili naslednjim vrednotam: /^\ dgovornemu razmišljanju, f 'jesedam, ki jih damo in f J držimo, v X* 'lastnemu ravnanju in V___J obnašanju, Tskrenosti v medsebojnih -L odnosih, TV Tačelnosti v JL V prepričanjih, A ktivnemu sodelovanju v J. \-skupnosti, XX £*irokosrčnosti do soobčanov, ~f~P nakopravni razdelitvi JL__/ dobrin, TV Tapredku in J. V vseživljenjskemu učenju, i * radicionalnim _L vrednotam, Tasnim ter uresničljivim lJ ciljem, T Tsmeritvam za čim širšo dobrobit, ~T\azvijanju stabilne -L\-družbe blagostanja. Bodimo složni in skupaj bomo uspešni ter bomo soustvarjali občino po meri vseh nas. ŠENTJURSKA STARA TRTA JE OBRODILA ŽE 20. LETO. FOTO: NATAŠA MULLER -T*-... NOVO ^ 1 VPRAŠANJE: Ali plačujete položnice na rok? SPLETNA ANKETA Ste kdaj parkirali namesto rezervirano invalidom? NASH_IE V NAŠEM ZDRAVSTVU Sestre in zdravnici pogosto tarče zmerjanj,gj^te^jzsiljevanj • 'J Ustrelil reševalca. Na Ponikvi pred dvema letoma. S takšnimi (večinoma neprištevnimi) nasilneži se srečujejo zlasti v službi nujne pomoči. Tako skrajni primeri so k sreči redki. Zmerjanje, grožnje. Verbalno nasilje nad zaposlenimi v zdravstvu je na Šentjurskem precej bolj pogosto. Zaradi čakanja, nezadovoljstva s sistemom, doplačili... » Piše: Nina K robat Dobri dve leti nazaj je v Podgaju pri Ponikvi tedaj 74-letni krajan streljal na reševalca, ki sta želela njegovo bolno ženo odpeljati na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Ena krogla je reševalca zadela v predel prsi, strel k sreči zanj ni bil usoden, druga je pristala v reševalnem vozilu. Reševalcema je uspelo pobegniti, strelca pa so kasneje poslali na psihiatrijo. Nikoli ne veš, kam prideš »Poglaviten vzrok nasilja nad reševalci je naša narava dela, saj se pogosto srečujemo s pacienti, ki so psihični bolniki, nekateri so uživalci drog in alkohola. Pred leti me je na intervenciji mlajši moški z rokami skoraj zadušil, na srečo ga je sodelavec pravočasno obvladal. Zaradi dušenja sem za trenutek izgubil zavest in ne upam si pomisliti, kaj bi se zgodilo, če bi bil sam ...« se spominja Dorijan Zabukovšek, odgovorni zdravstvenik celjske reševalne postaje, ki reševalno »£ Fizičnega nasilja v Zdravstvenem domu Šentjur skoraj ne P1*1, Se Pa relativno pogosto srečujejo s primeri besednega obračunavanja. dejavnost opravlja tudi na območju Šentjurja in Dobja. Od takrat in po tistem, ko so na Ponikvi streljali na njegova sodelavca, na svoje delo gleda s povsem dmgimi očmi. Tako skrajni primeri nasilja nad reševalci k sreči niso pogosti, večkrat pa so le-ti tarča besednega obračunavanja zaradi socialnih razmer in nezadovoljstva z zdravstvenim sistemom. Sestram pogosteje grozijo Fizičnega nasilja v Zdravstvenem domu Šentjur skoraj ne pomnijo. Kristina Močnik, pomočnica direktorice, ugotavlja, da se zaposleni relativno pogosto srečujejo s primeri besednega obračunavanja, ki včasih že mejijo na psihično nasilje. Medicinskim sestram pogosto grozijo, saj so te prve, ki pridejo v stik z (nezadovoljnim) pacientom. »V vseh primerih do sedaj smo zadeve reševali sami v svojem delovnem okolju, so pa zaposleni seznanjeni, da lahko v primeru resne ogroženosti pokličejo policijo,« pravi Močni- kova. Najpogosteje so bolniki nezadovoljni zaradi čakanja in storitev, do katerih po merilih zdravstvene zavarovalnice niso upravičeni, oziroma Zaradi napačnega razumevanja svojih Pravic. O kakšni obliki varovanja zaposlenih v šentjurskem zdravstvenem domu doslej niso razmišljali, saj za to ni bilo Potrebe. »Zadnji dogodki v zdravstvu in tudi pogostejši primeri verbalnega nasilja pa so nas navedli, da se bomo morali s tem področjem bolj sistematično ukvarjati. Sprejemamo pravilnik, ki bo podrobno določal protokol ravnanja zaposlenih v primeru nasilja.« Več konfliktov v času polne lune Zdravnica Estera Podgoršek iz šentjurskega zdravstvenega doma se s fizičnim nasiljem v svoji 15-letni ka- rieri ni srečala, se je pa večkrat soočila z besednim nasiljem, predvsem med opravljanjem dežurstva. Konflikti se v njeni ambulanti pojavljajo enkrat tedensko do enkrat mesečno, več pa jih je v času polne lune, opaža. »Najpogostejše so bile grožnje z mediji, tožbami, če se bolniki niso strinjali z obravnavo. Zahtevajo denimo napotitev v bolnišnico in tam sprejem, predpis antibiotika, takojšen hišni obisk, alkoholizirani obiskovalci dajejo žaljive pripombe ... Pri svojem delu se zavedamo potencialne nevarnosti, saj so reakcije bolnikov nepredvidljive, vendar to sprejemamo kot del poklica in običajno bolj razmišljamo o tem, kako bomo pomagali kot kako bi se zaščitili. Če je bolnik znani nasilnež, se med seboj obveščamo. Nekajkrat sem sama tudi zagrozila s policijo, ki jo sicer vedno prosimo za pomoč v primeru prisilnih hospitalizacij.« Pacient mu je razbil ordinacijo Šentjurski zdravnik Dragiša Čolo-vič nam opiše enega od zadnjih neljubih dogodkov v svoji ambulanti. Pred časom pacientu, ki je imel psihične težave, ni mogel izdati zdravniškega spričevala za pridobitev vozniškega dovoljenja. Obiskovalca je to tako razjezilo, da je razdejal ordinacijo in udaril zdravstvenega tehnika. Poklicali so policijo, razbijač je nekaj časa preživel na psihiatriji. Zdravnik pozna tudi primer, ko je jezen bolnik zdravnika zabodel z nožem. Tragični razplet je preprečila sestra, ki je nasilneža udarila s stolom po glavi. Tudi Čolovič pri svojem delu kdaj doživi grožnje in poskuse izsiljevanja. A pravi, da si glede takšnih posameznikov ne dela prevelikih skrbi. »Vem namreč, kako odreagirati,« zaključi. NEPRESLISANO »Za en dan knjižni Junak ■ bila bi Aladin s čudežno svetilko. 8 pomočjo ivetilke bi ponovno dala prednost človeku pred kapitalom, vrnila načelnost v politiko, v izobraževanje vključila več vzgoje" in naredila svet, ki bi bil lepil In bo|jil za vse.it Mira Jazbec, knjižničarka ULIČNA ANKETA Ponosni na Šentjur Kaj pa je tisto, s čimer Šentjur najbolj prepriča prebivalce Šentjurskega? Vprašanje smo zastavili ob prazniku občine. » Piše: Zala Motaln Monika Podpečan, Šentjur Meni so v Šentjurju najbolj všeč ljudje. Sem sem se preselila iz Celja zaradi lepega okoliša in nasploh zaradi someščanov, ki se mi zdijo bolj odprti. Poleg tega opažam, da je tukaj v majhnem mestu veliko več prireditev in dogajanja kot v večjem Celju. Maša Majer, Ponikva V Šentjur največkrat prihajam, ker je tukaj večja izbira trgovin kot v mojem kraju. Ko grem po nakupih, največkrat nakupujem v Lidlu, Tušu in Šparu. Včasih grem po kaj tudi v Kik ali v Tedija. Poleg tega me v Šentjurju pritegne lepo urejena okolica in narava. Roman Artič, Šentjur Zelo sem ponosen na šentjurske košarkaše, ki jih spremljam na skoraj vseh tekmah. Všeč mi je odprtost mesta in bližina narave. Če želiš, se lahko umakneš, hkrati pa se tukaj dogaja veliko dogodkov in prireditev, ki se jih z veseljem udeležujem. Lucija Hrovat, Ostrožno pri Ponikvi Zdi se mi lepo, da tukaj zelo skrbijo za urejeno okolico in naravo. Všeč mi je tudi, da je blizu šola in da so do Šentjurja dobre povezave z vlakom. Poleg tega s sošolci pred poukom pogosto gremo na jutranjo kavo k Muleju, kjer nas vedno pričaka prijazna postrežba. ŠENTJURSKE NOVICE, OKTOBER 2016. 6 m!fcfl33 NOVICE urednistvo@sentjurskenovice.si NOVICE urednistvo@sentjurskenovice.si Šentjurčan generalni sekretar SMC Jože Artnak. Nekdanji občinski svetnik in podžupan na položaju v največji vladni stranki. » Piše: Nina Krobat Jože Artnak je sredi septembra zasedel delovno mesto generalnega sekretarja največje vladne stranke SMC. Njegovo novo delo je zelo pestro in razgibano in to mu je všeč, je pred dnevi povedal za Šentjurske novice. Povezovalec Kaj pravzaprav kot generalni sekretar stranke počne? Z eno besedo: povezuje. »Moja naloga je intenzivno sodelovanje in povezovanje vseh delov stranke, poslanske skupine, vladne ekipe iz kvote stranke, programskih odborov in strankine terenske mreže ter sodelovanje s kolegi na tej funkciji iz koalicije,« je povzel svoj obseg dela. Cilj novega generalnega sekretarja je, da bodo skupaj s kolegi »državo dobro vodili do konca mandata in si tako zagotovili zaupanje za njeno vodenje tudi vnaprej«. Delo generalnega sekretarja je zelo pestro in razgibano in to mu je všeč, je Artnak povedal za Šentjurske novice. Prizadevanja za Šentjur Artnak še ostaja član nadzornega odbora Občine Šentjur. Čeprav to ni odločevalska funkcija, pravi, da si bo za dobrobit svojih soobčanov prizadeval tudi v prihodnje. »Politika naše stranke je reševanje potreb ljudi v lokalnih okoljih. Zato sem in bom tudi vnaprej po svojih maksimalnih močeh in z zavzetim delom na sedanjem delovnem mestu prispeval k reševanju naših lokalnih potreb,« je obljubil. DENAR r Poldrugi milijon Od Pohorja do Bohorja Skoraj milijon in pol evrov evropskega denarja bo to jesen na voljo za projekte Lokalne akcijske skupine (LAS) 'Od Pohorja do Bohorja'. Prvi javni poziv naj bi LAS objavila predvidoma oktobra. V skladu s strategijo lokalnega razvoja bodo izbrali projekte, ki ustvarjajo nova delovna mesta, ohranjajo naravo ter vključujejo ranljive skupine. Območje LAS sicer zajema sedem občin: Dobje, Dobrna, Oplotnica, Slovenske Konjice, Šentjur, Vitanje in Zreče. Na tem območju so v prejšnjem obdobju (2007-2013) izvedli 71 projektov. (NK) ŽUSEM r Lestenec rešili za zanamce Znameniti lestenec v cerkvi sv. Valentina na Žusmu bodo občudovali tudi naši zanamci. Na pobudo članov Društva Izviri iz Dobrine so ta čudoviti del cerkvene opreme, ki ga je že precej načel zob časa, uspeli obnoviti. Velik lestenec košaste oblike so izdelali v steklarni v Loki pri Žusmu, ki je tam delovala med leti 1839 do 1886. Visok je kar 174 centimetrov, premer pri osrednjem obroču pa meri več kot en meter. Izstopa predvsem po razkošju barv in oblik. Stekleni okraski so zbrušeni v majhne priz-mice, jagode, palmine vejice, perlice in piramide, prelivajo se barve. Ogrodje, sestavljeno iz medeninastih obročev in bakrenih verižic ter kovinskih žic, se je že trgalo in lomilo, zato je bila menjava nujna, so povedali na Občini Šentjur, ki je dela sofinancirala. Obnovljeni lestenec je v cerkvi na Žusmu v začetku septembra blagoslovil škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek. (NK) Ta čudoviti del cerkvene opreme, ki ga je že precej načel zob časa, so uspeli restavrirati. & O šflA F R M 1 H n * R Za odla^ie salonitk več sto evrov? V kontaktni oddaji Beseda f vaša na Radiu Rogla je Maj3 iz okolice Šentjurja zastavi^ vprašanje glede odlaganja sal°' nitne kritine. Po menjavi stare salonitne kritine so le-to želel odpeljati na odlagališče v EU1' kovžlak. Maja pravi, da bi z3 odlaganje kritine morali plača1 več sto evrov. Prepričana je, 0 bi morali tovrstne odpadke 1,3 Simbiu sprejeti brezplačno. Iz podjetja Simbio so spor0 * Tatjana Oset, direktorica knjižnice Šentjur. Pripravili so niz imenitnih prireditev ob jubileju knjižničarstva. str 0 V Jože Artnak, Šentjurčan, ki je postal generalni sekretar Stranke modernega centra. Str.0 f Marija Fajdiga. Že 21. leto pomaga gospodarstvenikom na območni obr-tno-podjetniški zbornici. Str.0 Matej Romih, letošnji dobitnik Ipavčeve plakete, priznanja Občine Šentjur, za doprinos k razvoju zborovskega petja. Str.0 Tjaša Mlinarič, šentjurska fizioterapevtka. Samostojno pot je poimenovala 'Na noge s Tjašo'. Str.0 š Zdravko Hribernik, predsednik KS Kalobje. Že tretji mandat je predsednik, drugi mandat občinski svetnik. Str. ^0 Miro Rožej, predsednik Planinskega društva Šentjur. Obletnice: 65 let društva, 55 let planinskega doma in 20 let stolpa na Resevni. str. 0 Teme MESECA V KNJIŽNICI: MED SVOJIMI LJUDMI IN KNJIGAMI str. io Od nekdaj sem si predstavljal, da je raj nekakšna knjjžnica, je zapisal Jorge Luis Borges. Šentjurski 'raj' te dni praznuje 40 let organiziranega knjižničarstva. ■ MB IH ji ^ . v KDO JE URBAN FERENČAK? str.n Urban Ferenčak iz Vrbnega, je s 23 leti postal daleč najmlajši selektor v zgodovini gorskega kolesarjenja. Kako je bilo na olimpijskih igrah v Riu? ANGELSKA NEDELJA: PUJS IZ LESA str. 20 Prikazane so bile TUDI koline: na enem vozu so klali, na drugem delali klobase. Preskusili jih nismo, še posebno ne, ko smo ugotovili, da je pujs iz lesa. VSE ZA GRUBERJA str. 25 Kako smo skupaj s potniki na Palmi-nem avtobusu naredili vse, da bi srečali priljubljenega televizijskega doktorja Gruberja. KAKO NAREDIMO GROZDNI SOK? str.34 Okusen in zdrav. Takšen je grozdni sok, ki si ga lahko preprosto pripravimo doma. Ne vzame veliko časa za pripravo da bi Maja lahko pripeljala ezplačno predala salonitke *h bre V 7l • če . nem centru Bukovžlak, m 111 že pred tem izpolnila n aksimalne kvote - tri kubič-Qj ^etre odpadkov. Gradbene v Padke, tudi salonitke, lahko . ■mirnem centru torej oddamo ezplačno le, če je ob dostavi l 's°ten lastnik teh odpadkov, U* ustrezno identificira. Ko-n^'na gradbenih odpadkov pa sme presegati količine treh kubičnih metrov na leto na gospodinjstvo (to so približno štiri avtoprikolice), so še pojasnili na Simbiu. Za odlaganje večjih količin gradbenih odpadkov pa je, glede na pojasnila na spletni strani Simbia, treba plačati po ceniku. (NK) Občanka je prepričana, da bi morali odpadne salonitke na Simbiu sprejeti brezplačno. Tako teh odpadkov ne bi odlagali v naravo. ŠTEVILKA MESECA ■sob? ALI VEČ FRIZERSKIH SALONOV JE V OBČINI ŠENTJUR. TO JE NAJBOLJ RAZŠIRJENA STORITVENA DEJAVNOST V OBČINI. GHXft33 AKTUALNO urednistvo@sentjurskenovice.si ŠENTJURSKE NOVICE, OKTOBER 2016. 9 OB PRAZNIKU OBČINE Ganljivo preseneeemgaipreie 1 ■ 'i;ti Ipavcev kulturni center z bučnim aplavzom nagradil nagrajence in nastopajoče. h : MiUi,iu. Prejemnika Ipavčeve plakete s čustvenim nastopom presenetili člani zbora Zarja. v » Piše: Nina Krobat JM septembra, W na praznik Občine Šen-■■■ ■ ®tjur, smo se številni občani zbrali na slovesnosti v Ipavčevem kulturnem centru. Na osrednji prireditvi s slavnostno sejo občinskega sveta so svečano podelili priznanja občine. Župan mag. Marko Diaci je v svojem nagovoru voščil vsem občanom in nas med drugim pozval k razmisleku o naši skupni identiteti. »Jo sploh premoremo? Se počutimo šentjurske občane, vse od Dolge Gore do Planine pri Sevnici, od Blagovne do Loke pri Žusmu?« Med drugim je izpostavil napredek, ki ga je naša občina doživela v zadnjih desetletjih, kritičen pa je bil do državne politi- ke, ki jemlje občinam. Govor je končal s pozitivnim pogledom v prihodnost in pozivom, da bodimo na svojo občino ponosni, kot občani pa složni. »Občina z ljudmi s takšnimi kvalitetami, s svetim Jurijem v grbu, tradicijo srčnega domoljubja Ipavcev in v zavetju plemenitosti blaženega Slomška, se nima česa bati.« Zbrane je med drugimi nagovoril tudi predstavnik delegacije iz pobratene srbske občine Požega Milan Božič, ki seje Šen-tjurčanom zahvalil za pomoč ob poplavah in med obiskovalci izzval tudi nekaj smeha, ko je župana Diacija nehote preimenoval v župnika. Solze v očeh Za čustven konec prireditve NAGRAJENCI Letošnji prejemniki priznanj ob prazniku občine. ^^1 mm ■J 3U Huan',uc" Lldl" pevsKegd ga petja, aktivno sirjenje in negovanje zborovske kulture, za Društva upokojencev Sen-j zbora Zarja. Svojega dolgole- 25 let predanega vodenja Mešanega pevskega zbora Zarja, tudi obveza za nadaljnje del vodenje priznanje Člani zbora Zarja so takole presenetili prejemnika Ipavčeve plakete. Nagradili so ga za prispevek k ohranjanju kulturne dediš- Priznanje za večletno uspešno vodenje Krajevne skup-čine, razvoju turizma, za skrb za Slomškovo zapuščino, nosti Prevorje, prizadevnost in angažiranost pri realiza-povezovanje krajanov. ciji različnih naložb. Prireditev se je začela s šentjursko himno, Ipav^ Vini’v izvedbi Za glasbeno popestritev sta poskrbela tudi voka- kvinteta trobil BrassArs. list Boštjan Korošec in pianist Leon Firšt. Ipavčev kulturni center je bil skoraj poln. ZASLUŽNIM OBČANOM SO SE POKLONILI S PRIZNANJI OBČINE. tnega zborovodjo, ki je pred kratkim predal vodenje zbora, in letošnjega prejemnika Ipavčeve plakete, Mateja Romiha, so presenetili, ko so na oder nepričakovano prišli pojoč. Vidno ganjen se je Romih vsem zahvalil za priznanje in dejal: »Nejc Oplotnik, pokojni slovenski alpinist, mi je nekoč dejal: 'Kdor išče cilj, bo ostal praznih rok, ko ga bo dosegel. Kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi.' Pevcem želim, da še naprej soustvarjajo in oblikujejo pot in na tej poti jim želim veliko ustvarjalnega navdiha. Srečno.« Zbor j e pod njegovim vodstvom zapel še zadnjič. Pisna priznanja s knjižno nagrado vsako leto podelijo prizadevnim učencem šentjurskih osnovnih šol, srednje ter glasbene šole. Letos je priznanja prejelo osem mladih: Jan Zekar, Teodor Vodeb, Nuša Gračnar, Tanja Seničar, Mojca Kukovič, Ana Slomšek, Leon Reberšak in Neža Vrečko. Vse so nagradili za prizadevno učenje, katerega rezultat so odličen uspeh in prejeta priznanja, za šolske in obšolske aktivnosti, za prijateljski, strpen in spoštljiv odnos do sošolcev, učiteljev ter drugih. AKTUALNO urednistvo@sentjurskenovice.si KNJIŽNICA ŠENTJUR ^ J ^ Od korenin do da® Razvoj. Knjižničarska dejavnost v Šentjurju se je razvijala več kot sto let. Danes. 40 let organiziranega in strokovnega knjižničarstva. » Piše: Zala Motaln Začetki knjižničarstva v Šentjurju segajo že delovni čas leta 1976. Knjižnica Šentjur je ob v začetek 20. stoletja, največjo prelomnico pa jubileju pripravila vrsto dogodkov, konec leta predstavlja zaposlitev prve knjižničarke za polni izide še tiskana publikacija. iJB i > V knjižnici: med svojimi ljudmi in svojimi knjigami PRAZNOVANJE llTIGnitnS svečana akademija Knjižnica Šentjur letos praznuje 40 let. Kaj ob tem občutite? Ta jubilej je priznanje ne samo mojemu delu, ampak tudi kolegicam, ki so skupaj z mano zaposlene v knjižnici. Ponosna sem na veliko stvari; na našo staro knjižnico, kjer smo ustvarile toplo atmosfero za uporabnike in rasle skupaj s knjižničnim fondom, obiskom uporabnikov in kulturno ter izobraževalno dejavnostjo. Še posebej semjionosna, da se v Knjižnici Šentjur trudimo dati prednost človeku in ohraniti človeški odnos. Menite, da na uspešnost delovanja Knjižnice Šentjur vpliva tudi kraj sam? Lokacija v centru Šentjurja ima za uspešno delovanje knjižnice pomembno vlogo, saj je občina geografsko razpršena. Uspešnost knjižnice je seveda odvisna tudi od nas zaposlenih, naše angažiranosti, fleksibilnosti, medsebojne povezanosti in znanja. Hkrati tudi brez povezanosti z občani in ustanovami v naši občini ne bi šlo. »v knjižnici je zbranega ogromno če bi lahko za en dan postali znania, izkušeni in spominov, tako ...... da se vsak dan znova zavem, kako knjjzm junak, kateri bi to bil? malo pravzaprav vem.« Če bi morala izbrati samo Mira Jazbec. Že več kot trideset let dela v Knjižnici Šentjur, zato je zanjo prihod v službo kot prihod domov. Zakaj vas veseli delo knjižničarke? Kaj je tisto, zaradi česar radi hodite v službo? Smo majhen kolektiv, zato smo povezani kot družina, ki s skupnimi močmi zmore vse, kar si zastavi. Moje delo je raznoliko in vsak dan v službi mi predstavlja drugačen izziv. V stiku sem z različnimi in zanimivimi ljudmi, ki mi s svojim obiskom vedno polepšajo dan. enega najljubšega junaka, bi bil to Aladin s čudežno svetilko. Imela bi moč, da bi s pomočjo svetilke ponovno dala prednost človeku pred kapitalom, vrnila načelnost v politiko, v izobraževanje vključila več vzgoje in naredila svet, ki bi bil lepši in boljši za vse. Vas knjige spremljajo tudi po službi? V prostem času uživam pri delu v naravi in rada berem. Za branje imam rezervirane predvsem večere. Najraje vzamem v roko biografije, spomine, zgodovinske romane in tudi strokovno literaturo z različnih področij. Trenutno imata pri meni prednost Umberto Eco in Arto Paasilinna. Eco predvsem zaradi jezika in zgodovinske tematike, branje Paasilinne pa je kot branje parodije na človeške slabosti, zabavno in zanimivo. Kateri je, poleg knjižnice, vaš najljubši kotiček v Šentjurju? V Šentjurju imam več ljubih kotičkov. To je moj rojstni kraj, v katerem sem odraščala. Lepe spomine imam na Križ, Športni park in Zgornji trg. Zadnje obdobje živim z družino na Primožu, v »moji tihi dolini oziroma dolini miru«, kot rada rečem. Blizu doma je gozd, kamor rada grem na sprehod. Ko grem v Šentjur, se oglasim v knjižnici ElizabetaTučič. Rada imam našo šentjursko knjižnico, ponosna sem nanjo in sem njena zvesta obiskovalka. » Piše: Elizabeta Tučič Članica Knjižnice Šentjur sem, odkar smo se preselili v Gorico pri Slivnici, to je že več kot 20 let. Na začetku sem jo obiskovala na stari lokaciji, pred desetimi leti pa sem se s knjižničarkami, bralci in vsemi Šentjurčani razveselila nove knjižnice z novimi svetlimi, preglednimi in urejenimi prostori. Ko grem v Šentjur, se oglasim v knjižnici, četudi si ne nameravam ničesar izposoditi-Pobrskam po knjižnih novostih, po seznamih priporočenega dobrega branja, pogledam pri' ložnostne razstave, pokukam v Buklo ... Rada poklepetam s prijaznimi knjižničarkami, ki m’ znajo svetovati. Berem tudi za Bralno značko, udeležujem se Knjižnih čajank, literarnih večerov, predavanj in vseh drugih kulturnih dogodkov, kijih pripravlja knjižnica. Rada berem in veliko berem. Knjige imam vedno pripravljene vnaprej. Ali me čakajo na domači knjižni polici ali pa je pripravljen bralni seznam, po katerem povprašujem. Berem rada psihološke, družbeno-kritične, socialne, zgodovinske romane pa tudi kriminalne romane in spomine. V zadnjem času so me pritegnile usode ljudi, ujetih v viharje in pretrese naše preteki6 in polpretekle zgodovine (Feri Lainšček: Strah za metulje v nevihti, Drago Jančar: To noč sem jo videl, Goran Vojnovič: Figa ...). Vedno mi je bila pri srcu tudi poezija s svojo neumljN0 metaforiko in bogatimi pesemskimi slikami. DOMOVANJE KNJIG Tako je rasla šentjurska knjižnica Prvi zametki knjižničarstva sovpadajo z ustanovitvijo knjižnice Katoliškega bralnega društva (KBD) leta 1902, ki je bila odprta vsako nedeljo po maši. V Ipavčevem kulturnem centru so pripravili svečano akademijo, na kateri je bil častni gost minister za kulturo, Anton Peršak. Ta < jev slavnostnem govoru i \ poudaril, da so knjižni-ce ene najpomembnejši ših ustanov v zgodo-vini človeštva, saj ohranjajo zgodovino civilizacij. »V dobi digitalizacije pa so knjižnice, tako tudi šentjurska, še posebno pomembne kot prostor srečevanja ljudi, ki berejo, in približevanja kulturnega in civilizacijskega sporočila naj mlajši m generacijam.« Direktorica knjižnice Tatjana Oset je skupaj s so- delavci v besedi in filmski uprizoritvi polni dvorani prijateljev knjižnice in knjig predstavila razvoj knjižničarstva na Šentjurskem, poti do sedanjih knjižničnih prostorov in še posebno pomen knjig in njihovega prebiranja. Svojstven pečat akademiji so dali tudi sodelujoči umetniki: režijo je v sodelovanju s Tatjano Oset prevzela Pia Barbara Jenič, koreografijo plesalec in koreograf Igor Sviderski, ki je za izvedbo izbral šest plesalk Harlekina, za smeh pa je z izvrstnim tematsko primernim nastopom poskrbel Tadej Toš. Bila je imenitna prireditev, ki bi se je razveselil vsak slovenski kulturni oder, po prireditvi pa je sledilo še prijetno druženje ob slavnostni torti. V prostorih stare in kasneje nove kaplanije je bila zbirka knjig s pripovedno, poučno in versko vsebino. Leta 1909 je Šentjur dobil še eno, tj. Sokolsko knjižnico. Delovala je v sklopu telovadnega društva Sokol in je bila organizirana kot javna knjižnica. Sprva je knjige s politično vsebino in slovenskimi klasiki hranila v prostorih pri Cizlovih, v gostišču na Zgornjem trgu, kasneje v osnovni šoli. V predvojnem obdobju je za kratek čas v Šentjurju delovala tudi Knjižnica pri Jajčni zadrugi. Ko se je zaprla, je svoj knjižni fond podarila knjižnici Katoliškega izobraževalnega društva, kakor se je preimenovalo KBD. Slednje je leta 1933 zaradi spora med takratno nacionalno in krščansko stranko za dve leti razpadlo. Nato je delovalo vse do leta 1941, ko je ozemlje zavzel okupator. Tedaj je prekinila z delovanjem, istega leta se je zaprla tudi Sokolska knjižnica. Razvoj po drugi svetovni vojni Po koncu druge svetovne vojne je šentjursko prosvetno društvo ustanovilo Ljudsko knjižnico osvobodilne fronte (OF). Ob ustanovitvi je imela prostore v Osnovni šoli Franja Malgaja, kasneje seje preselila v Zadružni dom. Njen knjižni fond je leta 1948 ob ustanovitvi prevzela Knjižnica bratov Ipavec. Prvič je Knjižnica OF zamenjala prostore leta 1958, ko so jo preselili v stavbo, kjer danes deluje Društvo upokojencev Šentjur. Kasneje, leta 1964, je pokroviteljstvo nad knjižnico pridobila Delavska univerza. Kmalu po prevzemu gradiva so knjižnico iz centra preselili na Zgornji trg, v prostore nekdanjega internata. Prelomno je leto 1976 Konec sedemdesetih, leta 1976, so za polni delovni čas na podlagi zakona o knjižničarstvu iz leta 1961 zaposlili prvo knjižničarko, Tatjano Cmok. S tem se je v knjižnici začelo strokovno in organizirano delo. Zaradi razvoja je knjižnica svoje delovanje preselila v center mesta, v prostore stare Ljubljanske A banke. Njena dejavnost se je povečala, obisk je 4sJ skokovito nara- J sel, s tem pa tudi zahteve bralcev 285 tisoč izposojenih knjig na leto Od leta 2006 do 2015 seje knjižnična zbirka šentjurske knjižnice dvignila z dobrih 72 tisoč na slabih 95 tisoč knjižnih zbirk. Letni prirast gradiva v teh letih znaša nekje med tri tisoč in štiri tisoč knjig. Letna izposoja knjig v zadnjih petih letih variira med 251 tisoč in 285 tisoč izposojenih knjig, statistika aktivnih članov pa se zadnja leta giblje okoli štiri tisoč. V Knjižnici Šentjur letno beležijo nekje med 80 in 90 tisoč fizičnih obiskov uporabnikov in več kot 10 tisoč uporabnikov spletnega mesta knjižnice. V letu 2014 so organizirali rekordnih 200 prireditev, 2015 pa približno 20 manj. Knjižnica danes Leta 2004 seje pričela gradnja prve namenske stavbe za potrebe knjižničarske dejavnosti v občini, ki je bila slavnostno odprta septembra 2006. Obratovalni čas se je s tem povečal na šest dni v tednu. H Knjižnici Šentjur danes spadajo tudi tri prenovljene krajevne knjižnice, Ponikva, Planina pri Sevnici in Dobje pri Planini. Januarja letos je Občina Šentjur knjižnici v upravljanje predala Ipavčev kulturni center. Temeljna dejavnost knjižnice je sicer nabava, _ obdelava in izposoja knjižnične zbirke, a za povečanje izposoje izvajajo številne dodatne dejavnosti. Organizirajo bralne projekte Ministrstva za kulturo in Ministrstva za izobraže- po informacijah. Tako so tri leta kasneje zaposlili še drugega knjižničarja in po štirih letih še tretjega. Poleg tega so se začeli ukvarjati tudi z medknjižnično izposojo. Izposojevališča so imeli v Dobju, na Kalobju in na Ponikvi. Svojo zbirko knjižničnega fonda je knjižnica imela tudi v lokalnih podjetjih Tolo in Moda, v katerih je potujoča knjižnica bila odprta enkrat tedensko po eno uro. r vanje ter Bralno značko za najmlajše in odrasle. Pripravljajo tudi literarne in spominske večere, razstave, knjižne uganke in delavnice. Poleg tega ustvarjajo nove vsebine v počastitev spomina velikih Šentjurčanov, kot so Ipavci, Slomšek, Franjo Malgaj... Hkrati so organizatorji glasbenih in gledaliških dogodkov, v sodelovanju z izobraževalnimi ustanovami pa se vključujejo še v bibliopedagoško delo. Knjižnica je poleg navedenega tudi e-točka in varna točka za mladoletne osebe. I J '.I NI JURSKI IZ NAŠA KRAJEVNA SKUPNOST _________________________urednistvo@sentjurskenovice.si PONOSNI NA SVOJ KRAJ Od korenin do danes »Ce imaš dušo, je vredna več kot kup zlata.« KS Kalobje. Pred dnevi so začeli z urejanjem vaškega jedra Kalobja. Kakšne želje še imajo krajani? » Piše: Nina Krobat Vas Kalobje se lahko po- jih v hribovitem predelu pesti-hvali z enim naj lepših razgle- jo številni plazovi. Kakšnega dov. Območje te krajevne so odtlej že uredili, se je pa v skupnosti ima idilično lego, a začetku septembra tudi iztekel je s tem povezanih tudi nekaj razpisni rok za sanacijo plazu težav. pod cesto proti Lubej. Potar- Ko smo to krajevno sku- nali so nam tudi nad cestami, pnost obiskali nazadnje, so še vedno upajo na obnovo cenam prebivalci potarnali, da ste Jezerce-Kalobje—Jakob. So nam pa tik pred koncem infrastrukturo - uredili bodo naše redakcije vendarle sporo- pločnik, javno razsvetljavo čili tudi veselo novico. Začeli pa vodovod in kanalizacijo, so namreč z urejanjem vaš- škarpo pri cerkvi, dovoz do kega jedra Kalobja. Naložba, pokopališča ... ki jo bosta pokrili šentjurska Nekaj krajanov smo tudi to-občina in Krajevna skupnost krat povprašali, kako je v teh Kalobje, zajema ureditev ce- dneh živeti na Kalobju. Tole ste skozi naselje s pripadajočo so nam povedali. Kaj bi na območju KS Kalobje izboljšali ali spremenili? Na ob-rn o č j u KS bi si želeli izboljšati cestno infrastrukturo, cesto Jezerce-Kalobje-Ja-kob. Zelo veseli bi bili nadaljnjega širjenja javnega vodovoda po KS in sanacije plazov. Tudi družabno življenje bi lahko okrepili. Zdravko Hribernik, predsednik KS Oče treh otrok, zaposlen v železarni Štore Steel. Že tretji mandat je predsednik Krajevne skupnosti Kalobje, drugi mandat deluje kot občinski svetnik. Je tudi aktiven član PGD Kalobje, športnega društva in Rdečega križa. Svoj prosti čas rad preživi v krogu družine, kolesari in se, če le čas dopušča, odpravi na kakšen pohod. Doma ima tudi manjšo kmetijo, kjer mu dela nikoli ne zmanjka. Kakšna je kakovost življenja v vašem domačem kraju? Moje osebno mnenje glede kakovosti življenja v našem kraju je zelo pozitivno, saj smo sredi neokrnjene narave, obdani s čistim zrakom in prijaznimi krajani. Večina jih poleg rednih služb skrbi za manjše kmetije, jih skrbno obdelujejo. Kaj bi v svoji krajevni skupnosti najprej pokazali turistu? Kot krajan in predsednik KS sem zelo ponosen na cerkev Marijinega imena, ki ima lepo notranjost, urejeno okolico in bogato zgodovino. Ravno lani smo praznovali 250-letnico ustanovitve župnije Kalobje. Poleg cerkve bi predlagal ogled kužnega znamenja, zeliščne kmetije in ekološke kmetije. S 621 metrov visokega Kalobja pa je tudi lep razgled na sosednji Boč, Donačko goro, Uršljo goro, hrvaško Sljeme, Peco, Kum, Raduho in druge vrhove Savinjskih Alp. NAŠA KRAJEVNA SKUPNOST urednistvo(g)sentjurskenovice.si____________ Saša Zidar, gostilničarka Že vse življenje živi na Kalobju. Ima družino, tri hčerke, na katere je izjemno ponosna, sicer pa vodi Gostilno Erjavec, ki se lahko pohvali z dolgo tradicijo. Z gostilničarstvom se je začela ukvarjati že njena babica pred približno 90 leti. Danes v domači gostilni ponujajo hrano in pijačo za zaključene dmžbe ob predhodnem naročilu. Sprejemajo družbe do 100 oseb, ki lahko uživajo v prijetnem, domačem am-bientu, postrežbi in jedeh. Delo v gostinstvu ji ne dopušča veliko prostega časa, če ga pa že ima, ga najraje preživi s svojo družino. Kakšna je kakovost življenja v vašem domačem kraju? Živeti na Kalobju pomeni živeti v mirnem kraju, odmaknjenem od mestnega vrveža, pa vendar dovolj blizu, da imamo vse pri roki. Kaj bi v svoji krajevni skupnosti najprej pokazali turistu? Turistu bi najprej pokazala cerkev Marijinega imena (ki ima bogato zgodovino) ter prekrasen razgled na okoliške kraje. Peljala bi ga tudi na zeliščno kmetijo Kalan ter ekološko kmetijo v Planinci. Kaj bi na območju KS Kalobje izboljšali ali spremenili? V našem kraju bi bila zelo potrebna postavitev nove šole s pripadajočim vrtcem ter ureditev lokalnih cest. Viktorija Kalan, zeliščarka 22 let mineva, odkar se je iz stanovanjskega bloka v Šentjurju z družino preselila v novo hišo v Podlešje. Pravi, da je bila prioriteta živeti v mirnem, tihem kraju. Zdaj je pri Kalanovih zelo živahno, saj soji njeni otroci, tri ima, 'dali' pet vnukov, Zeliščno kmetijo Kalan pa radi obiščejo tudi turisti. Ker živijo na območju, kjer ni veliko možnosti za gojenje kmetijskih poljščin, so se usmerili v zeliščarstvo. Na dveh poljih zdaj intenzivno gojijo okoli 50 vrst zelišč. Delo z zelišči jima z možem vzame ogromno časa, zato ga za kakšne druge dejavnosti ne ostane prav veliko. Svoje pridelke ponujata na domači kmetiji in tržnicah, z veseljem pa dejavnost zeliščarstva predstavita obiskovalcem in tudi na delavnicah. Pri tem gospa Viktorija rada poudari, da se danes vse preveč sučemo okoli denarja: »Duše se kupiti ne da. Ne prodati in ne kupiti. Če pa jo imaš, je vredna več kot kup zlata.« Kakšna je kakovost življenja v vašem domačem kraju? Kakovost življenja v tem mirnem kraju je čudovita, saj smo blizu mesta. Pohvaliti moram našo zimsko službo, gasilce, ki so vedno v pripravljenosti pomagati, župnika, ki lepo skrbi za dediščino, veseli me tudi, da smo obdržali šolo in dobili vrtec. Kaj bi v svoji krajevni skupnosti najprej pokazali turistu? Cerkev, ki ima pestro zgodovino in je lepo urejena. Obiskovalcem vedno pokažem tudi kmetijo v Podlešju, ki ima kar 45-stopinjski naklon. Obdelovanje zemlje v tako strmem pobočju si zasluži vse pohvale in spoštovanje. To kmetijo rada pokažem, da ljudem vlijem spoznanje, da ni vse v denarju in da ovržem mišljenje, da se nič ne splača. Kaj bi na območju KS Kalobje izboljšali ali spremenili? Lahko bi izboljšali kakšno cesto, predvsem cesto pri Novaku, kjer v ostrem ovinku ni nobene ograje. Premalo je tudi druženja, saj nimamo prostora za dmžabne aktivnosti. Lahko bi pridobili kakšen prostor, kulturni dom, za druženje. Fi I Š^PO BR E Nedelj« RADIJSKE VO na Radiu 1 »ke ŠČILNICE 3oala. Nedeljska voščilnica na Radiu Rogla SAMO 9 evrov. Po želji ob izvedbi za vas voščilnice tudi posnamemo na d zgoščenko ali USB ključek. Vse se lahko dogovorite osebno v j Slov. Bistrici, Celju, Rogaški Slatini 1 in Slov. Konjicah na uredništvu vašega lokalnega časopisa. Velika izbira pomeni več kot 60.000 izdelkov ODI Celie - z veliko Drive-in halo! Kidričeva ulica 32. Celje Pon.-pet., 7- 20. ure Sob., 8,- 20. ure Ned., 8,- 14. ure C mmn I / • tENTJUnSME M [B32P3 ZAHTEVNA OBNOVA Ulica 1. Celjske čete bo lepša in varnejša Predvidoma konec leta 2017 bo obnovljenih dobrih 550 metrov območja nad Akvonijem. Čez leto dni. Poleg novega asfalta in komunalnih vodov bodo sanirali tudi šest plazov. Ulica 1. Celjske čete, ki že nekaj let čaka na potrebno obnovo, bo predvidoma čez dobro leto dni lepša in tudi varnejša. Konec leta 2017 naj bi končali z obnovo dobrih 550 metrov ulice v gostem naselju nad Akvonijem. Gre za enega finančno in logistično bolj zahtevnih projektov na Šentjurskem, je ocenil župan mag. Marko Diaci. Rešili bodo velik problem »Dejstvo je, da je cesta dotrajana in da plazovi ogrožajo varnost prebivalcev, zato smo se te prenove morali lotiti, potrebna bi bila že veliko prej,« je ob podpisu pogodbe dejal župan, prepričan, da bodo z naložbo rešili velik cestni problem v središču mesta. Dela bodo potekala na glavni ulici in dveh krakih, ki se navezujeta nanjo - do hišne št. 17 v dolžini 85 metrov, do hišne številke 34 v dolžini 50 metrov in na Ulici Matije Gubca v dolžini 90 metrov. Poleg novega ustroja ceste in asfalta bodo zamenjali vso komunalno infrastrukturo, meteorno in fekalno kanalizacijo bodo ločili, obenem pa sanirali še štiri plazove na glavni ulici in dva plazova v kraku. » Piše: Nina K robat Dobrih 670 tisoč evrov so po pogodbi vredna dela (brez DDV). Ob obnovi cestne in komunalne infrastrukture bodo sanirali tudi več plazov. Nazadnje so septembra odprli obnovljeni odsek ceste Hotunje-Podgaj. V sklopu del so prenovili tudi mOSt. Foto: Občina Šentjur Še več cestnih naložb Spomnimo še na nekaj aktualnih naložb na lokalnih cestah: obnovljen je že 900-me-trski odsek ceste Hotunje-Podgaj (182.600 j evrov), obnavlja se tudi 1.250 metrov ceste Spodnje Jelce-Presečno (400.000 evrov). Nadaljujejo se dela na odseku Stara Žaga-i Bohor, na cesti v H ruševec, cesti Žepina-$ Proseniško. Končuje se obnova ceste na * Botričnico, začenja pa obnova ceste skozi naselje Kalobje. V kratkem naj bi začeli z obnovo mostu 'pri Zikošek' in odseka ceste Loke-Ledinščica, oktobra naj bi objavili razpis za gradnjo pločnika Stopče. Občina je že pripravila projekte za križišče pri Aspari in cesto s pločnikom proti Jakobu ter za krožišče pri Ipavčevem kulturnem centru z ureditvijo parkirnih pro-„ štorov. V načrtu je tudi obnova ceste Dole-: Ponikva. Dodajmo še, da je bila pri projektu asfaltiranja ceste Planina-Sevnica vložena revizija na izbor nadzornega inženirja. V tem času končujejo z obnovo ceste na Botričnico. ŠENTJURSKA OBVOZNICA Čakamo jo že leta. Kdaj se bo kaj premaknilo? Navezovalna cesta Dramlje-Šentjur. Kdaj bodo zabrneli delovni stroji, nam niso povedali. Podrobnosti. V celoti gre za projekt, kot ga pri nas še ni bilo. » Piše: Nina Krobat Težko pričakovana in več kot potrebna 'šentjurska obvoznica' je projekt, kot ga na Šentjurskem najbrž še ni bilo. Na 74 milijonov evrov je po zadnjih podatkih ocenjena izgradnja 8-kilometr-ske ceste, ki bo prometno razbremenila mesto in okolico. Ne pred tedni za skupno mizo prvič sedel s predstavniki republiških direkcij za infrastrukturo in vodo, s katerimi zdaj iščejo skupne rešitve. Prav tako je Občina na ministrstvo za infrastrukturo poslala pobudo celotnega območja razvojnega partnerstva Obsotelja in Kozjanskega, da se k projektu pristopi čim prej. Žogica je tako na strani države. 0 začetku del še nič Kot so na naše vprašanje o predvidenem začetku del odgovorili z Direkcije za infrastrukturo, bodo letos dopolnili strokovne podlage za projekt in naročili predinvesticijsko zasnovo. Ko bodo to potrdili, gredo v pridobivanje potrebne dokumen- Gradili bodo etapno Gradnja je predvidena postopoma in v več etapah. 1. etapa: od avtocestnega priključka do regionalne ceste Dole-Ponikva. 2. etapa: od ceste Dole-Ponikva do glavne ceste Šentjur-Dobovec. 3. etapa: od ceste Šentjur-Dobovec preko železniške proge mimo suhega zadrževalnika do stika s cesto proti Sevnici. 4. etapa: suhi zadrževalnik. le to, cesta je izjemnega pomena za celotno območje Kozjanskega in Obsotelja. Jo bomo dočakali? Na Direkciji za infrastrukturo, ki naložbo vodi, preverjamo zadnje aktivnosti in podrobnosti projekta. Občina naredila svoje Vodstvo Občine Šentjur si že leta prizadeva za čimprejšnji začetek del. Traso navezovalne ceste in zadrževalnik visokih voda Voglajna-Črnolica, ki je tudi bistven del projekta, so že pred petimi leti umestili v prostor in tako storili vse potrebno za začetek del. Župan mag. Marko Diaci je tacije - gradbenega dovoljenja in projekta za izvedbo. Potem sledi parcelacija in pridobivanje dokazil o razpolaganju z zemljišči. Kot smo že omenili, trenutno usklajujejo aktivnosti med Direkcijo za vode, Direkcijo za infrastrukturo in Občino Šentjur za območje od glavne ceste Šentjur-Dobovec do regionalne ceste Šentjur-Črnolica v smeri Sevnice, kar predstavlja 3. in 4. etapo. Kdaj bodo torej zabrneli delovni stroji, nam ni uspelo izvedeti oziroma še ni znano. Zadrževanje voda Zadrževalnik suhih voda v Predvidena trasa 'Šentjurske obvoznice1. Vir: OPPN za navezovalno cesto Oramlje-šentlur. spletna stran Občine Šentjur Črnolici, ki bo umeščen med z izjemo nasipov in tehničnih naseljema Tratna in Nova vas, objektov, še naprej kmetij-bo zadržal visoke vode Voglaj- ska - z možnostjo občasnega ne in njenih pritokov. Z zadrže- poplavljanja, valnikom na^bi rešili poplavno Naložbo, ki je na osnovi trenu-ogroženost Šentjurja, ugoden tno izdelanih strokovnih podlag vpliv pa naj bi imel tudi na vi- ocenjena na 74 milijonov evrov, sokovodne razmere v Štorah bodo plačali Ministrstvo za infra-in Celju. Zemljišča znotraj strukturo, Ministrstvo za okolje območja zadrževalnika bodo, in prostor ter Občina Šentjur. Trasa, nadvozi, viadukti, križišča Trasa se začne z avtocestnim priključkom Dramlje, se spusti v dolino Kozarice, ki jo prečka z viaduktom, in se vkoplje v greben Kozarice. Nato poteka po dolini Kamenskega potoka. Del ob naselju Kameno poteka v pokritem vkopu in se naselju Bezovje izogne s predorom. Sledi spust v široko dolino Slomščice in Voglajne, Slom-ščico prečka z viaduktom. Nadaljuje se z nadvozom preko glavne železniške proge in Voglajne. Nato se v nasipu usmeri proti jugu in se priključi na regionalno cesto proti Plani- ni in proti Podsredi na jugovzhodnem robu naselja Črnolica. Navezovalna cesta bo dolga 8.048 metrov. Načrtovana je kot dvopasovnica s sedmimi nivojskimi križišči, dvema viaduktoma, dvema pokritima vkopoma, predorom in nadvozom čez železnico. Obstoječe ceste bo prečkala s podvozi ali nadvozi. Zaradi gradnje ceste ne bodo rušili nobenega objekta, prav tako naj trasa ne bi imela slabih vplivov na okolje. Izgubljena pa bodo nekatera kmetijska zemljišča, ki jih bodo ustrezno nadomestili. 1 toMTJU—11 v O SEfcpa šentjurske novice, oktober 20i6. urednistvo@sentjurskenovice.si Angelca Frišek, upokojena tekstilka Pri folklori plešem že šest let. Zanjo sem se navdušila že v mladih letih, a sem se šele zdaj opogumila in se pridmžila plesalcem. Na oglasni deski sem videla objavo in telefonsko številko. Telefonirala sem in nato odšla na prvo srečanje. Lepo so me sprejeli. Na nastopih, ko predstavljam publiki stare običaje, se dobro počutim. Moja družina pri naših nastopih pomaga z idejami in pri iskanju rekvizitov. Pri folklori bom sodelovala, dokler bom lahko. Dragica Gobec, diplomirana ekonomistka Pri Folklornem društvu Šentjur plešem že 15 let. Tu sem spoznala tudi moža. Zelo me zanimajo folklorni običaji in kostumi. Eno leto in pol sem tudi predsednica društva. Želim, da bi se povezali s podobnimi društvi iz drugih krajev. Ne razmišljam o tem, da bi folklorno skupino kdaj zapustila, saj smo prijatelji med sabo, si pomagamo. Druženja na vajah in na koncertih so prijetna in nepozabna. JUBILEJI Abrahamovka Minka Debelak Rodila se je v Celju kot tretja od petih otrok matere gospodinje in očeta, delavca v Emo Šentjur. Otroštvo je preživljala na Ljubečni pri Celju. Rada se spominja igric, kot so človek, ne jezi se, domino, 'fuč', gumitvist, ki so ji lepšale brezskrbna predšolska leta. Potem je obiskovala Osnovno šolo Hudi- illillllll!illlllilllll!llillllilllllllilil|lli!lllll!l!illlllllllllllll!lllllllllllllll!llll!!l!lltlll!lllllll!lllllill^ S folkloro ohranjajo dragoceno dediščino Plesalci Folklornega društva Šentjur uspešno nastopajo doma in v tujini. moAntonpoitak Veselje do folklore. To jih druži. »Obujanjeplesov, pesmi in običajev ima v Šentjurju dolgoletno tradicijo, saj začetki folklorne dejavnosti segajo v leto 1963. Društvo, ki združuje člane, stare od 20 do 65 let, pa je nastalo leta 2000 na dediščini folklorne dejavnosti preteklih desetletij. Prvi strokovni vodja je bil Bogomir Brložnik, od lanskega marca pa skupino vodi Eva Rožanc,« pove predsednica Folklornega društva Šentjur Dragica Gobec. Repertoar nastopov Folklorno društvo Šentjur (FD) združuje tri sekcije in deluje na različnih področjih. Plesalci ohranjajo ljudske plese, ljudsko petje, prikazujejo opravila iz časov naših babic in dedkov, odkrivajo njihove kulinarične skrivnosti. Plešejo plese, značilne za različne pokrajine, največ pa plese s Kozjanskega. To so plesi, ki zaznamujejo pomembnejše praznike in prikazujejo stare šege in običaje. V pražnjih oblačilih plešejo bolj svečane plese, v vsakodnevnih pa predstavljajo delovne običaje. Folklorna skupina nastopa s spleti plesov z območja Bele krajine, s spletom koroških plesov in s točko, ki prikazuje običaje ob rojstvu otroka - kurji tajč, v kateri se prepletajo vraže, šege in navade, ki so jih nekoč izvajale ženske ob rojstvu otroka. Nastopajo doma in po svetu Zadnja tri leta je društvo vsako poletje organiziralo samostojno prireditev Poletni folklorni večer v Šentjurju, nastopa pa tudi drugod po Sloveniji in tujini: v Makedoniji, Srbiji, Nemčiji, na Hrvaškem ... Svoje društvo so člani predstavili na TV Slovenija v oddaji Ljudje in zemlja. Redno se udeležujejo območnih in regijskih srečanj v organizaciji JSKD. Največji uspeh so dosegli godci leta 2008, ko so se uvrstili na državno srečanje. Leta 2013 jim je JSKD Slovenije podelil zlato plaketo za 50-letno delovanje folklore v Šentjurju. Težave Folklornega društva Šentjur Plesalci ohranjanju ljudskih običajev, vajam in nastopom posvečajo svoj prosti čas, tarejo pa jih tudi številne težave. V dosedanjih prostorih imajo premajhno garderobo za 100 kompletov kostumov in rekvizite, za dvorano v Ipavčevem kulturnem centru Šentjur morajo plačevati najemnino, prav tako za dvorano, kjer prirejajo letni koncert. Menijo, da bi za njihovo kulturno poslanstvo moralo biti denarno bolje poskrbljeno. nja Celje, ki je bila precej oddaljena od njenega doma. Sledilo je šolanje na Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Celju, nato pa je službovala v tovarni oblačil Toper, v Emo, v hotelu Žonta, zdaj pa dela v Kualiti Celje. V mlajših letih je rada hodila na plese, na veselice, v kino. Moža je spoznala na avtobusu na relaciji Ljubečna-Celje. Ponosna je na hčer Katjo, ki zaključuje ma- gistrski študij angleščine in pedagogike, ter na sina Aljaža, dijaka tretjega letnika Srednje medicinske šole Celje. Želi si le zdravje in razumevanje v družini in da bi otroka končala šolanje ter dobila službo. Pri Folklornem društvu Šentjur sodeluje tretje leto. »Za folkloro sem navdušena že od otroških let, v društvo pa meje povabila prijateljica Slavica,« pove Minka. Debelakova z veseyem sodeluje pri Folklornem društvu Šentjur. INTERVJU urednistvotjSsentjurskenovice.si tCHTJURMI I / GEKgaa IZ URBAN FERENČAK Tekmovalec ali selektor, na startu so občutki »zelo nervozni« Za prijatelje Feri- mlad, nasmejan in optimističen. Urban Ferenčak, Šentjurčan, pravzaprav iz Vrbnega, je s 23 leti pred slabim letom postal daleč najmlajši selektor v zgodovini odbora gorskega kolesarjenja. Urban je začel trenirati pri enajstih letih. Čeprav mu zaenkrat še kuhata, pereta in likata mama in punca, že ima svojo življenjsko vizijo. Njegove otroške sanje so bile, da bi postal športnik, in to mu je tudi uspelo. » Pogovarjala seje: Alenka Vodušek Kot kaže je bila kandidatura za selektorja prava poteza. Kako si doživel Rio v primerjavi z Londonom? • Malo težko primerjam Rio in London, ker v Londonu nisem živel v olimpijski vasi. Tam sem bil samo dva do tri dni in v bistvu nisem doživel 'tiste prave zadeve'. Kar se tiča namestitve, je bilo v Londonu bolj urejeno. Prehrana je bila primerljiva, je pa res, da po daljšem časovnem obdobju postane vse približno enakega okusa. Kaj pa primerjava s strani funkcije? • V Londonu sem bil kot tehnični trener, Blažu in Tanji sem takrat pomagal na progi, v Riu pa sem bil v vlogi selektorja kot neke vrste vodja. Že pred odhodom v Rio smo se zelo dobro pripravili kot ekipa. V vlogi selektorja sem se osredotočil predvsem na cross country, tako smo se tudi dogovorili. Ostale discipline sem prepustil strokovnjakom, ki so najboljši na posameznem področju. To se je izkazalo za zelo dobro. Kakšni so vtisi o Riu, bi živel tam? •V Riu zagotovo ne (smeh). Preveč je kaotično, dogaja se preveč stvari, ki jih nismo vajeni. Tudi sam promet, tatvine... Izven mesta pa je mirno, lepo, marsikaj se da pogledat in doživet. Že lansko sezono si sodeloval z ekipo Unior Tools Team kot pomoč Tanji Žakelj. Letos sta nastopila na olimpijskih igrah v Riu. Tanja je dirko v olimpijskem krosu končala na 13. mestu. Najboljša uvrstitev do zdaj na olimpijadi je bila sicer 10. mesto. So bila pričakovanja izpolnjena? • Zavedamo se, da je za Tanjo letos težka sezona z zelo slabim začetkom. Sledilo je boljše nadaljevanje. Osebno lahko rečem, da sem si želel in pričakoval, ko sem bil z njo na progi, uvrstitev med petim in desetim mestom. To je bilo povsem realno pričakovanje. Tega je bila sposobna in o tem je bila tudi sama prepričana. Žal se na koncu ni izšlo čisto po pričakovanjih. Ko si še tekmoval, si največ dirk odpeljal v olimpijskem krosu, v zadnjih letih tekmovanja tudi v krosu na izpadanje, preizkusil pa si se tudi na cestnem kolesu. Kaj je bolj adrenalinska izkušnja? • V bistvu sta mi bili obe disciplini zelo všeč. Na gorskem, ki se dogaja na gozdnem terenu, je tehnično zahtevno in prav tehnika predstavlja ovire. Na cesti so izziv velike hitrosti, večje skupine tekmovalcev, slabe in mokre ceste. Vse to deluje na cesti zelo adrenalinsko. Ko se v veliki hitrosti med I tlHTJURS«! lo GEKQ33 INTERVJU urednistvo(5)sentjurskenovice.si 70 in 80 kilometrov na uro spustiš, ni prostora za napake. Težko bi se odločil, kaj je bolj adrenalinsko, vem pa, kaj imam raje ... (smeh). Za to sem se tudi odločil. Kakšni pa so občutki, ko si na startu proge? • Zelo nervozni (smeh). Ne glede na to, katera tekma je bila, sem občutil veliko napetost. Zagotovo je večja nervoza na progah svetovnega pokala. Sem pa bil na prav vsaki, tudi na najmanjši dirki, vsaj malo nervozen. V zadnjih trenutkih sem razmišljal, če je vse v redu na kolesu, če bo kolo zdržalo. Na startu si fizično pripravljen, kolikor pač si, ni več časa, da bi razmišljal o tem. Lahko te morda izda kolo, če si ga sam popravljal, razmišljaš, če je vse tako, kot mora biti. Če sem bil v dobri formi, sem razmišljal tudi o rezultatu. Kako je, če primerjaš vlogo tekmovalca in selektorja tik pred tekmo? • Kot tekmovalcu mi je bila vloga selektorja kar všeč, ker ne vidiš cele zgodbe, predstavljaš si, da ni tako velike napetosti. Kot selektor bi si pa včasih tudi želel nazaj na kolo (smeh). Tako da bi lahko rekel, da je precej večja napetost zame zdaj, v vlogi selektorja. Pred samo dirko si kot tekmovalec odvisen sam od sebe, zdaj pa so drugi odvisni od mene - če sem recimo naredil nekaj narobe... Kot pri vseh profesionalnih športih je tudi pri kolesarjenju veliko odvisno od razpoložljivih financ. Kakšen položaj ima trenutno gorsko kolesarjenje v slovenskem športu, so kakšni razmahi v zadnjih letih? • Kriza se pozna tudi v gorskem kolesarstvu, časi niso prav dobri. Čeprav zelo dobri še nikoli niso bili, borimo se namreč s precej manjšimi proračuni kot nekatere druge države. Za primerjavo, Švicarji so bili že dve leti pred olimpijado v Braziliji, razmišljali so o logistiki itd. IKo sem sam razmišljal o tem, je to zagotovo zelo velik finančni projekt. Gre za drag šport? • Precej. Potrebuješ dve tekmovalni kolesi in še kakšno cestno kolo. Eno profesionalno kolo stane približno sedem tisoč evrov. Moje najdražje je bilo približno te vrednosti. Vec časa si vzamem za kosilo kot za'** Raje pozno bedim, kot zgodaj vstanem konec sezone in vec sedežni kot v kinu. Kako priljubljeno je gorsko kolesarjenje v Sloveniji? • Priljubljenost se povečuje, kar se vidi tudi pri mlajših tekmovalcih. Na začetku moje tekmovalne kariere nas je bilo zelo malo po kategorijah, zdaj pa imamo zelo močno mlado bazo. Menim, da je to rezultat uspeha v ženski kategoriji v zadnjih letih in dobrega dela z mladimi v klubih. To je tudi ena mojih želja v prihodnosti - delo z mladimi. Menim, da obstaja zelo velika baza potenciala. Pri nas, v Šentjurju, trenutno ni nikogar, ki bi delal z mladimi. Se na Šentjurskem kaže potencial? Kako sploh začeti? • Žal v Šentjurju ni kolesarskega kluba, kolesarjev pa je zelo veliko. Za otroka je lažje začeti na gorskem kolesu - osvoji neko tehniko, kolo, vožnjo. Tako tudi v prihodnosti, če se izkaže drugačen interes, lažje prestopi z gorskega na cestno kolo. Tudi bolj varno je, če se otroka do 15 let umakne s ceste in od prometa. Kako pa si ti odkril svoj talent? Ali gaje prepoznal kdo drug? • Pred mano je tekmoval moj bratranec, ki meje navdušil za kolo in tudi spoznal s trenerjem. Ta-krat sem bil star enajst let. Leto za tem sem že odpeljal prvo dirko. Na začetku sem to dojemal, kot da sem se šel peljat s kolesom, s časom pa je preraslo v nekaj več. Gorsko kolesarjenje izgleda zelo nevaren šport. Je res tako? Si se kdaj huje poškodoval? • Res je nevaren šport, a jaz na srečo nisem imel resnih poškodb. Bile so kakšne manjše, npr. nategnjene vezi, a na srečo kaj resnega ni bilo. Tudi letos smo v klubu dirkali v okrnjeni zasedbi, ravno zaradi poškodb. Veliko športnikov pravi, da jim je profesionalni šport tudi hobi. Se tudi ti s kolesom zapelješ na kakšno turo, glede na to, da živiš v kraju, kjer je ogromno čudovitih kolesarskih poti? • Zadnje čase zelo redko, predvsem zaradi veliko obveznosti. Bi pa si želel večkrat. Vzameš koga s sabo? Ti sploh kdo lahko sledi? • V bistvu sem veliko počasnejši, kot sem bil, tako da to ni težava. (smeh) Tudi če je kdo počasnejši, nimam težav, ker se prilagodim. Tako da grem z veseljem v družbi na kolo. Kadar se odločim na hitro, pa se odpeljem tudi sam. Če ne bi kolesaril, kateri šport bi izbral? • Težko vprašanje. V otroštvu sem bil precej športno vsestranski. V zadnjem času imam zelo rad plezanje, zelo navdušen sem tudi nad motokrosom. Že prej sem ga rad spremljal, Tim Gajser pa je poskrbel še za dodatno priljubljenost tega športa. Tako da si bom v prihodnosti privoščil tudi motor za kros, ne za tekmovanje, pač pa za 'gušt'. Morda pa odpeljem tudi kakšno dirko slovenskega ranga. Ti je že uspelo dokončati študij, glede na to, da si se posvetil profesionalni športni karieri? • Ne še. Želja in načrt sta bila letošnje leto, a žal od lani nisem uspel narediti ničesar. V Šentjurju obiskujem študij živilstva in prehrane. Ostalo mi je še pet izpitov in diploma. Letos sem bil v še-stih mesecih kar 120 dni od doma, tako da je res zmanjkalo časa za študij. Tudi ko sem bil do-ma, sem potreboval čas za družino, punco, prijatelje ... Če bi se mudilo, bi se zagotovo našel čas. Za tabo je velik projekt - Rio, kaj bo naslednji izziv? • Trenutno v prihodnji sezoni ostajam z ekipo Unior Tools Team, največ kot tehnični trener Tanje Žakelj, skrbim pa tudi za pripravo hrane in še nekaj manjših stvari. Glede selektorskega mesta so letos konec leta volitve in za kandidaturo se še nisem odločil. Glede na to, da si še zelo mlad, imaš za dolgoročne načrte še dovolj časa. Ali vseeno že razmišljaš o njih? • Zagotovo. Že precej časa, zato sem tudi nehal dirkati. Videl sem, kaj lahko dosežem v svetovnem merilu, in spoznal, da na vrh ne morem. Tekmovati samo po Sloveniji pa je bil zame premajhen izziv. Trenutno mi ni žal za takšno odločitev. V veselje mi je to, kar zdaj počnem, razmišljam tudi o tehničnih kampih. Na Štajerskem oziroma v celjski regiji bi rad dvignil nivo in začel delati z mladimi. Morda mi nekoč uspe nekoga pripeljati na vrh... FIZIOTERAPIJA Na noge s Tjašo Gibanje za zdravje, zdravje za gibanje. Vodilo pri delu. Osebni pristop in celostna obravnava. Glavni načeli za končni uspeh. » Piše: Katarina Plantosar Ljudje smo ustvarjeni za gibanje, a kako ga vrniti, ko omahne? Bolezen, hujša poškodba, bremena let in drugi dejavniki, ki človeka za nekaj čas priklenejo na posteljo ali upočasnijo korak, povzročijo opešanje gibanja. Kako spraviti telo nazaj v pogon? Odgovor na to vprašanje poznajo fizioterapevti, ki v takih trenutkih priskočijo na pomoč. Drugačen pristop Na Šentjurskem lahko oporo in pomoč najdemo v mladi, perspektivni fizioterapevtki Tjaši Mlakar, ki je svoj prostor pod soncem našla v Diagnostičnem centru. Pred dobrim letom in pol je začela svojo samostojno pot, poimenovala jo je ‘Na noge s Tjašo’. Odločila se je, da bo ponudila več kot samo fizioterapijo. »Vsakega pacienta pregledam, odpravim bolečino in mu tudi pomagam z nasveti in vajami za prihodnost. To je zame prava celostna obravnava,« pove o svojem drugačnem pristopu. Pripravlja tudi različne vadbe, pri katerih se trudi, da v isti vadbi vključuje celo telo, tako da se za vsakega nekaj najde. »Od osnovne šole sem trenirala košarko, bila je moja velika ljubezen, a sem vedela, da iz tega ne bo kruha. Tam sem se spoznala s fizioterapijo,« pove o začetkih svoje poti. Med študijem se je urila v šentjurskem zdravstvenem domu, Termah Olimia in Zdravilišču Rogaška Slatina. Že od nekdaj pa je bila njena velika želja samostojna pot. Rada pobegne k športni fizioterapiji Opravila je specializacijo iz ortopedske medicine in manu-alne terapije, ki je pomemben del v mozaiku fizioterapevtskega znanja. Športna fizioterapija pa je njen hobi, njen priboljšek. »Vedno je lepo videti in doživeti uspehe športnikov. Vedeti, da si bil tudi ti del tega, je nepopisen občutek,« pove o doživljanju športne fizioterapije, o področju, kjer si je pridobila kar nekaj izkušenj. Delovala je v košarkarskem klubu Tajfun, na poletnem olimpijskem festivalu evropske mladine OFEM, na mladinskih olimpijskih igrah, letos pa se je na pripravah pridmžila tudi odbojkarski reprezentanci. Največji izziv ji predstavljajo pacienti, ki so že obiskali veliko zdravnikov in terapevtov, pa tam niso bili zadovoljni. Pri delu jo najbolj veseli postoperativna oskrba, predvsem rehabilitacija kolena in kolenskega sklepa, na tem je tudi diplomirala. Njena odgovornost v fizioterapiji so realni cilji, ki jih doseže skupaj s pacientom: »Majhne stvari delajo velike spremembe in to so zame dosežki,« še doda. Prijaznost in vztrajnost Zase pravi, da je vztrajna, kar ji je podaril šport. »Tekme se nikoli ne dobi v prvi četrtini, treba se je boriti čis- tl M L: Tjaša, po novem jo boste poznali po priimku Mlinarič. to do konca, je vedno govoril naš trener.« In tega se na svoji poti še kako drži. Velik pomen daje prijaznosti, pravi, da se s primernim, kulturnim in prijaznim pristopom lahko veliko postori, ne samo v fi- zioterapiji. Pred kratkim pa je naredila še en velik in pomemben korak. Svojemu srčnemu izbrancu je dahnila usodni da in življenjsko pot bo odslej nadaljevala kot gospa Tjaša Mlinarič. Najboljša je intervalna vadba »Gibanje za zdravje, zdravje za življenje!« Vsaj trikrat do štirikrat na teden se je potrebno gibati. Že sprehod ali hoja v hrib lahko spremeni veliko. Ljudem, ki so ves čas v stiski s časom, se priporoča intervalna vadba, za katero so ugotovili, da je izjemno koristna.« Pri sestavljanju vadb se trudi, da vključi vse mišice telesa. JI 1 Untju*i*i ZU[IE£{J33 RETORTAŽA REPORTAŽA urednistvo@sentjurskenovice.si uredmstvo@sentjurskenovice.si Razstavljenih^ | bilo približn^SO vrst gobJMflU ANGELSKA NEDEl?JA' >>- mn Pujs ^nelBiliz«Ssa Povorka. Prikaz starih kmečkih opravil so si ogledali mnogi. Zabava. Ob glasbi ansamblov Seksta-kord in Fantje z vseh vetrov so plesali do večernih ur. » Piše: Zala Motaln Prostovoljno gasilsko društvo na Planini pri Sevnici je prvo ob košnji so si včasih zelo radi prepevali, septembrsko nedeljo priredilo 39. prireditev Angelska nedelja. Kot prejšnja leta so začeli s prikazom starih kmečkih opravil, pekli so znane planinske pršjače, za obiskovalce pa pripravili gobarsko in čebelarsko razstavo. Povorka V povorki s prikazom starih, že nekoliko pozabljenih kmečkih opravil se je letos predstavilo pet skupin. Prikazali so košnjo s kosami, mlačev žita, ličkanje koruze, koline in spravljanje fižola. Mnogi so se nasmejali iznajdljivosti skupine, ki je prikazovala koline, saj so imeli pravcatega lesenega pujsa. Ko še ni bilo elektrike, so mlatilnico navadno vrteli štirje močni fantje. Četudi se število udeleženih v povorki z leti manjša, beležili so jih namreč že šestnajst in več, letošnje skupine niso bile nič manj izvirne. Peka pršjač, razstavi in zabava Tradicionalno so pekli znane planinske pršjače, posebno vrsto nizkega kruha. Obiskovalci so se med drugim sprehodili še čez gobarsko razstavo, kjer je bilo razstavljenih okoli sto petdeset vrst gob. Ogledati si je bilo možno tudi star, doma izdelan čebelji panj in okusiti dobrote iz medu. Da so se vsi do dobra naplesali, so skrbeli člani ansambla Sekstakord, ki so se jim zvečer pridružili še gostje, Fantje z vseh vetrov. Ob koncu poletja je bilo potrebno zluščiti tudi fižol. Ličkanje koruze je bil vedno vesel praznik, na katerem so se radi družili. Naslednje leto povorka najboljših Za 40. jubilej nameravajo izbrati vse v najboljše skupine, ki so se zvrstile v ^irih desetletjih. Del naslednje Angelce nedelje bodo verjetno posvetili tudi svojemu največjemu sponzorju Tajfu-hli, največjemu svetovnemu proizva- j ialcu gozdarske mehanizacije, ki bo M takrat praznoval abrahama. " Prikazali so jih na dveh vozovih, na enem so klali prašiča, na drugem delali klobase. lajpogumnejsi so fna plesišče prišli takoj, koso zasli--4-r šali glasbo. ■K si < Organizatorji ocenjujejo, da je na prireditev prišlo prek 1200 obiskovalcev. InTJMKI ZZ DD32P3 OBRTNO-PODJETNIŠKA ZBORNICA ŠENTJUR Že 21. leto pomaga« podjetnikom in obrtnikom Marija Fajdiga. S posebnim čutom za ljudi vedno pripravljena pomagati. Svetovanje. Najpomembnejši del njene službe. » Piše: Katarina Plantosar Ljudje vse prevečkrat sledimo novi tehnologiji in stvari opravljamo kar preko telefona ali elektronske pošte, pri tem pa se izgublja osebni stik. Zgodi se, da sploh ne vemo, kdo je uslužbenec na drugi strani, ki nam prijazno pomaga in išče rešitve za naše težave. Zato vam tokrat predstavljamo osebo, ki na Šentjurskem skrbi za podjetnike in obrtnike - glavno sekretarko na območni obrtno-podjetniški zbornici, Marijo Fajdiga. Prva in edina služba Kot deklica je sanjala o delu šivilje, rada se spominja, kako si je ogledovala blago po izložbah trgovin in razmišljala, kaj vse bi lahko iz njega ustvarila. Danes v smehu pove, da šiva samo na roke, pa še to le kakšen gumb ali manjšo luknjico. Splet okoliščin je hotel, da je izbrala drugo smer, vpisala se je na ekonomsko šolo in tam zaključila šolanje. Življenjska pot jo je hitro zanesla na zbornico, delovno mesto glavne sekretarke zaseda že 21. leto, to je tudi njena prva in edina služba. Svetovanje, obveščanje, informiranje Pri delu se srečuje z vsem, kar zadeva obrtnike in samostojne podjetnike, njena naloga je predvsem svetovalna. Obvešča in infonnira člane zbornice, organizira različne seminarje, projekte, delavnice in predavanja. Trend novih podjetij seje, odkar država ne daje subvencij, bolj ali manj ustavil. V podjetniške vode gredo le tisti, ki so na nek način že prisotni na trgu ali pa nadaljujejo družinske posle. Fajdiga opaža tudi, da se, predvsem na račun upokojitev, veliko s.p-jev zapira. frizerski saloni Na Šentjurskem je največ gradbincev in prevoznikov. Pri storitvenih dejavnostih z veliko prednostjo vodijo frizerski saloni, več kot dvajset jih je v občini. Primanjkuje čevljarjev - na celotnem območju Obsotelja in Kozjanskega je samo eden, vodovodarjev in servisnih storitev za popravilo gospodinjskih aparatov. S ponosom pove, kako dobro je bila obiskana zadnja delavnica o promociji zdravja na delovnem mestu. »Vse, kar počnemo na zbornici, je povezano s finančnimi sredstvi, ki pa jih je vse prej kot dovolj. Začeli smo tudi z vodenjem finančnih knjig za naše člane,« doda. Velik izziv ji predstavlja tudi poznavanje zakonov, ki se tako hitro spreminjajo, da jih že težko spremlja. Pri delu jo še posebej navdušujejo in veselijo odnosi znotraj kolektiva, ki so, kot pravi, zares dobri in jo držijo pokonci, ko postane težko, pa tudi ljudje, s katerimi se srečuje. Skupaj s sodelavci pripravlja različne dejavnosti, tudi promocijo poklicev. Foto OOZ Šentjur Potovanja za sprostitev Ko govoriva o njenem delu in _ stvareh, ki se ji dogajajo na zbornici, * ji besed in misli ne zmanjka. Ko pa jo vprašam, s katerimi besedami bi opisala samo sebe, jo spravim kar malce v zadrego. »Težko se opišem, zagotovo pa nisem tipično znamenje. Brala sem, da je Nasa odkrila še trinajsto astrološko znamenje in jaz sem verjetno kar to,« mi v smehu pove. Zase pravi, daje popolna realistka, zato nikoli ne obljubi ničesar, za kar ve, da ni izvedljivo. To pa ne pomeni, da se ne potrudi za kaj več od obljubljenega. Najde in sprosti se v popotništvu, potovanjih, kjer lahko odklopi ves svet, najbolj uživa onkraj luže. Pri ljudeh jo navdušuje iskrenost, ne more pa prenesti laži, zahrbtnosti in hinavščine. V življenju najbolj ceni zdravje. »Včasih se pohecam, da takoj podpišem za zdravih sedemdeset,« še doda. SOLSTVO urednistvo@sentjurskenovice.si 550 LET ŠOLE PILŠTANJ - LESIČNO Že stoletja stoji učilna zidana 550 let delovanja je praznovala osnovna šola Pilštanj - Lesično. Izjemna obletnica. » Piše: Andreja Strašek Pilštanj Ker letos mineva 550 let od začetka šolstva na Pilštanju, so Za spomin na pomembno obletnico so posadili dren. Pomembni za vso Kozjansko Pilštanj je eno najstarejših in zgodovinsko najpomembnejših naselij na Kozjanskem. Že leta 1404 je prvič omenjen kot trg, leta 1432 so mu dodeljene trške pravice in s tem pravica do sejma. V kraju je tudi bogata šolska tradicija, ki, kot je razvidno iz darilne listine, sega v leto 1466. Šolstvo na Pilštanju se je ohranilo do leta 1964, po tem letu pa svojo tradicijo nadaljuje v Lesičnem. slovesnosti začeli v tem starem trgu. Ob prisotnosti pilštanjske gospode so pri stavbi stare šole odkrili ploščo o zgodovini šole na Pilštanju, posadili dren, na ogled postavili učilnico povojnega časa in nekaj likovnih del s kolonije Pilštanj 2016. Lesično Osrednja prireditev je potekala v šoli v Lesičnem. Utrip sodobne šole so predstavili domači učenci in se hkrati vrnili v čas šolskih dni njihovih starih staršev. Slavnostna govornica je bila ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič. Monografija Osrednji in najobsežnejši projekt ob jubilejnem dogodku je izdaja monografije 550 let osnovne šole Pilštanj - Lesično, ki sta jo pripravila ravnateljica Osnovne šole Lesično Irena Krajnc in literarni zgodovinar dr. Jože Lipnik. Pomemben del k praznovanju obletnice sta prispevala Kulturno društvo Lesično - Pilštanj in Turistično društvo Pilštanj. Na Pilštanju in v Lesičnem so se spominjali bogate zgodovine šolstva. Izdaja monografije je pomemben projekt ob 550-letnici šolstva. Športno dvorano šole v Lesičnem so napolnili spomini. VRTEC Kdo čaka? V enote Vrtca Šentjur je v tem šolskem letu ] vpisanih 726 otrok, eden manj kot v lanskem šolskem letu. Otroci tudi letos obiskujejo 41 oddelkov vil enotah Vrtca. Med vpisanimi otroki je tudi 44 takšnih, ki prihajajo iz drugih občin, so sporočili z Občine Šentjur. Otrok, ki so letos šli prvič v vrtec, je v vrtcih na Šentjurskem 193. Od teh 14 otrok prihaja iz drugih občin. Na čakalni listi pa je bilo na začetku septembra 13 otrok, od tega trije otroci iz drugih občin. Lani v tem času je bilo na čakalni listi 31 otrok. (NK) KMETIJSKA ŠOLA ŠENTJUR Bogata, vec kot mo3etn5St>afgFcija iftl luna Več kot stoletna tradicija na področju kmetijstva je ponos Šentjurja. Stavba kmetijske šole. Prizadeli sta jo dve vojni, a po 116 letih še vedno stoji. » Piše: Valentina Novak »Včasih so rekli, da več ko imaš zemlje, bolj si bogat. Danes ni dovolj imeti samo zemljo, pač pa je potrebno imeti še veliko znanja in sposobnosti.« Tako so ob 100-letnici zapisali v Šolskem centru Šentjur, bolje poznanem kot kmetijska šola. Zdaj praznuje še šest let več; temno zelena polkna, siva fasada z belim okrasjem in bogate lončnice rož, ki visijo pod okni, so prepoznavne prvine zunanjosti šole, za vsem tem pa se skriva bogata zgodovina. Po gradnji kmalu udarec vojne Z gradnjo objektov za kmetijsko šolo so začeli leta 1907. Dogradili sojih dve leti kasneje. Pri tem so podrli stara gospodarska poslopja in postavili novo po vzorcu zgradb kmetijske šole Grottenhof. Ko se je pouk pričel, poslopja še niso bila končana, prav tako še ni bilo opreme. Pouk v slovenščini za prve kmetovalce se je pričel 3. januarja leta 1910, sprejetih pa je bilo 26 dijakov. Šolsko delo je leta 1914 prekinila prva svetovna vojna, v stavbo pa seje naselila vojska. Slabih 15 let kasneje so razpisali gradbena dela za gradnjo nove gospodinjske šole, ki sojo dokončali leta 1931. Zahteva za gospodinjsko šolo se je pojavila vzporedno z zahtevo po kmetijski šoli. Šolo je končalo skoraj 800 učencev Aprila 1945 je stavbo ponovno prizadela vojna, saj seje skozi Šentjur umikala nemška armada, ki je opustošila šolsko posest. Ko je bil okupator pre- magan, je prebivalce pričakala uničena, zanemarjena šola brez pohištva in inventarja. Kljub vojnim in povojnim razmeram je med letoma 1909 in 1941 šolo uspešno končalo 792 učencev. Po osvoboditvi leta 1945 ni bilo rednih kmetijskih šol, v šentjurski pa je potekala obnova zgradb, inventarja in posestev, ki so bile učne delavnice bodočih kmetijskih proizvajalcev. Po 2. svetovni vojni korenita obnova Dvajset let kasneje je bila notranjost stavbe, zgrajene leta 1932, obnovljena - od električne in vodovodne napeljave, oken, tal do garderob za učenke. Kmalu so uredili tudi cesto ob šoli in razširili avtobusno postajališče, zaradi česar so morali podreti staro kovačnico na južni strani ceste ob šolskem vrtu. V šolskem letu 1995/96 so se močno modernizirali, uredili dodatne telefonske linije, pri- ključek za splet, računalnike ... Kmalu zatem so prenovili tudi učne programe, uredili dodatne predavalnice ter opravili nekatera vzdrževalna in investicijska dela. Danes v koraku s časom Dela so bila še posebej intenzivna pred dobrimi desetimi leti, ko so izgradili strojno lopo z okolico, uredili igrišča ter pridobili nove traktorje in druge stroje. Leta 2007 so zamenjali kritino na gospodinjskem delu šole in obnovili sanitarije za zaposlene, leta 2010 pa se je zaključila še menjava oken in polken na južnem delu stavbe. Šolski center Senjur ima tako novo podobno, precej drugačno od tiste, ki je bila ustvarjena leta 1910, a njegovo bistvo ostaja enako: je šola, ki z vztrajnostjo, inovativnostjo in zaupanjem bodoče prevzemnike kmetij izobražuje za poklice celotne prehranske verige. REPORTAŽA urednistvo(5)sentjurskenovice.si lomuHM _ CHDČ033 ZD K PRILJUBLJENEMU ZDRAVNIKU H gorskemu zdravniku je prispel poln avtobus navdušencev z vseh koncev Štajerske, tako s Šentjurskega in Celjskega kot iz Rogaške Slatine, pridružilo se je tudi nekaj Ljubljančanov. Gorski zdravnik. S celjsko turistično agencijo Palma smo ga obiskali-tudi ekipa Šentjurskih novic inRadia Rogla, skupaj sšentjurčani. Pokrajina. S svojo lepoto je prepričala kljub mokremu vremenu. » Piše: Zala Motaln, foto Maruša Jelenko » Več foto: www.novice.si Nanizanka Gorski zdravnik, ki so jo čez poletje spremljali Bogdan Jazbec, vodič agencije Palma: Gruber je promotor pokrajine »Mislim, da je izlet tako zelo priljubljen, ker so v nanizanki predstavljeni kraji izredne lepote. Več kot sedemdeset odstotkov ljudi se za izlet po poteh gorskega zdravnika odloči, ker so v nanizanki videli lepo Pokrajino. Seveda jih pritegne tudi zgodba gorskega zdravnika, ki rešuje, zdravi in razume, a je eden izmed ciljev serije dvigniti število turistov. Filmski turizem na Tirolskem so začeli razvijati že po drugi svetovni vojni in tudi zdaj ne skrivajo, da vanj namensko vlagajo veliko denarja, da bi privabili čim več ljudi. Vzemimo za primer Ellmau, kraj, v katerem doktor zdravi. Ta šteje malo več kot dva tisoč petsto prebivalcev, v času turistične sezone pa tam biva kar deset tisoč gostov.« vsaka druga Slovenka in vsak tretji Slovenec, se je sicer začasno poslovila s televizijskih zaslonov, idilična vasica Wil-der Kaiser pa še vedno privablja številne. Na lokacije, kjer snemajo veliko prizorov iz serije, se ob vikendih odpelje vsaj deset slovenskih avtobusov in na enem izmed njih je pred kratkim sedela tudi ekipa Radia Rogla in Šentjurskih novic, skupaj z nekaterimi Šentjurčani. Nič nas ni ustavilo Oboževalci nanizanke s(m)o storili vse, samo da bi videli šarmantnega zdravnika. Z avtobusom turistične agencije Palma smo se na avstrijsko Tirolsko odpeljali že v zgodnjih jutranjih urah. Mokro in megleno vreme nas ni zadržalo, z dobro voljo smo prebrodili zastoj na cesti. Po poti, kot tudi na izletnih točkah, k smo vedoželjno poslušali ravno prav nazorne razlage Pal-minega vodiča, Bogdana Jazbeca. Sez-f nanil nas ni le z zanimivimi podatki o nanizanki in igralcih, temveč V nam je predal tudi del svojega znanja o Avstriji. Selfi z zdravnikom in s Susanne Polni pričakovanja smo se potniki povzpeli do Gruberjeve ordinacije v Ellmau. Pred več kot tristo let staro hišo nas je pričakal nasmejani doktor Martin Gruber. Marsikdo gaje povabil pod svoj dežnik in se z njim slikal. Nič ni motilo, daje bil samo iz kartona. Ogledali smo si tudi notranjost ambulante, v kateri ozdravijo skoraj vsi, in pisarno zdravnikove pomočnice, Irene Born-holm. Pred hišo smo največji oboževalci v zdravnikov nabiralnik vrgli še pisma zanj in si kupili spominek z motivi junakov. Pot nas je nato peljala v mestece Go-ing do znamenitega trga z vodnjakom in s Susanninim gostiščem. Tam je bilo zopet aktualno fotografiranje s podobo igralke, nekateri pa so v Susannino knjigo zapisali tudi svoje želje. Pestra Tirolska Kdor je želel, se je z gondolo odpeljal na gorovje VVilder Ka-sier, kjer po legendi biva žabec Elitni. Ko so se potniki pripeljali na vrh, seje pred njimi razprostrl lep razgled. Nekateri udeleženci izleta so si v kraju Ellmau privoščili tudi kosilo v restavraciji Bettina, kjer so zaposleni med drugim postregli z osnovnimi slovenskimi besedami. Zanimivo je, da omenjeno restavracijo vodi soproga pravega lastnika Grubarjeve ordinacije, Hansa Leitnerja. Ni vstopa Četudi nismo srečali prave Susanne, nas je v gostilni Bettina pričakala prijazna postrežba. Na sliki levo sta udeleženca s Šentjurskega. Mnogi do nedavnega niso vedeli, daje v nanizanki uporabljeno samo pročelje Susannine gostilne, notranjost pa je posneta drugje. Da gre za zasebno hišo in da ne morejo kar vstopiti, so nekateri dojeli šele, ko so zaradi številnega obiska Slovencev na vrata obesili slovenski napis 'Ni vstopa'. KRONIKA i i Pijan voznik poškodoval našega policista Telesni napadi. Nekateri občani na Šentjurskem vse bolj agresivni do policistov. Slovenski policisti so v zadnjih letih pogosta tarča napadov. Po podatkih slovenske policije se v Sloveniji v zadnjih letih zgodi letno okoli 200 napadov na policiste, napadi pa so vse bolj kruti in maščevalni. Le v zadnjih dveh letih so napadalci štiri policiste med opravljanjem službe ubili. Precej je tudi fizičnih napadov. Tako je denimo poleti pešec (!) fizično napadel policista med merjenjem hitrosti na Teharski cesti v Celju, pri Poljčanah pa Na policijski postaji Šentjur lani niso beležili napadov na policiste, letos pa so obravnavali en poskus. je moški streljal na policista, a ga k sreči ni zadel. Letos en fizični napad Hudo fizično obračunavanje s policisti na Šentjurskem k sreči ni pogosto. »Na Policijski postaji Šentjur v lanskem letu nismo zabeležili napadov na policiste, letos pa smo obravnavali en poskus,« je povedal pomočnik komandirja na šentjurski policijski postaji Simon Veber. V tem primeru je med opravljanjem postopka pijani voznik lažje poškodoval policista. Nekoliko pogostejši so verbalni obračuni s policisti oziroma prepiri, vpitje in nedostojno vedenje do policistov. Lani so obravnavali tri, letos pa en tovrstni prekršek. Štiri smrtne žrtve Spomnimo na nekaj najbolj tragičnih napadov v Sloveniji v zadnjih dveh letih: avgusta letos je v izolski bolnišnici 70-letni strelec ubil zdravnika in policista, ki ga je skušal ustaviti. Konec junija je 22-letni nemški državljan v vasi Žejno nad Čatežem ob Savi ubil 30-letnega policista. Dve leti nazaj je moški ubil 39-letnega policista iz Slovenskih Konjic, ki gaje ustavil med redno kontrolo prometa v Litiji. Lani poleti je moški v Ljubljani ubil 33-letnega policista med vožnjo na lažno intervencijo. MINI Prepir med dedkom in vnukom Šentjursko, 29. avgust - Zaradi starih zamer sta se sprla vnuk in dedek. Zoper oba kršitelja so policisti ukrepali. Nasilje nad starejšim Blagovna, avgust - Na podlagi prijave lokalnega zdravnika so policisti ugotovili, da je občan nasilen do starejše osebe. Izrekli so mu prepoved približevanja, žrtev pa so umaknili na varno. Brez vozniške na policijo Šentjur, 31. avgust - Predrzni voznik se je brez vozniškega dovoljenja pripeljal kar pred policijsko postajo. Ko so to ugotovili policisti, so ga ustavili, mu prepovedali vožnjo in zasegli vozilo. Stepla sta se s šefom Šentjur, 31. avgust - V kar dveh podjetjih sta se sprla delodajalec in delojemalec. Med njimi je prišlo tudi do prerivanja. Kupoval z ukradenim Šentjur, 2. september - Občanka je izgubila denarnico, ki jo je našel nepridiprav in z njenimi karticami kupoval v trgovini. Policisti so ga seveda našli. Zbežala na policijo Šentjur, 2. september - Občanka se je pred partnerjem, ki je nad njo izvajal psihično nasilje, zatekla na policijsko postajo. Nasilnežu so izrekli prepoved približevanja. » Kroniko ureja: Nina K robat. Pomočnik komandirja na šentjurski policijski postaji, Simon Veber: »Občutek ogroženosti je subjektivna ocena vsakega posameznika, se pa glede na zadnje dogodke najverjetneje povečuje. V policijskih postopkih je zaznati vse večjo agresivnost posameznih občanov, ki glede na splošno stanje v družbi izlivajo svojo jezo in frustracije nad policiste, ki jih vidijo kot predstav- Ukradel, drugi našel kolo Šentjur, 16. september Neznanec je izpred stanovanjskega bloka Na Lipico v Šentjurju ukradel moško kolo črno bele barve, tip Snake, in lastnika oškodoval za 150 evrov. Šentjur, 17. september - Na travniku v bližini veterinarske postaje so našli žensko kolo znamke Rog, črne barve, 16 col. Če ga kdo pogreša in lahko potrdi lastništvo, ga lahko prevzame na policiji. ŠENTJURSKE NOVICE, OKTOBER 2016. urednistvo@sentjurskenovice.si DRUŽABNA Ko pridem pred mikrofon, postanem tako srečna kot čokoholik po zaužitju čokolade. ■ Družabno kroniko ureja Zala Motaln Daniela Raj, moderatorka Radia Rogla JASMINA DURAKO-VIČ IZ PLANINE PRI SEVNICI, KI JE SAMA OBLIKOVALA NOŠO, V KATERO JE OBLEČENA, V DRUŽBI S SAŠOM AVSENIKOM. MIMI INTERVJU Ljubezen jo je odpeljala v Celje Daniela Raj z Grobelnega je moderatorka na Radiu Rogla. Pred dobrim letom ji je po vsakodnevnem poslušanju ta radio prirasel tako k srcu, da si je neko popoldne rekla: »Njihova bom!« Zakaj vas veseli delo na Radiu Rogla? Všeč mi je način dela, vsebina programa, kontakt s poslušalci in kreativna svoboda v etru. Ko pridem pred mikrofon, postanem tako srečna kot čokoholik po zaužitju čokolade. Kako in kdaj se je začela vaša zgodba na Radiu Rogla? Ob koncu osnovne šole se je rodila ta izredno velika želja - voditi radijski program. Pred^ dobrim letom, ko sem poslušala Ra-/ dio Rogla vsepovsod, doma in v av-1 tu, pa sem si rekla: »Njihova bom!« Se spomnite kakšnega smešnega pri-_ petljala, ki se vam je zgodil pred mi-^ krofonom oziroma v studiu? Ko sem bila enkrat v etru s kolegico Darjo (op. p. Gajšek)^ sem se tik pred vremensko napovedjo zapletla s kablom za stol. Vreme sem napove- 1 dala stoje, v diagonalnem polo- ,< žaju, zategnjena s kablom. Smeh je bil zagotovljen! Pred kratkim ste se preselili v Celje. " Pravijo, da ljubezen dela čudeže... Zato je Celje sedaj moj dom. ctd V Šentjurju stara trta obrodila dvajsetič STR. 28 Pretekli 42 kilometrov STR 29 'Vroči' šentjurski copati in kuharji STR. 31 Kar je videl Marjan Skumavc ŠENTJURSKE NOVICE, OKTOBER 2016. 28 5)3^033 _____ Prazničen septembrski večer Po koncu uradnega dela slovesnosti ob občinskem prazniku smo pri sproščenem druženju inklepetu v fotografski objektiv ujeli nekaj poznanih Sentjurča-nov in gostov od drugje. (NK) _ Pretekli 42 kilometrov Šentjurčanki Monika Seme (levo) in Klavdija Prah Oprešnik sta se letos prvič v življenju prijavili na maraton. In to kar na Konjiški maraton ter pretekli 21 kilometrov. »Ni bilo enostavno, a volja, moč in samozavest so ju gnale naprej. Najin cilj je bil, da pretečeva 21 km ne glede na čas. In da sva to dosegli je izjemen dosežek. Kriza na poti seje pojavila, a sva jo premostili, kot se to za pravi športnici spodobi. Nisva obupali, ker so naju navijači in sotekači bodrili in vlivali upanje. Z vse to in še mnogo več pa gre zahvala najinim družinam in celoletnemu odrekanju marsičemu in maksimalnim pripravam na tek,« sta povedali po maratonu. DRUŽABNO urednistvo(g)sentjurskenovice.si Poleg svojih so zapeli še pesmi xtujih in domačih pop glasbenikov in skupin. (Foto: David Kavka) 'Vroči' šentjurski copati in kuharji Na Festivalu čilija, ki so ga zadnjo septembrsko nedeljo pripravili v Šmarju pri Jelšah, smo srečali tudi nekaj udeležencev s Šentjurskega. (NK) Jadranka Kincel z Grobelnega je na stojnici ponujala copate z motivi čilija. Tekmovanja v kuhanju hudičevega kotla se je udeležila ekipa šentjurskega šolskega centra. Obeležili prvih pet Zasedba Sekstakord iz Planine pri Sevnici je predzadnjo septembrsko soboto obeležila svojih pet let delovanja. V Osnovni šoli Franja Malgaja so priredili koncert skupaj z nekaterimi znanimi slovenskimi ustvarjalci. Prišli so Ylenia Zobec, Ansambel Roka Žlindre, Kvintet Dori, Ines Ljubej in Tadej Mihelič. Ob priložnosti je izšel tudi njihov studijski prvenec Ustavi se za hip. Z ■ v 2 Z* * . Jr I. 031/ 622-220 Ali uporabljate funkcijo časovnega zamika? S preprostim klikom, si lahko ogledamo vse zamujene oddaje in filme. Uporabljate? » Piše: Kornelija Kamenik Mojca Stopar, predsednica Spominčice Šentjur Pri nas doma to funkcijo uporabljamo in nam je zelo všeč. Predvsem je dobro, da si lahko ogledaš stvari za nazaj, če si jih slučajno zamudil, in lahko preskočiš oglase. Miro Rožej, predsednik Planinskega društva Šentjur Zaenkrat te funkcije še nimamo, saj niti ni časa, da bi gledali televizijo, od nje poskušamo bežati. Smo se pa pogovarjali, da bi si to funkcijo vseeno omogočili, saj je v jesenskih in zimskih dneh malo več časa za spremljanje televizije. Sodobna gorenjska nosa s Kozjanskega Sodobno. Ker se je s časom spremenila tudi narodnozabavna glasba, so v JDesi-gn posodobil žensko tradicionalno gorenjsko nošo. Ideja se je porodila mladi manekenki in igralki Jasmini Durakovič iz Planine pri Sevnici, ki je zasnovala bolj praktičen model gorenjske narodne noše. Od ideje k noši Jasmina opaža, da se vse več mladih navdušuje nad narodno-zabavno glasbo. »Kljub temu se narodne noše pri nas vsee- Jasmina je za promocijo noše z Dejanom Zupanom, pevcem ansambla Saša Avsenika, posnela nekaj fotografij. Nošo je oblekla tudi Miss Earth Slovenija, Maja Ana Strnad. (Vir: Facebook) no ne nosijo tako ponosno kot v sosednji Avstriji,« razlaga. Začela je razmišljati, kako bi mlade bolj spodbudila k nošenju narodne noše. Povezala se je z Jernejem Brilejem. Ta ji je uredil srečanje v Avstriji, kjer izdelujejo avstrijske ženske narodne noše - dirndle. Srečali so se v atelju in v šivalnici skupaj zasnovali nov model ženske noše. Ta je lahkotnejši, a nič manj tradicionalen. Krilo do kolen Model j e sestavljen iz bele bluze s kratkimi rokavi in obleke v tradicionalni rdeči barvi s črnimi črtami na krilu. Novost je dolžina krila, ki sega do kolen. K prenovljeni noši spada tudi tradicionalni predpasnik, ki ga ob robovih krasi bogata čipka. Pod krilom se nosi črna krinolina, kot dodatek tudi ruta in sklepanec. Alenka Testaniere, vodja TIC občine Šentjur in v. d. direktorice Ljudske univerze Šentjur Te funkcije pri nas doma ne uporabljamo, saj na splošno bolj malo gledamo televizijo. Zaenkrat v naši družini še ni potrebe po njej. Ministrica ustvarjala z otroki Na povabilo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se je Ljudska univerza Šentjur udeležila ljubljanskega Otroškega bazarja in z izvedbo ustvarjalne delavnice predstavila svoj center za družino. V peturni delavnici so otroci izdelovali izdelke iz barvitega slanega testa, ustvarjanja pa se niso branili niti njihovi starši in stari starši. Pridružili sta sejim tudi Ministrica Anja Kopač Mrak je na šentjurskem predstavitve-ministrica za delo, dr. Anja Kopač Mrak. nem prostoru ustvarjala z otoki. Beračev ni bilo malo. V Šentjurju obrodila dvajseti 4M Prijatelji šentjurske stare trte, potomke modre kavčine z mariborskega Lenta, so se letos že dvajsetič zbrali ob Ipavčevi hiši v Zgornjem trgu v Šentjurju, da bi potrgali njene Plodove. Ker trto cenijo, se ob njej zberejo mnogi ugledni meščani, na čelu z županom mag. Markom Di-acijem, trgatev pa vodi skrbnik trte, mestni viničar Jurij Malovrh. (Foto Nataša Miiller). Stari trti črno zapet ji zaželeti mnogo let: Kupico zdaj dvignimo, spoštljivo ji nazdravimo, spoštljivo ji nazdravimo, s kozarci trčimo! (Zdravica stari trti) Tudi mestni viničar Jurij Malovrh je bil z bero nadvse zadovoljen. Vinska kraljica je pohvalila letino. Kar je videl Marjan Skumavc Dnevi evropske kulturne dediščine letos odkrivajo dediščino okoli nas. Knjižnica Šentjur je 'odkrila' pokojnega akademskega slikarja Marjana Skumavca, ki se je rodil in naj nežnejša otroška leta preživel v bližnjem Jurkloštru, dobro desetletje pa ustvarjal v sosednjih Konjicah. V knjižnici so tako na ogled njegova platna, predvsem s figuralnimi motivi. Likovni kritik Mario Berdič je ob odprtju uvrstil Skumavca med najbolj kuriozne likovne ustvarjalce novejšega obdobja na Slovenskem. (ZM) °Portret Marjana Skumavca ZDRAVJE CELJSKE LEKARNE /VI«]'] I«d