V znamenju nezadovoljstva. Hakor kuga, tako se je razpaslo apiošao mezadovoljstvd po širni naši •it^morini. Kmetjei so niezadovolcrii z visokiim davki, delavci rad^ draginje i'.i jiizkib plač, v rnestib. pa ie nezadovciljatve med revnejšima aLoji priMpelo *iajfay»Qst do vrbunoa* Protič-Koroščeva vlada. Vg osvobojenju — b]lo je 1. 1919.,, — flano opažali, da je država, čteprav le s težavo, polagoma prehajala v red uo razmere in tigto zakonito pravnost, k? smo jo ob preobratu nekam zaigra- II. T-o je bilo v času, ko je vodil na- So državno barko pameten in odkrito- s> Sen srbski državi|k Protič, katere- ga so iakrat podpiralli Slovenici, Hr- vafl ia opcromna večina Srbov. Kakor *e gotovo spominjate, so v Protičevi vladi sodfelovale vse večinskte stranke Sloveneev in Hrvatovv tako n., pr. Slo vanska in Hrvatska ljudska stranka Etci* Hrvatska zajednioa, Vldovdanska ustava. Ko se omeAJfene sti-anke po volitvah T ustavotvorno skupščino niso vefe udeležilc vodsrtva držayer se je istega polastiia večina, Ml, jie izSIa iz novoizvoljenre konstituantet Vlado so f-revzeli v pričetku lanskega deoembra demokrati, radikaloi, samogtojni iri muslimani. Radikalna stranka Pa n: poslala ve6 pametnega Protlča v viado, marveč zvitega Pašiča. Od tistega dne, ko se jre vsedel Nikola PaaSič & Pribičevičem^ Pucljem itd. k viadni mizi, se je v naši državi pri<!'el izva^ati oeritralizeni. Usta.votvorna jslrapšfeina je posUtla čisto navadna glasovaliia mašina, vlade in njetiih prijateljev. Konec vsega tega je WJ, 4a smo dobili vidovdansko ustavo, jRačunl centralistov. Oentralisti so spbčetka računali, d:i Jim bodo njiliovi jiačrti v polni me ,ri nspelL Razbilii so 'deželiie vlade v posamoznib pokrajinah in jib. nadomo' dbli s takozvaaiimi pokrtij-kiskiiiii upravami, katerim načel/ujejo od vlade iraenovani — pokrajinski namesltiiikf, S tem pa jc ob enem bila odvzeta Ijadstvu v teL pokrajinaJi — odločilna hoseda. Od onoga dne, ko je bila spre j«ta tjstava, pa do dajuea so pričeli na žo državo z mrzlično naglico Crentralirirait. V Beogradu so delaM načnte za razkoHvadenjte Hrvatske in Slovenije, akinjevalii so brezglavo razne urade iu aiesto teb ustanavtjali nova iiradttijka gnezda^ skratka: centralisti so, »8 oziraje se na Sipv^noe in Hrvatra, i\TSio zidali svoj centralistični stol-. -sia podlago \ndovdanske ustave, Vladna kriza. Dolgo ?aso so demokra,ti in radikali sedi:. pri vladni mTzi, V glavnem so odlofiu^i le radikali in demokrati, kajti samostojm in musliinani so jim po sprejetju ustave postali nadležc<:. Rabiii so suaio njih pJačanei glasove. Veselo in brezskrbno so vladalle sedanje vladne strankiej dokler jih. nista pohlep in strankarska zavist spravila iz tolikanj potnebnega ravnotežja. Po licijski minister Svetozar Pribidevič .ie s svojo aasilmo politiko zaftel radi- icalom presedati. Zato sd radikali pred štirimi tednf. zahtevajij da ga morajo demokrati žrtvovati. Demokraij, pa nisa hoteli odjienjati l^n nastala je — vladna kriza. Min. predsednik; PašiG (radikalec) je kraiju podal ostavko in kralj jo je sprejel M^ed voditel4i poliiRe niii strank so se vodila razaa pog-ajanja, toda poOožaj se ni hotel razftistiti. Nato je kralj Aleksander pover ril sestavo vladle demokratom. Demokrat Ljuba Davidovič pa S\-oje naloge iii mogel izvrSiti,, ker se vse poštone sfranke boji)o demokratov kakor gaj-javih koštruncrvv Dan za dnevom je postajala vladna kriza čimbolj za-gonetna. Naposled so se demokrati in radikal; navidezno Ite pobotali, Sklenili so3 da ostanc notraaje mi.nrstrstvo Se uadaljie v demokratski posrestit samo, da bl se pridelil demokratskiemu ministru državui pordtajnik raCkalect, kaleri bi moral svojemu ministru kot zastopnik radikalm« strankte .gtedaf. na prste. Ravno tako so lioteli napraviti z ministrom agrarne retorme, kjer je muristroval radikalec in bi ga po spo- razumu moral nailzorovati podtajnik demokraf. Pnedsed.^tvo bi bij. prevzei zopet Nikola Pašič. Tudi ta uaert je propadel, ker so muslimani jiastopali s pretiranimi zabtevami. Mnslimani so naeakrat zalitevali vorsko miaistrstvo ki je bilo pripravljeao za sto\Tensk©ga liberalca dr. Zerjava. Poga2anja so se oživela in boj za; ministrske stolfcke se je razvnel na vsej 6rti. Cez par dni pa so muslimani popustili in njibova zvbteva po vorskem ministrstvu je padla v vodo. OJHcirii se vmešavajo v politlko. Natonkrat pa se ;ie vrinilo med vladne straiikie novo six>rno vprašaivje: Kdo bo imenovan za vojnega rui- nistra? Dosedanji vojni minister ge- neral Zečevič se je silno prikiipij) radikalora. Ze&evifi je razen tega poglavar nbelie robe", neke tajne oiicirske družbe M se vmešava preko generalov in vojnega ministra vj parlaroentarne stvari, kar bi se pravzaprav ne smelo goditi. Najsi bo tako al^ tako, de mokrati so pač zalitevaJli. ZieCe^iftevo odstranitev. Najbrže so imeE kakega yeneralia, katerega bi bil: radi ix)sadi- ¦i na stolček volnega ministrstva. Pasie pa ni botel o tem ničesar slišati in zato še \Tprasanje nove vlade do daies — ko pišemo ta čianek — ni re.'še.na in naša država je podobna ladji brez krmarja.. Contralistični krmarji • liso mogli v'e6 dalje^ medsebojno na-protstvo in breznačelnost sta jih. ob.sodila v brezdelje. Pri vsej razdrapanosti med vladnimi strarikami pa so igrali najbolj žalostno viogo — samoitojni. Niso vprašali: Kdo bo sestavil ia vstopil v novo vlado, kakšen pro ^rain aJd deiovni načrt bo imela, in :;ako bodo nvtiliavili svoje skromne za Mteve? Gluvna skrb samosto}nih \q bi!a: Le v vlado in za vsako cenol Kaj pa seda]? Današnji notranjiepoiliHičiia, položaj i-igleda tako-le: vlada j« v krizi, nov8 vJade nimamOj parlament so zooet ;/OSi'aM domov, država pa se v tem '••rezvJadju veduo boJij ia bolj pogi-eaa, v vedno vc6])e, pomisleka vredno gospodarskoHifpančno staaje. Iz vsega, i;ar srao vam, dragi čitatelji naštelij si lahko prav živo predstavljate teža\en položaj naše države, v katerega ..0 ;o privedle breznačelne! političn© stranke. Edini izhod iz te strašne za_ gate, v katero so nas poslalT. centraHsti, so uove volitve. S«danja skupšCiaa je nezmožna, da bi izpeljala drž. voz iz zagate, v kateril jte obtičal. Novib Ijudi potrebujiemo, poštcnjakov in pravih zasfopnjikDV tistega dela ?judstva? )li doslej ni im«lo besedie, Prepričani smo, da bo v bodoči volilni borbizmagala Ijjudska pamet nad lari&ojstvoir. in lažjj)rijale]jstvom tistih ^ Ijud skib za&iopnikov" (n. pr. Puonlj, Vo&njak, Kristan, Urek itd), ki so na tako^cividien načiu poga,ziii zaupaaije svojib voliloev. SJovenska ljudska stranka nie m»> ie ni^ za to, 6e proslavlja &!ovensko 'judstvo prebod v Novo ieto v znamen ju spJošnega n<ezadovoUstva. Bodofte volitve v narodno skupščino bodo najlx)ljša priHka za uveljavljenje ljudskie \olje. Dan volitev bo dan veaeliia in zniage!