UVODNIK Stezice Vsaka pot nekam pripelje, zato se na videz zdi, da ni tako pomembno, katero uberemo. Včasih pa stojimo na pomembnem križišču in je odločitev tista, ki nam bo usmerjala življenje. Stezice tako postanejo ceste, še posebej odrasli jih kmalu občutimo kot avtoceste, saj vse skupaj lahko postane eno samo drvenje. Skoraj vedno pa nam je všeč, da se šolsko leto hitro konča in začnemo živeti (bolj ali manj) brez urnika. Tako, kot nam je najbolj všeč vsem, učiteljem in učencem. Veliko talentov ste zapisali med vrstice šolskega glasila, ker jih veliko tudi imate. A pomembneje kot imeti talent je dobro izrabit ga, nadgrajevati, vnovčiti. Tako puščamo sledi in drugi se nas bodo spomnili po lepih dejanjih in dogodkih. Kar šteje, pa še zdaleč niso le talenti, so odnosi, zgrajeni z besedami in dejanji. Predvsem devetošolci za seboj počasi zapuščajo sledi in spomine nase. Predstavili so se v pesmih in potiho se sprašujem, kaj bodo ustvarili iz svoje malhe in kaj bodo postali. Kar koli že, čaka jih še veliko dela in poleg pridnosti jim privoščim srečo. Učitelji pa ostajamo in opazujemo generacije, ki se hitro spreminjate. Želimo si, da bi pridnost, skrbnost, zavzetost za šolsko delo in spoštljiv odnos do staršev, učiteljev ter sočutje do vrstnikov (po)ostale stalnice na naši šoli. Tako bomo vsi radi hodili v šolo in se drug od drugega tudi marsičesa naučili. Lepe in brezskrbne počitnice želim vsem! Andreja Kosec IZDAJA: Osnovna šola Bistrica Begunjska cesta 2 4290 TRŽIČ Tel.: 04 597 17 60 Fax.: 04 597 17 70 E-mail: stezice@guest.ar nes.si http://www.os-bistrica.si GLAVNA UREDNICA: Andreja Kosec LEKTORIRANJE: Andreja Kosec NASLOVNICA: Loti Mušinovič, 5. a Gal Pavel Pazlar, 9. a FOTOGRAFIJE: Člani FOTO-VIDEO krožka OBLIKOVANJE: Dina Pintarič TISK: Art Pro d.o.o., Ljubljana NAKLADA: 250 izvodov PkVošoLcI žsivaiL so iA,«šepru«tetjice. Prvošolci pa niso nič utrujeni. Igrali bi se še v šoli in v igri pozabili na črke, številke in druge znake in zanke. Šola je igra, kadar je v igri šola. NIMAM NOBENEGA HIŠNEGA LJUBLJENČKA. ŽELIM Sl ZAJČKA, KER JE DLAKAST, DA GA LAHKO BOŽAŠ. DALA BI MU IME PIKI. HRANILA BI GA S KORENJEM IN TRAVO. DALA BI MU TUDI VODO IN MU POČISTILA HIŠKO. ALJA ALDŽIČ, 1. a DOMA IMAM MUCKA. IME MU JE KEPI. JE BEL IN ČRN. IMA ČRNE OČI IN KREMPLJE S KATERIMI PRASKA. VČASIH ME TUDI UGRIZNE V PRST, KADAR HOČE, DA MU DAM MIR. RADA GA IMAM, KER SE Z NJIM LAHKO IGRAM IN GA BOŽAM. DALA SEM MU ŠKATLO, ZATO DA SE V NJEJ SKRIVA. SPI PRI DEDKU IN BABICI NA POSTELJI. KAJA KRČ, 1. a IMAM ZAJČKA, PTIČKA IN DVE RIBICI. IMELI SMO TUDI MORSKEGA POLŽA, A NAM JE POGINIL. ZAJČKU JE IME REPKO. BRAT DAVID PAGA KLIČE ZEKO. PTIČKU JE IME PIKA. JE KANARČEK. MOJI RIBICI JE IME LILI, DRUGA RIBICA PA JE BRATOVA, A NE VEM, KAKO JI JE IME. ŽIVALIM DAM VODO. KLETKO JIM ČISTI DAVID IN TUDI HRANO. ZAJČKA SE MALO BOJIM, KER ME LAHKO OPRASKA. ZAJČKA RADA BOŽAM. KO PTIČKU POKAŽEM ROKO, ME ŽELI S KLJUNOM KLJUVATI. KO RIBICI DAM PRST NA VODO, SE ME DOTAKNE Z USTI KOT BI ME HOTELA UGRIZNITI, A TO ME NE BOLI. NIKA LAHARNAR, 1. a MOJ HIŠNI LJUBLJENČEK JE PES TOR. TOR JE OD VSEH NAS, NE SAMO MOJ. JE RJAVE BARVE. ČE SONCE POSIJE NANJ, SE ZDI, KOT DA JE TEMNO ZLATE BARVE. ZADNJE ČASE JE BIL VEČKRAT - SKORAJ VSAK DAN - RANJEN. UGRIZNIL GA JE KUŽA, KI JE DOMA BLIZU NAŠEGA DOMA. TOR Sl RANE ZLIŽE KAR SAM. TO PONAVADI NAREDIJO VSI PSI. ČE JE RES POTREBNO, PA GA PELJEMO K VETERINARJU, NPR. KO RESNO ZBOLI. VČASIH SE IGRAVA NOGOMET Z NJEGO ŽOGICO, KI MU JO JE PRINESEL BOŽIČEK. DARILO JE PREVIDNO ODPRL KAR SAM Z GOBČKOM IN S TAČKAMI. LUKA BUČEK, 1. a ŽELIM Sl DEVET HRČKOV, DA BI IMEL CELO DRUŽINO. HRČKI SO Ml LJUBKI. IMAM RISANKO KUNG FU, KJER JE HRČEK KUNG FU PREMAGAL TIREKSA. UREDIL BI JIM PROSTOR, DAL BI JIM BRIKETE, SEMENA IN VODO. POSTAVIL BI JIM TOBOGAN, DA BI SE PO NJEM SPUŠČALI. DAL BI JIM IMENA PIKI JAKOB. ZA SAMIČKE PA ŠE NE VEM, KAKO BI JIM DAL IME. MIHA MAROLT, 1. a ŽELIM Sl MAJHNEGA KUŽKA, KI BI BIL BELE BARVE. DALA BI MU IME KITI. Z NJIM BI SE CRKLJALA, PELJALA BI GA NA SPREHOD, GA BOŽALA IN SE Z NJIM IGRALA. VSAKO JUTRO BI GA PELJALA LULAT IN KAKAT. DA NE BI BIL LAČEN BI MU DALA BRIKETE IN VČASIH ZA POSLADEK EN PIŠKOT ALI KOST. ZA ŽEJO PA BI MU DALA VODO. EMMA BALIČ, 1. a V SPOMINU Ml JE OSTAL PRVI ŠOLSKI DAN. VŠEČ Ml JE BILO, KO SEM PRIŠEL V 1. A. VŠEČ Ml JE BILO, KO SO BILE MIZE TAKO RAZPOREJENE IN NA VSAKI SO BILE BARVICE IN SLADKARIJE IN PRESENEČENJA. VŠČEM Ml JE TUDI, DA LAHKO OB PETKIH PRINESEMO SVOJE IGRAČE, ČE SMO PRIDNI. VŠEČ Ml JE BILO, KO SMO PRINESLI POKAZAT SVOJO NJALJUBŠO IGRAČO IN IGRAČO, KI SE GIBLJE. OBE SEM POKAZAL IN PREDSTAVIL SOŠOLCEM. MAJ MLADIČ, 1. a NA ZDRAVNIŠKEM PREGLEDU ME JE SESTRA STEHTALA IN CEPILA. ČISTO MALO ME JE BOLELO. A BILA SEM POGUMNA, SAJ STA BILI Z MENOJ ŠE SOŠOLKI KAJA IN NAJA. PRI SESTRI JE BILO ZABAVNO, MALO ME JE POŽGEČKALA, PREDEN ME JE CEPILA. KO SEM PRIŠLA IZ ORDINACIJE, SEM SE V ČAKALINICI IGRALA SKUPAJ S KAJO. S SEBOJ SVA IMELI IGRAČO. JAZ SEM PRINESLA PLIŠASTEGA KONJIČKA. HANA PERKO, 1. a SPOMNIM SE PRVEGA ŠOLSKEGA DNE. PRIŠEL SEM SKUPAJ Z MAMICO, OČKOM IN SESTRICO EVO. ŽE PRED PRVIM ŠOLSKIM DNEVM SEM VADIL ČRKE, ZATO SEM SE ŠOLE VESELIL. V ŠOLI SEM DOBIL NOVE PRIJATELJE. IMAM JIH ZELO RAD. SKUPAJ DELAMO RAZLIČNE STVARI. RADI USTVARJAMO IN DELAMO VAJE ZA ZVEZDICE. RADI PIŠEMO BESEDE IN RAČUNAMO. MOJ NAJLJUBŠI PREDMET JE ŠPORT. NAJLJUBŠI Ml JE TEK. NA KROSU SEM BIL CELO PRVI. URH JERMAN, 1. a RADA HODIM V ŠOLO. VŠEČ Ml JE, KO SE UČIMO. SPOZNAVAMO NOVE ČRKE IN ŠTEVILKE. PRVA ČRKA, KI SMO SE JO NAUČILI, JE BILA ČRKA A. SEDAJ ZNAM TUDI ŽE MALO BRATI. KO SE UČIMO, SE VELIKO NAUČIMO. V ŠOLI TUDI USTVARJAMO IZ PAPIRJA ALI IZ GLINE. TUDI NA ŠPORT HODIMO. VŠEČ Ml JE, KO SE IGRAMO IGRICE IN SE OGREVAMO. ZA BRALNO ZNAČKO POVEMO PRAVLJICE PRED SOŠOLCI. JAZ SEM JO ŽE KONČALA. NAJLJUBŠA PRAVLJICA Ml JE ZAJČEK IN LISICA. VŠEČ Ml JE BIL TUDI PRVI ŠOLSKI DAN. KLARA STRITIH, 1. a PRVIČ SEM ŠEL SAM NA ZDRAVNIŠKI PREGLED. TO Ml JE BILO NAJBOLJ VŠEČ. ŠLI SMO SKUPAJ S SOŠOLCI. PELJALI SMO SE Z MALIM AVTOBUSOM. BILO Ml JE DOBRO. S TREMI SOŠOLCI SMO ŠLI SKUPAJ NOTRI. SESTRA ME JE STEHTALA IN POGLEDALA, ČE DOBRO VIDIM. BILA JE PRIJAZNA. Z NIKOM IN Z MIHOM SMO SKUPAJ IGRALI IGRO SPOMIN, KO SMO ČAKALI V ČAKALNICI. BILO JE ZABAVNO. TIAN DOLENC, 1. a V ŠOLI Ml NI VŠEČ, DA DELAMO NALOGE. RAJE SE IGRAM S KLARO. SKUPAJ USTVARJAVA IN GLEDAVA KNJIGE. MENI JE VŠEČ, KO GREMO V TELOVADNICO. VŠEČ Ml JE, KO TEČEMO IN SE LOVIMO. RADA IMAM VAJO METULJČEK. ŽANA JENKO, 1. a BILI SMO NA ZDRAVNIŠKEM PREGLEDU ... NA ZDRAVNIŠKEM PREGLEDU Ml JE BILO DOBRO, DA ME NI BOLELO, KO SE ME CEPILI. BIL SEM POGUMEN. SESTRA NAS JE STEHTALA IN IZMERILA KRVNI PRITISK. ZDRAVNICA IN SESTRA STA BILI PRIJAZNI. ENKRAT PREJ SEM ŽE BIL V TEJ ORDINACIJI SKUPAJ Z MAMI. SEDAJ PA SEM BIL PRVIČ SAM S SOŠOLCI. NIK ŠTEFE, 1. A NA ZDRAVNIŠKEM PREGLEDU Ml JE BILO DOBRO. PRVIČ SEM ŠEL SAM BREZ STARŠEV. VŠEČ Ml JE BILO, DA SEM S SEBOJ LAHKO PRINESEL PLIŠASTI KORENČEK. BIL SEM TUDI POGUMEN, KO SO Ml DALI INJEKCIJO. ZDRAVNICA IN SESTRE SO SE Ml ZDELE SMEŠNE, SAJ SO SE Z NAMI HECALE. GAL BENEDIK, 1. a IZ ŠOLE SMO SE PELJALI S KOMBIJEM NA"" ZDRAVNIŠKI PREGLED. NIČ ME NI BILO STRAH, SAJ SEJA ŠLA ŽE PREJ SAMA K ZDRAVNICI NA PREGLED. S SEBOJ SEM IMELA PLIŠASTEGA SAMOROGA. KO SEM BILA NA PREGLED JE BILO DOBRO. BILA SEM POGUMNA, KO SEM CEPLJENA. ROKA ME NI NIČ BOLELA. NAJA POLAK, 1. a MOJA PRIJATELJICA, MOJ PRIJATELJ Prijateljici posodim igrače, skupaj se igrava, igrava se tudi zunaj. Včasih si zamenjava igračke tudi za en dan. Če se jokajo potolažim. Prijateljici bi pripravila presenečenje. ULAZUPAN, 1.K f Prijatelju pomagam, ga ipe tepem, se z njim igram. ANŽE ROŽIČ, 1. K : k Do prijateljice s< in ji posojam igra' AJDA SKUKAN ML PrijateliL^ghnggam in sČ&paj se igrava. V hiši se igrava ražlicfTeigrice, zunaj pa se igrava z bagrom. DOMINIK VALJAVEC, 1. KI , je, ne tepem, skupaj se igrava Do prijateljic igrava in se pj LEJA DOBRA mx, / z ■ prijateljen/rqö’?est BOJAÄilfLÖAJ, 1. K s lepolobfiašann in ji pomagam. Skupaj se lovarjdw. : HORVAT, T. K "Sestavljam, rad mu pomagam in se z njim KO SEM BIL NA ZDRAVNIŠKEM PREGLEDU, SEM BIL TOGU. - T ' \ MEN, KO SEM DOBIL INJEKCIJO. DA ME NI NIČ BOLELO, SEM /'7dj«e mi pomembno, da si pomagamo. S prijateljico se ŠTEL DO 5. SESTRA IN ZDRAVNICA STA BILI PRIJAZNI. S SE^iJZ igram in ji pomagam. SEM NESEL PLIŠASTEGA ZAJČKA IZ ŠOLE. VŠEČ Ml JE Bito, ZOJA MRAK, 1. K KO SEM SE V ČAKALNICI LAHKO IGRAL Z ZAJČKOM. BILO Ml JE VŠEČ TUDI, KO SMO SE PELJALI V KOMBIJU. ELDIN VUKALIČ, T. a PRVIČ SEM ŠEL SAM NA ZDRAVNIŠKI PREGLED. ČISTO MALO ME JE BILO STRAH. A SEM GA PREMAGAL. S SEBOJ NISEM IMEL NOBENE IGRAČE, KER Ml ATI NI DOVOLIL. VENDAR KLJUB TEMU SEM BIL POGUMEN IN SEM S SEBOJ NESEL KAR RUZAK. SESTRA PA Ml JE POSODILA ŠE ENEGA MEDVEDKA, KI SEM GA POIMENOVAL URICA. POMAGAL Ml JE, DA SEM LAHKO DOBIL INJEKCIJO, VENDAR NE »TA VELIKE«. DOBIL SEM ČISTO MAJHNO. VŠEČ Ml JE BILO TUDI, KO SMO ŠLI V KLET, KJER SMO SE UČILI O ZDRAVJU IN GLEDALI TUDI RISANKE IZ ZOBNEGA KRALJESTVA. TAI PAPLER, 1. a Do prijatelja se lepo obnašam. Lepd| se skupaj igrava. Pomembno je, da se $ prijatelji igramo, da se ne kregamo in da se ne tepemo. MARCEL GRGIČ, 1. K S prijateljico se igrava in se ne kregava. Če pa se že kdaj skregava, se takoj pobotava. Zanjo bi narisala risbico. KAJA DOLAR, 1. K Prijatelju pomagam in se z njim igram. ŽAN LISEC, 1. K Učenci 2. a razreda so odpotovali v čarobno deželo Klobučarijo. Tam namesto rož rastejo pravljični klobuki. Ko si katerega od njih nadeneš, postaneš drugačen, čaroben, tisto, kar si najbolj želiš. Domišljija je brez meja in opisali so svoj pravljično-sanjski svet. Če bi obiskal čarobno deželo Klobučarijo, bi si nadel takšen klobuk, ki bi me odpeljal v vesolje. Od tam bi opazoval Zemljo, gledal zvezde, se srečal z vesoljci in pristal na Luni. Z mojim klobukom bi postal vladar vesolja in poredne ljudi bi spreminjal v vesoljce ter jih preselil na Venero. Sebi bi na Luni zgradil hišo in na obisk povabil prijatelje. Andraž Komac, 2. a Če bi obiskala čarobno deželo Klobučarijo, bi bila zelo vesela. S prijatelji bi nabrala klobuke. Jaz bi izbrala klobuk, ki bi me spremenil v princeso. Prijatelji bi mi rekli, da sem najlepša. Ves dan bi plesali in se igrali. To bi bil naš najlepši dan in nikoli ga ne bi pozabili. Tamara Ponorac, 2. a Če bi obiskala čarobno deželo Klobučarijo, bi tam najprej želela poiskati svoj čarobni klobuk. Ker je v Klobučariji zelo veliko klobukov, ki ležijo vsepovsod, bi za pomoč prosila zajčka, ki se spozna na čarobne klobuke. Njegovo ime je Skokec in živi v starem čarovniškem klobuku. Pri iskanju klobuka bi Skokec uporabil klobučni magnet, jaz pa bi izrekla čarobne besede: Čirule čarule, hokus pokus, sim sala bim, naj klobuk se pravi pojavi na moji glavi. Ne bi minila niti sekunda in moj klobuk z mavričnimi rožami bi se pojavil na moji glavi. Vesela in zadovoljna bi se odpravila domov, saj bi lahko staršem pokazala svoj klobuk. Eva Štrukelj, 2. a Če bi obiskala čarobno deželo Klobučarijo, bi dobila poseben klobuk. Ta klobuk bi bil čaroben. Bil bi velik, mavrične barve in na vsaki strani bi bilo po eno pero. Iz njega bi potegnila vse, kar bi si zaželela. Želje bi izpolnila tudi prijateljem. Julija Meglič, 2. a &w9°ši>1^______________ S tezi-c e PLAVALNI TEČAJ Imeli smo plavalni tečaj. Vsak dan smo se iz šole z avtobusom odpeljali v Radovljico na bazen. Tam so nas razdelili v skupine in jaz sem bil pri učiteljici Moniki. Veliko smo plavali in skakali v vodo. Zelo smo se zabavali. Le voda je bila premrzla. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo plavali hrbtno. Zaključno tekmovanje pa je bilo sploh super. Sedaj znam odlično plavati. Nejc Ribič, 2. a S šolo smo imeli plavalni tečaj, ki je potekal v Radovljici. Tja smo se peljali z avtobusom. Učitelji so nas razdelili v skupine. V moji skupini so bili: učiteljica Monika, Eva, Oskar, Nejc, Jaka, Matevž in Julia. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo s skakalnice skakali v bazen. Na^tekaiovanju sem dosegla tretje mesto in dobila diplonj^-Staijva in brdf?^ zelo ponosni name. Patricija Pretnar, 2. a JI. Zelo mi je bilo všeč, ko nas jb-agitelj v vödTx Všeč mi je bilo, ko smo skakali v vodo. ^"le zelo zahtevno, ko smo morali preplavati cel bazen. Na koncu plavanja smo imeli še igro. Všeč mi je bilo tudi, ko smo poskusili stati na deski. Jaka Zrim, 2. a Na plavanju mi je bilo všeč, ko smo skakali v obroč. Elena Šmigič, 2. b Šli smo na plavalni tečaj, imeli srtio se super.'Uč |mo se različno plavati. Prvi dan so nas učitelji razsa^til^ ;/skupinah. Zadnji dan smo tekmovati skupjajTTglSeffFi a 5. Taja Meglič, 2. b 4--—\ WffTi (Tw KULTURNI DAN -/OGLED FILMA KOŠARKAR NAJ BO Bilo mi je lepo Iot sta se Ranta in Metka poljubila. Ana Mijuškovič, 2. b Najbolj mi je bilo všeč, ko je bil na tekmi in ko sta se poljubljala in ko so počeli smešne stvari. In Ranta je dobil Metko, prijatelja in svoj šport. Edina Omeragič, 2. b Učenci drugega razreda smo se udeležili plavalnega tečaja v Radovljici. Našo skupino je vodila učiteljica Monika. Tečaj je bil odličen. Zelo rad plavam. Zadnji dan smo imeli tekmovanje. Vsi smo zmagali. V moji skupini so bili prijatelji Matevž, Julia, Patricija, Eva, Jaka in Nejc. Oskar Gorenčič, 2. a ^ \ l / / uX o Všeč mi je bilo, ko smo sel n skakali. Všeč mi je tudi, da sei dolžino bazena. / Ana Mijuškovič, 2. b fali plave in i(ia gla tek smo la celo Na plavalnem tečaju mi je bilo všeč ko smo skakali na glavo in ko smo skakali na glavo in ko smo plavali žabico celo dolžino in ko smo se igrali v bazenu. Všeč mi je bilo, ko sem navijala in ko smo plavali hrbtno. Lea Rozman, 2. b Všeč mi je bil cel film. Tudi malo je bil smešen. In dobro so igrali. V glavnem všeč mi je bil. Tija Janc, 2. b Meni je bilo všeč, ko je deček vse znal in ko je bil vesel, da je bil s punco. Bilo mi je všeč, ko se je smejala in ko je bila žurka. In se imata vedno vedno, res vedno rada. Patricija Bohinc, 2. b Najbolj mi je bilo všeč ko so govorili smešne stvari. In tudi koje Ranta zadel vse koše. Rok Gros, 2. b Znal je zelo dobro igrati košarko in zaradi tega so šli na prvenstvo. Kristjan Tišler Sušnik, 2. b Stezice “Moja mami, moj očka sta zame najbolj pomembni osebi na svetu. Varujeta me in spodbujata, da rastem in cvetim”. Moja mami ima dve imeni: Monika in Anica. Irpi^m jo rad, ker mi pripravi zajtrk, l^psilo in večerjo. Tudi ona me ima rada. Dela doma na kmetiji. Mojemu atiju je iiragSjeggr. Star je 46 let. Včasihjg, jezen. Rad ima žgprrcaffilts.doma, ker ima Imam ga rad, kep-mi p/rnaStapri marsikateri Lenart Šlibar, 2. K°0 fj 's Moji mamici je ime Refr«? prše se Bergant. Ima rjave lase. Njena najljubša barva je vijolična. Dela v OŠ Križe J? fizioterapevt. Vewfs^kvatja^polTrPoskusil je tudi na smučeh in smučati. Pomaga ljudem, če jih kaj boli. Luka Martič, Sr K Moj mami je ime/Zdenka,Jkrjdis'(^le lase- v sl Istrp, v Kranju. Včpsih mi porn^ggpri nalogj/Mojacuu jejime Zoran. Intip rjave las^ffucKci/ dejp/v iskri, v Kranju. p^maga mi pri balogtr/ //VJ // ia Zupan, 2.K trd. Piše Ferlič. Njeha najljubša barva je Rhe ima, iker Jppo pi^m naloge.Jwdkjaz jo nami je ijsta. Ra i rada, kf r barva in me /'.menoj. Moj oči je4ppC Piše se fstar. Njegdva najljubŠa ba'rv,a iefčrna. Zeld rpcl me ima. /udi jaz ga imafn rada, ker mq vpčkrat peljy np bazen. lja, Obrstap 2.K i!//_________' a^Bnjeirid. Stcmje^tS. JejL^jpna najljubša /O je na "sprehod. Je iz Srbije in jOTnaermfelorada. Moj očip^^jaž. Rada ga imam, ker mi velikokrat posname risanke. Tea Javornik, 2.K rntj^oid_______________________ Stezice _ Domišljija je abeceda znanja. Da ti krila, da sanjaš, in priložnosti, da sanje uresničiš. LETEČA DEŽELA Nekoč pred davnimi časi je bila Leteča dežela. V tej deželi so živeli Leteči ljudje, ki so imeli krila, leteče hiše in na tleh morje v kateremu so živele Morske deklice. To so bili zelo prijazni ljudje, ki so se razumeli. Nekega dne pa so v Letečo deželo prišli vojaki. Vojaki so zahtevali, da se ta dežela ukine. Čeprav so iz Leteče dežele govorili, da se te dežele ne sme ukiniti, kajti kje bodo potem živele Morske deklice in Leteči ljudje. Takoj so šli to povedati Letečemu kralju in Morskemu kralju. Zelo sta se ustrašila. Ampak je bilo že prepozno, kajti morje so črpali z vojaško cevjo. Potem so uničili še leteče hiše. In nato seje vse podrlo. Leteči ljudje in morske deklice so bili zelo žalostni, ker se je njihov dom podrl. Vsi so stopili na list v vodi in napihnil se je največji mehurček, ki so ga pripravili v primeru katastrofe. Bili so v mehurčku in odleteli so v Sladkorno deželo, v kateri so živeli Sladkorni ljudje, ki so imeli dovolj prostora, da so vzeli k sebi še ljudi iz Leteče dežele in morske deklice. Tako so vsi skupaj živeli srečno v Sladkorni deželi. Hanna Kavčič, 3. a DŽUNGLARIJA Nekoč je bila dežela Džunglarija. Tam so bili ljudje, ki so se lahko spremenili v živali. Kralj se je lahko spremnil v leva, meščani pa v katerokoli žival. Kralj je živel v največjem drevesu v Džunglariji, meščani v manjših drevesih. Nekega dne je prišla kraljica. Bila je zlobna čarovnica, ki je hotela uničiti Džunglarijo. Delala se je, da je prava kraljica. Kralj jo je vzel za ženo. Nekega dne je kralj prišel v njeno sobo, tedaj je videl njene hudobne načrte in ugotovil, da se v prelepi kraljici skriva čarovnica. Kralj je naročil stražarjem, da jo odpeljejo v ječo. Niso je mogli ujeti. Spremenili so se v divje svinje, a tudi to ni pomagalo. Kraljica seje spremenila v geparda in zbežala. In tako so živeli do konca svojih dni. Zlobna čarovnica se ni nikoli več vrnila. Žiga Žeželj, 3. a MUCOLANDIJA Nekoč, pred davnimi časi, je obstajala dežela Mucolan-dija. Tam so živeli mucki in lahko so leteli. Ja, prav ste slišali, otroci! Leteli so. Imeli so leteče avtomobile, kombije, avtodome in mačkobuse. Ali se sprašujete, kaj je to? To je avtobus, ki izgleda kot orjaški maček. V tem avtobusu so bile udobne mačje košarice za brezdomne mačke. Imeli so tudi sobno strežbo. Nekega dne so imeli tekmovanje v mačjem dirkanju. Tekmovali so z mačjimi motorji. Na dirko so prišli najboljši motoristi. To so: Miki Muckolin, Macafuzelj Podmačnik in Snežko Mucorin. Najboljši je bil Miki Muckolin. Na tekmo se je prijavil tudi čuden maček Mucoštain Mračnik. Hotel je uničiti Mikijevo kariero. O njem se je govorilo, da je zloben in da hoče Mikiju preprečiti nastop na tekmi. Vsi mački in muce so prišli navijat za Mikija, toda ni ga bilo tam. Mucoštain ga je zvabil v past. Zaklenil ga je v najtemnejše predore Mucolandije. Vsi vaščani mesta so ga šli iskat. Našli so ga v najglobljem predoru in Mucoštaina obsodili zaradi izginotja Mikija. Dali so ga v zapor. Še vedno je tam in straši kot duh, Miki pa še naprej zmaguje. In vaščani Mucolandije še vedno srečno živijo. To je konec zgodbe, otroci. Anika Zadravec, 3. a SLADKORNI SVET Nekoč, pred davnimi časi, so bili trije prijatelji. To si bili Čokopia, Lanokada in Piškotožer. Šli so do reke Piravice. Notri so bile čokoladne, bonbon-aste in piškotne živali. Hoteli so prečkati reko, a niso mogli čez, ker ni bilo mosta. Plavati si niso upali, ker so bili v reki morski psi. Čokopia je stekla po najbolj trdno čokoladno vrv. Ko jo je prinesla, jo je privezala na drevo. Zagugala se je, ker je hotela priti na drugo stran. Vrv se je zlomila in Čokopia je padla v reko. Ni znala plavati in skoraj seje utopila. Lanokada in Piškotožer sta zakričala. Videl jo je delfin in jo rešil. Odnesel jo je na kopno. Mislila sta, da je umrla, a se je zbudila. Srečno so živeli do konca svojih dni. Mogoče še sedaj živijo. __________________________________Neža Pogačnik, 3. a Tntjtlold KROJAČEK HLAČEK PRI MENI DOMA Pri meni doma se je Krojaček Hlaček en dan kar prikazal. Zelo sem bila presenečena. Skupaj sva delala domačo nalogo. Igrala sva se v šotoru. Gledala sva firbcologe. Zelo sva se imela dobro. Prišla je soseda Neža na obisk. Zabavali smo se. Potem je prišel na obisk tudi Jaka. Skakali smo po kavču. Čez nekaj minut se je kar od sebe strgal. Presenečeni smo bili. Hlaček je rekel, lahko zašije ta kavč s čarobno nitjo. V nekaj minutah je bil zašit. Naprej smo skakali. Jaka je skočil dol iz kavča in razbila seje vaza. Hlaček je rekel, lahko zalepi to vazo. V dveh minutah je bila zalepljena. Zelo smo se zabavali. Šli smo ven in se igrali skrivalnice. Neža se je tako dobro skrila, da je nismo našli. Hlaček jo je pričaral. Začel je padati dež, vsi smo bili žalostni. Hlaček je pričaral, da je posijalo sonce. Potem smo se igrali lovilca. Jaka je bil tako hiter, da ga še Neža ni mogla ujeti. A Hlaček je bil tako hiter, da je ujel Jaka. Vsi smo bili srečni. Zabavali smo se še naprej. Žana Bučič, 3. a POTOVANJE Marko se vozi z barko in na mostu vidi starko. Najde banano, v njej vidi vilo Ano. Ana je tista, ki v morju piska. Nato je videl lonec in našel je sveta konec. Njegov prijatelj Jona, našel je dva bonbona. Karamelen mu je všeč, zato je zakuril peč. Marija Makarov, 3. a* OBISKALI SMO PIKO NOGAVIČKO Šla sem na obisk k Piki Nogavički. Zjutraj sem sedla na avtobus in se odpeljala k njej. Ko smo prišli do vile Čira-čara je voznik ustavil. Izstopila sem. Odprla je Pika in rekla, da naj vstopim. Vstopila sem in ji sledila v kuhijjo. Spekla je palačinke in zčeli sva jesti. Potem je nekaj potrkalo na vrata. Vprašala sem, kdo je. Pika je rekla, da sta najbrž Tomaž in Anica. Pika je šla odpret vrata. Res sta bila Tomaž in Anica. Začeli smo se igrati. Za kosilo smo jedli jajca. Potem smo se igrali dokler ni bila ura osem. Rekla sem, da moram domov. Sedla sem na avtobus in se odpeljala, medtem pa mahala v slovo. Mami in atiju sem povedala, da je bilo pri Piki super in da bom še kdaj šla k njej. Alja Zajec, 3. b Hodila sem po eni ulici in kmalu zagledala neko hišo, mi je bila znana. Zakoj sem se zavedala, kam sem zašla. Odprla sem vrtna vrata in se spomnila, da je to vila Čiračara. To pa zato, ker sem videla konja in opico, ki sta se prepirala za zadnjo jagodo. I^gči se je ta pretep kmalu končal. Vendar, kp sem si hotela ogledati okolico, sem vijjela dva ropcffja, ki sta rovala načrt za ropanje zlatnikov. Sevedcljgrri takoj spoznala, kdo sta. Hitro sem stekla k Piki Nogavički, se jf na hitro predstavila in ji pgvedala vse, kar sem videla. PikpJNogavička je hitro stekla k Tomažu in An^Ber jima vse nakratko razložila. Rekla jima je, naj grestcjto hitro zatožit policiji. Tomaž in Anica sta do policijske Postaje tekla tako hitro, da se je kar kadilo /crnjima. Ko sla prišla na policijsko postajo.pa je bil na vrjjtih napisanjfste, da je zđprto. Tomaž in Anica najprej sploh nista i^ogla verjeti, potem pa sta se sprijaznila in odšla ^povedat Piki Nogavički žalostno novico. Ko je Pika pisala za to novicpTje rekla, da to ni noben problem, kor to zadevo z rop’ateRn hcKJttr" pet let na fakulteto za farmacijo. SÄpaj ^e^mprajo/šaJpti celih 18 let. Če me bo to še veselile® s* bom učjla-vfejtko, samo da bom lahko postala farmacevtka. Julija Ahačič, 4. K Ta vikend sem bil qlom Bolel me je: vrat, glava, noge. Imel sem občutek kot, raztrgati na pol. Imel sem: vročino, še ene bolezni. Ta vikend je bil zanič. a, bolan sem bil. da bi me ogromen človek hotel Andrej Šulgaj, 4. K C”* I URA NA STENI SE SPREI Živel jejant, kiVj^noinp zelo želel postati kuherin del^i v najboljšem gostisčU v mestu. Ko je odrastel, je /e^Čj^tal kuhcwa6co,‘' zaljubil. Čez en mesec sta dobila pet rrHq/öicpvjr ni bilo dolgčas. Zala je ima rade Rdeče skrivna nazaj. Nato se je kazalec začel prerkÄi 1 vžratno smer in ° AvAihec je modi v šoli sedeti na njej. Enkrat ga je odneslo tako je imel kuhar dovolj časa, dd je šelpotsladkor. Takö"}e^ ^r^pTVoriec ueilnice,iako je kolcnila. Učiteljica ji je govo-lahko delal v tem gostišču. \ - ^ rTla/naj^pppije malo vode, a ona je vztrajala, da ne bo NO» pila- ker jiTe kolcanje všeč. Tako se je prišla nekega dne Brin Zupan, 4. K Mihčeva mama pritožit v šolo, da ima Mihec zlomljeno . Rdečehla^ntkJJe keP^g v njej (skrivaj veli ,qžpja Rožič, 4. K ki se ji je vedno kolcalo. Nesrečni i na roko zaradi kolcajoče klopi. Učiteljica je sklenila, da bo ravnatelju rekla, naj klop zamenjajo. Ravnatelj se s tem ni strinjal. Rekel je, da bodo klop obdržali in takrat, ko bo spala, ji bodo vodo zlili v usta in nehalo se ji bo kolcati. To se je res zgodilo in klop je ostala v šoli. Julija Ahačič, 4. K POŽREŠNA ŠKATLA Živela je požrešna škatla. Jedla je blago, škatle, računalnike, les, železo, papir, mize, stole, table, kamne, oglje in še bi lahko naštevali. Nekega dne pa je bila zelo lačna in je jedla in jedla, pa ni bilo dovolj. Pa je začela hoditi od hiše do hiše in trkati. Ljudi je prosila, če imajo kaj starih stvari, ki bi jih vrgli stran, ker je zelo lačna. Ljudje so se je usmilili. Dajali so ji stvari, hrano, čevlje, ki so ponošeni, in še veliko podobnega. Škatla je bila že zelo polna. A ni nehala jesti. Ljudje so ji govorili, naj neha jesti, a ni nehala. Rekla je, še sem lačna. Prišel je kamion s kamenjem. Pojedla je čisto vse, še kamion. Pa še sto kavic za povrh je popila, takole: srk, srk, srk, srk. Nato jo je začelo zelo, zelo zvijati v trebuhu in je začela bruhati. Bruhala je tri mesece skupaj. Ko pa je nehala bruhati, je imela mesec počivanja, ker jo je vse bolelo. Jedla je samo sadje. Potem je bila spet zdrava. In je rekla, zdaj bom jedla najprej male stvari, potem večje, še večje in nato največje. Tako je začela spet jesti. Jedla je po malem in po malem. Ljudje so bili zelo ponosni na njo. Pa je začela jesti malo več. Naučila se je, da ne sme preveč pojesti. Tako je živela srečno do konca svojih dni. Zdaj pa vsi spat, lahko noč in eno škatlo za pomoč. Sabina Tišler, 4. K KRALJICA LEJA Nekoč pred davnimi časi je živela kraljica Leja, ki ni znala vladati. Morali so jo naučiti, a ona ni ničesar razumela. Kmalu jo je njen oče moral okronati. Hodila je na sestanke, a ni odgovorila na nobeno vprašanje, saj ni razumela, zakaj jo je oče okronal, ko pa je tako mlada, nezaupljiva in nespametna. Ko ga je Leja to vprašala, je oče dejal, da je bolan in se bliža njegova smrt. Ko je Leja to slišala, je rzačela jokati, saj ji je mama pri njenih dveh letih umrla. Oče je rekel, naj ne joka za njim, saj se bosta videla, ko bo tudi ona nekje tam gori. A Leja ni nehala jokati, saj je imela le še njega. Če ga izgubi, bo vladala napačno. Koje oče umrl, je Leja postala kraljica. A ko se je naučila vladati, je znala bolje kot njen oče. Postala je najboljša kraljica. Kmalu je spoznala fanta. Nato sta dobila otroka in vsa zgodba se je ponovila. Le Leja je živela dlje kot njena mama. Leja je bila zelo srečna. Kaja Horvat, 4. K ZGODBA O RAZVAJENI PRINCESI Nekoč za devetimi gorami in devetimi vodami je živela princesa po imenu Urška. Vsi so se ji klanjali in ji ustregli na vsako besedo, zato jih je izkoriščala. Imela je sedem sob samo zase. Imela je svojo kopalnico, sobo za počitek, sobo za ličenje, sobo z oblekami, sobo za glasbo, sobo z igračami in jedilnico. Cel grad je bil poln služabnikov, a najhuje je bilo, da kralj sploh ni opazil njenega izkoriščanja. Nekega dne, ko se je sprehajal okoli gradu, je zagledal svojo hčerko, kako izkorišča grajske služabnike za krajo sosedovih jabolk. Bil je zelo jezen in je takoj zakričal: » No, kaj se pa greš?! Morala bi se obnašala kraljevo in biti zgled drugim. Ti pa izkoriščaš grajske služabnike za krajo jabolk«. Princeso Urško je odpeljal v grad in jo zaklenil v sobo, kralj pa je odšel iz njega in grajskim služabnikom rekel: » Poskrbite, da Urška ne pobegne iz gradu in ne upoštevajte njenih ukazov«. Princesa, ki pa je bila zvita, je v sobi našla ključ od vrat in pobegnila iz gradu neznano kam. V gradu jo služabniki niso našli, zato so iskali po svetu, a je v treh letih niso našli. Zoja Rožič in Julija Ahačič, 4. K MAČEK V SKRIVNI DEŽELI GROFOVA HČI % ' Vita Premrl,-4. K Nekoč je živel maček, ki so ga pred stotimi leti zapustili. Ime mu je bilo Mako. Na ta dan je imel rojstni dan, a on tega sploh ni vedel. Srečal je dedka in babico. Kar znana sta mu bila. Šel je mimo njiju in pritekel nazaj. Babica je rekla: »Si ti Mako? Saj imaš rojstni dan!« Mako je zbežal na travo. Naenkrat pa je padel. Vsa trava se je porušila. Prišel je v čudežni svet. Tam je srečal babico in dedka, ki sta ga za darilo za rojstni dan popeljala v to skrivno deželo. Babica mu je še enkrat rekla : »Si ti moj Mako?« Mako se je stisnil k njej. Babica in dedek .sta ga vzela k sebi in lepo skrbela zanj. Skupaj so,se odpravili V trgovino po najboljše brikete na svetu. Na začetku sta hodila babica in dedek, Mako pa je za njima pohajkoval zelo elegantno in- ponosno. Skupaj so živeli srečno do £onca svojih dni, ' * 'i- č* - v > šmm LEGVAN JE SREČAL KRTA ,-t. '' vč * • ,.-r , S m Nekoč jo v mirnem in tihem gozdu Brazilije,prebival legvan brez imena. Ni imel prijateljev, ni hodil v šolo, ^kratka bilo mu je dolgčas. Neko sobdto pa je sklenjT, da bo pregnal dolgčas in šel raziskat svet. Ni še vedel kako, a nekako mu bo že uspelo. Začel je hoditi po mokri travi, ko je naletel na krta. Ostal je brez besed, saj jte mislil, da je odkril čisfo novo’ bitje. Šel je do kralja legvanov in mu povedal, da je odkril čisto novo temno rjavo bitje, ki se sprehaja po gozdovih Brazilije. Kralj, ki je bil zelo bister,in moder, je vedel, da je srečal krta, a mu tega še ni hotel povedati. Skupaj sta odšla na kraj dogajanja, a krta ni bilo več tam. Preiskala sta skoraj ves gozd, ko sta ga našla pod drevesom. Krt se je prestrašil in začel hoditi zadenjsko.'» Ah, nikar se naju ne boj, krt«, je rekel kralj legvan.» Kaj nisem jaz odkril te živali? Jaz bi ji moral dati ime«, je začudeno dejal legvan. » Na žalost je obstajala ta žival že prej«, mu je odvrnil kralj legvan. » Saj je vseeno. Krt, postaniva prijatelja«, je rekel legvan brez imena in nič ni bil žalosten, da ni odkril novega bitja. » Ja, bodiva prijatelja«, mu je odgovoril krt. Tako sta postala najboljša prijatelja in legvanu ni bilo več dolgčas. Julija Ahačič in Zoja Rožič, 4. K Grofova hči je v vodnjak napisala ime tistega fanta, ki z njim bi ostala. Prišli so mladeniči iz daljnih dežel, le eden od njih ime je videl. Hčerka se z njimi je poigrala, svoje ime v vodnjak napisala, od vseh je le sebe občudovala. Jezni mladeniči bili so vsi, a njena lepota jih zaslepi. Prijezdi mladenič v zlati obleki, čez hrib in nato še ob reki. Nasmehne mladenič se lepi, ona s pogledom pa nanj se prilepi. Odpelje jo daleč od dežele te proč, da jezdila celo sta noč. Hčerka v omari zagleda bič, izve, da je njen snubec hudič. Ema Kogoj, 5. b Živimo z odprtimi očmi in z doživetji tkemo svoje izkušnje za modre dni. NA KMETIJI g§>; Moj brat Brin, bratranec Filip in jaz smo se odpravili na kmetijo naših starih staršev. Kot ponavadi smo nahranili kokoši, koze, zajce in ovce ter pobrali jajca. Poiskali smo srpe. Na ovčjem pašniku je bilo veliko kopriv, zato smo jih začeli sekati. Čez čas pa je Brin zavpil: »Kača! Presekal sem kačo!« Z bratrancem sva takoj pritekla pogledat in opazil sem kačji rep. Zgrabil sem ga in ga potegnil izzfemlje. Bilje majhen slepec, ki na srečo ni bil poškodovan. Vsi skupaj smo ga pogledali in spustili nazaj. Vrnili smo se v ve^o in vse povedali babici in dedku. Ta dan je bil res razburljiv. BABICA V... ‘ i ik h a Ngjk^ j^ ižtVela, babica Andreja. Nekega dne je odšla v 'trgeVtrio^ ^-čevlji^ Pomerjala je natikače, škornje, pikčaste čppate, a nobene ji niso bile všeč. Nato pa je zagledala prelepe rdbče petke ter jih takoj kupila. Ko jih je doma obula, se je spremenila v prelepo mlado dekle. Bila je zelo presenečenđ', a hkrati zelo vesela. Zvečer se je s temi petkami odpravila v disko. Ko je stopila na plesišče, so petke kar same začele pihati. Bolj kot so plesale, bolj so se bleščale, babica pa je bila Vedno bolj utrujena. Po petih urah plesa je odšla domov. Petke so se bleščale kakor zvezde na nebu. Doma si jih je sezula ter odšla spat. Manca Peternelj, 5. K ŠKORENJ i IÄ Maj Zupan, 4. K J IN ČEVELJ Nekega: dne sta se v predsobi, v temni omari, pogovarjala škorenj in čevelj: Š: Živijo, čevelj. Č: O, škorenj, živijo. Š: Nekaj ti bom zaupal, ampak tega ne povej naprej mojemu lastniku. Č: Prav škorenj, povej, ne bom te izdal. Š: Veš, mojemu lasftiiku zadnje čase zelo smrdijo noge. Kar slabo mi postane. Č: To ni nič novega./Jaz sejm to opazil že pred meseci. Š: Predlagan?,•ddrbeživai Lahkp bi šla na dopust. Č: Prav, če me fant jutrhzjetrdj,ne obuje, lahko odrineva že ob desetih. jTr Š: Skrijva se med smeti, (pa naju bo smetarski kamion prepeljal na odpad. Č: Točno, od tam pq greva kamorkoli. Kako pg boš ušel levemu škornju? 0 Š: Rekel mu bom, da grem z desnim čevljem samo na kavo. Upam, da bo verjel. Č: Zmenjeno. , \[Q|\y V v Jutri zvečer bomo poročali, če jima je pobeg uspel. NA MORJU Ko smo bili z družino v Piranu, so se nam nc ocčitnicch pridružili prijatelji s Štajerske. Čez nekaj časa si^iqsis.prijatelj Jaka, brat Brin in jaz odpravili s čolnom, veslat blizu obale. A veslali smo vedno dlje. Ustavljali smo s&jrlbfcrbravali in zopet nadaljevali. Čez nekaj časa smo opazili bojo. Na njej je sedel kormoran. Hoteli smo si ga pobližje oglodati, a je odletel. Veslali smo naprej. Prijatelju sva z bratom želela pokazati pristanišče. Priveslali smo skoraj čisto do njega. A ko smo hoteli nazaj, se nam ni uspelo iztrgati iz morskega toka. Starši, ki so vse to gledali z obale, so se ustrašili za nas in prijateljev oče Jure je priplaval do nas in nam pomagal odveslati do obale. Ko smo prišli nazaj, smo staršem vče podrobno opisali. Ob koncu zgodbe so nam povedali, da boja označuje mesto, od koder plavalci in veslači ne smejo več naprej, saj tam plujejo ladje in, da smo imeli sreča, da nismo srečali kakšne večje ladje ali policijskega čolna. Takrat smo obljubili, da bomo naslednjič bolj pazljivi in ne bomo prečkali navidezne črte, ki jo označuje boja. Td dogodek mi bo za vedno ostal v spominu. Maj Zupan, 5. K Vid Šlibar, 5. K ŠOLA V NARAVI - VOGEL Zjutraj smo se zbrali pred šolo v Bistrici. Vso prtljago smo naložili na avtobus. Odpeljali smo se v Bohinj. Prispeli smo do gondole in se z njo odpeljali na Vogel.a^zeli smo prtljago in se namestili po sobah. Šli smo na kosilo in nato smo odšli smučat. Po smučanju smo imeli aktivnosti. Danes smo delali velik iglu. Kmalu smo imeli večerjo in nato smo odšli spat. Zjutraj smo se zbudili in odšli na zajtrk. Po zajtrku smo odšli smučat in za tem na kosilo. Po kosilu smo še malo smučali in nato smo nadaljevali z gradnjo igluja, ki smo ga začeli delati včeraj. Zatem smo odšli na večerjo in nato spat. Zjutraj smo se zbudili in šli na zajtrk. Zatem smo odšli smučat, nato na kosilo in nato spet smučat. Danes smo imeli krpljanje. Ves čas so se mi odpenjale krplje. Kmalu je bila večerja in po večerji smo odšli spat. Zbudili smo se in imeli zajtrk. Šli smo smučat. Kmalu smo imeli kosilo in po kosilu smo odšli še malo smučat. Po smučanju smo imeli tek na smučeh. Kmalu je bila večerja in nato smo ime» zabavo. Po zabavi trajamo se zbudili in odšli na zajtrk. Nato šli smučat. Zapeljali smo se skoraj po vseh večer pa smo imeli tudi zabavo s plesom in igricami, ki smo jih pripravili otroci. Čas nam je hitro minil, in tako v petek še zadnjič spustili po strminah. Po kosilu odpravili na. avtobus ir . V Bistrici so nas pričakali: progah se z gor do šole Dilo kosilo in po kosili sijali do avtobusa. Učenci 5. razreda v Kovorju saj nas je v tem letu čakalo«: eljek zjutraj smo se zbrali v Bis o vzeli prtljaMin us nas je pr ipeljal .aura Gorenc, i kjer nas je ča s, ki smo jo s teži seboj smo imeli ogromno opn seboj. Šofer avtobusa in učitelji so nam pomag vso opremo spravili v avtobus, se posedli in od smučišču. Vožnja z avtobusom je bila zanimiva, poskrbel tudi učitelj Mitja, ki nam je postavljal v okolici, ki smo jo spremljali skozi okno. Ko smo smučišče Vogel, smo raztovorili opremo in se nast. sobah. Bilo je super, saj sem sobo delila z Nežo Potem smo se odpravili na kosilo, po kosilu pa n da smo pokazali, kako znamo smučati. Uvrstili drugo skupino, ki jo je vodil učitelj Mitja, ter v tej ostala konca in to brez poškodb. V skupini je bilo super, čeprav sta nam malo ponagajala tudi veter in megla. Vse pa se ni vrtelo le okrog smučanja, saj smo se tudi sankali, tekli na smučeh, hodili s krpljami in izdelovali igluje, za kar pa so bili zaslužni učitelji Peter, Darko, Mitja in Barbara. Zadnji MOJE PRVO POTOVANJE Z LETALOM jr Z družino smo premišljevali, kam bomo odšli Moji starši so bili pred trinajstimi leti v Črni gori. je bil všeč, zato smo se odločili, da gremo vsi skupaj o goro. Odšli smo z letalom, da bi bilo ajše in lepše. Bila sem stara 8 let, ko sem pr letalom. orna smo pripravili prtljago in šli spat. vstali, nas je stric Goran odpeljal na lete sem zelo vesela, ker bom na letalu. Na oddali našo prtljago in počakali na naše letalo. Malo me je bilo strah, kako bo to izgledalo in kako bomo leteli kar po zraku. Prispelo je naše letalo in odšli smo po hodniku. Tam so bili udobni sedeži in stevardese, ki so nam prinesle mali obrok. Pilot je po zvočniku sporočil, da bomo vzleteli. Pripeli smo se z pasovi. Letalo je vse bolj pospeševalo in nato poletelo v zrak. j Občutek je bil dober. Na nebu je bilo zelo lepo, videli smo oblake in sončno svetlobo. Polani uri nam je pilot sporočil, da pristali v Podgorici-Črni gori. Ko smo pristajali, smo tem že videli majhne hiške in morje. Na pisti a stezi smo pristali in vsi zaploskali, ker smo varno tovali. Nato smo se z avtobusom odpeljali v hotel, mo preživeli dopust. bile moje najboljše počitnice na svetu, ker smo se sijali tudi z letalom. Po!^| domov je bil še boljši. pPPni Vsak je že kdaj napisal pesem. In vsak se je znašel pred dilemo, kako jo napisati, da bo ... prava in da bo drugim všeč. V sedmem razredu so vam v pomoč napisali nekaj receptov. Poskusite katerega. RECEPT ZA PISANJE PESMI Tu je rima, ki me zelo zanima. A ko se je spremenila, se je cela pesem polomila. Bila je nerodna, se spotaknila in se iz pesmi izločila. Če pa ni rim, je pa tudi pesem hin. Mike Mrak, Leon Krištof, 7. a V 2. b smo sestavljali pesmi po vzoru Barčice. TOVORNJAK Tovornjak se s cesto ziba gor in dol gor in dol gor in dol. Cesta kolesa premika naprej in nazaj naprej in nazaj naprej in nazaj. Gal Avbelj Valjavec, 2. b LETALO Letalo se pelje po zraku, veter ga ziba sem in tja sem in tja. Oblaki pilotu zakrivajo pot. Nevihta prihaja, letalo beži. Strele strašijo! RUF! Strela zadane letalo, ki strmoglavi. Elena Šmigič, 2. b Za pesem potrebujemo: besede, rime, kitice, domišljijo, nekaj ščepcev ločil, navdih za vzhajanje in solze ali smeh. Postopek 1. korak V posodo s solzami ali smehom, lahko tudi obojim, dodaj 1000 g besed, neomejeno domišljije in dobro zmešaj. Nato dodaj kvaseč in pusti vzhajati. GLAŽEK NESMRTNOSTI Iz glažka pijem sok nesmrtnosti, da znebim se muk umrlosti. Nesmrtnost ni nekaj, kar lahko dobiš, ko slišiš zanjo kot zajec za kupusom letiš. »Dej mi, dej mi« mal za pit, drgač glažek bo razbit. Sok nesmrtnosti dal mi bo življenja, tebi pa veliko denarja in veselja. Za vedno bom nesmrten, za druge vsak dan bo smrten. Ne kličite me kralj, ne kličite me poglavar, kličite me car. 2. korak Ko se besede napihnejo, jim dodaj 50 dag rim. Potem so na vrsti kitice. Vse to zmešaj in pusti stati na soncu. 3. korak Dodaj še ločila in vse to stresi v zvezek. Na koncu zapri zvezek in si temeljito umij roke. Tinkara Ana Novak, 7. a, z učiteljico Andrejo Kosec V napoju veliko je snovi, a kaj je notri, to tvoja briga ni. Posluš zj ti, dej mi mir. Pa naber' že ta krompir, če hočeš popoldne it' na pir. Samo krompir dodal bom v napoj, lahko ti rečem, to je prvi sloj. O drugem sloju bolje, da ne govorim, v tretjem pa čarovnijo naredim. Ana Boldin in Tia Jagodic, 8. b AKA GALJOTOVA PESEM ONESNAŽEVANJE OKOLJA Danes je naš Aka kupil dva tobaka. Včeraj je ujel dva raka. Nekega dne je našel zase punco, skupaj sta gledala v lunco. Punca se je skrila, Aka je pustila. Aka išče dneve svojo punco, da bi spet skupaj gledala v lunco. Aka nam vsak dan peče hrano sam, Aka se v omako maka. On za vedno bo Aka. Marija Makarov, 3. a ARAK IN AKŠR Tu sem noč in dan, z verigami na galejo prikovan. Namesto, da po domu bi hrepenel, lahko se ob kaminu bi grel. Na galeji sva le dva galjota, velikokrat razmišljava, da vzrok za kazen to je bila pomota. Veslamo noč in dan, po tem vsak je res zaspan, vesla iz rok sploh ne spustiva, smrti iz dneva v dan beživa. Galejica kot zemlja stara je, po morju ravno da plava še, upam le, da potopi se ne. Človek onesnažuje okolje, zraven pa še vesolje. Smeti so naši sateliti. Če človek meče smeti na vse strani, v njegovih možganih hni dosti pameti. Živali trpijo, V gozdu hrane ne dobijo, ljudje pa rabijo ferapijo. Ker uničujejo svet, zdržal bo samo še 500 let. Brina Ahačič in lija Stritih, 7. a Eva Puhar, 8. b MROŽ «flpp (reperjev nasvet princu Abduramanu, ki je želel nesmrtnost) Jou jou, Ali Rašid, daj se že umakni s te poti, pa daj to svojo haljo dol in brado si obrij. Tuki sva midva, Arak in Akšr, vsak se naju boji, midva sva modreca z nadmočmi. Na plažo se postavim, Glej, ribico preplavim ter stopim do nje, da jo na kavico povabim. In hitro se odpravim v hotel, kjer me že čaka hotelir. Da mi ključe in že mu jo ucvrem. Zate Abduraman tukaj jaz stojim, čašo imam v roki pa ti jo podarim. Jou jou, noter ti je prašek z nadmočmi, noter imaš še vodo, hitro hitro ga zalij. Vidiš, ta čaša boljša je od vseh, sedaj pa čao amigos, preden spreleti vas srh. Pripravim se na zabavo, da bom z ribico ta pravo plesal do noči in še do zore. In ker tako trdno zaspim, včasih malo zasmrčim, zato na vratih piše mi: POZOR HUD MROŽ! MOJA EKOLOŠKA PESEM Droge onesnažujejo naš svet. preveč je tidi cigaret. f , . Ljudje alkohol pijejo vsepovsod, po cesti hodijo kot trot. Embalaža kar povsod leži, nihče je ne vrže v smeti. Ljudje v službi odpoved dobijo in vsi steklenico v roki držijo. Hana Herak in Brina Ahačič, 7. a Tinkara Jenko in Urška Šlibar, 8. b Neža Špendal, 6. a ODA DREVESOM Pogled mi uide v naravo, pogled mi uide na en hrib, kjer stoji mogočno drevo, okrog njega življenja krik. Sonce sije vanj, sonce gleda nanj, toda hitro pride noč in pokaže svojo moč. Luna bela, luna črna, nočna vladarica, zavetnica tišine, spretna kakor kača, se ponoči preobrača, in na drevo popazi, a že se v Sonce preobrazi. Drevo mogočno je vir življenja, drevo mogočno je sredstvo hrepenenja, le kako ta orjak se napreza in se trudi, le poglej človek in se čudi. Tu stoji ti ta orjak, tu stojiš ti in se čudiš kot bedak, a nikakor ne prenagli, vdihni in razmisli, kako lahko kot človek sam, kako pravično se igram in končno ugotovim, da brez dobrodušnega orjaka ne živim. Drevo od mogočnih korenin, pa do vrha drevesnih strmin, pomembno je za nas, in pomembno je za svet, pomembno je za dihat, predvsem pa za živet. Zato kot vladar sveta, in kralj vseh morja, prisluhni temu hrupu, »le kaj je to? Se čudiš«, le to je kraj grozote, le to je smrt življenjske lepote, zato se ne čudi, če daleč ni ta dan, ko ni več orjakov in tudi korenin, z njim pa življenja, zdaj to je obdobje trpljenja. Zato razumno hodi, da drevesa ne bodo le hlodi. Tilen Legat, 9. b Tea Krč iz 7. a se je odločila za sodelovanje na mednarodnem natečaju za najboljšo otroško in mladinsko knjigo mestne občine Schwanenstadt v Gornji Avstriji. V ospredju že 16. literarnega natečaja je letos prijateljstvo. Tea temo slika skozi trivrstičnice. Nekatere objavljamo tudi v Stezicah. Za Teo in tudi Tijo Stritih iz 7. a, ki bo na natečaju sodelovala z basnimi (poiščite jih v Stezicah), držimo pesti skupaj z mentorico Matejo Žnidaršič. KAJ DELAVA? DOMAČA NALOGA IZDAJA Spiva pri zgodovini, Delam nalogo. Solze tečejo. jeva pri geografiji, šica me gleda in se krega, Le zakaj? zdaj pa greva skupaj domov. ko znori, pa k tebi zbežim. Ker prijatelj me je izdal. HVALA Ti me osrečuješ, ti me izpolnjuješ, hvala ti, ker si. NAJINO DOŽIVETJE Vsako doživetje, ima večji pomen, ko sem s teboj. V SLOGI JE MOČ Več kot leto dni sem si želela psa in več kot leto dni smo se doma pogovarjali, dogovarjali in se po temeljitem premisleku složno odločili: družina Ribič bo dobila novega družinskega člana. Kuža. Ne znam opisati veselja, ki sem ga občutila, bila sem najsrečnejši otrok na svetu. Vendar pa je po prvem navdušenju prišla prva skrb -pesjak. Potrebno je bilo zgraditi pesjak. Očka je pričel z risanjem načrta po njegovi ideji. Prav priden je bil. Risbo je narisal na računalnik in jo z velikim ponosom pokazal meni in mamici. Seveda sva imeli kar nekaj pripomb. Glede velikosti, materiala, kakšna naj bo streha.... Družinski dogovori in pogovori, pa včasih tudi kakšen prepir, so potekali večer za večerom. Vsak je imel različne zamisli, pa vendarvnam je po kakšnem mesecu uspelo, da smo se vsi strinjaliJčaJcjšen pesjak bomo zgradili. Vsak je dobil svojo zadolžitve mamica za nakup barve in čopičev, očka za izdelavo pesjaka, jaz pa za barvanje pesjaka. Vse skupaj se mi ni zbelo nič poseb- si med seboj v veliko pomoč, če se dogovarjamo, pogovarjamo in zaupamo drug v drugega, kajti le tako uspešno pridemo do cilja. JUINMO Ppiem Ana Ribič, 6. a ^NAŠKA^DEJANJA ALI KDO JE PRAVI JUNAK sem o Peganu VjN^ambergu je ljudska. Običajni Lambergerje prema§bhčloveka s tremi glavami, in sicer v srednjem veku na Dunaju. Na Dunaj je prišel Pegam, ki je želel vedeti, če ga lahko na Dunaju premaga. Cesarje v Tržič poklical Lambergerja in idom pa mu je mati dala nekaj i ruvpuuKj' 11 lu je namreč, da ima Pegam 3 2 hudičevi in 1 pravo. Če bo pravo odsekal ta se je ođžval. Pred odhodornp' triapol^ov. Povpdala-tnu je nah fclave, [srednjo), ga bo premagal. Med bojem se Lamberger fpomni materViih besed in premaga Pegama. Za nega, pa vendar, bolj ko se je bližal prihocLmojega kuža., nagrado pa je želel 3 gradove med Tržičem in jih dobil, bolj sem bila zaskrbljena in v dvomih, ali nam bo pesjak ... Moja zgodba je povsem drugačna in tudi junak je nekdo uspelo zgraditi pravočasno. In kot zakleto, so se težave drug. Na morju smo se zabavali z prijatelji. Postalo nam je vrstile druga za drugo. Ugotovila sem, da ni tako prepro- grozno dolgčas in šli smo se kopat. Bilo je proti večeru, zato sto, kot sem mislila v začetku, gradnja je .postala cel *■ . *-•=*«&.•«.. , • ~ projekt. Očka je pridno žagal in spajal železnp palice kot je bilo v načrtu, pa vendar je tudi onootreboval pomoč in nasvet. In najboljši za nove zamisli je..hnpj ata. Tako, da je tudi on sodeloval s svojim delom in idejaroL Pesjak je končno stal postavljen, potrebno gate^ilo samo še pobarvati. Vendar, ko sem videla, kako velik jeib-kpliko dela me čaka, sem sklicala družinski posvet in povedala, _'Sem ugotovilpj da sem postala morska deklica. Nazaj si da dvomim, da mi bo v dveh člneh uspelo, dg-pesjak nisem upala, raj če bi me videli z repom. Zato sem se prebarvam. In ponovno, kot že tolikokrat ooprej, smo se dogovorili in določili, kdo bo kaj bapčal. Ker pa smo bili samo trije člani, smo na pomoč poklicali prijatelje. Vsak je dobil svojo zadolžitev in smo pleskali in/pleskali. Ni bilo konca. Proti večeru smo delo končali, utrujeni, umazani in~ lačni. In nas je mama presenetila, ko je videla, da je delo končano - vse nas je poklicala na kosilo. Kako smo bili veseli! Res je, kot pravijo - v slogi je moč. Med seboj smo si pomagali z nasveti, idejami, veliko dobre volje. Moja družina in prijatelji. Vsak je nekaj prispeval, tudi mama s kosilom in s skupnimi močmi smo hitro dokončali delo. Moj kuža je prišel naslednji dan, jaz pa sem se naučila, da smo je bila. voda še kar visoka. Plavala sem in 3 metre pod sabo zagledala školjkojlepše od te nisem videla. Zajela sem vetiko jzrčika ih] se potopila. Približno 2 metra pod gladino sjb jni je začelo zmanjkovati zraka. Pognala sem se proti gladini, a nisem je dosegla. Približno 5 minut sem bila nezavestma, a potem nisem več čutila potrebe po zraku. Tudi rhpje noge je zamenjal dolg lep rep in kmalu pogrtdia'k školjki, a v trenutku, ko sem se je dotaknila, sem dobita noga; ona pa se je spremenila v grozno zlobno sireno. Ponovno sem se pognala proti gladini, a tudi takrat je nisem dosegla. Zbudila sem se na plaži, poleg mene pa tista škpljka. Takoj sem jo vrgla v morje in se pridružila prijateljevi na sladoledu. Zame je junak tisti, ki me je rešil, kljub temu da še vedno ne vem, kdo je to bil. Pesem o Pegamu in Lambergerju mi ni bila všeč, ker ne maram nasilja in bojevanja. Meje pa presenetilo, da seje Lamberger med bojem spomnil materinih besed. Urška Eržen, 7. a AGATIN JUNAK bratom Izidorjem. Ker pa je bil on tako zmeden, so ga kmalu poslali nazaj na klop, mene pa so še naprej Bilo je poldne, ko so ubogo Agato preizkušali čarovništvo». spraševali, če verjamem v čarovnice in podobna neumna Jaz pa sem sopihal proti množici z vso močjo, ki serkjoN '"vprpšanja. Seveda sem odgovoril, da ne, ker še nikoli premogel. Počutil sergle grozno, ko sem gledal ubd^b, |; nobfene nisem videl. Eno izmed vprašanj je bilo tudi, če sprp kdaj yidöt Agato, da bi s prašičem letela nad hišo. To pa je .seveda nerirčgoče, ponudil sem mu tudi, da lahko nedolžno dekle trpeti. Po glavi so mi švigale številne id sjle,, kako naj jo rešim, venčfar se mi nobena od njih nrp ek dovolj zvita za njeno svobodo,.-Hodil sem gor in do) n domišljal idejo za idejo. Salo sem sp spomnil take,'ki mi je bila še posebej všeč, ir sicer da jo vzamem ter skupaj pobegneva na kočiji, ki, se bo takrat pripeljala uTniirb. Počakal sem približno dv® uri in izostajal sem zelo idstrpen in bilo me je na smrt strasji. Nate sem jo hitro vzel in j d poskusi, pa bo jezdit v zraku, kot jezdijo gospodje v ljubljanski jahaihici. Z mojim odgovorom je bila še posebej zadovoljna Arie Renata. Za tem so poklicali na zaslišanje Marksa Wullfinga. Ta je prišel nq oder ob palici in kazal, da ga boli noad. Povedal je, da je neke noči ležal v hlevu, češ da ni m^gel zaspati. Kmalu je opazil štiri pike na nebu. odnesel do kočije. Veliko IjMi je dMo za menoj, vpfidar se Preoričar p bil, da je bila ena izmed njih Agata, saj je nisem dal motiti. Za tem Ipm Ag^to nabran/ z njena /prepoznal njene svetle lase. PÄedal je še eno zgodbo, ki še.bblj zlagana od prve, če je to sploh mogoče, f bi mu pod kožo zqrfa tlečo žerjavico. Zelo ga je najljubšo jedjo in pijačo ter jtoriskrb^nova oblačila. Čez ' pajetoila š nekaj časa sva se skupaj vselila v novo hišo, Ki sem jo kupil Agata na| I ......................... I. ' se poslediči z zadnjimi prihranki, ki sem jih i Minila so leta, ko sem jo prosil poročil. Počutil sem se kot pravi ju’ svojega življenja. roko te 3 k, saj se m rešil ljubezen ara Jenko, 8ffc> I SOJENJE MOJI AGATI Na dan sv. Tiburcija sva šla z Izidorjehrp rtalojenje. Ubaf sva, da ne bo prišlo veliko ljudi, vendqk^ya se m motila. Prišlo je ljudi od vsepovsod. Izidor še je sramo\ je raje gledal v tla. Ljudje so naju pustili pri miru. Aga čakala, da se sojenje začne, kajti obtožena je čarovništva. Naenkrat je vse onemelo in\bripeljci so Agato na majhnem vozičku. Ob vozičku pa sira stala idva grajska hlapca s sulicami, kot da bi bila Agata najvipčja kriminalka. Že samo ob pogledu nanju meje spFpletetsrh. Izidor pa namesto, da bi ji stal ob strani, jo vsajsogiepal, je raje gledal v tla. To se mi je zdelo tako grdo, dii ji ni zaupal, ker sem vedel, da ona ne more biti čaroVfticiline ona. \ Pristopili so sodniki, na čejtj njim pa grajski glavar, gospod Mandl, pet asesorjev, to senbili: grajski pisar, mestni sodrjik, žitničar, zlatar Frueberger in ste nekdo, ki se ga ne spominjam. Iz Ljubljane so tudi odposröli sodnika. Bil mi je čuden -suh in ves v oblečen v črhO^Ntedolžno', Agato so začeli izpraševati, a je na vsako vprašanje odgovorila, da ni res. Ker iz nje niso izvlekli ničesar, so začeli izprgševati naju z bolelo lin čudno se mu je zdelo, da mu noga ni otekala. Nekeca večera pa gq je qrqveč bolelo in je zarezal v meso, ven pa naj bi padli kremen, dve igli in dva žeblja. Kri ni preveč tekla in ’to,jle mu je spet zdelo čudno. Sodnikom je kot dokaz prinešdi vseh pet stvari, prepojenih s človeškp krvjo. Jaz'n^o nisem verjel in mislim, da mu tudi večina množiee njr Marks pa se ni dal. Odvezal je nogavied in na rn^ču pokazal brazgotino. To je sodnika da np laže. Vprašali so Agato, če ima kaj onaADa je samo odgovorila, da ni res. Verjel sem ji. ScBnikiJo se dogovorili, da bodo sojenje prenesli na jutri, saj je/Agata izgledala zelo slabo. Fruebergerju to ni bilo všeč '\$\ je predlagal nadelprob. Žena njegovega sina Roz<|JaJe Mihola vprašala, kaj je to, in odgovoril ji je, da, da jd;jbodo najprej slekli do golega in ji s šivanko prebadali,•materina znamenja, da vidijo, če je kaj krvi v njih. OdŠrso na grad. Prišel je prošt Urh Falenič in prebral pismo, la njem je pisalo, da naj se nad obtoženko poskusi« vodo, tam kjer se obe Sori zlivata ena v drugo. Agato kaj bi odpeljali v mestni zapor, pustili pa bi ji tudi nekaj Ipnsk, saj bi bila to mogoče zadnja noč v njenem življenji. Ko so odhajali, sem jo hitro nesel v voziček, medtem pa je padle/v nezavest. To popoldne je veliko pretrdpla. Z njo serpf šel na voziček in jo držal, da ne bi padla. Moj strahopetni brat pa se je le potuhnil, da ne bi svet Jedel, jda jeiivela pod njegovo streho. Ko smo odšli, soi ženske qbkdlile .Marksa,, ga preganjale toliko časa, dokler ni zq vpdno odšel. f/ / Sara Habe Toporiš, 8. b istem/« peres« HOTEL SEM BITI SLAVEN Spis je navdahnjen po knjigi Zvezde vabijo Mihe Mazzinija, ki so jo sedmošolci dobili v dar v okviru projekta Rastem s knjigo. Letos smo sedmošolci za darilo od Javnega sklada RS dobili knjigo Zvezde vabijo. Bila nam je zelo všeč. Prebrali smo jo za domače branje in potem tudi razmišljali o temi, ki je zelo aktualna - vzporedno virtualno življenje najstnikov. Teme , ki so nas tudi nagovorile, pa so slava, zaupanje, iskrenost, prijateljstvo. Miha Mazzini je napisal mladinski roman. Dogaja se poleti v mestu, kjer je dom Ane, Kaje in drugih oseb. Kaja hoče postati slavna, njeni bližnji jo podpirajo, vendar ne tako imenovani internetni prijatelji. Prijateljici Kaja in Ana se prijavita na avdicijo za petje. Sprva ju je strah, saj ne vesta, kako pojeta, sploh pa o sebi dvomi Kaja. Njeni sorodniki in bližnji jo podpirajo, vendar internetni prijatelji ne. Ti celo trdijo, da ne sme iti, ker se bo osramotila. Tako Kaja zapade v depresijo in ne verjame več vase. Svet se za Petra Koksa in Simona ( Kajinega mlajšega brata) vrti okoli fitnesa in tudi okoli simpatij. Kaja spozna Roberta, ki ji pove, da ni pravi zanjo, saj je zaradi prometne nesreče ožgan po telesu. Kaja pa je z jim čisto zasvojena in ga želi videti, vendar se Robert sramuje. Nekega dne Ana nenamerno vpričo Kaje užali Roberta, tako da vzameta Kaji telefon in si izmislita, da se bo Kaja ubila, če Robert ne pride. Ponoči prideta na most in Ana je pričela tipkati, naj pride, sicer se bo ubila. In prišel je Peter in na vse grlo klical Kajo, s čimer se je izdal, da je virtualni Robert. Bila sta osupla, da je to bil Peter. Spraševala sta se, kako bosta to povedala Kaji. Ko sta ji, je bila zelo besna in s Petrom sta se sprla. Peter ji je vse razložil, vendar mu Kaja ni odpustila. Naslednji danje bila odločilna avdicija, na kateri seje Ana izvrstno odrezala in svoj nastop poklonila babici. Nazadnje pa se je kljub vsemu opogumila tudi Kaja in odlično odpela. Takšne zgodbe o uspehu in premaganih težavah na poti, nas mlade navdahnejo. Tudi sam sem hotel postati plesalec break danca. Vpisal sem se v tečaj, ker sem že kot otrok veliko plesal, saj so me navdušili plesalci v TV-oddajah, ki so se vrteli na glavah in delali nore stvari. Ko sem treniral, mi ie šlo zelo dobro. Udeležil sem se_____ vsakega treninga in tekmovanja. Osvojil sem nekaj nagrad in bil tudi na stopničkah. Ko sem treniral že peto leto, sočasno z nogometom, se je trener break danca ukvarjal samo s starejšo skupino, zato mi ni bilo več všeč. Nekega dne pa sem se tudi poškodoval, zato sem nehal trenirati in sem ostal le pri nogometu. Zdaj ga imam najraje, pa tudi košarka mi je všeč. Knjiga mi je bila všeč, nekaj odlomkov pa ne. Všeč mi je bilo Anino ravnane, kako se je odzivala na Kajino depresijo, ki je bila največja težava te knjige. Dino Mulalič, 7. a Živali, še posebej hišne ljubljenčke, včasih vidimo kot ljudi - imajo človeške lastnosti in vedenje. V 7. razredu so nastale basni, pa presodite sami, koliko so nam živali v resnici podobne. LISICA IN ZAJEC V gozdu se srečata zajec in lisica, nato pa prileti še ptica. Ptica reče: »Zajec, beži!« Lisica pa: »Zajec, lezi! Danes boš moja večerja,« še doda. Zajec zakriči: »Zasleduj me kot kresnica!« »Kam pa me boš peljal?« ga vpraša lisica. Zajec ji odgovori: »Nekam že, tatica.« Zajec jo pripelje domov, kjer jo lovec čaka na ulov. Nato se zajec pritaji in lovec jo ustreli; saj kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. istem/fl -peres« _________3oL« Izven okvirjev ZAUPANJE Pajek je najboljšega prijatelja žabca, a ga je nekega dne zarr^njcm^aj ni bil dovolj »kul«. Tako je prišla kača in pajek jo je vzehita najboljšo prijateljico. Žabec je še na\r^i čuval skrivnost, ki mu jo je nekoč zaupal pajeLsaj je bil piTi\ prijatelj. Nekega dne se je pajek odločil t pove<^a\ tudi kači. Ko se je kača vrnila iz šole, je rApajek pa je prisedel in ji rekel: »Kača, Mo Vajboljša prijatelja in želim ti povedati 'Vfdal ji je, da zvečer še zmeraj pije ča se je začela smejati in odšla iz hiše 2esede//lasjfedn|i dan so se pajku vsi smejali in takoj je ča. In takoj mu je bilo žal, da je »odpi-udi on je vedel kačino skrivnost in jo vsem povedaLiRačcTe videla, kaj je naredila. Ni ji bilo všeč, da so se ji ysi smeje/. Kača se je pajku opravičila, prav tako on njej in žat/u. Od tedc^ ndorej /ača ni več delala tistega, česar ni hotela, da bi kdo /arealfl njej. Pajek in žabec pa sta bila najboljša prijatelja /o ka^ca svojih časov. lija Stritih, 7. a ISKRENOJ i/veverica sta bila najboljša pßjqtelja vse od rojstva. 5a/ sta odraščala, se učila ■#( bilakiskrena eden do /g/ga, dokler... fala oditi na razgovor za službo. Prosila /lešnike; ki jih^fidbrila k njej domov. Ijih no smp zgubiti s^ij bi ostala brez Jdšlcmn iajec se ife odpravil k brlogu. sriimalini inmajcf zadremal. Ko je jjotpvil dactfj£©5nima lešnikov. Odšel t j(|*2<5?paT. Taoyhi bilo lešnikov, zato bmov.^Ko je veverica prf^as sestanka, nikjer jdšlatpV zajcu. Ta jjArefflpI, da ga je med Iisic8f5n jei^ral pobs^pitj in spustiti lešnike. : je veverica mq Rca, da odnesf cala mu je, d« ža.{Vevqrica je\ potjo bi doorlc 3zaj do pn čeprav bšla lešnike napacJIa TakoVveverica ni bit ni bilojasnp, zakaj edini laŽrlv gozdu SevedmisfdiTifbilo nič j' jezna Sn ^ep^sijepđ/ahnil. A veverici ,e I m a za jpSjescrffe. zato je odšla k_ šala, če je res nap^ciJerfOJcc-zato sta skupcij'öÖQiöi^rSajih je iz/>bil iafe-Ttecidl. Veverica je bil^ž^l^JpJefSfna^aj se ji je zajec zladal\j^fOi ji ^bvedji-p!^^»«tTicl ne* bi bila tako močn4rfmu rekla: »Laž ima kratke noge.» Zajec se je opravičil in ji vse povedal. Veverica mu je oprostila in mu povedala, da je bolje vse povedati po resnici kot se lagati. Skupaj sta odšla po nove lešnike in ostala najboljša prijatelja do konca svojih dni. Tija Stritih, 7.a NEPOZABNI TRENUTKI MEDGENERACIJSKEGA DRUŽENJA Meseca aprila obeležujemo Mednarodni dan prostovoljstva. Na povabilo zaposlenih v Domu Petra Uzarja smo se z učenci v okviru projekta Popestrimo šolo udeležili dogodka, poimenovanega Dan za spremembe. Učenci razredne in predmetne stopnje so v sklopu rednega pouka pripravili čudovite risbe in pisma topline - pisma z dobrimi željami, lepimi mislimi in zanimivimi osebnimi dogodivščinami. S svojim obiskom, branjem pisem, deljenjem risb, nasmehom in sproščenim klepetom so razveselili prebivalce doma ter jim na ta način zagotovo polepšali dan. Dan za spremembe je tako uresničil svoj namen - otrokom in starostnikom je podaril lepe in nepozabne trenutke medgeneracijskega druženja. Besedilo in foto: Katja Ropoša V Domu mi je bilo zelo všeč, saj smo lahko videli iskrene nasmehe starejših, ko smo jim brali pisma in ko so oni nam pripovedovali svoje zgodbe. Bili so nas zelo veseli. Na koncu dogodka so nas ob igranju harmonike v Domu tudi lepo pogostili. Loti, 5. a Ko smo v Domu Petra Uzarja obiskali starostnike, sem se počutila zelo prijetno. Lahko sem začutila veselje stanovalcev in toplino njihovih oskrbnikov. Prebrali smo jim nekaj pesmi in pisem, oni pa so nam povedali, kaj so počeli, ko so bili naših let in kako se počutijo v Domu. Zdi se mi zelo lepo, da spodbujamo druženje med generacijami. Zala, 9. b OBISK GOETHE-INSTITUTA LJUBLJANA V ponedeljek, 26.3.2018, smo učenci PŠ Kovor, ki obiskujemo pouk nemščine, odšli na Goethe-Institut Ljubljana. Tam smo obiskali dve delavnici v nemškem jeziku na temo velika noč. Pri prvi delavnici smo izdelovali velikonočne voščilnice. Na voščilnice smo odtisnili pirhe, zajčke, rože. Pri drugi delavnici smo se igrali razne igre, peli smo pesem Das Osterei in reševali učne liste. Naučili smo se veliko novih besed. Julija Ahačič, 4. K Po končanih delavnicah smo se vrnili v šolo in v petek pri pouku nemščine strnili naše vtise o izletu: Na Goethe-lnstitutu sem se imela zelo dobro. Ustvarjali smo čestitko in se zabavali. Kaja Žos, 4. K Na Goethe-lnstitutu mi je bil najbolj všeč zajec. Ko smo prišli na prvo delavnico, smo izdelovali voščilnice, na drugi pa smo iskali pirhe. Bilo je zelo zabavno. Ni nam bilo žal. Patricia Dule, 4. K Vse je bilo zabavno. Luka Hren, 4. K Meni je bilo zelo všeč na institutu. Pri prvi delavnici smo izdelovali voščilnice. Druga delavnica mi je bila tudi dobra, a kmalu se je vse končalo. Matic Premrl, 4. K Bilo mi je zelo všeč. Zelo sta mi bili všeč delavnici in zajček. Naučila sem se veliko novih besed. Izlet mi je bil všeč, ne samo da je bil zabaven, bil je tudi poučen. Laura Gorenc, 5. K Zelo mi je bilo dobro, ker smo ustvarjali in se zabavali. Tam smo naredili voščilnice, vrečko. Veliko smo se naučili. Eva Hafner, 5. K Bilo mi je zelo všeč, saj sem se naučil veliko novih besed. Tevž Premrl, S. K Bilo mi je zelo všeč. Imeli smo dve zabavni delavnici. Na eni smo izdelovali čestitke, na drugi pa smo se igrali. Naučila sem se veliko novih besed. Mateja Rutar, 5. K Imela sem se zelo lepo. Z veseljem bi šla še kdaj tja. Manca Peternelj, 5. K POPESTRIMO ŠOLO Tudi v letošnjem šolskem letu so se v okviru projekta Popestrimo šolo odvijale različne dejavnosti. Veliko jih je bilo stalnih, nekaj pa tudi občasnih oziroma enkratnih. Najbolj priljubljene ostajajo različne ustvarjalne delavnice, ki potekajo pod imenom Moja ustvarjalnica, prav tako pa tudi Eko kotiček. Sprostitvene urice ter Kuhanje je zakon, kjer smo z različnimi, tako slanimi kot sladkimi recepti vedno znova dokazali, da je kuhanje lahko povsem enostavno in hkrati zabavno. V okviru različnih dejavnosti smo sodelovali tudi z zunanjimi organizacijami ter Domom starejših občanov. Tako smo z učenci predmetne in razredne stopnje ob različnih priložnostih kar nekajkrat obiskali Dom Petra Uzarja in s tem pripomogli k pomembnemu medgeneracijskemu druženju, ob katerem so uživali tako starejši kot tudi učenci. Tudi v prihodnjem šolskem letu bomo na Osnovni šoli Bistrica za učence pripravili različne dejavnosti (nekatere bodo ostale enake, nekatere pa bodo povsem nove). Prepričana sem, da bo vsak lahko našel nekaj zase, predvsem pa, da se bomo zabavali. Katja Ropoša SPOZNAJMO SOSEDA - Projekt, ki je uspešno povezal več kot 10 šol Spoznajmo soseda je mednarodni projekt, ki povezuje slovenske, avstrijske in italijanske osnovne šole. Učenci Osnovne šole Bistrica smo se projektu priključili v šolskem letu 2015/2016 in pričeli z navezovanjem stikov s svojimi vrstniki iz Avstrije in nekaterih gorenjskih šol. Spoznavali smo lokalne značilnosti in se sporazumevali v slovenščini ter nemščini. V letošnjem šolskem letu smo se na OŠ Bistrica z veseljem odzvali vabilu in prevzeli vlogo koordinatorja pri pripravi kulturnega zaključka projekta. Priprave na dogodek so stekle že jeseni. K sodelovanju smo povabili še naši partnerski šoli Slovensko gimnazijo iz Celovca in Novo srednjo šolo iz Borovelj, vabilu se je odzvala tudi Osnovna šola Križe. Spisek sodelujočih šol je tako obsegal kar 12 šol (NSŠ Borovlje, ZG in ZRG za Slovence, Šolski center Železna Kapla, LŠ Sele, LŠ Borovlje, COŠ 1. maj 1945 Zgonik, OŠ Orehek Kranj, OŠ Matije Valjavca Preddvor, PŠ Jezersko, PŠ Kokra, OŠ Križe in OŠ Bistrica). Dan D je za učence sodelujočih šol nastopil 11.4. 2018. Takrat smo OŠ Križe, OŠ Matije Valjavca Preddvor, PŠ Jezersko in OŠ Bistrica vsaka na svojem sedežu gostile svoje partnerske šole in za učence pripravile različne aktivnosti. Na OŠ Bistrica smo se npr. po sprejemu gostov razdelili v tri skupine. Vsaka skupina je bila sestavljena iz učencev bistriške šole in učencev iz Celovca ter Borovelj. V skupinah smo se udeležili treh različnih delavnic. Na športni delavnici (Wir B Sport. / Mi § šport.) smo učenci postavili poligon in se preizkusili v premagovanju različnih ovir. Na delavnici Da, dort, hier, wir / Tu pa tam, z nam' smo sledili namigom na učnem listu in tako spoznavali šolo in primerjali slovenski ter avstrijski šolski sistem. Ko smo rešili vse naloge, smo se v učilnici pobliže spoznali še ob igri Steklenica resnice. Na glasbeni delavnici (Wir B Musik. / Mi S glasbo.) pa smo izdelovali ropotuljice, jih okrasili in se učili himno projekta, ki so jo spisali učenci bistriške šole. Po končanih delavnicah smo prav vsi težko pričakovali, da ura odbije 14.00. Takrat so se nam v telovadnici OŠ Bistrica pridružili učenci, ki so dopoldan v okviru projekta Spoznajmo soseda preživeli na šolah gostiteljicah. Na vsaki šoli gostiteljici so v dopoldanskem času pripravili skupno kulturno točko, s katero so se sedaj želeli predstaviti drug drugemu. Telovadnica se je tako spremenila v živahno kulturno prizorišče. Pred več kot dvestoglavo množico obiskovalcev se je pričel kulturni program. Vrstile so se plesne, glasbene in govorne točke, ki so jih v slovenščini in nemščini povezovale učenke OŠ Bistrica. Sklepno misel kulturnega programa smo prepustili ge. Nataši Goršek Mencin s Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Poudarila je pomen večjezičnosti in nas pohvalila v naših prizadevanjih, da se spoznavamo, družimo, sodelujemo in spoštujemo. Ob koncu smo bili vsi učenci nagrajeni s knjižnimi gradivi v nemškem in slovenskem jeziku, ki jih je priskrbelo omenjeno predstavništvo. Med sodelujoče učence smo razdelili tudi razglednice, ki jih je podaril TPIC Tržič in si ob tem obljubili, da preko pisanja razglednic še naprej ostanemo v stiku. Priprava in izvedba projektnega dne je bila zahtevno delo, s katerim učenci nismo pridobili zgolj novih izkušenj ali obogatili svoj nemški besednjak. Je več kot to. Zanetila so se nova prijateljstva, morda celo prve ljubezni, ki sežejo čez mejo in nas povezujejo v dobrih mislih. Zato hvala vsem, ki ste kakor koli pripomogli k temu, da je naša prireditev tako lepo uspela. Žan Mladenovski, učenec 6. b na OŠ Bistrica, in Mateja Žnidaršič, koordinatorica projekta na OŠ Bistrica Ob tej priložnosti spisana himna učencev, ki obiskujejo obvezni izbirni predmet nemščina v 8. razredu Herzlich willkommen, pričakovali smo vas, s svojim prihodom razveselili ste nas. Radi Slowenisch und Deutsch se učimo, da same nemške cveke dobimo. šola Izven okvirjev_____________________ STROKOVNO JEZIKOVNA EKSKURZIJA MALTA, 26. 4. 2018-2. 5. 2018 Med prvomajskimi počitnicami je bil za nekatere poseben teden. Z učiteljicami Dino, Natašo, Gregom smo odšli na Malto, na tabor za nadarjene. Malta leži J od Italije v Sredozemskem morju. Sestavljajo jo trije otoki - Malta, Gozo in Comino. Pot smo začeli pred šolo ob 12. uri. Z avtobusom smo odšli preko ljubeljskega tunela skozi Avstrijo vse do Dunaja. Z Dunaja smo imeli avion na Malto isti dan ob 20. uri. Ker pa so piloti 20 min pred vzletom začeli stavko, so let prestavili na 1 uro zjutraj. Na letališču smo tako preživeli večer, ko pa je bila ura 23.30, smo izvedeli, da gre naš avion na Malto šele ob 13. uri naslednjega dne. Zato nam je letališka družba plačala prenočišče v hotelu, v katerem smo čakali do 2. ure zjutraj na sobo. Večjo srečo so imela 3 dekleta z učiteljico Natašo, ki so na Malto priletela pred nami. Večina nas se je z avionom peljala prvič. Na malteškem letališču so nas pričakali učitelji iz šole, ki smo jo tisti teden obiskovali. Najprej smo bili osupli nad avtobusom, ki nas je odpeljal, saj je izgledal kot iz kakšne video igrice v Savani. Videli smo kaktuse, eksotične stavbe ... Doživeli smo, kako je, če se voziš po levi strani ceste, volan pa je na deni strani vozila. Po večerji v hotelu smo si mesto ogledali od blizu. Tretji dan smo odšli na celodnevni zlet na otok Gozo. Vodička je govorila angleško, prav tako tudi v šoli. Odšli smo tudi na plažo, kjer smo se lahko kopali v malteškem morju. Kupila sem si slastne jagode in pojedli smo sladoled. Četrti dan smo odšli na bazen zraven hotela. Ker pa je bilo zelo mrzlo, smo se igrali športne igre. Popoldne smo imeli 4 ure učenja angleščine. Všeč mi je bilo, da smo se učili skozi igro in lahko smo uporabljali telefone - predvsem prevajalnik. Dobili smo tudi svoje izkaznice, ki so tam veljale kot osebni dokument. Predzadnji dan smo dopoldne morali nadomestiti prvi zamujeni dan, zato smo imeli 6 ur angleščine. Ni se mi zdelo dolgo, saj je bilo zabavno in imeli smo odmore po 15 minut. Popoldne pa smo imeli ogled filma ter obisk mesta. Zadnji dan smo spakirali in odšli na poldnevni izlet mesta Valletta. Malta je bila zelo lepa tudi za fotografiranje. Ogledali smo si zgodovinski film o nastanku Malte. Potem nas je avtobus odpeljal do letališča. Brez težav z malo turbulence smo odleteli v München in potem z avtobusom do Slovenije. Meni je bilo na Malti zelo všeč, s puncami smo imele najlepšo sobo z razgledom. Komaj čakam, da s šolo odpotujemo še kam. lija Stritih, 7. a ć^et^eracija, tel se poslavlja Generacija, ki se poslavlja, se predstavlja v pesmih. Pečat sa pustili s svojimi različnimi dejavnostmi pa tudi s traparijami, ki so jih ušpičili. Da so zelo jezični, duhoviti in izvirni, dokazujejo v tej rubriki. MOJ SPOMINIK Ni dolgo še tega, ko v Kovor v šolo sem odšla. Tam že bila je res vesela moja sestra Eva. Da nisem taka tudi jaz, govorili so na glas. Da učne imam težave, meni jasno je bilo. Zaradi trde glave so mislili tako ... So leta hitro tekla, sem v Bistrico odšla. V upanju, da bo kaj bolje, je bilo potrebno še več volje. Štiri je dve, petje tri. Kaj se meni zdaj godi? Padel je še »cvek«, bil potreben je ukrep. Črke in številke se obračajo okrog, meni pa gre le na jok. To je polomija? Ne, to je disleksija! Iščem strokovnjakov krog, pomaga mi specialni pedagog. Nisem več brez volje, saj je vse veliko bolje. Osnovno šolo bom končala, ji v slovo bom pomahala. TO SEM JAZ Me vabi že Ljubljana, film, gledališče, drama ... Anja Majcen, 9. b MOJ SPOMENIK 2 Rada se smejim, včasih tudi jezim, vendar v šoli vedno dobro voljo držim. Na tekmovanjih tekmujem, seveda zmagujem, a ko mene več ne bo, mogoče tudi pokal pa-pa pomahal bo v nebo. / 4. J i .gjjgpf Objave prebiram, I i v različne kritike sprejemam, / J upam da zamenjava se hitro najde. saj to se meni ne dopade. Kako bo šola brez mene? Objav več ne bo, želim veliko vam sreče! da pokal se^naprej v vetrini bo. Polonca Jekovec, 9. a V Kovorju se je začela moja osnovnošolska pot, ki je polna raznih prigod. Od Janje in likovne smo pobegnili, da smo se v gozdu skrili. Tudi Bistričanov nismo imeli radi, a da niso tako grozni, smo ugotovili tja do pomladi. Mama Marta nas je učila predmet zgodovina, a nas je tudi kmalu zapustila. Šla je v penzijo zasluženo, nam pa pustila bolečino neizmerno. Vlekla so se osnovnošolska leta, se sprašujemo devetošolci, le kaj nam srednja šola obeta. Po šoli odzvanjal je moj butasti smeh, med poukom pa glasen kih. S harmoniko udeležila sem se prireditev veliko, sedaj pa žogo pri odbojki udarim silovito. To sem jaz, Nika Seiko, 9. b MOJ SPOMINIK Čez nekaj časa vsi bomo odšli, spominjali se bomo tistih, ki solidarni so bili Upam, da tudi jaz bom med njimi, trudila sem se kolikor pač gre Lana Kaštrun, 9. b TO SEM JAZ Malo sem, in d ku je bilo. Jva bila, ^i angleščini je povedala, felji snemamo, dremamo, itekmatfanja šel, še hitreje'? rijih odšel. ** Pri slovenščini ni nič nergala, ko kontrolno je na roza papir dajala. Pri tehniki sem malo zaspal pa me gospod Markič kar domov je poslal. Pri zgodovini znorim, ker moje Marte ne dobim. Ja, telovadim pa rad, čeprav Peter nogometašev nima rad. Domen Aljančič, 9. a MOJ SPOMINIK Pred 9 leti v šolo smo prišli z upanjem in sanjami, da to zabavna pustolovščina bo in da vse odlično nam bo šlo. Seveda smo čez nekaj let ugotovili, da smo se rahlo zmotili. Tudi učiteljice so nam to dokazale, s tem ko so nam vsakodnevno domače naloge dajale. Najljubši predmet je postal glavni odmor, ko smo trenirali naš jezik in humor. Naloge, ki bi morale biti doma zapisane, so bile največkrat med odmori prepisane. Zdaj pa zapiramo poglavje to, hkrati pa se zavedamo, da šola za nas še ni končana in s tem tudi ne vsa šolska drama. Nika Mencej, 9. a MOJ SPOMINIK Je to knjiga, je to pesem, knjiga bo uničena, pesem nekoč pozabljena. Je to cesta, je to luč. MOJ SPOMINIK Moja zapuščina, moj spomenik je kot matematični lik. V krogu se vrti ta svet, ki je prav presneto lep. Po življenju se še enkrat bom sprehodila in kot v parku ptice nahranila. Še enkrat ga bom prepotovala in si rekla: »Zala, to ni šala!« Vem, da kmalu me bo prišel iskat. Rekel bo, pridi, greva se igrat! Le kdo naj bi to le bil? Angel, ki se je v nebesa skril. Pa pravim si, zakaj? Mi je res treba zapustiti raj? Vse ljudi bom zapustila in jim rekla, še se bom na vas spomnila! Le po čem se bodo vsi mene, ki le sreča naprej me žene? Ničesar takega nisem naredila, da človeku ob spominu bi oči orosila. A majhne stvari najlepše so, čeprav se jih ljudje ne zavedajo. Vsak dan opazujmo ta svet, ki je prav presneto lep. • •J-"—«d . /-Tx\ Cesta razpoke bo dobila, luč nekoč bo ugasnila. Je to hiša, morda slika zala, vendar nobena stvar ni tako večna, da ljudi bi od pozabe odvrnila. Ljubezen, duša in dobrota svetu moja bo dota, prijateljem to bo moja zapuščina, staršem dolga pot spomina. Maša Meglič, 9. b Zala Sn ŠOLSKA Od 8 do 9 od 8 do 9 pri kemiji sedim si življenje grenim. Od 8 do 9 formule se učim, pa si težko kaj zapomnim. Od 8 do 9 že zehamo vsi, poieg nas tudi učite"!} Od 10 do 11 trpimo, ker zanič malico dobimo. Samo o hrani razmišljamo mi pri matematiki. v Od 11 do 12 % v fiziko uletim. Še malo ponovim, še malo pomolim, da prašana ne bom in vsaj danes mirno zasj Od 10 do 11 se mi že spi pa čakam, da me zvonec zbuj Od 1 do 2 na hodniku vidim samo še sebe kako trpim, ker v šoli slabo ocen^dobinh. Nič se mi več ne da, samo naraočitnice bi šla. .jfšf Lana Kaštrun, 9. b ŠOLSKA Od osme do ene, Od osme do dveh, naloge so zelene, imamo zvezke v očeh. Y co trpimo,, i mgf}jlfeH(čim^ hitro zfc. .slabe ocene i /J/'—~r-' Hp^iiyTamj©^đopadejo. Jo|d confusin^ime and we need someone whq understaNds us, so we don't feel alone. Rowdy was his soulmat« in a friend’s way and his other half and hk loved him ü lot. Friendship is important, the drawing biS^portant and it's something even Rowdy can't t^ate. \ I do make drawings. I draw all me time. I draw on paper, tables, walls and on my handsVhich most teachers hate but a little yelling doesn't stopsme. You can draw and listen at the same time, we\ are multitaskers anyways. I like to express myself in as many artistic ways as possible, so apart from drawings I also write songs, poetry and stories. Through drawing I can express anything, like my fears, my dreams, things I find beautiful or just random stuff that come out of boredom. Art is my favourite thing in the world so you can find a sfack of notebooks filled with my drawings. I also like to draw the Problems in society/world that bother me because I think they don't get noticed enough. With art I can escape the reality and like with Arnold, it helps. But even though ifs my favourite thing, I tend to hide it, I protect the things I love and they're my little pieces of me that I don't show offen. I don’t know why though, sometimes they're too different for normal people to under-stand and most of the time it’s just because I don't like people knowing the whole me. by Corinna Kim Brglez, 9. a (prejemnica zlatega priznanja iz znanja angleščine) življenje je Pestra preteklost obetavna prihodnost ? vztrajanje V objemu nemilosti revšane Več znaš, manj veljaš G! « d strah grožnja za svet veliko srce prihaja ' Pod dopingom OJNA Z V soboto, 5. 5. 2018, je bil za učence in učitelje na OŠ Bistrica poseben dan. Cela šola je sodelovala pri pripravi športnih, kulturnih in zdravstvenih dejavnostih, udeležene pa so bile tudi družine učencev. Učenci razredne stopnje so odšli na pohode po Bistrici, učenci predmetne stopnje pa so imeli orientacijske pohode. Na eni izmed kontrolnih točk so jih letos pričakali tudi člani KUD Ampus, ki so izdelali skulpturo zmaja, ki stoji v Tržiču. Skupinam so zastavljali vprašanja v zvezi z zgodovino kraja. Razdeljeni v skupine so na posameznih mestih odgovarjali na vprašanja učiteljev in s tem pridobivali točke. Zmagala je skupina devetošolcev, za kar so bili tudi nagrajeni. Ko so se učenci s svojimi družinami vrnili s pohodov, jih je na šolskem igrišču pričakala bogata pogostitev, ki so jo pripravili učenci predmeta SPH z mentoricama Ano Mrgole in Natašo Bergant. Poskusili smo lahko sladke kolačke, sveže sadje, zdrave kanapeje in domače sokove. Športno-kulturni program smo pričeli z razglasitvijo rezultatov zbiralne akcije papirja in razglasitvijo najmlajšega udeleženca (Zala Perko, 6 mesecev), najstarejšega (g. Borojevič) in z najštevilčnejšo družino, letos jih je bilo kar pet. Na 1. mestu so bili 4.a, 2. 9. a in na 3. mestu 7. a. Nadaljevali smo z nastopom Jana Jančarja na harmoniki, končali pa z intervjujem posebnega gosta, smučarskega skakalca Ceneta Prevca. Petošolci so se za konec dneva pomerili proti učiteljem in gostom v igri med dvema ognjema. Tekmo so dobili petošolci. Organizatorici Nataša Bergant in Tjaša Švab sta bili zelo zadovoljni. O dnevu nam je Tjaša Švab povedala: »Vedno se veselimo dneva, ko v šolo povabimo starše, v dogajanje pa vključimo tudi lokalne organizacije in inštitucije, kot so Zdravstveni dom Tržič, KUD Ampus in CORK Tržič.« Tija Stritih, Brina Ahačič, učenki 7. a, in Eva Puhar, 8. b Sport S tezi c t NAJMLAJŠA PLEZALKA SVETOVNA PRVAKINJA V Sloveniji imamo najmlajšo svetovno prvakinjo v športnem plezanju. Koje bila leta 2014 stara 15 let, je bila J® kot najmlajša plezalka sprejeta v slovensko reprezentanco in že na prvem svetovnem pokalu je osvojila 1. mesto. 21. oktobra je v Dvorani tržiških potekalo državno prvenstvo v plezanju;^ ki se udeležila tudi Janja. Po končanem prvenstvu jba si je vzela malo časa za pogovor. ^ K* ^ o j p r oj me res as —— —. a—■ - Ä — —. —? i* ■— usklajevati šolo zaradi šole odpovedati trening ali celo tekmp? S tem do sedaj še nisem imeld:|^žav,l:saj.'f]d^0T) zija s prilagojenim prograrripm"za., špo^nte-, ^'äTjSr^lo imam tako šolo kot treninge^;,Ljubljani, tprni^’ "“-•*- Tudi v bglvanskem pte^spjlu/dSSiekmujem. Pri tem pa mi je zelo všeč to, kako moraš paziti, da se pravilno postaviš a ne spregledaš kakšnega „stopka" ali „grifa", ki • tahto zelo koristi. . ,‘s x i pri težavnosti in balvanih? olimpijce^,; ^ ton, pr: obeh vztroia,a Wor bom le mogla (smeh,. zanima, kako ti uspe pri-tako rosnih letih ' / i in vse treninge ter tekme. Moraš „kdaj Imaš do kontosezörje.sjelfcöksne želje ali cilje? - / }>$ v.^lja vsakega ple^jKijlfislinkjjdaj&Psdešno plezanje in gimna- pa seveda brez poškodb, tako da se tega držim t ’ koncu šole odhitim na trening poljem pa se posvetim'š;, imam res^veliko želja dblprštit^d^}. tudi soli/ c© j© potrebno. '* _ . , , . r-.:. ■ z ekipo mladinske reprezenWnce ste se letos zelo izkazali Tud. sama plezam m me reSnTcnp.zan.ma, kako je kdj s - na tekmovanjih. ČestitkekSe med sabo spodbujate in si , . ; . . * z ekipo mladinske icprorentance ste s t -, h-7 esnicno zanima, kako je kaj s na tekmovanjih, čestitke! Se med sat . , Seveda imam kot vsi drugi plezalci tremo pred nastopom, pah^ vendar pravijo, da je do zdrava. Si imela kdaj preveč treme in se je tb poznajo^ha rg^dltatu, saj mene vedno skrbi, kaj in kako bom plezala. Imaš mogoče celo kakšen dober nasvet prpti,tremi? T'3l*x-v 5 Moji rezultati do zdaj še niso trpeli zaradi treme, mi pa zelo pomaga, če se deset minut pred plezanjem popolnoma sprostim. To pa tako, da se ne pogovajfarp z'Ylfkpmer^ (razen, če je res potrebno), dam slušdtkd^č..ušesd irT^sP'-*' zavrtim glasbo, ki mi je všeč, medterrr-^a si^nafgnčnp ogledam smer. " „j'Vh N >N >N 'S t5 T3 OJ žc' 2 & o 5 2 i .a •Si, E ■s 0 o o o o -+— H— H— H— H— oo oo oo oo oo 0) 0 CD (D (D E E E E E r—* oi r—’ —: oo 1 i i i i no r\ i\ co o o o o o CN CN CN CN CN ^ ^ \ \ uo uo so -o r\ o o o o o CN CN CN CN CN IME IN PRIIMEK, RAZRED TEKMOVANJE DOSEŽEK MENTOR Corinna Kim Brglez, 9. a Državno tekmovanje iz angleščine ZLATO PRIZNANJE - 3. mesto Melita Učakar Gal Pavel Pazlar, 9. a FESTIVAL INOVATIVNIH TEHNOLOGIJ - DRŽAVNO TEKMOVANJE DIGITALNA FOTOGRAFIJA ZLATO PRIZNANJE - 3. mesto Dina Pintarič Tekmovanje za bralno značko ZLATI BRALEC M. Pogačnik Dolenc Nataša Umek, 9. a Državno srečanje mladih raziskovalcev Slovenije- naloga: DEGRADIRANA OBMOČJA V TRŽIČU ZLATO PRIZNANJE - 1. mesto Irma Kovač Državno srečanje mladih raziskovalcev Slovenije- naloga: DEGRADIRANA OBMOČJA V TRŽIČU ZLATO PRIZNANJE - 1. mesto Irma Kovač Nika Mencej, 9.a Državno tekmovanje iz znanja o sladkorni bolezni ZLATO PRIZNANJE Ana Mrgole Državno tekmovanje v znanju matematike SREBRNO VEGOVO PRIZNANJE Majda Fiksl Področno tekmovanje iz angleščine SREBRNO PRIZNANJE Melita Učakar Tekmovanje za bralno značko ZLATI BRALEC M. Pogačnik Dolenc Ana Frantar, 9.a Državno tekmovanje iz znanja o sladkorni bolezni ZLATO PRIZNANJE Ana Mrgole Tekmovanje za bralno značko ZLATI BRALEC M. Pogačnik Dolenc Maša Mladič, 9. b Tekmovanje za bralno značko ZLATI BRALEC Andreja Kosec Neža Pirjevec, 9.b Tekmovanje za bralno značko ZLATI BRALEC Andreja Kosec Polonca Jekovec, 9.b Tekmovanje za bralno značko ZLATI BRALEC Andreja Kosec Tekmovanje za bralno značko ZLATI BRALEC Andreja Kosec Violeta Stupar, 9. b Področno tekmovanje iz angleščine SREBRNO PRIZNANJE Tjaša Švab Območno tekmovanje iz znanja zgodovine SREBRNO PRIZNANJE Mateja Žnidaršič Tekmovanje za bralno značko ZLATI BRALEC Andreja Kosec Zala Smolej, 9.b Državno tekmovanje iz Vesele šole SREBRNO PRIZNANJE IZ VESELE SOLE Marija Bohinjec Področno tekmovanje iz slovenščine SREBRNO CANKARJEVO PRIZNANJE Andreja Kosec Zala Šarabon, 9.a Tekmovanje za bralno značko ZLATI BRALEC M. Pogačnik Dolenc Območno tekmovanje iz znanja zgodovine SREBRNO PRIZNANJE Mateja Žnidaršič Tekmovanje za bralno značko ZLATI BRALEC M. Pogačnik Dolenc Žiga Roblek, 9.a Državno tekmovanje v znanju fizike SREBRNO STEFANOVO PRIZNANJE Jošt Mlinarič Področno tekmovanje iz angleščine SREBRNO PRIZNANJE Melita Učakar Državno tekmovanje v znanju kemije SREBRNO PREGLOVO PRIZNANJE Marijana Z. Šlibar Barbara Ribič, 5.a Državno tekmovanje v znanju matematike SREBRNO VEGOVO PRIZNANJE Beti Bitežnik Ema Kogoj, 5.b Državno tekmovanje v znanju matematike SREBRNO VEGOVO PRIZNANJE Meta Vester Maj Zupan, 5.K Državno tekmovanje v znanju matematike SREBRNO VEGOVO PRIZNANJE Simona Križaj Žan Mladenovski, 6.b Državno tekmovanje v znanju matematike SREBRNO VEGOVO PRIZNANJE Mihael Zaletel Andraž Sitar, 9.b Državno tekmovanje v znanju matematike SREBRNO VEGOVO PRIZNANJE Jošt Mlinarič Tija Stritih, 7.a Državno tekmovanje v znanju matematike SREBRNO VEGOVO PRIZNANJE Jošt Mlinarič Eva Puhar, 8. b Državno tekmovanje v znanju fizike SREBRNO STEFANOVO PRIZNANJE Mihael Zaletel Marta Langus, 8. a Področno tekmovanje v znanju fizike SREBRNO STEFANOVO PRIZNANJE Mihael Zaletel Julija Ahačič, 4. k Državno tekmovanje iz Vesele šole SREBRNO PRIZNANJE IZ VESELE ŠOLE Marija Bohinjec Matic Stegnar, 4. a Državno tekmovanje iz Vesele šole SREBRNO PRIZNANJE IZ VESELE ŠOLE Marija Bohinjec Tija Stritih, 7. a Državno tekmovanje iz Vesele šole SREBRNO PRIZNANJE IZ VESELE ŠOLE Marija Bohinjec Eva Potočnik, 9.b Dražavno tekmovanje iz znanja o sladkorni bolezni SREBRNO PRIZNANJE Ana Mrgole Državno tekmovanje iz biologije-Proteusovo SREBRNO PRIZNANJE Nataša Bergant Tilen Legat, 9.b Državno tekmovanje iz angleščine SREBRNO PRIZNANJE Tjaša Švab Območno tekmovanje iz znanja zgodovine SREBRNO PRIZNANJE Mateja Žnidaršič Področno tekmovanje iz geografije SREBRNO PRIZNANJE Irma Kovač Lana Pesjak, 7. b Državno tekmovanje v kegljanju (ml. deklice) 1. mesto - državna prvakinja Marija Ahačič P., Blaž Čerin