PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini ^bt>. Destale I gruppo Cena 150 lir Leto XXXII. Št. 78 (9383) TRST, petek, 2. aprila 1976 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edim tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PREVLADALA JE TEŽNJA PO FRONTALNEM^ SPOPADU KD in MSI preprečili nadaljevanje razprave o zakonski ureditvi prekinitve nosečnosti Ostre reakcije laičnih strank in UDI - V nevarnosti tudi Morava vlada? - S svojo izbiro omogoča krščanska demokracija razpust parlamenta in predčasne volitve Liberalizacija skrivnega splava Zdi se, da je prva jaza za za-onsko ureditev prekinitve noseč-zaključena. Kakšen bo politič-J Razplet, oziroma kako bo mog.o-,e_ s temi premisami doseči ka-rsenkoli sporazum med laično Vonto in KD. ni znano. Nekaj pa treba vseLakor povedati. Re-skupnega napora fašističnih , dejnokristjanskih poslancev v ornici je tak, da žali zdrave pa-et ljudi. Je predvsem višek hi-ovstva in dvoličnosti, na vseh KD je šla na pogajanja, Podlagala kompromisne rešitve, v Glasovanja pa se vrnila na nazadnjaška stališča z od-sf.° premočjo fašistov in po-avua na laž lastne pogajalce. Toda hinavstvo se 'kaže tudi pri .rezni analizi 2. člena, kakor so ga ‘O-asti in poslanci KD vsilili parla-ontu. Prekinitev nosečnosti je, w njihovem, dovoljena v dveh pri-erih; na materini smrtni postelj in v primeru dokazanega po-nstva. Je s tem rešena morala? e morda ta zakonska definicija osila življenja nedonošenih zarod-K0? Gotovo ne. To pomeni samo, «a je prepovedana prekinitev no-Sečnosti v javnih bolnišnicah, pri Otavniku, z vsemi jamstvi in nad-zj£stvom. Pač pa sta KD in MSI grdili najhujšo liberalizacijo spla-a'- pri mazačih, v zasebnih in JaGiJi klinikah-, v tujini, ali pa kar .2 aK drugimi srednje-eskijni in nevarnimi sredstvi. So-*Qlni problem splava se torej sa- 0 zaostruje, četudi skuša katoli-w stranka zatisniti oči pred njim. člen 2 zakona, kakor so ga opre-poslanci KD in MSI, ne bo uVrnH od splava niti ene matere, s se je za to odločila, pač pa so 1 omenjeni poslanci po pilatovsko • rali roke. če bodo italijanske, i,J.VseTn revnejše ženske, pri tem če V kleteh starih mazačk ali e bodo v zasebnih klinikah neka-jon <e^a)- Ostalo opravlja o-ntestjih rJr^vos't’ ki dosega v pred-1? odst jh?a kampanijskega mesta draško, ov samo v prvem letu kega življenja. tlčnaoriiJ1}0' ker je splav drama-ZakonsknCnev’ n* vešilev, mora biti V sHi -m Ye^en" Ženskam, ki se Posti, «n ekai° k prekinitvi noseč-Tudi za, P'-ova družba pomagati, bo. spia,y’f.da i*™ ne bo več tre-^nfinske’ pa so P^vebne VzBoja v -PPsPatavalnice, spolna Vanjg šolah' družinsko načrto-*ae» na «Humanae vi- ni in ’ Konèno, drugačni družbe- mKeranTodarski P0^’ ki k> ajeP večja jams kviru parlamentarnih skupin še pred odpravi ta provokacija do žensk. Po ' ‘ zadržanju do tega vprašanja bomo ocenjevale stranke in ne bomo odnehale, dokler ne bo rešitev zadovoljiva». V Rimu že predvidevajo, da bo jutri vroče, ker so feministična gibanja napovedala protestne demonstracije. Kar zadeva nadaljevanje diskusije o zakonu pa je komisija načelnikov poslanskih skupin, ki jo je Pertini takoj sklical, sklenila, da prekine razpravo in jo odloži do prihodnjega torka. Tedaj bodo razpravljali en dan, ne bodo pa glasovali o nadaljnjih členih. V sredo bo poslanska zbornica prekinila svoje delo, ker se pričenja liberalni kongres v Neaplju, To pomeni, da bodo o nadaljevanju razprave sklepali šele na seji 12. aprila. Rok za odobritev Pozno zvečer je bila seja parlamentarne komisije, ki bo morala proučiti zadevo Lockheed. Zaslišali so bivšega ministra Tanassija. Seja bi morala biti zjutraj, a so jo preložili zaradi razprave o splavu v poslanski zbornici. Predsedoval je poslanec A. Castelli. (Telefoto ANSA) kana. Tako so se v poslanskih skupinah KD odločili za politiko izsiljevanja in v primeru neuspeha takega pritiska, frontalnega spopada s pomočjo MSI. Ko so razglasili izid glasovanja je Piccoli pred televizijskimi kamerami zbijal šale («v parlamentu se pač dogaja tako: enkrat zgubljamo, drugič zmagamo»', medtem pa je stotine žensk pred parlamentom protestiralo. De Martino in Berlinguer sta se nemudoma sestala in razgo-varjala o nastalem položaju ter poskusila določiti osnovne smernice skupne politike za prihodnje dni. Med ženske pred palačo so mladinci že delili posebno izdajo «Unità», ki preko 9 stolpcev govori o «hudi potezi KD». Socialistični poslanci so se medtem sestali in po zelo kratki razpravi (vsi so se strinjali) ugotovili, da gre «za hudo politično potezo, ki zaostruje splošne politične odnose prav v trenutku, ko bi resnost krize v državi terjala drugačno vzdušje». PSI bo odslej nasprotovala odobritvi tako iznakaženega zakona. Ob odhodu iz dvorane je podtajnik PSI Bettino Craxi dejal: «Izid glasovanja ne zrcali volje, ki jo je italijanski narod pokazal 13. maja». «Če parlament ni sposoben odobriti poštenega zakona bo to storil narod», je dodal Manca z očitnim namigom na referendum. «Referendum, referendum, samo to nam o-staja», je dodal Ixiris Fortuna, medtem ko je pristaš Lombardijeve levice Signorile dejal, da so verjetne ! predčasne volitve. Spet drugi so ugotovili, da je sestava parlamenta drugačna, kot so politični odnosi v Italiji po 15. jimiju, ko bi klero -fašistična večina ne bila več mogoča. Za komuniste, ki bodo razpravljali jutri na nujno sklicani seji vodstva o nastelem položaju, je spregovoril časnikarjem Fernando Di Giulio: «Zgodilo se je nekaj hudega, KD je z odločilno podporo MSI resno poslabšala smisel drugega člena zakona, katerega besedilo so v izvirni obliki v komisiji podprli tudi poslanci KD. Nastaja nov položaj, ki ga bomo odgovorno ocenili, kakor bomo preučili posledice splošnega političnega značaja». Di Giulio je pomenljivo še dodal, da bo stališče KPI odvisno tudi od reakcije drugih strank, vključno KD. Na vprašanje časnikarjev, ali namerava KPI posredovati med KD in laičnimi strankami, jè Di Giulio ostro dejal, da ni to njen posel. «Komunisti ne bomo posredovali ničesar. Naša stališča bomo določili tudi skupno z drugimi strankami», misleč predvsem socialiste. «Ženske se bodo borile», ugotavlja v svojem protestu UDI, «da se Pogreb žrtev neredov v Galileji zakona, da se izognejo referendumu že junija, pa zapade 13. aprila, se pravi naslednjega dne. Z vso dobro voljo je torej nemogoče misliti, da se referendumu Italija lahko še izogne. Edini izhod so, v tem primeru, predčasne volitve junija. ni iiiiiiilililllliliiliiliHiii lil lil liilliillllliiiini m n m m luni im nun m 111*11111111 im n iiillililliiiiinmiiiliiiiilllimiiiiiiiiioiimillllHliiniuiiiiiiiii m iiiiiiiiiiiniiiiiii n iiiiiliiiiiiiwmiliiiiB Prebivalstvo Galileje je med pogrebo in žrtev neredov dalo duška svojem u gnevu zoper izraelskega okupatorja. JUGOSLOVANSKI PREDSEDNIK SE JE VRNIL DOMOV Titov obisk na Švedskem okrepi! sodeiovmje med obemss državama Stališča neuvrščene Jugoslavije in neblokovske Švedske do mnogih mednarodnih vprašanj so si zelo podobna (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 1. — Predsednik republike Tito se je danes vrnil z u-radnega obiska na Švedskem, kjer se je pogovarjal s kraljem Karlom Gustavom in premierom Olofom Palmejem. Na beograjskem letališču, kjer so mu pripravili slovesen sprejem, so ga pozdravili najvišji jugoslovanski predstavniki dr. Vladimir Bakarič, Džemal Bijedič, Stane Dolanc in drugi. V izjavi za javnost je predsednik Tito med drugim dejal: «Znano je, da so odnosi med švedsko in Jugoslavijo kljub dogodkom, ki so jih obremenjevali, tradicionalno dobri. Nad dvajset let se uspešno razvija sodelovanje na raznih področjih. To je bilo potrjeno tudi med našim o-biskom, s tem da je bila pozornost usmerjena v bodočnost. Obravnavali smo možnosti za napredek tega sodelovanja v obojestransko korist, zlasti na gospodarskem in mednarodnem področju. S sedanjim stanjem v naši ekonomski menjavi ne moremo biti zadovoljni ih zavzemamo se za ustrezne ukrepe in korake, s katerimi bi odpravili to stanje NOVO PREMIRJE BO STOPILO V VELJAVO DANES OPOLDNE naj večja jamstva pred „ . ___ za j° realistično vodijo iienieŠ°r°du'. je «bitka za živ-fPedst’ i uslQ.iyr)i L.- . uucuju se jprJ1, l(fične fronte, medtem j^an znt o v st j ani, fašisti in Va- noljnje i oJ° k, logiki noja. in na-7npožlSrtD„ l°eraHzacije skrivnega ^ ieda splava. ^odnje e?°’ koj se bo zgodilo pri- Pn reierp}\ Morda bomo klicani ^asne volit Urn’ Pl°vda na pred- ”lentu Predini ^ pa bo v parla~ odala zdrava pamet. st. s. KD je skupaj s fašisti vsilila v poslanski zbornici spremembo drugega člena zakona o splavu in ga s tem iznakazila, da je dejansko bila prekinjena vsaka razprava o njem. Izbrala je torej frontalni spopad, ki ima lahko hude posledice na obstoj vlade in celo možnost nadaljnjega delovanja parlamenta. Govori se o možnosti referenduma ali predčasnih volitev, medtem ko so se odnosi s socialisti in komunisti, pa tudi drugimi laičnimi strankam zelo zaostrili. Predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito se je po zaključku svojega obiska v Švedski vrnil v domovino. Ob povratku je izjavil, da je njegov obisk prispeval k okrepitvi sodelovanja med obema državama ter utrditvi že dobrih odnosov med Jugoslavijo in Švedsko. Stališča neuvrščene Jugoslavije in neblokovske Švedske so o mnogih mednarodnih vprašanjih zelo podobna ali e-naka. V Libanonu so se desničarski falangisti in muslimanska levica, ki jo vodi Kamal Džumblat, domenili o zamrznitvi vojaških operacij za deset dni. V tem času naj bi izvolili novega predsednika namesto Sulejmana Frangieja, ki je že dalj časa kamen spotike v libanonskem političnem življenju. V Španiji so Marcelina Cama-cha, znanega sindikalnega voditelja, obtožili protifrankističnega delovanja in ga zaprli skupaj z drugimi zastopniki demokratične opozicije v madridski zapor Ca-rabanchel. Camacho tvega 20 do 30 let zapora. Falangisti in levica pristali na prekinitev ognja v Libanonu Vojaške operacije bodo zamrznili za deset dni, da bi v tem času omogočili izvolitev novega predsednika republike BEJRUT, 1. — Muslimanska levičarska fronta, Id jo vodi Kamal Džumblat je sklenila prekiniti vojaško dejavnost v Libanonu za 10 dni, da bi omogočila, da se med tem časom reši vprašanje izvolitve novega predsednika. Sklep o prekinitvi ognja so sprejeli na zasedanju muslimanskih voditeljev danes zjutraj. Vest o prekinitvi ognja je dal radio, ki ga nadzorujejo sile samo-zvaznega začasnega vojaškega guvernerja Libanona generala Ahdaba. Radio je povedal, da so sklenili «zamrzniti» vojaške operacije za 10 dni, da bi v tem obdobju izvolili novega predsednika republike namesto Sulejmana Frangieja. Pou darjajo, da so se poslužili izraza «zamrznitev» in ne «prekinitev o-gnjaja», iz česar se da sklepati, da bodo nasprotujoče si skupine obdržale svoje sedanje vojaške pozicije, za razliko od prejšnjih premirij, ko so se pripadniki posameznih oboroženih skupin, čeprav začasno, umaknili. Kamal Džumblat je v pogovoru s časnikarji danes zvečer potrdil, da bo premirje trajalo 10 dni in da bo stopilo v veljavo jutri opoldne v vsem Libanonu. Nasprotujoče si sile bodo obdržale svoje pozicije, pre- nehale pa bodo z vojaško dejavnost- Poročilo ne pove, katera je ta stran, jo in z ugrabitvami. Redne libanonske in palestinske sile bodo morale zagotoviti varnost, da bi se parlament lahko sestal in izvolil novega predsednika. Džumblat je z druge strani poudaril, da cilj levice ni samo zamenjava predsednika Frangieja, temveč reforma vsega libanonskega sistema, ki temelji na razdelitvi oblasti po veroizpovedi. Hočemo doseči, je dejal vodja libanonskih socialistov, ustanovitev prave laične države. Tudi falangisti so pristali na premirje. Njihove sile so dobile ukaze, naj prenehajo streljati na vsem li-banomskem ozemlju. Sklep so sprejeli v teku zasedanja političnega u-rada falangistov, ki ga je popoldne vodil Pierre Gemayel. Pred vestjo o premirju je Sirija pozvala vse strani, ki se borijo v Libanonu, naj prenehajo z oboroženo borbo ter jih je opozorila, da bodo imele zgodovinsko odgovornost zaradi posledic, ki bi jih lahko povzročilo nadaljevanje spopadov, še zlasti odgovornost za morebitno razdelitev Libanona. Sirija je, pravi sporočilo sirske vlade, ki so ga prebrali po radiu, še posebej opozorila eno od strani, ki so zapletene v krizo in ki je zaostrila politični položaj politični opazovalci pa ugotavljajo, da gre očitno za levičarske muslimane, ki jih vodi socialist Džumblat, ki je bil proti vsaki prekinitvi ognja. Posebni odposlanec predsednika Forda v Libanonu Dean Brown je danes začel s svojimi pogovori z libanonskimi političnimi voditelji. Najprej se je sestal s predsednikom Frangie-jem, s katerim je imel enourni pogovor, nakar sta bila na vrsti najvidnejša desničarska predstavnika notranji minister Chamoun in vodja falangistov Pierre Gemayel. S svoje strani je predsednik libanonske vlade Rašid Karatne sprejel na ločenih sestankih veleposlanike Sovjetske zveze, Kitajske Velike Britanije in Francije, se pravi štirih velesil, ki so skupaj z ZDA članice varnostnega sveta OZN. Med svojim obiskom v ZDA je jordanski kralj Husein izjavil včeraj, da je po njegovem mnenju sirski vojaški poseg edini način, da bi vzpostavili mir in red v Libanonu. Hit sein je baje tudi dejal, da bi ZDA morale posredovati pri Izraelu, da bi slednji ne posegel v primeru sirskega vdora v Libanon. Kot znano je Izrael večkrat izjavil, da bi imel morebitni sirski poseg v Libanonu za grožnjo zoper svojo varnost. in pospešili napredek švedsko - jugoslovanskega gospodarskega sodelovanja, kar je tudi želja švedske vlade. Razumljivo je tekla beseda tudi o Jugoslovanih, ki so na začasnem delu na švedskem. Z njihovim tretmajem v tej državi smo lahko zadovoljni. V to sem se prepričal tudi med pogovori s predstavniki klubov in združenj Jugoslovanov na začasnem delu na Švedskem. Razpravljali smo tudi o problemih, ki bi lahko škodovali našim odnosom in tu se je pokazalo zadovoljujoče vzajemno razumevanje.» Po Titovih besedah so pogovori pokazali, da so stališča neuvrščene Jugoslavije in neblokovske švedske do mnogih aktualnih mednarodnih vprašanj zelo podobna ali istovetna. «Razumljivo je bilo največ govora o Evropi s poudarjanjem skupne želje, da bi se procesi popuščanja nadaljevali in da bi dosledno izvajali načela, sprejeta v Helsinkih. Zlasti je prišla do izraza pripravljenost za čimtesnejše sodelovanje na širšem mednarodnem področju, predvsem pri vprašanjih, kjer sta državi že doslej uspešno sodelovali, zlasti pri graditvi demokratičnih in bolj pravičnih političnih in gospodarskih odnosov v svetu.» Predsednik Tito je kot zelo koristne ocenil tudi pogovore o neuvrščenosti, «toliko bolj, ker gre za visoko razvito neblokovske državo, katere hotenja se v dobršni meri skladajo s pojmovanji in politiko neuvrščenih držav ali pa so jim podobna.» Ob koncu izjave za javnost je jugoslovanski predsednik naglasil: «Vračamo se s prepričanjem, da je bil obisk koristen in da bo prispeval k razvijanju vsestranskega sodelovanja in h krepitvi prijateljstva med narodi dveh držav.» VLADO BARABAŠ ben instrument jugoslovanske ekonomske politike in pri tem opozoril na velik pomen in vlogo gospodarskih organizacij pri izvajanju tega načela. Pri sobesednikih v Parizu, Bruslju in Luksemburgu je tako jugoslovansko stališče naletelo na popolno razumevanje, saj je to praksa, ki jo v svetu in tudi v državah, ki jih je Bijedič obiskal, na široko izvajajo. Bijedič. je ugotovil, da je pogojevanje uvoza z izvozom v zadnjih mesecih že dalo pozitivne rezultate. Člani skupščinskih mednarodnih odborov so ugotovili, da so Bijedičevi obiski in pogovori prispevek k temeljnim interesom jugoslovanske zunanje politike za razvoj vsestranskega sodelovanja s temi državami in mednarodnimi organizacijami. Po mnenju delegatov so bili pogovori koristna priložnost za ugotavljanje sedanjega stanja odnosov z njimi in za določanje, novih smeri akcije za razvoj vsestranskega sodelovanja. Koristili so tudi proučitvi konkretnih možnosti za sodelovanje in za odpravo znanih težav na gospodarskem področju. V. B. Sodnik Migliaccio proučuje zapisnike zasEiševanj Maletfija in Labrune CATANZARO, I. — Preiskovalni sodnik Migliaccio, ki je v prejšnjih dneh zaslišal generala Malettija, bivšega šefa urada D italijanske obveščevalne službe SID in njegovega tesnega sodelavca kapetana karabinjerjev Antonia Labruno ni hotel dati nobene izjave o poteku preiskave. Danes je z namestnikom državnega pravdnika Lombardijem ki je javni tožilec na procesu Freda - Ventura - Valpreda proučil zapisnike zasliševanj zadnjih dni, se zlasti tiste, ki zadevajo izjave podpolkovnika Viezzerja, ki je bil Ma-lettijev tajnik, ko je slednji vodil urad D. Migliaccio in Lombardi sta seveda tudi natančno proučila izjave generala Malettija in kapetana Labrune, ki sta oba v zaporu pod obtežbo, da sta preskrbela fašistu Marcu Pozzanu, ki je osumljen zaradi pokola na milanskem Trgu Fontana, lažni potni list, s katerim je Pozzana pobegnil v tujino. Prav tako obtožujejo oba častnika, da sta omogočila beg fašističnega časnikarja Giannettinija in da sta skušala omogočiti Giovanniju Venturi, da bi pobegnil iz zapora v Monzi. Na sodišču so potrdili, da danes Migliaccio in Lombardi ne bosta zaslišala nikogar, jutri pa bodo odvetniki Malettija in Labrune po vsej verjetnosti vložili prošnjo za izpustitev na začasno svobodo. General Maletti in kapetan Labruna nista več v samici. Danes sta prejela dovoljenje, da se sestaneta s svojci in z odvetniki. Bijedič o svojih obiskih v tujini (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 1. — V jugoslovanski skupščini sta danes zasedala odbor zveznega zbora za zunanjo politiko in odbor zbora republik in pokrajin za gospodarske odnose s tujino. Delegatom je najprej govoril predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič. Poročal je o rezultatih svojih obiskov v Franciji, Belgiji in Luksemburgu konec februarja. Po Bijedičevih besedah, so v treh državah pokazali željo za razširitev odnosov z Jugoslavijo in ji dali priznanje za njeno konstruktivno vlogo na mednarodnem prizorišču. Predsednik vlade Bijedič je dal poseben poudarek gospodarskim odnosom s temi tremi zahodnoevropskimi državami in z Evropsko gospodarsko skupnostjo v celoti. Delegate je opozoril na velik jugoslovanski deficit v gospodarski menjavi s temi državami, hkrati pa dejal, da so njihovi voditelji izrazili pripravljenost za sprejetje določenih konkretnih korakov za uravnoveše-nje blagovne menjave. Bijedič je povezovanje uvoza z izvozom ocenil kot izredno pomem- /AMD/ PROTIFRANKISTIČNE DEJA VNOSU Camacho spet tvega 20 do 30 let zapora Znanega sindikalnega voditelja so že premestili v madridski zapor Carabanchel MADRID, 1. — Znani španski Sodnik je prebral zapisnik ter olni t -i f i TV/T E' ^ ___: 1 • “ ■ sindikalni voditelj Marcelino Camacho je spet v zaporu. Z njim so zaprli v madridski zapor Caraban-ehel tudi Antonia Garcio Trevija-na, Alvareza Dorronsora in Naza-ria Aguada Aguilarja. Gre za štiri osebe, ki jih je pobtični oddelek madridske policije priprl v ponedeljek zvečer, nekaj trenutkov pred tiskovno konferenco, ki so jo sklicali, da bi predstavili javnosti odbor za demokratično koordinacijo, enoten organizem španske demokratične opozicije. Obtožnica trdi, da je iz zasliševanj izšlo protidržavno delovanje omenjenega odbora, ki je kaznivo po členu 163 kazenskega zakonika. Sodnik ni hotel spustiti štirih obtožencev na začasno svobodo, niti po plačilu kavcije. Če bo sodišče sklenilo, da so krivi, jih bo obsodilo na zaporno kazen, ki gre od 20 do 30 let. Marcelino Camacho je bil obsojen na 20 let zapora že decembra 1973, pred tem pa je prestal štirinajst let v frankističnih zaporih in taboriščih. Potem ko je bil 48 ur v policijskem priporu, Camacho ni hotel podpisati zapisnika, ki ga je sestavila policija, temveč je lastnoročno napisal drugega, nakar so ga odpeljali v zapor Carabanchel. are- stavil obtožnico za vse štiri tirance v manj kot eni uri. Camachovi svojci so dejali, rta gre za očitno politično operacijo, katere namen je spraviti sindikalnega voditelja spet v zapor. Zaccagnini porazen med parlamentarci KD RIM, 1. — Sredi aprila bi se moral sestati vsedržavni svet KD, na katerem bodo poleg na kongresu izvoljenega Zaccagninija morali izvoliti tudi druge vodilne organe te stranke. Medtem so v okviru parlamentarnih skupin izvolili predstavnike poslancev in senatorjev KD v vsedržavni, svet. V parlamentarnih skupinah je bila skupina, ki podpira Zaccagninija, močno poražena. Dorotejci, fanfanijev-ci in andreottijevci so namreč med poslanci izvolili 7 predstavnikov in 8 predstavnikov med senatorji. Pristaši Zaccagninija pa so obakrat prejeli po 4 predstavnike. V poslanski skupini je enega predstavnika prejela samostojna skupina «skesanih fanfanijevcev», ki jo vodi poslanec Arnaud. TRŽAŠKI DNEVNIK ZAHTEVA NAČELNIKA SVETOVALSKE SKUPINE KPI COLLIJA Deželni svet naj čimprej obravnava probleme v zvezi s sporazumi v Osimu Dežela mora aktivno sodelovati pri izvrševanju vseh točk sporazumov Na včerajšnji seji deželnega sveta je načelnik komunistične svetovalske skupine Colli zahteval, naj pride čim prej na dnevni red obravnava dveh resolucij, ki ju je partija predložila v zvezi z italijansko - jugoslovanskimi sporazumi v Osimu. Gre za resolucijo iz decembra lanskega leta, ki so jo podpisali vsi deželni svetovalci KPI in ki se zavzema za globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti, in za resolucijo iz januarja letos, ki zadeva vprašanja italijansko - jugoslovanskega sodelovanja s posebnim poudarkom na problem industrijske proste cone, ki jo predvidevajo o-simski sporazumi. Colli je v svojem posegu opozoril, da je vlada odobrila zakonski osnutek o ratifikaciji sporazumov, glede katerih je izrazil upanje, da bi jih parlament dokončno odobril. Colli ni hotel dati dokončne ocene o vladnem zakonskem osnutku, saj doslej obstajajo le časopisne vesti, vsekakor pa je označil kot pozitivno že samo dejstvo priprave zakonskega osnutka. Sedaj je važno, da parlament o njem razpravlja in ga odobri in da se nato v čim krajšem času uresničijo vse točke, ki jih sporazumi predvidevajo. V tej fazi — je nadaljeval predstavnik KPI — mora deželni svet aktivno in z največjo angažiranostjo sodelovati, saj ne sme biti zgolj registrator izvršenih dejstev. Prav zato je potrebno, da deželni svet obravnava resoluciji KPI, v katerih je več predlogov v zvezi s temeljnimi problemi osimskih sporazumov, ki so v središču živahne diskusije v Trstu in v deželi in za katere vlada v javnem mnenju največje zanimanje, kljub špekulacijam krogov, ki nasprotujejo dogovoru med obema državama. Gre predvsem za probleme slovenske etnične skupnosti — je še dejal Colli — za globalno rešitev njihovih vprašanj, za vlogo, ki jo mora odigrati, poleg parlamenta, tudi deželni svet. Gre pa tudi za problem industrijske proste cone in vseh drugih aspektov italijansko -jugoslovanskega gospodarskega sodelovanja. V tej zvezi komunistična resolucija predlaga ustanovitev posebne komisije deželnega sveta, ki je danes toliko bolj nujna. Kot je že poročal tisk, sta bila ustanovljena že medministrski odbor v Rimu in medodbomiški odbor na deželi, medtem ko sporazumi predvidevajo tudi ustanovitev komisije parlamentarcev. Potreben pa je tudi podoben odbor deželnega sveta, ki naj bo na ta način sposoben primerno poglobiti vse aspekte problema. Sicer pa je bila včerajšnja seja deželnega sveta posvečena razpravi filmili n m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Vodja stavnice Ezio Collarini je odšel v pokoj Z zadnjim marcem je odšel v po koj dolgoletni nameščenec Založništva tržaškega ti ska. tiskar in vodja stavnice Primorskega dnevnika, Ezio Collarini. V sedanji tiskarni v Ul. Montecchi je bil z nami od samega začetka, t.j. od sredine poletja 134S, za Primor1 ski dnevnik pa je Hpl delal že prej kot član tiskarske dkipe Štab. Tip. Triestino, kjer se je tiskal Primorski dnevnik pred odprtjem lastne tiskarne. Tako je Ezio Collarini — lahko rečemo — povezan s Primorskim dnevnikom skoraj od samega začetka njegovega izhajanja in zato ni prav nič čudno, če se je nanj navezal ne samo kot uslužbenec, pač pa tudi kot na list, ki ga je čutil in imel za svojega. Z Eziom Ccllarinijem odhaja iz našega založniškega in časopisnega kolektiva sposoben tiskar, s katerim je bilo prijetno delati. Kot ročni stavec in kot meter se je vedno čutil soodgovornega za grafični iz-gled strani našega dnevnika, kot vodja tiskarne pa je vzorno skrbel za potek dela, znal je usìdajevati včasih tudi različne interese in poglede na delo celotnega tiskarskega kolektiva, pri čemer ga je vedno in v prvi vrsti vodil interes Založništva in Primorskega dnevnika še posebej. Njegov čut odgovornosti je bil vseskozi tudi odraz njegovega odprtega, poštenega in tovariškega odnosa s časnikarji, kar smo v u-redništvu vedno znali ceniti, saj smo dobro vedeli, da je njega prav kot nas zaskrbljalo vse, kar bi lahko oviralo usklajeno delo in redno izhajanje Primorskega dnevnika. Ezio Collarini pa je bil v vseh teh letih, ki jih je preživel z nami, prijeten tudi kot človek. Odkrit in vesel značaj mu je omogočal hiter stik z vsakomur, vedno je našel priložnost za šalo in dovtip, ki sta pri napornem tiskarskem delu še kako potrebna za razbremenitev. Ob slovesu, ko zapušča naš kolektiv, mu želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let v uživanju narave, na katero se je tako navezal med svojimi sprehodi po Krasu tu in onstran meje, pa seveda tudi v zavesti, da je pošteno, strokovno in zavzeto prispeval svoj nemajhen delež za tiskarsko obliko in redno izhajanje Primorskega dnevnika, česar ne bomo pozabili. UREDNIŠTVO o zakonskem osnutku za revizijo norm o nadzorstvu nad delovanjem krajevnih uprav. V razpravo so posegli demokristjan Berzanti, predstavnica Furlanskega gibanja Puppi-ni, socialdemokrat Lonza, republikanec Berteli, misovec Morelli, socialist Zanfagnini in demokristjan Ribezzi. Zakonski osnutek bi morali odobriti danes, ko se bo deželni svet spet sestal. Srečanje med komunisti z Opčin in iz Sežane V ponedeljek je bilo na Opčinah srečanje med domačimi komunisti in delegacijo občinske konference ZKJ iz Sežane. Srečanje je spadalo v okvir dokaj rednih stikov med obema organizacijama. Gostje iz Sežane so orisali svoje delovanje v okviru samoupravnih organov. Učinkovito so tudi prikazali delegatski sistem. Sledila so vprašanja doma- činov, ki so želeli pojasnila k temu ali drugemu specifičnemu problemu. Poseben poudarek so gostje iz Sežane dah tudi organizaciji šolstva in prosvetnega delovanja, prisotne pa so seznanili tudi s težavami, ki jih komunisti v svoji občini srečujejo v zvezi z izvajanjem nove u-stave. Med posebno zanimive posege je treba prištevati tista o vključevanju v javno življenje priseljencev iz drugih republik ter o programiranju oziroma prioriteti raznih družbenih potreb in sistemu organizacije denarnega kritja za njihove uresničitve. Sproženo je bilo tudi vprašanje o prosti coni na Krasu. Zaradi pomanjkanja časa so se domenili, da bo vprašanje predmet posebnega sestanka. Komunisti iz Sežane so v zvezi s tem zaprosili za čim več informacij o možnih posledicah proste industrijske cone za slovensko narodnostno skupnost pri nas. k.b. DREVI KRSTNA PREDSTAVA V SSG' V Kulturnem domu bo drevi ob 20.30 krstna uprizoritev zadnjega dela tržaškega dramatika Josipa Tavčarja «Igorju ugaja Bach». Delo je re- žijsko pripravil Jože Babič, sceno Demetrij Cej, kostume Marija Vida-uova, glasbeno opremo pa Anton Na-tek. Gre nedvomno za pomemben kulturni dogodek, ki ga predstavlja krst vsakega novega dramskega besedila, zlasti še, če je nasitalo v naši zamejski sredini. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiilfiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiii NA VČERAJŠNJI SEJI POKRAJINSKEGA ODBORA ZA CENE Določene nove cene goriva za ogrevanje Znatna podražitev kerosina ter plinskega in gorilnega olja Tržaški pokrajinski odbor za ce- | sekcijo Slovenske skupnosti v Sv. ne je na svoji včerajšnji seji določil nove cene goriva za ogrevanje po podražitvi, ki jo je odobril medministrski odbor za cene (CIP) 13. marca letos. Nove cene so retroaktivne, saj veljajo od 13. marca, kar pomeni, da bodo morali potrošniki plačati razliko za gorivo, ki so ga nakupili po tem datumu in so ga še plačali po stari ceni. Cene veljajo za vse ozemlje tržaške pokrajine. Posoda 20 litrov kerosina bo odslej stala 2. 175 lir (v tej vsoti je vključen davek na dodatno vrednost), za dobavo na dom pa bo treba doplačati dodatnih 250 lir na posodo. Cena plinskega olja za ogrevanje je različna glede na letni čas in količino nakupa.. Zimske Cénfe'," ki so nekoliko višje, veljajo od 1. septembra do 31. marca, sicèr pa so v veljavi poletne. Pozimi stane plinsko olje 11.065 lir na kvintal, oziroma 9.206 lir na hektar (IVA je vključena), za nakupe izpod 33,28 kvintala ali 4.000 hektolitrov, za nakup večjih količin pa je cena nekoliko znižana. Za dobavo v 200-litrskih posodah stane plinsko olje (zimska cena) 102,25 lire na kilogram oz. 85,10 lire na liter, medtem ko stane 20-litrska poseda 2.095 lir ne glede na čas nakupa. Redko gorilno olje stane po novem 8.239,9 lire na kvintal oz. 7.581 lir na hektoliter (gre za zimsko ceno) za nakupe izpod 36,80 kvintala oziroma izpod 4.000 litrov, medtem ko je za nakup večjih količin cena za malenkost nižja. Za dobavo v 200-litrskih posodah, stane redko gorilno olje 74,70 lire na kilogram oz. 68,80 lire na liter, medtem ko 20-litrska posoda stane 1.765 lir. Na pol gosto gorilno olje stane cdslej 6.770,4 lire na kvintal v primeru dobave z avtocisterno, drugače pa 7.033,6 lire na kvintal. Cena gostega gorilnega olja znaša 6.031.2 lire na kvintal v primeru dobave z avtocisterno oz. 6.294,4 lire za dobavo manjših količin iz notranjega skladišča. Končno stane gosto gorilno olje z nizko količino žvepla (manj kot en odstotek) 6.507.2 liri na kvintal za dobavo z avtocisterno, drugače pa 6,770,4 lire. V vseh navedenih cenah je že vključen davek na dodatno vrednost. Pokrajinski odbor za cene je tudi določil tarife za prevoz goriva na dom ter med drugim potrdil dodatni znesek 100 lir na kvintal za dobavo tekočega goriva z avto-cisternami na dom prebivalcev Krasa ter Sesljana in Devina. Potrjena je bila tudi obveza trgovcev, da izobesijo na vidnem mestu novi cenik. Končno je odbor pozval državne in občinske nadzorne organe, naj izvajajo čim strožje nadzorstvo nad dejanskim spoštovanjem novih cen. Križu. V njem so: Marij Sedmak — predsednik, Emil Sedmak — tajnik, Josip Kralj — blagajnik, Franc Štefančič in O-skar Tence odbornika. Odbor bo na razpolago vsem vaščanom, ki se bodo nanj v kakršnikoli zadevi obrnili. Pripravljalnega sestanka so se poleg drugih povabljencev udeležili tudi deželni tajnik Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka, pokrajinski tajnik dr. Rafko Dolhar in predsednik Sveta SSk dr. Zorko Harej. Društvo ljubiteljev psov prireja v nedeljo, 11. aprila, mednarodno razstavo psov. Razstavo prirejajo v prostorih tržaškega ; velesejma in bo odprta odr. devete ure zjutraj do šeste ure zvečer, - Nastop openskih amaterjev pri Korošcih Po daljšem premoru bo v soboto ponovno stopila na oder amaterska skupina prosvetnega društva «Tabor» z Opčin, ki bo v Ljudskem domu pri Korošcih podala dramatizirano novelo Prežihovega Voranca «Samorastniki». Predstava pri Korošcih pomeni vazen dogodek za miljsko občino, kjer je organizirano prosvetno delovanje Slovencev komaj na začetku. Predstava bo ob 20. uri. Ustanovljen odbor Slovenske skupnosti v Križu V četrtek 25. marca so se na prijateljskem sestanku sešli somišljeniki in člani Slovenske skupnosti v Sv. Križu, ki so se izčrpno pomenili o tekočih problemih organizacije in njenega delovanja ter iz svoje srede izvolili petčlanski odbor, ki bo vodil V nedeljo komemoracija 71 talcev na Opčinah V nedeljo, 4. aprila, ob 15. uri bo na openskem strelišču spominska svečanost ob 32-letnici junaške smrti 71 talcev, ki so jih nacifašisti najprej ustrelili na Opčinah, nato pa sežgali v Rižarni. Govorila bosta senator Paolo Sema in Vladimir Kenda. Predsedovala bo živa Gruden. Pokrajinski odbori borčevskih organizacij ANPI - ANPPIA - ANED, ki skupno s protifašističnim odborom na Opčinah prirejajo svečanost, se obračajo na vse demokrate s pozivom, naj še v lepem številu udeležijo te pomembne svečanosti, ki poteka, ko je še odprta razprava o nacifašistič-nih zločinih v Rižarni na tržaškem porotnem sodišču in v letu, ko slavimo 30-letnico republike in ustave. JUTRI V ZGONIKU Zasedanje o razvoju zadružništva na Krasu ftXT.-.pCUj OVii.tl jJ 's. . Na pobudo tržaške zveze zadrug bo jutri, 3. ..aprila, ob 17. uri v gostilni Guštin v Zgoniku zadružniško zasedanje na temo «Družbeno gospodarski aspekti za razvoj kmetijskih zadrug na tržaškem Krasu». Prireditelji so povabili na zasedanje predstavnike vseh zadrug na Krasu, predstavnike deželnih in pokrajinskih o-blasti, župane tržaške, miljske, zgo-niške, devinsko-nabrežinske, dolinske in repentabrske občine, predstavnike zadružniških gibanj ter tisk. Na zasedanju bodo obravnavali možnosti družbeno-gospodarskega razvoja kmetijstva na Krasu ter pomen zadružniškega gibanja za ta razvoj. Hudo ranjen motociklist pri trčenju v tovornjak Na križišču pri Lakotišču se je pripetila včeraj popoldne prometna nesreča, pri kateri se je hudo poškodoval 25-letni Livio Codnig iz Ul. Ratto della Pileria, ki se je peljal z motornim kolesom laverda proti mestu. Na omenjenem križišču je silovito trčil v tovornjak fiat 683, ki ga je upravljal 33-letni Am-pelio Cuscia iz Concordie Sagittarie in ki je izsiljeval prednost. Mladeniča so nezavestnega prepeljali z rešilnim avtomobilom Rdečega križa v bolnišnico, kjer so mu u-gotovili hud udarec v glavo, globoko rano nad levim očesom in krvavenje iz ušes ter ga sprejeli s pridržano prognozo na nevrokirurškem oddelku. •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiimiiiiHiiHiiiiiiHiiHMiiiiiniininiMiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiniinniiHiiiHiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiimiimiiiiiiiiiiiimiiii Zadruga «PLANINSKI DOM MANGART» vabi na OBČNI ZBOR, ki bo danes, 2. aprila ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20. uri v drugem, v Gregorčičevi dvorani, Ul. Ceppa 9. Odbor ZARADI NAJNOVEJSE PODRAŽITVE Prodaja bencina na Tržaškem upadla za okoli 50 odstotkov Upravljavci črpalk zahtevajo priznanje kontingenta goriva po znižani ceni in napovedujejo zaporo obratov Na sedežu združenja trgovcev iz tržaške pokrajine so se sinoči sestali na izrednem občnem zboru včlanjeni upravljalci bencinskih črpalk. V prvem delu seje so prisotni ugotovili, da so osrednji u-pravni organi izdali s precejšnjo zamudo pole za prijavo lanskih dohodkov: zaradi tega bo tržaško združenje trgovcev nastopilo prek Confcommercio z zahtevo, naj se rok za prijavo dohodkov primerno podaljša. Zahtevalo bo tudi, naj finančna uprava v prvih letih davčne reforme uvede blažje kazni za tiste primere lažne prijave dohodkov, ki očitno izvirajo in ne-poznanja novih predpisov in ki jih torej ne gre obravnavati kot davčne utaje. Predsednik upravljalcev bencinskih črpalk Bernardini je poročal o razvoju dogodkov po novi podražitvi goriva: odkar je super bencin po 400 lir, je prodaja goriva pri tržaških črpalkah upadla za o-krog 50 odst., saj je čedalje več Tržačanov podaja po bencin čez mejo. Ker pa morajo upravljalci črpalk plačati dobave goriva vnaprej, in se morajo zato zatekati k bančnim posojilom, se je njihov položaj znatno poslabšal tudi zaradi istočasnega dviga obrestne mere. Tržaški bencinarji zahtevajo, naj se jim dovoli odloženo plačilo dobav in priznanje večjega kontingenta goriva po znižani ceni. O-krog tega vprašanja se je na skupščini razvila živahna razprava, ob koncu pa je bila soglasno sprejeta resolucija, v kateri se izraža protest proti najnovejši podražitvi goriva in zahteva priznanje kontingenta bencina po znižani ceni za vse avtomobiliste in za vsa podjetja iz tržaške pokrajine. Resolucija nadalje zahteva, naj finančna uprava prizna upravljalnem Črpalk posebno provizijo za storitve, ki jih opravljajo s tem, da kasirajo po nalogu države da- vek na dodatno vrednost in davek na proizvodnjo (ki sta vključena v prodajni ceni goriva). Upravljalci črpalk zahtevajo priznanje odloženega plačila za dobave goriva; petrolejske družbe naj bi nadalje priznale razpečevalcem večjo maržo pri prodaji goriva, saj je v sedanjem položaju njihovo gospodarsko stanje nevzdržno. Končno se v resoluciji poudarja, da bodo upravljalci bencinskih črpalk stopili v stavko oziroma zaprli obrate, če ne bodo pristojne oblasti upoštevale njihovih zahtev, predvsem kar zadeva odloženo plačilo dobav. Resolucijo bodo poslali ministrskemu svetu, ministru za finance, tukajšnjim parlamentarcem, tajništvom političnih strank, petrolejskim družbam in njihovi krovni organizaciji «Unione Petrolifera». V zvezi z napovedanim protestnim gibanjem je skupščina sklenila, da bo kot prvi ukrep oklicala zaporo bencinskih črpalk, ki bi morale biti po pravilniku odprte ob nedeljah. Hkrati s tem pa bodo omejili nabave goriva pri petrolejskih družbah na količino, ki ustreza poprečni prodaji v enem ali dveh dneh. Izleti SPDT priredi v nedeljo, 4. aprila, izlet po vertikali od štivana čez Medjo vas in Grmado v Devin (4 ure hoje). Zbirabšče pri avtobusni postaji ob 8.10, odhod z avtobusom ob 8.30. Povratek z vlakom v popoldanskih urah. Včeraj-danes TATOVI NOC IN DAN NA DELU Vrsta tatinskih podvigov v stanovanjih in lokalih Iz nekega stanovanja so ukradli dragoceno ikono ter nad 4 milijone v zlatu, iz neke gostilne pa pršute, klobase in salame Tatovi so v teh dneh na delu brez oddiha — podnevi obiskujejo stanovanja, ponoči pa javne lokale. Predvčerajšnjim so na letečem oddelku tržaške kvesture zabeležili kar štiri tatinske podvige v raznih predelih mesta. Začnimo pri stanovanjih. Tehnika vlamljanja v stanovanja je že povsem preizkušena: tatovi običajno dalj časa opazujejo navade stanovalcev in ko teh ni doma, vdrdejo v stanovanje. Predvčerajšnjim so tatovi izkoristili obsotnost 49-letne Jolande De-polo, ki stanuje v petem nadstropju poslopja v Ul. Fabio Severo 46. Ženska je bančna uradnica in zjutraj je kot običajno odšla na delo. Ko se je vrnila domov, na jo je čakalo grenko presenečenje: vhodna vrata so bila na stežaj odprta, v stanovanju pa je vladal nepopisen nered. Tatovi so nemoteno prebrskali vse kotičke in njihov plen je bil izdaten. Odnesli so pravcat zaklad — dragoceno zlato ikono sv. Nikolaja, celo pest raznovrstnih prstanov, zapestnic, verižic, dragocenih obeskov ter dvajset starih srebrnih drahem. Samo vrednost ukradene zlatnine presega po prvih cenitvah 4 milijone lir, medtem ko je težko govoriti o vrednosti ikone in drahem. Vlom in tatvino je prva odkrila Jolandina sestra, ki je prišla v stanovanje že okrog poldne. Naročeno ji je bilo. naj pričaka vodnega inštalaterja, ki bi bil moral v stanovanju nekaj popraviti. Ker ga do 14. ure ni bilo na spregled, je odšla iz stanovanja in se čez pol ure vrnila z možem. Po stopnicah sta srečala dva mladeniča, ki sta urno odhajala iz poslopja. Njuna prisotnost jima sprva ni vzbudila nobenega suma. ko pa sta prispela v peto nad stropje in uzrla vlomljena vrata, se jima je marsikaj posvetilo. Mladeniča sta najbrž pravkar odšla s plenom iz stanovanja. Nekaj ur kasneje so agente letečega oddelka poklicali v drugo stanovanje. Poklicala jih je 32-letna Giuseppina Piazza por. Maisto iz Ul. S. Spiridione 10. Med njeno odsotnostjo, to je med 15.30 in 17.50, ko se je vrnil domov njen sin Luigi, so tatovi vdrli v stanovanje ter ukradli dràgocen krznen plašč v vrednosti 900.000 lir ter 400.000 lir v bankovcih. Nekoliko drugačna je bila tehnika nočnega vlamljanja v javne lokale in drugačen je bil tudi plen tatov. Predvsem so se morali tatovi veliko bolj truditi, da so v lokale sploh prišli. V gostilno v Miramar-skem drevoredu 15/a so prišli tako, da so najprej razbili steklo vhodnih vrat poslopja št. 15. Ko so prišli na notranje dvorišče, so se po lestvi splazili do straniščnega okna gostilne ter se skozi ozke rešetke, razširili, izmuznili v lokal. Denarja v gostilni ni bilo veliko. Iz predalov prodajne mize so nagrabili le bornih 15 tisoč lir v drobižu, zato pa so se lotili drugih dobrot. Ukradli so namreč devet pršutov, 3 kg klobas, 5 salam in nekaj steklenic likerjev. Tatvino je odkrila lastnica gostilne Ida Sirotič por. Deni, ki je agentom povedala, da je zvečer, ko je lokal zapirala, o-pazila avtomobil fiat 600 z evidenčno tablico FG, ki je bil parkiran v bližini. Ko jo je avtomobilist zapazil, je zahupal in se oddaljil. Mogoče bo to dejstvo koristna sled za policijo. Podobno presenečenje je čakalo tudi lastnico bara «Lidia» v Ul. Flavia 84 Sonjo Milohanovič por. Benci, ko je zjutraj odpirala lokal. Nočni obiskovalci so razbili «flipper» ter pobrali iz njega ves drobiž, obenem pa so nagrabili ves drobiž iz prodajne mize, skupno 50.000 lir. Ob tej tatvini se preiskovalci sprašujejo, kako so tatovi, ali tat, ker gre najbrž za eno samo osebo, prišli v lokal, oziroma odšli iz njega. Domnevajo, da se j» tat skril nekje v stranišču in počakal, da so bar zaprli. Iz lokala pa je lahko odšel le skozi straniščno okence, do katerega je moral splezati po lestvi. Zanimivo je, da ima okence rešetke z razmikom 20 centimetrov. Tat je moral biti po- ki so jih za to priložnost nekoliko | temtakern neverjetno suh. Danes, PETEK, 2. aprila FRANC Sonce vzide ob 5.43 in zatone ob 18.34. — Dolžina dneva 12.51. — Luna vzide ob 6.49 in zatone ob 21.29. Jutri, SOBOTA, 3. aprila ŽARKO Vreme včeraj: Naj višja temperatura 19,1 stopinje, najnižja 8,8, ob 19. uri 15,8, zračni pritisk 1019,3 rahlo pada, vlaga 45 odst., nebo jasno, brez vetra, morje mimo, temperatura morja 9,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 1. aprila je v Trstu umrlo 21 oseb. UMRLI SO: 60-letni Luciano Bel-lia, 96-letna Giacomina Fabris vd. Coslovich, 12-letni Massimo Tenze, 82-letni Giuseppe Barbone, 64-letni Emilio Semori, 93-letna Luigia Pic-cinin vd. Bencina, 74-letni Nunziato Buzzurro, 92-letna Italia Antich, 85-letna Giovanna Montatore vd. Lemma, 74-letni Libero Carini, 63-letni Giovanni Destro, 27-letna Loredana Germani por. Danielis, 80-letna Anna Furlani, 93-letna Maria Rigo, 65-letna Emma Nadali vd. Giovarmella, 85-letna Francesca Vouk vd. Sanzin, 49-letna Angela Corona vd. Bizzotto, 89-letna Angiolina Musdaci vd. Pa-vanato ,80-letni Giuseppe Miaer, 75-letna Maria De Nicolò, 95-letna A-malia Stanta vd. Furlani. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 13. do 16. ure) All’Alabarda, Istrska ulica 7; Gri-golon - Alla Minerva, Trg Giotti 1; Ai Due Mori, Trg Unità 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 8.30) Rossetti - Emili, Ul. Combi 19; Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Neri, UL Dante 7. Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure, tel. štev. 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje ■ Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom 30 let neprekinjenega delovanja JOSIP TAVČAR IGORJU UGAJA BACH Glasbena oprema Lektor Scena Kostumi Režija Igra v dveh delih Krstna uprizoritev Anton Natek Majda Križajeva Demetrij Cej Jože Babič Marija Vidauova JOŽE BABIČ Julij Furlan Lilijana, njegova žena Igor, njun sin Rosana, njuna hči Gregor, Igorjev prijatelj Anton Petje Mira Sardočeva Jure Kavšek (AGRFTV) Stanislava Bonisegna Stojan Colja Miranda, Rosanina prijateljica Anica Sivčeva (SNG - Maribor) Robert, Rosanin prijatelj Livij Bogateč Sodelujejo še : Irena Pregarčeva, Tanja Smotlakova, Jasna Ro-doškova, Enij Reinhart, Igor Sancin, Stojan Sancin Danes, 2. aprila, ob 20.30 -= ABONMA RED A — premierski. Jutri, 3. aprila, ob 20.30 — ABONMA RED B — prva sobota po premieri. V nedeljo, 4. aprila, ob 16. uri — ABONMA RED C — prva nedelja po premieri. Gledališča SAG Slovensko amatersko gledališče v Trstu gostuje s predstavo Daria Fo-ja «Burkaški misterij» jutri, 3. a-prila, ob 20.30 v Prosvetni dvorani PD «I. Gruden» v NABREŽINI; v nedeljo, 4. aprila, ob 18.30 v Ljudskem domu PD «Vesna» v KRIŽU. VERDI Predstava Verdijeve opere «I due Foscari» bo na sporedu v petek zvečer, 9. aprila, ob 20. uri. Omenimo naj, da je ta predstava za a-bonma reda B/B. V soboto ob 18. uri predstava za red S v vseh prostorih. Zadnja opera letošnje Verdijeve sezone bo Puccinijeva «La fanciulla del West». Zaradi tehničnih razlogov bodo predstave v takem vrstnem redu: v četrtek, 15. aprila, ob 20. uri za red A/B, v torek, 20. t.m., ob 20. uri za red B/A, v soboto, 24. t.m., ob 18. uri za red S, v torek, 27. t.m., ob 20. uri za red C/C, v petek, 30. t.m., ob 20. uri za red E in nazadnje v nedeljo, 2. maja, ob 16. uri za red D. ROSSETTI Danes zvečer ob 20.30. «red, prosti» Goldonijev «Il Campiello» v izvedbi ansambla Piccolo Teatro dl Milano. Režija Giorgio Strehler. Jutri, 3. aprila, dve predstavi: ob 16. uri in ob 20.30. Za popoldansko predstavo so na razpolago pri osrednji blagajni vstopnice za parter po 2.000 lir, za balkon pa za 1.000 lir. Te cene veljajo za upokojence, mladino in skupine nad 20 oseb. AVDITORIJ Danes, 2. aprila, ob 20.30 La Cooperativa Sociale Gli Oziosi predstavlja: «Il giudizio universale dei Re, Profezia Sanculotta, seguirà una brillantissima farsa». SPD «TABOR» - OPČINE bo gostovalo jutri, 3. aprila, ob 20. uri v Ljudskem domu pri Korošcih z novelo Prežihovega Voranca «SAMORASTNIKI » Priredba Scena Režija Elza Antonac Marko Sosič Marko Oblak MARKO SOSIČ Prosvetno društvo «Ivan Grbec» Skedenj priredi danes zvečer, 2. aprila, ob 20.30 vzgojno predavanje PROF. MAJDE MUSEK POMOČ STARŠEV DORAŠČAJOČIM OTROKOM Predavanje zanima vse, M imajo opravka z vzgojo mladine v pubertetni dobi. Prof. Musekova bo imela isti dan ob 18. uri razgovor z mladino o ODNOSIH MED MLADIMI LJUDMI Kino 3ANCA Dl CREDITO DI TRIESTE rnžAŠKA KRiTDITNA B ANKA TEČAJI VALUT V MILANU DNE 1.4.1976 Ameriški dolar: debeli 841,50 drobni 830.- Funt šterling 1588,— Švicarski frank 332,50 Francoski frank 179,— Belgijski frank 20,40 Nemška marka 333,80 Avstrijski šiling 46.— Kanadski dolar 845,- Holandski fiorini 312,50 Danska krona 137.— Švedska krona 188,— Norveška krona 150,— Drahma: debeli 20.- drobni 22.- Dinar: debeli 43,— drobni 43,— MENJALNICA vseh tujih valut La Cappella Underground 11.00, 17.00, 19.00 «Il mangiaguardie». Claude Feraldo, Michel Piccoli in Manlu Tolo. Barvni film. Ariston 16.30 «Matti da. slegare». D0* kumentami film. Mignon 16.00 «Tarzoon la vergogn® della giungla». Barvna risanka. Prepovedan mladini pod 18. letofn. Grattacielo 16.00 «Scandalo». Tgraje: Lisa Castoni, Franco Nero in Cia«' dia Marsani. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 16.00 «I ragazzi irresistibili»-Igrata Walter Matthau in George Burns. Barvni film. Excelsior 16.00 «Una donna chiama' ta moglie». Igrata: Gene Hack mann in Liv Ullmann. Barvni fu® Nazionale 15.30 «La valle dell’Eden» Igrata James Dean in Julie Har ris. Eden 16.30 «II medico... la studen tessa». Igrata Gloria Guida in P1 no Colizzi. Barvni film. Prepove dan mladini pod 18. letom. Ritz 15.30 «Salon Kitty». Igrajo Hd mut Berger, Terry A. Savoy in u1' grid Thulin. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18, letom. Aurora 16.30 « L'infermiera ». Barvni film, v katerem igra Ursula Ari dress. Prepovedan mladini pod letom. Capitol 16.30 «Emanuelle nera». Kr_ Emanuelle. Barvni film. Prepove dan mladini pod 18. letom. Cristallo 16.30 «Mark il poliži®® spara per primo». Igrata F- .r* sparri in N. Benvenuti. Barvni fn®-Moderno 16.00 «San Pasquale Bayl° ne, protettore delle donne». Landò Buzzanca. Barvni film- P povedan mladini pod 14. letom-Filodrammatico 16.15 «La nuora è1 vane». Barvni film. Prepoveoa* mladini pod 18. letom. Ideale 16.00 «Lamico del Barvni film. Prepovedan mia pod 18. letom. a Impero 16.00 «Una romantica no inglese». Igra Glenda Jackson. Vittorio Veneto 15.30 «Mandingo»-mes Mason. Barvni film. Prepo dan mladini pod 18. letom. a_ Radio 16.00 «I satanici riti di cula». Barvni film. ug Astra 16.30 «La gatta sul ^“Lrgvp. scotta». Igrata E. Taylor, P-man. Barvni film. ^ Abbazia 16.00 «All’ombra deUe JLv-mddi». Igra Charlton Heston. ni film. ., pa, Volta (Milje) 17.00 (Dove finisce u drino comincia:) «Baciamo P,0jpb Igrata: Agostina Belli ® Kennedy. Barvni film. Prispevki Namesto cvetja na flOO Hmeljaku daruje tvrdka Pertot a-lir za Dijaško matico. Včeraj nas je po krajši bolezni nenadoma zapustil naš dragi oče, stari oče in praoče ANTON MALALAN Dan in uro pogreba bomo še sporočili. Žalostno vest sporočajo: žena, s** z ženo, hči, vnuki in pravnuki drugo sorodstvo Lonjer, 2. aprila 1976 USPESEN SESTANEK GOSTINCEV SGZ Davčna bremena pritiskajo na cene gostinskih storitev Med slovenskimi gostinci se utrjuje sindikalna zavest Kljub pomanjkanju časa, kar je tipično za gostinski poklic, se je v ponedeljek na sedežu Slovenskega gospodarskega združenja zbralo precejšnje število slovenskih gostincev, ki so z zanimanjem sledili razlagi o novih davčnih dajatvah, katerim so podvrženi in njih posledicah. Sestanek je začel načelnik sekcije P. Ostrouška, ki je pozdravil prisotne in predal besedo direktorju združenja V. Kocjančiču, ki je gostincem orisal zadnje zakonske predpise in odgovarjal na številna vprašanja, ki so mu jih prisotni zastavljali. Zanimanje je bilo upravičeno, saj pomeni vsaka napaka ali pozabljivost večjo ali manjšo globo. Vknjiževanje v registre IVA, izdajanje faktur, prijave zalog likerjev, katerih zapadlost je danes (tudi za trgovce), so bila najpogostejša vprašanja, širša diskusija se je razvila o problemih v zvezi z nakupi vina pri kmetih, ter o poviških cen, ki sledijo splošno povišanemu odstotku davka IVA. Prisotni gostinci so izrazili bojazen, da bodo novi Poviški odgnali goste, vendarle so Prisiljeni cene višati, ker jim grosisti nekatere proizvode že dobavljalo po novih višjih cenah, poleg tega _ pa morajo tudi sami plačevati več davka IVA. Enotno so zavzeli stališče, da bi moralo SGZ za svoje člane, zlasti za okolico, sestaviti okvirni cenik za najosnovnejše pijače in jedila. Predmet razprave je nato zašel oa sindikalno področje. Kocjančič je prisotne seznanil z novostmi v reorganizaciji združenja, ki teži k temu, da bi se razvila sindikalna dejavnost posameznih strok in povečala angažiranost članov samih. Omenil je tudi že nekatere konkretne pobude, ki se tičejo gostinske s*'r.?^e 'n ki jih je treba čimprej rešiti. Zato bo v kratkem sklican občni zbor stroke, na katerem bo izvoljen odbor, ki bo takemu dogajanju in pobudam sledil. Prisotni so izrazili podporo takemu načinu dela, zlasti pa poudarili potrebo, da m se često sestajali in skupno reševali nekatere pereče probleme. POSEBNO OBVESTILO SSG TRŽAŠKIM IN GORIŠKIM ABONENTOM Stalno dežele slovensko gledališče v sodelovanju Furlanije - Julijske krajine gostuje V GLEDALIŠČU ROSSETTI Stalnim gledališčem v rednem abonmaju gledališče «Komedija» iz Zagreba s prvo jugoslovansko rock-opero Gubec - beg (Kmečki upor iz leta 1573) Avtorji: Krajač - Metikoš - Prohaska Predstave bodo: v petek, 9. aprila, ob 20.30 za abonmaje red A, red B, red E v soboto, 10. aprila, ob 20.30 za abonmaje red D, red H in red I v nedeljo, 11. aprila, ob 16. uri (goriški abonma) za red C in G V prodaji je še nekaj vstopnic SSG vljudno prosi vse svoje abonente na Tržaškem, da se zglasijo pri blagajni Kulturnega doma z abonmajsko izkaznico, da se jim dodeli sedež v «Rossettiju». Isto velja tudi za imetnike brezplačnih izkaznic. Blagajna bo odprta od petka, 2. aprila do vključno četrtka, 8. aprila od 8.30 do 12.30 in od 13.30 do 16. ure. Goriški abonenti so naprošeni, da se z abonmajsko izkaznico zglasijo na sedežu Slovenske prosvetne zveze v Ul. Maita 2 (pri Jožici Smetovi) za dodelitev sedeža v «Rossettiju», od ponedeljka 5. do četrtka 8. t. m. od 9.30 do 12. ure in od 16.30 do 18.30. Gledališče nudi abonentom prevoz z avtobusom, številke sedežev v gledališču Rossetti bodo delili tudi med prireditvijo «Primorska poje», v četrtek, 8. t. m. v gledališču Verdi. iiiiiiiiiiiiuiiriiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiuniiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinini,,,,,,,,,, NA TORKOVI SEJI K0NZULTE ZA ZAHODNI KRAS 08 PRISOTNOSTI ODBORNIKA ZUCALLIJA IN INZ. COSTE Na seji rajonske skupščine v Štandrežu ocenili proračun in regulacijski načrt Kritične pripombe predsednika skupščine Danila Nanuta na račun občinskega proračuna V razpravi o regulacijskem načrtu poudarjena zahteva po prekinitvi razlaščanja naše zemlje Na seji štandreške rajonske skupščine, ki je bila v sredo zvečer pod vodstvom predsednika Danila Nanuta v prostorih prosvetnega društva «Oton Župančič», sta bila prisotna — poleg vseh treh domačih občinskih svetovalcev, Brajnikove (KPI), Nanuta (PSI) in Paulina (SSk) — tudi občinski odbornik za javna dela Lanfranco Zucalli in sestavljavec sprememb splošnega regulacijskega načrta inž. Roberto Costa. Seja je bila sklicana z namenom, da preučijo proračun občinske uprave v Gorici, kjer prav te dni teče razprava v občinskem svetu, in da slišijo mnenje občin, predstavni- strukture uporabijo letališče na Roj-cah. Svetovalec Paulin (SSk) je kritiziral odločitve goriške občine, ki se sprejemajo na vrhu (primer štan-dreža in Ločnika). Strinjal se je s predlogom, da se uporabi letališče in zahteval prekinitev z razlaščanjem naše zemlje. Vladimir Nanut (PSI) je očital večini, da s sklicevanjem na «viti-mizem» manjšini prikrivajo raznarodovalno delovanje. Resno je podvomil o učinkovitosti industrijskih gradenj, ker ne prinašajo takšne zaposlitve, kakršno obetajo ob razlaščanju zemlje, in predlagal nepo- ka in strokovnjaka o spremembah, sreden stik med občino in občani, Stojan Spetič predaval v Dolini V ponedeljek je v Dolini na pobudo KPI občine Dolina predaval novinar Stojan Spetič o temi «Komuhi-sb in narodnostno vprašanje». Zani-•nivega večera se je udeležilo večje število mladih, ki so od predavanja odnesli mnogo koristnega. Predavatelj je izčrpno podal pomen nacionalizma in 'nternacionalizma ter orisal dolžnost komunistov do narodnostne manjšine. Na koncu se Je razvila izčrpna diskusija predvsem o odnosu komunistov do slovenske narodnostne manjšine. Prihodnje predavanje, ki je tretje v ciklusu štirih informativnih večerov, bo v ponedeljek v društveni dvorani v Dolini ob 20. uri. Gost bo Vojko Škrlj, tajnik občinske skup scine iz Sežane. V. L. Konzulta naj podpre zahtevo po slovenskem šolskem okraju Možnost začasne rešitve problemov prostorov za vrtec v Križu V torek zvečer se je sestala konzulta za zahodni Kras na Proseku, ki je v odsotnosti precejšnjega števila svetovalcev, razpravljala o organizaciji razstave o varianti regulacijskega načrta za javne usluge in o predlogih komisije pokrajinske uprave glede ustanovitve šolskih okrajev. Glede razstave, ki jo je tržaška občina priredila v prostorih mestnega anagrafskéga urada in obenem ponudila vsem konzultam možnost, da jo, v manjšem merilu dajo na ogled občanom na svojem področju, so člani konzulte obžalovali, da slednja ne premore primernih prostorov za tako pobudo, da pa bodo vsekakor poskrbeli, da se razstava priredi v prostorih krajevnih organizacij, tako na Proseku kot v Križu. Nato se je konzulta seznanila z vsebino dokumenta, ki ga je sestavila posebna komisija na pobudo pokrajinske uprave, v katerem se predlaga ustanovitev treh šolskih okrajev v tržaški pokrajini, kar naj bi predstavljalo optimalno rešitev iz več razlogov, kot na primer glede na socialno strukturo prebival-y, . , , stva in na razmerje med gostoto V Milhh h!)(‘V prebivalstva in sorejemljivostjo šol- .ìUi! skih struktur. Dokument omenja tudi pravice in potrebe slovenske narodnostne skupnosti in vabi konzulte, da vključijo v diskusijo o šolskih okrajih vse zainteresirane družbene komponente in predvsem šolske odbore. V kratko diskusijo, ki je sledila, svetovalskih skunin KPI PST PS sai ìe te'te prenesena na prihodnjo Dl' pRl in PLI sestedi z žuonikcm sej°- da bi Se svetovalci bolje pri-Apolloniom in s predstavni- Pravili, je posegla komunistična stvom tnedžunn iskeea nastoralne svetovalka Vida, ki je konzulti pre- RS* 35S8S BSSZ t-SLiJrfart sestanek o verski vzgoji v otroških vrtcih občinski palači župan Millo, od’oor- "‘kJa, šolstvo Bordon in predsiavm- Ob tej priložnosti je deželni odbornik za načrtovanje Mauro izjavil, da je uprava državnih železnic že zagotovila, da bo v najkrajšem času poskrbela za začetek del na omenjenem odseku. Obstajajo sicer še nekatera nerešena vprašanja ureditve podvozov in nadvozov na območju Vidma. O tem mora še razpravljati občinska uprava. Preureditev prevozov v deželi Pod predsedstvom deželnega odbornika za prevoze in promet, se je 31. marca sestal v Trstu odbor za koordiniranje prevozov v naši deželi. Na seji so govorili o nekaterih pomembnih vprašanjih, in sicer v katerem roku in kako organizirati javne prevoze ter o uskladitvi cen. Nadalje je bil govor o podelitvi pristojnosti krajevnim upravam pri organiziranju posebnih konzorcijev. Posebno pažnjo so posvetili uskladitvi cestnih in železniških prevozov. Člani odbora so si bili edini, da je treba čimprej poskrbeti za posodobitev železniškega omrežja. Odbor se bo ponovno sestal 14. aprila. ki jih glede regulacijskega načrta nameravajo vnesti v Štandrežu. Uvodoma je predsednik rajonske skupščine Danilo Nanut poudaril potrebo po ohranitvi družbene, gospodarske in kulturne celovitosti naše skupnosti, in še posebej štandreške srenje, kajti samo ob varovanju teh značilnosti bo mogoče govoriti o o-hranjevanju mittelevropske značilnosti Gorice. Zahteval je, da se infrastrukturne naprave zmanjšajo na najnujnejše in da se za industrijske potrebe poišče zemlja na desnem bregu Soče. Glede sestave proračuna je izrekel ostre pripombe in zlasti kritiziral zanemarjanje predlogov in sugestij, ki prihajajo iz ljudstva. Obžaloval je, da v proračunu ni postavk za podporo gradnjam kulturnih in športnih naprav in da sploh ni nikjer omenjena vsota, lu bi jo morala občinska uprava določiti za nakup zemljišča, na katerem naj bi vaščani zgradili partizanski spo- ! menik. V tem pogledu je veliko stvamej-ši proračun občinskih podjetij, kjer I se mestna podjetja jasno opredeljujejo v zvezi z napeljavo elektrike, plina in vode. Odbornik za javna dela Zucalli pa je posegel v razpravo z napovedjo novice, da bodo v bližini Kraške ulice po zakonu 167 zgradili 15 ljudskih stanovanj in da se občina tej gradnji ne more izogniti. Prav taso se po Zucallijevih besedah občina ne more izogniti gradnji nekaterih objektov splošne koristi, kot je denimo avtoport. Na začetku seje je svoje dolžnosti do občine pojasnil tudi in ženir Costa, ki je dejal, da gre pri izdelovanju spreminjevalnih predlogov regulacijskega načrta za nov pristop; pri katerem igrajo pomembno vlogo tudi občani, ki sodelujejo s predlogi. Costa je dejal, da hoče regulacijski načrt vnesti spremembe v duhu osimskega sporazuma. Dodal je, da je potrebno slovenski skupnosti fizično življenje in da je to življenje možno zagotoviti samo s pospeševanjem gospodarskega razvoja. Tudi kultura ima v tem procesu svoje mesto, toda osnova je vsekakor zemlja. V tem okviru je Costa dejal, da je potrebno zagotoviti sredstva manjšini $ pomočjo splošnega razvoja; gradbeno področje je zmanjšati na minimum in se odpovedati gradnji nepotrebnega. V široki razpravi je najprej svetovalka KPI Vilma Brajnik predlagala, naj ljudske hiše, ki jih oodo gradili v Štandrežu, ponudijo Slovencem, medtem ko naj za infra- sicer ne more biti dobrih in trajnih rešitev. Arhitekt Jože Cej je dejal, da a-naliza razvoja vasi v zadnjih 30 letih (izvajanje zakonov 167, 865, gradnja avtoporta, zelenega pasu obrtniške cone, izvajanje splošnega regulacijskega načrta) jasno kaže, kam bodo pripeljali ti neurejeni posegi. Cilj je jasen: ne dovoliti razvoja in s tem doseči zastajanje. Po Gejevi sodbi je napredek samo navidezen, nasprotno pa se naša skupnost družbeno, gospodarsko in kulturno drobi. Sestanek je izzvenel v zahtevo po prekinitvi razlaščanja slovenske zemlje, po uporabi letališča za nekatere naprave ter po premostitvi industrijskih obratov na drugo stran Soče. Politične težave v pokrajinski upravi Politični položaj v pokrajinski u-pravi je še vedno nejasen. Predsednik Agati je imel te dni sestanek z načelniki svetovalskih skupin, tudi opozicijskih. Najti hoče namreč obliko, da bi tudi leva opozicija glasovala za proračun, kajti le tako se lahko odbor ohrani. Za proračun ki izkazuje velik primanjkljaj, mo-namreč glasovati najmanj 13 svetovalcev, sredinska večina pa razpolaga le z dvanajstimi glasovi. V torek zvečer so se na sedežu KD v Ulici Angliolina sestali pokrajinski prvaki KD, PSDI in PRI. Govorili so o tem vprašanju. Kot smo izvedeli, se jim zdi edini izhod iz krize ta, da bi povabili tudi socialiste v odbor, tega naj bi od zunaj podpirali tudi komunisti. Taka rešitev pa je najbrž tako za socialiste kot za komuniste nesprejemljiva in zato iz te moke ne bc kruha. VPRAŠANJE UREDITVE VELEBLAGOVNICE STAMPA Zakaj noče občinska uprava izdati gradbenega dovoljenja? Sindikati in uslužbenci zavzeli odločno stališče - Prihodnjo soboto celodnevna stavka 90 nameščencev Vprašanje izdaje gradbenega do- j Na zadnji seji sindikata FULCTA voljenja za ureditev stavbe, v ka- so preučili položaj Stantìe ter ugo- teri je veleblagovnica Stantìa, je te dni zavzelo širši obseg, kot doslej. Konec prejšnjega leta je namreč vodstvo Stande sklenilo urediti poslopje na Korzu Italija, v katerem je zaposlenih 90 ljudi. Pred pričetkom del pa je vodstvo veleblagovnice potrebovalo gradbeno dovoljenje, ki ga izdaja poseben urad na županstvu. To pa se je protivilo izdaji dovoljenja, češ da je v nasprotju z regulacijskim načrtom, zato bo treba načrt ureditvenih del spremeniti. Vodstvo Stande se je s tem v zvezi večkrat sestalo s predstavniki občinske uprave, da bi u-gladili še obstoječe težave. Zgodilo pa se je, da so na občini vsakikrat dobili novo pretvezo, tako da gradbenega dovoljenja niso izdali. Tako stanje je najbolj škodovalo uslužbencem veleblagovnice, ki so tvegali delovna mesta, če bi ne prišlo čimprej do ureditve in modernizacije stavbe. Zato so uslužbenci ob podpori sindikatov pripravili januarja protestni shod z zborovanjem pred županstvom. V pogovoru, ki so ga imeli z občinskimi predstavniki, so takrat prejeli zagotovilo, da bo občina izdala dovoljenje v teku nekaj dni. Od tedaj je minilo že več kot dva meseca, o dovoljenju pa ni ne duha ne sluha. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||,|||||||||||||||||l|||||||li|,l|||| DREVI SE V GORICI ZAKLJUČI PRORAČUNSKA RAZPRAVA Svetovalci opozicije kritizirali zaprtost sedanje sredinske večine Daljši govor o šolskih vprašanjih je imel svetovalec Waltritsch (PSI) Odv. Battello je spregovoril o odnosu komunistov do demokristjanov tovili, da je občinska uprava doslej pokazala malo politične volje, da bi rešila to zadevo. Ugotovili so tudi, da zakasnitev del ogroža delovno mesto uslužbencem goriške veleblagovnice, kar je seveda v nasprotju s sedanjo splošno gospodarsko krizo in z vprašanjem zaposlitve. Sindikalisti so obenem izrazili dvom, da bi lahko ena ali več oseb iz osebnih koristi povzročile zakasnitev pričetka del. Uslužbenci Stande so v zvezi s tem vprašanjem že zavzeli odločno stališče. Na seji, ki je bila v sredo, so protestirali proti obnašanju občinske uprave ter sklenili pripraviti za soboto, 10. aprila, celodnevno stavko. Istega dne bodo pripravili shod po mestnih ulicah, nakar se bodo zbrali pred županstvom. Sklenili so še, da bodo boj nadaljevali, dokler ne bo občinska uprava uredila zadeve. Ob tem dogodku uslužbenci Stande prosijo vse ostale delavske kategorije za solidarnost. O-benem se zavzemajo, da bi politične stranke ter sami občinski svetovalci prispevali k takojšnji rešitvi vprašanja. Proti vsem pričakovanjem se je letošnja proračunska razprava v občinskem svetu precej zavlekla in do glasovanja pride šele na novi seji, ki bo danes zvečer. Posegi svetovalcev so se zaključili v sredo zvečer, danes bodo na razna vprašanja odgovarjali župan in posamezni odborniki, nakar bodo sledile še kratke glasovalne izjave, za temi pa pride do končnega glasovanja. Za proračun bodo glasovali svetovalci sredinskih strank, socialisti in komunisti ter desnica bodo glasovali proti, ni pa še znano stališče dveh svetovalcev Slovenske skupnosti. Na seji v sredo je v razpravo posegel socialistični svetovalec Marko Waltritsch. Primerjal je pripravo goriškega občinskega proračuna 7 onimi v nekaterih drugih občinah Zadruga «PLANINSKI DOM MANGART» vabi na OBČNI ZBOR, ki bo danes, 2. aprila ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20. uri v drugem, v Gregorčičevi dvorani, Ul. Ceppa 9. Odbor . * ?s,‘cega vrtca v čamporah. V ■rjenem ozračju in ob .nedsebni-v™. fazumevanju so razpravljali o niii * vz§oj’ v otroških vrtci) in o J lovem družbenem upravljanju. il so bili številni koristni predlo-pot Predvsem pa je bila poudar jena »ha p°.nca dogovorili, da bodo kmalu redilj nove tovrstne sestanke. Po večji poglobitvi nekate-aspektov, tako da so se na da Nalezljive bolezni v tržaški občini y težaški občini so prejšnji teden bol6 ■ ^ primerov nalezljivih o- ni, enj; te Podatkov občinskega zdrav-v a je namreč razvidno, da je bilo .j, eedobju od 22. do 28. marca v te n sedem primerov škrlatinke, en 0-"per meningitisa, štirje primeri P l '16 primerov noric. 4 primeri ke , 've®a vnetja priušesne slinav-srk ;ri Primeri rdečic, štirje primeri tja C1Ce’ ''te primeri nalezljivega vne-Jeter in en primer salmoneloze. valstva po slovenskem kraju, se zanjo odločno zavzela in predlagala, da jo podpre celotna konzulta. Pridružil se ji je tudi predsednik Faggio, ki je utemeljil zahtevo Slovencev da samostojno upravljajo svoje šolske strukture in ovrgel izrovore določenih krogov, ■ češ, da obstajajo ovire tehničnega in upravnega značaja. Na koncu seje je konzulta tudi ugotovila, da obstaja možnost za začasno rešitev problemov, ki jih ima glede prostorov slovenski otroški vrtec v Križu. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiini ITALIJANSKA JAVNOST SE SEZNANJA Z NAŠIMI PROBLEMI Simmska vprašanja čedalje bolj v ospredju italijanskega tiska Podpora pouk» slovenskega jezika v Ukvah na straneh lista «Otto e mezzo», medtem ko «Friuli sera» ta pouk napada . Tudi list «Acli isontine» o naših vprašanjih Pripravljen načrt za podvojitev proge Videm-Centa Podjetje ICOMEC iz Milana je pred dnevi izročilo deželnemu odborništvu za načrtovanje in proračun načrt za posodobitev in dograditev drugega tira na pontabeljski železnici. Gre za skoraj 19 km dolg odsek med Vidmom in čento. NOVI ROMAN DOMAČEGA PISATELJA MILAN LIPOVEC LESENO JADRO Ulica sv. Frančiška 20 — tel. 732-487 Brez dvoma je italijanska javnost ne le v naši deželi, marveč Uidi v drugih italijanskih pokrajinah ob Jadranu in v vsej Padski nižini danes boljše in redneje obveščena o vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti v Italiji kot kdajkoli prej. Za to se moramo brez dvoma zahvaliti časopisni - televizijski agenciji Alpe-Adria, ki posreduje koprski televiziji vsak dan sveže novice o dogajanju v vsej deželi Furlani ji-Julijski krajini in med temi novicami jih je precej, ki o-bravnavajo življenje Slovencev na obmejnem področju od Milj do Trbiža. Ljudje, ki gledajo koprsko televizijo, in teh je zelo veliko, postajajo tako pozorni na naša vprašanja, za katera prej morda sploh vedeli niso. In to seveda vzbuja pozitivna in negativna mnenja o nas Slovencih in o naših zahtevah. Tudi zaradi tega postaja razumljivo, zakaj se pričenja v tukajšnjih javnih krogih toliko govoriti o Slovencih, tako v Trstu kot v Gorici, tako v Vidmu kot v drugih krajih. In če so nam nekateri naklonjeni, prihaja pri drugih do ostrega nasprotovanja in do očitkov na naš račun, češ kaj vendarle hočemo. En tak primer, ki je pustil precej sledov v italijanskem javnem mnenju, je bil oni o prepovedi pošolske-ga pouka slovenščine v osnovni šoli v Ukvah. Ko bi prišlo do takega primera pred leti, ko ni oddajala koprska televizija toliko novic o nas, bi vse najbrž ostalo pri protestnem pisanju v slovenskem časopisju, o nastopih pri šolskih oblasteh italijanska javnost pa ne bi izvedela ničesar o tem vprašanju. Sedaj pa so se o tem vsi razpisali in to je vsekakor pozitivno. Omenimo naj nekaj takih primerov. Goriški mesečnik «Otto e mezzo», glasilo mladinskega katoliškega gibanja «Comunione e liberazione», je objavil dvojezični intervju z ukvan-skim župnikom Mariom Gariupom. Župnik Gariup v odgovorih preprosto pove, kaj se je zgodilo, njegove izjave so v listu objavljene najprej v slovenščini nato pa v italijanščini. In so zelo jasne in nedvoumne. V komentarju temu intervjuju se obstoja dejstvo, da ne smejo, po obstoječih državnih pravilih, starši «dovoliti» svojim otrokom, da se ličijo materin jezik v popoldanskih, izvenšolskih urah. V isti številki lista je tudi članek o šolskih okrajih in v zvezi s slovenskim šolskim o-krajem je rečeno, da imamo Slovenci pravico zahtevati samostojni šolski okraj in da bi bilo prav, da se prične o tem vprašanju javna in odkrita razprava. Na drugi strani pa imamo čisto nasprotno pozicijo videmskega dnevnika «Friuli sera». Ta napada v u-vodnem članku dne 23. marca dijake videmskega klasičnega liceja «Steliini», ki zagovarjajo pošolski pouk slovenščine v Ukvah. Člankar G. D. C. (najbrž so to kratice sodelavca tega lista Gina di Caporiac-ca) daje zelo «pametne» lekcije videmskim dijakom in tudi precej svojstvene ocene. Prvo, kar gospod GDC pravi je, da šolska poslopja služijo za didaktične vaje. «Ne mislim, da tečaj slovenščine, ki je bil prirejen izven ukovske šole, spada med te (didaktične vaje).» Pobudniki tečaja, bi ga lahko imeli kjerkoli, ne pa v [težo. šoli, tega bi jim nihče ne očital, nadaljuje naš GDC. Druga trditev člankarja v «Friuli sera» oporeka, da je materin jezik otrok v Ukvah slovenski. Potem je v članku še re čeno, da se manjšina šele namenoma ustvarja. Videmskim dijakom tudi oporeka njih zahtevo, da bi morala dežela finansirati na vsem svojem ozemlju tečaje materinega jezika v slovenščini, nemščini in tudi jurlanščini. Če k vsemu temu dodamo, da prihajajo v tem popoldanskem videmskem dnevniku večkrat na dan članki, ki so nasprotni zlasti upravičenim zahtevam beneških Slovencev, potem lahko ugotovimo, da obstajajo v Vidmu določeni krogi, ki odprtosti do Slovencev nočejo. S tem v zvezi pa moramo povedati, da je «Friuli sera» zelo blizu demokri-stjanskemu ministru Torosu in da pohvalno piše o vsakem njegovem obisku v raznih krajih Furlanije, medtem ko o podobnih obiskih drugih demokristjanskih mož raje pa molči. V zvezi z obveščanjem italijanske javnosti o naših vprašanjih lahko o-menimo še članek z naslovom «La minoranza etnica slovena e l’economia goriziana», ki je objavljen v zadnji številki mesečnega biltena «Acli isontine». V njem je omenjeno vprašanje kmetijskih zemljišč v Štandrežu in po kratki, a jasni analizi vprašanja, je rečeno, da bi bilo treba dovoliti neoviran razvoj slo venske nacionalne skupnosti. Ustanovijo naj se paritetni odbori, ki naj o teh vprašanjih razpravljajo in v katerih naj imajo slovenski predstavniki tudi svojo odločilno kjer imajo socialistične ali komunistične župane. Tu so se že med pripravami pogovarjali s svetovalci o-pozicije, osnutek proračuna so pre-dočili volivcem na zborih občanov, nekatere pripombe so tudi sprejeli in zaradi tega se je v nekaterih krajih, n. pr. v Zagraju, zgodilo, da je demokristjanska opozicija glasovala za proračun. V Gorici pa so proračun pripravili za zaprtimi vrati, šele ko je bil dokončno izdelan so ga izročili svetovalcem, sindikalni federaciji in predsednikom rajonskih konzult. Sicer pa ima letošnji proračun precejšnje pomanjkljivosti, je dejal Waltritsch, kajti beleži le poviške stroškov za plače o-sebja, elektriko, vodo, telefone, o-grevanje prostorov, ni pa v njem nič novega; niti vsote za nakup zemljišča za športno halo, glede česar se je sredinska večina obvezala. Prav tako ni v proračunu, je dejal predstavnik PSI, nič politično programskega. Ni v uvodnem županovem poročilu niti besedice o sodelovanju z Novo Gorico in Slovenijo, ni v njem besede o gospodarskem razvoju mesta, ni v njem besedice o slovenski narodnostni manjšini. Večina naj si ne dela utvar, je dejal v zvezi s tem Waltritsch, da je reševanje slovenskih vprašanj opravila s tremi sklepi o konzulti, o dvojezičnih napisih in o šolskem okraju, ki jih je občinski svet spre jel teden prej. Ta vprašanja bodo čedalje bolj prišla v ospredje v bližnji prihodnosti. Drugi del svojega govora je socialistični predstavnik posvetil vprašanjem šolstva. Tudi v tem primeru gre le za povečanje vsakdanjih stroškov. Treba pa je preiti na drugačno pot, treba je sestaviti resno prednostno lestvico potreb na šolskem področju. Občinska uprava pa mora priti v stik z izvoljenimi šolskimi odbori, ki so izraz najširše demokracije. S tem v zvezi je o-menil nekatere zahteve slovenskega okoliškega sveta in tudi tretjega i-talijanskega okoliškega sveta. V razpravo so v sredo zvečer posegli še komunist Zaleteu, ki je obravnaval predvsem gospodarska vprašanja in vprašanja delavcev v tovarnah. Fašist Coana je bil zelo kritičen in je odboru očital odpa danje od nacionalističnih načel, demokristjan Fornasir pa je govoril predvsem o javnih delih in izrekel podporo odboru. Prof. Andrej Bratuž od Slovenske skupnosti je govoril predvsem o šolskih vprašanjih, ki tarejo slovensko manjšino. Najprej je omenil potrebo po gradnji nove stavbe za nižjo srednjo šolo in druge šole v južnem delu mesta, o novem sede-zu za tečaj za otroške vrtnarice, zaželel si je večjo angažiranost občine pri delih za razne solvenske šole v Ulici Campi. Omenil pa je tudi nujnost popravila stavb osnovnih šol v Štandrežu in v Pevmi ter dejal, da bi morala občina kupiti tudi za potrebe slovenskih šol sodobno opremo. Komunist odv. Nereo Battello pa je govoril o splošnem odnosu komunistov do demokristjanov in do njihovega načina vladanja ne le v Gorici, marveč v vsej državi. V zvezi z goriškim proračunom je dal razumeti, da bi bili lahko komunisti tudi pristali na sodelovanje z demokristjani, vendarle bi morali ti najti drugačen odnos do opozicije in do zahtev, ki jih zagovarja. Sledil je tajni del seje, na kateri so potrdili predlog odbornika za zdravstvo Portellija o namestitvi treh mladeničev, ki bodo skrbeli za potrebe tako imenovane «družinske skupine». Smrtne posledice padca z mopeda Na cesti, ki iz Moše pelje proti Koprivnemu se je v popoldanskih urah pripetila huda prometna nesreča, ki je terjala smrtno žrtev. Gre za 67-letnega upokojenca Giuseppa Buio iz Krmina, Ul. S. Giovanni 18. Ko se je popoldne Puia z mopedom vračal proti domu, je na ovinku izgubil nadzorstvo nad vozilom in padel na tla. Pri tem je močno udaril z glavo ob tla, zaradi česar si je zlomi’ lobanjsko kost. Očividci so takoj poklicali rešilec, ki je prišel sicer kmalu, a je upokojenec takoj po nesreči podlegel hudim poškodbam. Druga nesreča se je pripetila na Majnici v bližini tovarne Beton Press. Mercedes z goriško registracijo je proti mestu vozil trgovec Elo Mer-kuža iz Ul. Ariosto, ki je pred zgoraj omenjeno tovarno ustavil avtomobil. Za njim pa je privozil drugi avtomobilist, ki ni utegnil pravočasno zaustaviti vozila in je trčil v Merkužev mercedes. Pri nesreči se je poškodoval voznik drugega vozila, 66-letni Antonio Tonetti iz Fare, ki bo v bolnišnici ostal 10 dni. Nagrajeni dijaki na natečaju o zadružništvu Ob prisotnosti deželnih predstavnikov oblasti ter zadružnega gibanja so včeraj popoldne v sejni dvorani tehničnega zavoda «Galileo Galilei» v Gorici nagradili 40 dijakov četrtih in petih razredov tehničnih in trgovskih šol goriške pokrajine, ki so sodelovali na natečaju o pomenu zadružništva. Natečaj je razpisalo deželno odborništvo za zadružništvo ob sodelovanju šolskega skrbništva. Številne dijake in goste, ki so se udeležili nagrajevanja, je najprej pozdravil goriški župan De Simone. Pozdrave so prinesli tudi predstavniki šole ter zadrug. Glavni govor pa je imel deželni odbornik za delo in zadružništvo Dal Mas, ki je podčrtal važnost zadružnega gibanja v sedanjem državnem in mednarodnem gospodarskem položaju. Dal Mas je nato izrazil zadovoljstvo, da se je veliko število dijakov udeležilo tega natečaja, kar je znak, da se tudi študirajoča mladina sooča z vprašanjem zadružništva, kot prispevek h gospodarskemu razvoju. Predstavniki oblasti so nato nagradili štirideset najboljših dijakov, ki so prejeli diplome, medalje ter podporo v višini 75.000 lir. V okviru 39-Ietnice ustanove Jutri zvečer srečanje gojencev Dijaškega doma Letos poteka trideset let, odkar je v Gorici prišel $ svojo šolsko-vzgoj-no dejavnostjo Slovenski dijaški dom «Simon Gregorčič». Poteklo je že trideset let dijaški ustanovi, ki je s svojim neprecenljivim delom, nudila pomoč in podporo učencem in dijakom od Beneške Slovenije pa do Jamelj in Doberdoba. V tem obdobju je Dijaški dom obiskovalo nad tisoč gojencev. V okviru letošnjega jubileja Slovenskega dijaškega doma bodo v nedeljo, 16. maja, pripravili v domskih prostorih proslavo, na katero so povabili vse, učence, dijake in osebje, ki ga je v teh tridesetih letih obiskovalo, oziroma je bilo zaposleno v domu. V okviru proslave 30-letnice obstoja Dijaškega doma je pripravljalni odbor, ki ga sestavljajo bivši dijaki in vzgojitelji, pripravil za jutri zvečer srečanje sedanjih in bivših gojencev, ki so dokončali višje srednje šole ali univerzo. Na to srečanje so povabili tudi predstavnike zamejskega družbeno r političnega, gospodarskega in športnega življenja. Brez dvoma pomeni jutrišnje srečanje priložnost snidenja vseh tistih, ki so nekdaj v domu skupaj preživeli šolsko obdobje, in ki jih je delo potem ločilo. Filmski večer drevi v Števerjanu Drevi ob 20. uri bosta na društvenem sedežu na Valerišču v Števerjanu Danilo Nanut in Zdenko Vogrič predvajala barvne kratko-metražne filme. Na sporedu je potovanje po Sovjetski zvezi, spominska štafeta ob 50-letnici ustanovitve zamejske športne organizacije ter dan mladosti v Števerjanu. Prosvetno društvo «Briški grič» vabi vaščane, da se večera polnoštevilno udeležijo. Razstave Jutri, 3. aprila, ob 18. uri bo v goriški umetnostni galeriji «Il Torchio» v Ul. G. Mameli 6 odprl razstavo svojih del znani tržaški likovnik Franco Volk, ki bo razstavljal do 16. aprila. Za razstavo je pripravil večje število svojih novejših čr-no-belih in barvnih del. Vabimo ljubitelje umetnosti, da se odprtja razstave udeležijo. Kino 0 Pomladansko vreme in pomanjkanje dežja sta vzrok številnih požarov, ki se te dni pojavljajo tudi po goriškem Krasu. Eden od teh je včeraj popoldne okoli 14.00 izbruhnil nad kostnico v Sredipolju in uničil nekaj borovcev in precej grmičevja. Požar so goriški in tržiški gasilci po poldrugi uri dela pogasili. • Spet novost za delodajalce s strani Zavoda za socialno skrbstvo INPS. Upoštevajoč najnovejša zakonska določila bo INPS dostavil delodajalcem nov obrazec za trimesečno prijavo o uslužbencih. Ta obrazec bo zamenjal dosedanie, ki so veljali eno leto dni. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Sant’Antonio, Ul. Romana, tel. 40-497. Gorica VERDI 17.15—22.00 «Marcia trionfale». Igra Franco Nero. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. CORSO 17.00—22.00 «Io non credo a nessuno». C. Bronson in I. Yrel-land. Barvni film. MODERNISSIMO 16.45-22.00 «Adele H., una storia d’amore». I. Aiani in B. Robinson. Barrai film. CENTRALE 17.00—21.30 «La vendetta dei Tuhgs». L. Baker. Barrai film. VITTORIA 17.00—22.00 «Peccati di gioventù». G. Guida in D. Lassan-der. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. Tržič EXCELSIOR 16.00—22.00 «L’infermiera». Barvni film. PRINCIPE 17.30—22.00 «La moglie vergine». Barvni film. Nova Gorica in okolica SOČA (Nova Gorica) «Trpljenje po Mateju», jugoslovanski barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA (Šempeter) «Prisluškovanje», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Moj prijatelj Haintie», za-hodnonemški barvni film ob 17.00 in 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Villa San Giusto, Korzo Italia 244, tel. 83-538. S konstruktivne razpravej/to/nurlv priznanje reviji «Primorska poje» na 21. občnem zboru SPZ Nadaljujemo in zaključujemo s posegi v razpravo, ki se je razvila na nedeljskem občnem zboru Slovenske prosvetne zveze. EDVIN ŠVAB Občnemu zboru je prinesel pozdrave dolinski župan, ravnatelj Slovenskega dijaškega doma in član dosedanjega predsedstva SPZ Edvin Švab, ki je V uvodu poudaril, da je razprava pokazala smernice, ki bi jih morala SPZ osvojiti, obenem pa je dejal, da je občni zbor dokazal, da se je angažiranost naših ljudi razširila Dotaknil se je nato vprašanja slovenskega jezika ter je pri tem dejal, da je še vedno veliko ljudi, ki vlaga dopise javnim upravam v italijanščini. Težiti bi morali k temu. da bi to pomanjkljivost odpravili. V ta namen bi bilo treba uvesti posebno službo, ki ki skrbela za poslovanje pred javnimi organi v našem jeziku. V nadaljevanju svojega posega je dejal, da je občni zbor potrdil tudi mobilizacijo našega naprednega socialističnega tabora ter da je potrdil večjo enotnost naših ljudi. Potem ko je dejal, da je e-den od bistvenih pogojev za te premike večja informativnost, ki jo bo treba v bodoče še pospeševati, je prinesel pozdrav dolinske občinske uprave ter dejal, da je v tej občini posebno razvit posluh za prosvetno dejavnost, EMIL TOMŠIČ Spregovoril je v imenu prosvetnega društva iz Sovodenj ter poudaril, da mora SPZ posvetiti večjo skrb kakovostni rasti kulturno-prosvetne dejavnosti. Pri tem je iznesel predlog, da bi se na Goriškem vsaj enkrat letno združila vsa društva na skupni proslavi. Najboljša priložnost bi bila ravno Prešernova proslava. Zavzel se je tudi za prirejanje strokovnih tečajev in seminarjev ter za razširitev predavalne dejavnosti. Na koncu je podčrtal tudi potrebo po navezovanju tesnejših stikov s kulturo večinskega naroda ter s sosednjimi Furlani. DEZIDERIJ ŠVARA V imenu prosvetnega društva «Ivan Grbec» iz Skednja je posegel v razpravo Deziderij Švara, ki je najprej obravnaval vprašanje poživitve kulturno - prosvetne dejavnosti v mestu in predmestjih. Poudaril je, da bi se morala SPZ zavedati, da ta dejavnost ne more še naprej stopati po tiru tradicionalnega prosvetnega dela. Poiskati je treba zato nove oblike delovanja, ki bi bile predvsem za mlajše rodove privlačnejše. Navedel je kot primer svoje društvo, ki ga obiskujejo pretežno starejši ljudje, ker dosedanje oblike njegovega dela niso pritegnile mladi- ne. V prihodnje bo za reševanje tega problema potrebna pomoč SPZ. Za reševanje teh problemov je po mnenju Švare potrebno izpolniti še dva pogoja, to je zagotoviti primerne prostore in vzpostaviti večje informativne vezi. Na koncu se je dotaknil še vprašanja razlike med elitno in ljudsko kulturo, poudaril da ne smemo teh razlik postavljati ter zaključil z zahtevo, da je treba tudi temu vprašanju posvetiti v bodoče več pozornosti. LEOPOLD DEVETAK Član predsedstva SPZ ter predsednik prosvetnega društva «Danica» z Vrha Leopold Devetak je po pozdravu občnemu zboru analiziral delovanje svojega društva, ki je v zadnjih letih zabeležilo vidne premike. Posebej se je zavzel za ureditev vprašanja gradnje Kulturnega doma v tem kraju ter pri tem apeliral za pomoč na našo krovno organizacijo SKGZ. Občni zbor je informiral, da se prosvetno društvo «Srečko Kosovel» iz Ronk ni popolnoma razšlo, pač pa da je del pevcev tega društva začasno pristopilo k zboru «Danica». VOJKO SLAVEC Osnovna misel, ki je izšla s konstruktivnega posega predsednika prosvetnega društva «France Prešeren» iz Boljunca Vojka Slavca je ta, da ni za sedanji položaj kulturno - prosvetnega delovanja odgovorno izključno vodstvo SPZ, temveč da nosijo odgovornosti vsi, ki se ukvarjajo na tem področju in ki jim je usoda našega prosvetnega življenja pri srcu. Iz tega jasno izhaja, da morajo tudi društva na terenu poiskati načine in oblike dela, ki bodo vodili k postopnemu količinskemu in kakovostnemu presnavljanju in bogatenju naše ljudske kulture. Omenil je razne morebitne nove oblike dela, posebej pa je podčrtal potrebo po večjem sodelovanju in skupnih pobudah med posameznimi društvi v določenih predelih. Kot primer je navedel izkušnje pri enotnem in skupnem delovanju med društvi v Bregu, kjer so pred kratkim ustanovili poseben koordinacijski odbor, ki je pokazal že plodne sadove. Vojko Slavec se je dotaknil še nekaterih drugih problemov, kot so vprašanje stikov z italijanskimi društvi, kar bi moralo težiti k vzpostavljanju mostu med sosednjima narodoma in kulturama, ter stikov s športnimi društvi, ki bi se morali še o-krepiti. Med drugim je prinesel pozdrav občnemu zboru SPD predstavnik novovčlanjenega prosvetnega drus, štva «Vipava» iz Rupe in Peči, Ivan Peteam 4 : ** » « Pogled na telovadnico v Dolini med nastopom pevskih zborov ua sobotni prireditvi iiiutiiiiim n im iiiiiii imi iiiiii vin im n m miiiiiiiiiiiiiiif ii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii milil mi ZARADI NAGLE RASTI INDUSTRIALIZACIJE Onesnaženje ogroža življenje v Donavi Jugoslavija je sprožila pobudo za rešitev reke, ki izvira na zahodu ZRN ter se izliva v Črno morje BEOGRAD, — Ne bo minilo mnogo časa, ko bo reka Donava zgubila vsaj 200 kub. metrov vode na sekundo zaradi odprtja prekopa Ren - Mein - Donava. S tem odlivom se bo čistost te , velike srednjeevropske in balkanske reke, ki izvira v alpskih predelih, hudo znižala. Povsod so že zaskrbljeni zaradi onesnaženosti, ki spreminja veletok v mrtve vode. V njih izginejo ribe, voda sama pa se more vedno manj uporabiti v namakalne namene. Kdo je kriv za to izumiranje Donave? Več ali manj vse obrežne države, ki jih je kar precej: Zahodna Nemčija, Avstrija, Češkoslovaška, Madžarska, Jugoslavija, Romunija in Bolgarija Res pa je tudi, da je Donava že pri vstopu v Jugoslavijo pri Bez-danu izredno hudo zastrupljena. Njena kvaliteta pripada v spodnjem sloju drugemu razredu, toda zaradi večje količine fenola, so jo postavili v tretji razred. Razen odseka med Beogradom in Smederevom, kjer je reka na svojem Joku .skozi. Jugoslavijo najbolj o-"nesnažena (prav tako tretji razred.) pa v svojem spodnjem toku lllllllllllllllllUIUIMIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimilllllllllllllllllllIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllllt Pogovori o davkih Uvodna stran davčne prijave Obrazec 740 (mod. 740), ki nam bo služil za prijavo, je sestavljen iz 4 strani. Prva in zadnja stran sta enaki za vse prijavitelje brez izjeme. Poleg tega je še sedem listov, ki jih je po potrebi ločeno zahtevati; nanašajo se na dohodke razne narave, ki ne najdejo prostora na 2. m 3. strani osnovne tiskovine. Profesionalci pripravljajo svoje dohodke na listu 740/E, večji podjetniki na 740/F, manjši podjetniki z manj kakor 180.000.0000 lir dohodkov na listu 740/G; za partecipacije v družbah oseb je predvsem list 740/H; za dohodke od kapitala 740/1, za razne dohodke med temi rente od nepremičnin v inozemstvu, 740/L in končno za dohodke, ki so podvrženi ločeni obdavčitvi (n.pr. vpeljanost podjetja) list 740/M. Vrnimo se k prvi uvodni strani, ki jo bodo morali izpolniti, kot rečeno, vsi prijavljenci. V primerjavi z lanskoletno prijavo najdemo že v prvem delu znatno no-nost, ki izvira predvsem zaradi odslej ločene prijave (čeprav na istem obrazcu) obeh zakoncev. Zgolj zaradi statističnih potreb pa so predvideni še novi podatki: Začetni prostor prijave je razdeljen na tri polja (riquadri), ki so označeni s črkami D, M in F. Prvo polje pod črko D) je namenjeno neporočenim, ločenim in razporočenim. Če ima mož dohodke, je tu njegovo mesto, če pa je nemanič, mora iz tega polja izginiti in najti zabeležbo v naslednjem podokviru (drugi družinski člani v breme), na njegovo mesto pride v tem primeru žena. Na polju D mora ostati mož-ne-manič, le če imajo njihovi mladoletni otroci morebitno prijavljive dohodke. Polje D) je na ta način namenjeno moškemu ali ženskemu spolu, zaradi tega je obvezna oznaka spola (M - moški, F -ženska). Verjetno so poimovali polje D) iz začetne črke besede «Diversi». Drugo polje pod M (prva črka besede «moglie») je rezervirano izključno ženi, v kolikor ima dohodke. Če jih nima, ostane to polje prazno, ker se mora preseliti kot nemanič v naslednji okvir (altri fam. a carico — drugi druž. člani v breme). Ker tukaj vsekakor mesta za moški spol ni, je na polju že kar natiskana črka F (femmina). Rabiti je vedno dekliški priimek. Tretje polje z označbo F (figlio) služi za podatke mladoletnikov — dohodni, če je več otrok, je potrebno izpolniti za vsakega otroka še po en o-brazec (v tem primeru opozoriti na to okolnost s črtico na okvirček v vrsti F), če mladoletniki ali tudi študirajoči (do 26. leta) ali delanezmožni otroci nimajo, odnosno v letu 1975 niso imeli več kakor 840.000 lir dohodka, je njihovo mesto tudi v naslednjem okviru (altri fam. a carico — drugi družinski člani v breme) in ima prijavijenec pravico do ustreznih popustov, ki se odmerjajo v okviru N na zadnji stfčini Pod D), M) in F) je treba napisati priimek in ime (brez okrajšav), kakršni pač izhajajo iz ana-grafskih dokumentov; rojstno občino in provinco (slednjo samo z avtomobilsko okrajšavo); za rojene v inozemstvu namesto občine navesti s popolnimi črkami državo (brez pokrajine); datum rojstva vedno le s številkami. Anagrafska rezidenca po navadi sovpada z naslovom občine in pokrajine kjer se polaga prijava, razen če davčna oblast ni drugače odredila. Največ preglavic bo morda delala navedba podatkov, ki jih o-brazec zahteva v 4. vrsti pod D) in M) in v vrsti pod F). Sestav-Ijalci si v tem pogledu lahko pomagajo z obširnimi in v glavnem precej razumljivimi navodili v 7. poglavju (Frontespizio — uvodna stran) na straneh 3, 4 in 5. Vsekakor je precej enostavna navedba s kodeksom (t.j. s številčno oznako) stopnje izobrazbe (titolo di studio): n.pr. 2 za nižjo srednjo šolo, 5 za univerzitetno diplomo. Sicer glej razpredelnico a) na 3. strani navodil. Nato zahteva prijavna pola pod označbo «odvisno delo» (lavoro dipendente) bodisi kvalifikacijo, bodisi področje ali kategorijo dela. Glede kvalifikacije je zadeva precej enostavna, saj so le-te navedene s 13 številkami kodeksa od 01 do 13. Tako so upokojenci vedno označeni pod 01) delavci pod 02), uradniki pod 03. profesorji srednjih šol pod 07, učitelji pod 08). Zanimivo je, da so člani parlamenta, deželnih, pokrajinskih in občinskih svetov uvrščeni pod 13), ker so pač prejemki tovrstnih dohodninarjev uvrščeni med dohodke odvisnih delavcev (njihovi dohodki se med drugim prijavljajo v okviru C). Navesti pa je samo e-no kvalifikacijo in sicer tisto, ki je prinesla največ dohodkov. Če je n.pr. prijavijenec delal lani deloma kot uradnik, nato je bil upokojen in je seveda (skoraj nemogoče) pokojnino tudi prejel, bo na- vedel tisto kvalifikacijo, ki mu je prenesla največ dohodkov, torej le 01 ali 03. Kategorija (glej razpredelnico C na tretji strani navodil) kakor kvalifikacija je razvidna iz obrazca 101. Za upokojence se kategorija ne označuje. Precej težav bo nekaterim prineslo vprašanje o kodeksu od neodvisnega dela. Tu ni potrebna kvalifikacija, pač pa samo kategorija, (če jih je več zberemo najdonosnejšo med 94 kategorijami, ki so nanizane v razpredelnici c) na tretji strani navodil. Tako bo maloprodajalec navedel 40, obrtnik eno izmed številk od 05 do 37, odvetnik 84, zdravnik 82, geometer 89, duhovnik 92 itd. Kdor je odvisni delavec, obenem pa tudi avtonomni delavec, mora navesti in kategorizirati obe dejavnosti. S kodeksom se označuje civilni stan, kakor je navedeno v razpredelnici d) na 4. str. navodil. Na polju M vidimo n.pr. že tiskano št. 2, saj tam kot smo videli, se vpisuje le zakonska žena, ki ima prav oznako 29. Nazadnje je še vprašanje, če sta prijavljenca pod D) ali M) v 1. 1974 predložila prijavo (odgovoriti z DA ali NE) in kako (odgovoriti z oznako 704, če je bil predložen ta obrazec, ali pa s 101, če je bil predložen edinole istoimenski obrazec. V prvi vrsti pod D) zahteva obrazec številko davkoplačevalca na davčni karteli, poleg tega pa še zadevni kontrolni kodeks («cod. contr.»). številka je na vsaki karteli, ne pa zahtevani kodeks. Na kartelah izterjevalnic manjših občin je sicer okvirec za tako označbo, je pa prazen. Na kartelah v Tržaški občini ni nobenega okvirčka, kodeks pa baje predstavlja zadnje število številke, prijavljenci ne bodo pogrešili, če bodo navedli samo sedaj omenjeno številko in opustili številko kodeksa. Kot lani se v naslednjem polju nanizajo osebe, ki so v breme: novost je le, da se v seznam vpiše tudi ženo ali moža, v kolikor sta nemaniča in nista našla svojega prostora na polju D ali M. O osebah, ki so lahko v breme smo že večkrat govorili in se ne bomo ponavljali. Zadnje polje, namenjeno za posebne podatke in vesti, je precej jasno in ne zahteva posebnih razlog. Odgovorite na vsa vprašanja z DA ah NE, ne izpustite jih tudi, če se vam zdijo neumna. Za netočnost odgovorov znaša namreč kazen kar od 100.000 do enega milijona lir. St. Oblak j odgovarja klasifikaciji drugega razreda. To pomeni, da se je v tem svojem spodnjem toku reka nekoliko očistila. Vse države so več ali manj zaskrbljene zaradi tega stanja na reki, ki izvira daleč na zahodu ZRN in ki ima svoj izliv v Črnem morju. Najbolj je seveda zaskrbljena Jugoslavija, ker se nahaja nekako na sredi poti tega veletoka. Prav ti razlogi so prisilili Jugoslavijo, na pobudo, da se sproži mednarodna akcija za preprečevanje nadaljnjega onesnaženja reke. Jugoslavija je zainteresirana za to akcijo, med drugim tudi zato, ker se oskrbujejo z njenimi vodami številna naselja in industrije. Ob bregovih reke Donave živi 447 milijonov ljudi (ki pripadajo osmim državam). Za Jugoslavijo pa se lahko trdi, da je 75 odst. njenega prebivalstva povezano posredno ali neposredno s to reko. Industrializacija je v veliki meri prispevala k onesnaženju te reke in cena, ki jo danes vse države plačujejo, ki ležijo ob njej, je ogromna. Vsaj enkrat na leto se dogaja, da se, prekoračijo dopuščene meje zastrupitve vode. Kaj pa se bo zgodilo v bodočnosti? Perspektive niso kar nič razveseljive. Ob obrežjih te reke rastejo iz dneva v dan velike termoelektrarne in jedrske elektrarne. Rečni prevozi se večajo iz dneva v dan. In prav tako tudi odtoki iz čistilnic nafte. Predvidevanja, da bo do konca tega stoletja zraslo na področju reke Donave okoli sto jedrskih elektrarn, kar bo prispevalo k še večji za-strpuitvi vode. Povečalo se bo tudi število industrijskih središč Če ne bodo v kratkem sprejeli odločnih in resnih ukrepov, bo reka Donava utegnila postati mrtva reka, se pravi brez vsakršnega življenja. Mešani mladinski zbor PD «Lipa — Bazovica Mešani zbor PD «F. Prešeren» — Boljunec L’AQUILA, L— V manj kot 48 urah je neki gradbenik porušil z buldožerji starinsko vilo iz 16. stoletja ter zgradil na njenih temeljih novo stanovanjsko poslopje. Dela so potekala zelo hitro. Starinska vila je bila porušena v rekordnem času in takoj nato so zgradili betonske nosilce in cementno ploščo do prvega nadstropja. Neka oseba je o zadevi obvestila župana, toda bilo je že prepozno. Gradbenik je pred petimi leti dobil dovoljenje za obnovo vile. Mešani zbor PD «S iavec» — Kicrnanje niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitHUiiiiiimiiimmfiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||||||l||||i|||||||l||| Iris Murdoch: SAMOROG Pod naslovom SAMOROG je pri založbi Pomurski v Murski Soboti izšel slovenski prevod romana angleško - irske pisateljice I-ris Murdoch, ki bo zaradi zanimive vsebine privlačno branje tudi za naše prjatelje sodobne literature. Knjiga je namreč vsebinsko pestra, razgibana in nenavadna ter prikazuje življenje v odročnem angleškem kraju na obali, kjer se splete nenavadna življenjska zgodba tako, da predstavlja roman neke vrste sodobno psihološko kriminalko. Ta pa zahteva od bralca ne samo pozornega branja temveč tudi nekaj razmišljanja in je zato roman nekaj več kot samo navadna pripoved o nenavadnih usodah ljudi v zapuščenem gradu, ki bi imela le namen zabavati. Prav zaradi tega tudi sodi med tovrstna boljša dela sodobne literature, ki najdejo skozi slovenske prevode pot do naših bralcev. Glavna oseba romana je le lastnica odročnega gradu, bogata Hannah, ki se je pred možem umaknila v svoj svet. Pravzaprav je mož tisti, ki jo je obdal z njemu zvestimi ljudmi, da pazijo na ženo in je ne puste iz samote. Tako njen bogati mož, playboy in sadist, se v romanu sploh ne pojavi temveč stoji v ozadju kot siva eminenca, ki je gibalo celotne- ga dogajanja. Hannah je sicer normalna ženska toda dolgoletna internacija jo je privedla v globoko duševno trpljenje, ki je značilno za vso zgodbo. Vsi ljudje okoli nje, prijatelji, znanci, služabniki trpe zaradi njenega obnašanja. V to okolje pride tudi učiteljica Ma-rian, ki so jo najeli kot vzgojiteljico, v resnici pa zato da bi bila Hannah družabnica. Marian se odloči, da bo Hannah rešila trpljenja toda njen poskus, da bi ugrabila Hannah in jo odpeljala v svet se ponesreči zaradi budnosti Han-nahinih stražarjev. Toda zdaj pravzaprav ne vemo ali je Hannah prostovoljna jetnica ali pa u-jetnica moža in njegovih služabnikov. Zdi se da je le slednje, kajti ko se zgodi nekaj nenavadnih dogodkov ubije Hannah svojega stražarja, moževega zaupnika in dejanskega gospodarja na gradu. V tem trenutku najavi mož svojo vrnitev, med potjo pa plima zalije njegov avto, s katerim je peljal ob poti po obali. Hannah se vrže s pečine in skahespearov-ska tragedija je končana. Marian odide in se vrne v svet. Zgodba je dokaj nenavadna, mislimo, da se je dogajala pred sto leti, pa se dogaja danes. Ljudje so prav tako neobičajni, skrivnostni, dogajanje je polno nenavadnih preobratov, sicer pa nabito z do- i gajanjem, v katerem junaki, stalni prebivalci gradu, komaj še utegnejo razmišljati o svojih usodah in poteh človeškega duha. Z njimi pa o ljudeh in njihovih u-sodah začne razmišljati tudi bralec. Tako nas knjiga pripravi do napetega branja in je ne odložimo prej preden ne pridemo do konca in se ne seznanimo z usodami ljudi v nenavadnem okolju in nenavadnimi usodami. Pisateljica je pač raziskala usode, domišljijo in dvome ljudi, prikazala njih nenavadne doživljaje in neobičajne odnose (večina jih je moralno iztirjenih) zapletla zanimivo zgodbo s skrivnostnim koljem in kriminalnim koncem ter tako napisala svojevrsten roman, ki je tudi za širok krog bralcev dovolj privlačen. Pa čeprav pisateljici ni šlo zgolj za prikaz zanimive zgodbe. Tako je roman vredno vzeti v roke, za nas morda še toliko bolj, ker spoznamo, s kakšnimi problemi se tudi v današnjem času u-kvarjajo ponekod v svetu. Roman Samorog je lepo prevedla Alenka Mored-Saje, opremil pa ga je povprečno Franc Mesarič, tako da je izdaja lep dosežek Pomurske založbe, vsekakor pa knjiga,ki izstopa iz povprečnega okvira. Sl. Ru. PETEK, 2. APRILA 1976 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 12.30 Poljudna znanost: KRŠČANSTVO IN ČLOVEKOVA SVOBODA 12.55 Napravimo družno 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 14.10 Jezik za vsakogar: Tečaj nemškega jezika 16.45 PROGRAM ZA NAJMLAJŠE; Lutke 17.05 Dolina Muminov: Predniki in vnuki (švedski film) 17.15 PROGRAM ZA MLADINO Kdo bo nastopil: CORRADO 17.45 Ženska — kača, drugi del pravljice 18.15 Poljudna znanost: OTROŠKE RISBE 18.45 Tri vprašanja filmskima umetnikoma: Giancarlo Giannini in Dustin Hoffman 19.28 Kratke vesti dnevnika št. 1 19.30 Italijanske kronike in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.45 Tedenske aktualnosti 21.50 Klasična, lahka in pop glasba Glasbena oddaja, ki jo vodita Vanna Brosio in Nino Fuscagni. V oddaji bodo poleg zmagovalcev otroškega festivala «Zecchino d’oro» sodelovali tudi klarinetist HengehelGualdi,skupina pevcev folk glasbe Chantre Sisters in Joan Baez. Na koncu bosta nastopila še pevca lahke glasbe Gianni Morandi in Dino Sarti 22.45 DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 18.00 Ob 18. uri 18.30 Rubrike dnevnika št. 2 19.00 Kratke vesti dnevnika št. 2 19.02 Srečanje z Graziella Di Prospero 19.30 DNEVNIK 20.45 OMOBONO E GLI INCENDIARI Max Frisch se v tem svojem delu izkaže kot neusmiljen kritik buržoazne družbe, njenih načel in tudi strahu pred neznanim. Morda ne gre za razreden prikaz osnovnih protislovij v sodobni družbi, na vsak način pa ta z razpletom dogodkov dokazuje svojo nemoč, pomanjkanje vsakršnega ideala. 22.05 Profesor - delavec 22.45 DNEVNIK JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 8.10, 10.00, 14.10 TV šola Geometrija, Gobe, Ali ste vedeli, Fizika, Predrag in Nenad, Živali 16.00 Košarka: REAL — VARESE, posnetek iz Ženeve 17.10 Križem kražem 17.20 PISANI SVET Oddaja prikazuje srečanja z učenci iz raznih krajev Srbije 17.55 Obzornik 18.10 Rock koncert: SLY AND THE FAMILY STONE 18.45 Ali je uho le za poslušanje? — oddaja iz serije «Čutila» 19.05 Kako uporabljamo slovar slovenskega knjižnega jezika — 3. del 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar 20.05 A. Marodič: V PASTI — oddaja iz cikla «Mali oglasi» Ta zgodba nadaljevanke «Mali oglasi» nas speljuje na nekoliko drugačna pota, kot smo jih vajeni od prej. Na pota zločina. Gre za vlom v banko, za posrečen vlom. Vendar se ni bati, da bi igra slabo vplivala na mladino ali kogarkoli, kajti v našem primeru se vlom konča po preizkušeni ugotovitvi, da popolnega zločina ni. In vendar našega junaka ne prime roka pravice. Kako je potem kaznovan? 21.00 VZPON NA MAKALU — drugi del potopisne oddaje 21.30 DNEVNIK 21.50 Šerif v New Yorku — serijski film Koper — barvna 19.55 Otroški kotiček — risanke 20.15 DNEVNE . 20.30 IGRA V TROJE — celovečemfrilm, V katerem igrajo Daniel Gelin, Jeanne Moreau in Linoi Ventura 21.55 Domača glasba: Trio Slavka Žnidaršiča in Oktet Jelovica Zagreb 19.30 DNEVNIK 20.00 Sedem pasti 21.05 Moddy in Pegg — serijski film 22.25 DOKUMENTARNA ODDAJA O RIŽARNI TRST A 7.15, 8.15. 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 11.40 Radio za šole; 12.00 Opoldne z vami; 13.00 Postni pogovor; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušavce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Radio za šole; 18.50 Koncertisti naše dežele; 19.15 Slovenska povojna lirika; 19.25 Jazzovska glasba; 20.00 Šport; 20.35 Delo in gospodarstvo; 20.50 Vokalno instrumentalni koncert; 22.05 Glasba za lahko noč. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 9.00 Folk glasba; 9.15 Od melodije do melodije; 10.00 Z nami je. . .; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Poje ansambel Silver Convenction; 11.45 Orkester AUan Hofer; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Kulturna oddaja; 15.00 Mi in naši otroci; 15.45 Lahka glasba; 17.00 Kulturna panorama; 17.10 Orkestri; 17.45 Občan pred mikrofonom: Neurejeni avtobusni postaji v Kozini in Divači; 17.50 Lahka glasba; '18.35 Naši zbori pojo; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba in petje; 21.35 Simfonični koncert; 22.45 Jazz. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.00 Drugi zvok; 12.10 Koncert lahke glasbe: Lennon — Me Cartney; 13.20 Strnjena komedija; 15.10 Poje kvartet Cetra; 15.30 Program za mladino; 17.05 Radijska nadaljevanka; 17.25 Simfonična in komorna glasba; 19.15 Nabožna oddaja; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 Koncert; 22.25 Orkester H. Winterhalterja. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.45 Lahka glasba; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama; 9.35 Radijska nadaljevanka; 10.35 Skupen radijski program; 12.40 Alto gradimento; 13.00 Hit parade; 13.35 Plošče; 15.00 Literarna oddaja; 15.40 Glasbeno govorni program; 17.50 Alto gradimento; 18.40 Radio diskoteka; 19.55 Supersonici 21.29 Popoff. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 12.00, KOO, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola; 9.30 Jugoslovanska narodna glasba; 10.05 Po poteh odločanja; 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki; 11.03 Po Talijinih poteh; 12.10 Orkestri in solisti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domače melodije; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Mladina poje; 14.30 Poslušalci čestitajo; 15.30 Napotki za turiste; 16.45 Glasbena medigra; 16.50 Človek in zdravje; 17.20 Koncert; 18.05 O-gledaio našega časa; 19.50 Lahko noč, otroci!; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz. Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) V nekem važnem vprašanju upoštevajte nasvete dobrega sodelavca. Do starejših ljudi bodite bolj obzirni. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Priznane vam bodo vse zasluge za doslej uspešno izvršeno delo. Izpolnite obljubo, ki ste jo dali ljubljeni osebi. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Uporabite vsa sredstva, da premagate še zadnjo oviro. Zaradi nekega spora so ogroženi vaši o-sebni načrti. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Sprejeli boste zelo ugodno finančno ponudbo, ki vas bo izvlekla iz težav. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Spoprijeti se boste s svojimi delovnimi tovariši in se dokončno uveljavili. Izkoristite bolje svojo domišljij0- DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Poiščite si kar najboljšo oporo, da bi uveljavili svojo zamisel. Ljubljena oseba je potrebna vaše pomoči. .. . TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10-) Ne vlagajte kapitalov v tvegane podvige. Odložite na jutri ukrep v zvezi z vašim čutvenim razmer- jem- J „9 ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22-11.) Ne bodite prenagljeni v svo-jih načrtih, ker vam lahko spod* leti. Pazite se pred izbruhi jez®-STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Ne bodite preveč zaskrbljeni zaradi poslovnih zadev. V družin; skem krogu vam bodo pripravni prijetno presenečenje. . KOZOROG (od 21. 12. do 20. L) Bodite kritični, vendar ne tako, da bi se zamerili prijateljem, v čustvenem odnosu bodo nastale te- VODNAR (od 21. 1. do 19- 2;^ V svojih poslovnih izjavah bodite bolj jasni in previdni. Pnjetn srečanje, ki se bo kmalu sprem nilo v kaj več. ,.T RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ne zanemarjajte manjših vprašanj, če vam je kaj mar za uspeh. Sk-šajte prikriti svojo pretirano - 61000 Ljubljana Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de- lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Firicnčno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst NADALJEVANJE PROCESA ZARADI ZLOČINOV V BIZARNI Nezaslišana popustljivost posebnega porotnega sodišča do najvidnejših tržaških kolaboracionistov V izčrpnem prikazu političnega položaja v Trstu v povojnih letih odgovor odv. Pincherleju na vprašanje, zakaj ss je proces začel po 30 letih - Štoka: Strogo kaznovati nacistične rablje in kolabomcionistične hlapce Zadnje slovo od feldmaršala Montgomeryja Zakaj se je proces zaradi zločinov v Rižarni pri Sv. Soboti začel šele po tridesetih letih? Zakaj danes, ko je spomin na težjke dni že nekoliko zbledel? Ker ga vodilni krogi, ker ga tudi sodstvo ni hotelo, da ne bi skupno z nemškimi rablji prišel na zatožno klop fašistični in kolaboracionistični Trst, tisti deT mesta, o krivdi katerega je v sredo tžttoo dolgo in prepričljivo govoril odvetnik Peter Sanzin. Tak odgovor na .zastavljeno vprašanje brez dvoma drži a ni dovolj izčrpen. In Gino Pincherle, ki zastopa kot prizadete stranke svojce partizanov Maria Karisa in Maria Lariša. je skušal s svojim včerajšnjim posegom iti tej plati problemu do dna. Potem ko je na kratko orisal lika Karisa in Lariša, je odv. Pincherle začel z analizo dela posebnega porotnega sodišča, ki je bilo ustanovljeno v Trstu po zgledu podobnih . tiSi« , a..* A n i - * ■ ■ v 'TV.*-*- I - '.. -k Odv. Drago Štoka >lj zagrizenih fašistov, čeprav so ržačani po naravi strpni, odpiti in izglodani ljudje. Predvsem pa je io posledica izkrivljenega istove-nja italijanstva z iredentizmom in fašizmom. «Biti Italijan — je po-iaril Pincherle — je drugod v drivi naravno dejstvo, medtem ko je Trstu postati Italijan cilj, za rsego katerega gre napeti vse le.» Glavna hiba posebnega porotnega idišča na Tržaškem pa je bila, da ' bilo to sodišče le ne preveč žalen dar, medtem ko so podobni >dni zbori v drugih pokrajinah vsaj začetku osvojili vse osnovne vred-3te odporniškega gibanja. Beg emcev, prihod partizanske arma-5, njen umil; in končno prihod za-jzniške vojske, tako veliki pretre-v kratkem razdobju nekaj me-;cev so le dolili bencina na ogenj asprotja med tukaj živečima naro-oma, kar je še otežkočilo delo polnega porotnega sodišča. Italija-i, zlasti tisti, ki so prej služili na-ističnemu okupatorju, so ga čutili, rav tako pa, ni delo porotnih zbo-iv vzbujalo zaupanja Slovencem, lasti po nezaslišanih oprostitvah ajhujših kolaboracionistov. Ravno tedaj je zloglasni vodja o-perativne ekipe posebnega inšpektorata Javne varnosti Gaetano Collotti bežal proti Trevisu s plenom, ki ga je nagrabil s svojim večletnim zločinskim početjem. Tu so ga partizani ujeli in mu odmerili pravično kazen — smrt, vprašanje pa je, kakšna bi bila njegova usoda, če bi ga dosegla roka posebnega porotnega sodišča. Bi ga mar obsodilo? Morda, morda pa bi ga tudi oprostilo in celo z isto utemeljitvijo, s katero so mu pozneje podelili bronasto kolajno za hrabrost. Pincherle je nato prešel na leto 1954, ko je Trst znova prišel pod italijansko upravo. Če je tedaj kdo upal, da bodo končno sodili rabljem Rižarne, se je bridko motil. Nihče ni hotel dvigniti zagrinjala pozabe, ki je medtem ovilo taborišče pri Sv. Soboti, zlasti še, ker se je razmerje sil v državi znatno spremenilo in se je revolucionarni veter, ki je močno pihal v prvih letih po osvoboditvi, že polegel. Tedaj so tudi dosegla višek nasprotja med tu živečima narodnostnima skupnostma. Toda čas, ki je kot vsi vemo izreden zdravnik, je postopno izlečil rane, ki sta si jih zadala naroda. V medsebojnem spoznavanju so se zboljšali odnosi med njima ob vzporedni krepitvi stikov med Italijo in Jugoslavijo, kar je botrovalo nastanku najbolj odprte evropske meje. In v novem vzdušju vzajemnega razumevanja je lahko stekla sodna preiskava in se je začel proces. «Prepričan sem —- je poudaril odvetnik — da bi sodnik Serbo začel ta postopek, tudi če ne bi nemško sodstvo s svojim kamnom leta 1967 omejuje le na zahtevo, naj bosta obtoženca najstrožje kaznovana in naj sodni zbor prizna prizadeti stranki simbolično odškodnino milijona lir. Takoj za njim je povzel besedo odv. , Drago Štoka, ki je prav tako uvo- j doma poudaril, da osvaja zgodovinsko, pravno in politično izvajanje kolegov (imenoval je vse z izjemo odv. Morgere) in da se bo zato o- | mejil le na nekatere plati, ki jih I gre po njegovem mnenju temelji- ! teje razviti. «Ne bom se zaustavljal vzburilo mirne vode tržaškega so- — je dejal — pri dokazih o krivdi d:šča, ker je končno napočil prime- obtožencev, saj so neizpodbitni, na- ren čas za obravnavo. To dokazuje tudi zavzetost, s katero občinstvo sledi procesu, predvsem pa zaupanje in sodelovanje svojcev žrtev Rižarne. To dokazuje enotnost odvetniškega kolegija, ki zastopa prizadete stranke, enotnost, ki ni nič manjša kljub razglašenemu brenkanju prejšnjih dni (očitno je, da je cikal na odv. Morgero), s katerim ne morem soglašati.» Prvi je na včerajšnji obravnavi spregovoril odv. Damo Clarici ,ki glasiti pa moram, da ne morem soglašati z zaključki preiskovalnega sodnika Serba, ko ta deli žrtve Ri žarne na dve kategoriji.» Štoka se je nato navezal na pri- | čevanje odv. Tončiča, ki je opisal j proces proti partizanu Munihu, ka- ' terega je vojaško sodišče obsodilo na ■smrt in ki je bil ustreljen na openskem strelišču. Čeprav je hil ta proces le farsa, na katerem obtože- j nec ni imel možnosti obrambe, je j pa vendarle bil poskus pravnega ute- stopa Almo Semolič. Odvetnik je rneljevanja smrtne obsodbe, medtem poudaril, da soglaša z vsem, kar so povedali njegovi kolegi in se zato UlliillliliiimiiiiiiiiiiniiiliiiiiiilMiiiiiiiiiiiii«!i9i:iiiiuuii!iiiiiH!iiimmi!iitiiiiiiiiiiiit(iii>iiuiiiign:uiiiiiiii S KONGRESA BOLGARSKE KOMUNISTIČNE PARTIJE Med Jugoslavijo in Bolgarijo so še vedno odprta vprašanja Težak položaj makedonskega prebivalstva v Bolgariji - Neuvrščenost pomeni trajno zunanjepolitično usmeritev vlade SFRJ * ' - - Odv. Gino Pincherle italijanskih sodišč. «Kot . član javnega tožilstva — je poudaril Pincherle — lahko trdim, da je bila naša tedanja naloga . zelo težka In odgo-vprna in če nismo dosegli zastavljenih si ciljev, če sodni zbori niso sprejeli naših zahtev, ni bilo to posledica našega premajhnega angažiranja, pač pa izredno omejenih pristojnosti sodišča (sodilo je samo in izključno kolaboracionistom) in predvsem izredno napetega političnega’ položaja v mestu.» Po odvetnikovem mnenju je bil ta položaj posledica strahot, katerim je bilo mesto prizorišče ter hudih zgodovinskih pretresov, zaradi česar je Trst postal gnezdo naj- (Od našega posebnega dopisnika) SOFIJA, 1. — Na kongresu bolgarske partije so danes tako kot pretekle dni delegati poudarjali potrebo, da storijo vse za izgradnjo razvite socialistične družbe. To nameravajo doseči prédvsettì z večjo StorilhOštjo in s tesnejšim gospodarskim, političnim in kulturnim povezovanjem s Sovjetsko zvezo in drugimi članicami vzhodnoevropske skupnosti socialističnih držav. Posebno pozornost je pritegnil govor delegata iz Blagoevgrada, Petra Djulgerova, ki je prvi sekretar o-krožnega komiteja v Blagoevgradu. Tako kot drugi je tudi on poveličeval posebne zasluge, ki jih ima za razvoj socializma sovjetska partija in poudaril, da so bolgarski komunisti odločeni storiti vse, da se vezi s Sovjetsko zvezo še bolj okrepijo. Toda bolj kot ponavljanje že znanih stališč je vredna pozornosti njegova ocena, češ, da je partijska linija sprejeta na aprilskem plenumu pred dvajsetimi leti omogočila prebivalstvu blagoevgradskega okraja, da še močneje izrazi svoje rodoljubje in zvestobo do politike bolgarske komunistične partije. Ta njegova ocena je zanimiva med drugim tudi zato, ker je bolgarska partija v zadnjih dvajsetih letih korenito spremenila svojo politiko do nacionalnih manjšin, med njimi tudi do Makedoncev, ki jih je glede na podatke popisa prebivalstva leta 1956 živelo na tem področju več kot 180.000, po lanskem popisu pa ni nobenega več. To dejstvo je gotovo eno tistih vprašanj, ki močno obremenjujejo ju-goslovansko-bolgarske odnose, za katere je vodja delegacije ZKJ na kongresu bolgarske partije na današnjem mitingu v Blagoevgradu dejal, da jih želi Jugoslavija razvijati in krepiti. To, pa bo mogoče le, če, bomo reševali odprta vprašanja, ki so med nami, je dejal. Munir Mesihovič je udeležencem mitinga jugoslovansko-bolgarskega prijateljstva tudi povedal, kako so jugoslovanski narodi in narodnosti že leta 1941 začeli oboroženi boj proti nacističnim okupatorjem in njihovim zaveznikom in da so si sami z orožjem v roki izborili socialno in nacionalno osvoboditev. Posebej je podčrtal odločilni pomen, ki ga ima jugoslovanski socialistični razvoj samoupravljanja, kot tudi to, da je neuvrščenost trajna zunanjepolitična usmeritev Jugoslavije. LUDVIK ŠKOBERNE zavoda Banco di Sicilia. Agenti so pri tem ranili tudi 22-letnega Ignazia Di Maura, ki se nahaja v bolnišnici. Tretjemu roparju je uspelo zbežati brez sledu. Rop je navrgel mladim banditom nekaj nad 3 milijone lir. Rockfiftfler jim ni všeč SYDNEV, 1. — Nekako 600 demonstrantov je danes skušalo zasesti hotel, kjer so krajevne oblasti priredile svečano kosilo ameriškemu podpredsedniku Nelsonu Rockefellerju. S tem so hoteli prote- ko proti tistim, ki so bili ubiti v Rižarni, niso uprizorili niti takega procesa farse. Zginili so brez sledu, bili so žrtve kriminalnega sadizma pripadnikov Einsatzkommanda. Glavni cilj nacističnih rabljev je bil iztrebiti Slovence, Hrvate in Žide, da bi na območju Adriatisches Kustenianda ostali samo pohlevni ko-laboracionistični hlapci. Zato so požigali vasi, morili in odganjali prebivalstvo, kar spada v širši okvir genocida pripadnikov etničnih manjšin na Balkanu. Prav zato pa — je nadaljeval Štoka — je vaša naloga in dolžnost, sodniki, da strogo obsodite nacizem, fašizem in kolaboracionizem, ker se bomo le tako oddolžili žrtvam Rižarne, ki so umrli, da bo svet, v katerem živimo boljši in pravičnejši. Ob koncu se je Štoka za 'trenutek ustavil ob liku ženske, ki je morda največ trpela v Rižarni in katere doprinos k odporniškemu boju ni bil še popolnoma raziskan in vrednoten. Zadnji Je spregovoril odv. Enzio Volli, ki zastopa ženo in hčer Antena Miota, pripadnika partizanske obveščevalne službe, ki ga je aretirala Collottijeva tolpa in ki je po dveh mesecih ujetništva v Coroneu bil odgnan v Rižarno, kjer je umrl. Volli je nato s pravnega vidika utemeljeval, zakaj so vsi umori v Rižarni navadni zločini in zakaj ne gre razlikovati med «nedolžnimi» in «krivimi žrtvami». Mednarodno pravo določa namreč, da tudi v vojnem času stirati proti ameriški zunanji politiki, sicer jih je policija koj raz- | ima vsakdo, pa naj bo navaden vo-gnala. Aretacija roparjev GENOVA, 1. — Karabinjerji so danes aretirali 20-letnega Walterja Nel-lija in 21-letnega Antonia Galla, Prvi je po rodu Turinčan, drugi pa iz Reggia Calabrie. Dolžijo ju, da sta nedavno izropala neko torinsko zlatarno in pri tem ubila človeka. Do aretacije je prišlo na osnovi zapornega naloga, ki ga je izdal turinski preiskovalni sodnik. Karabinjerji so poleg tega aretirali tudi še 20-letnega Antonia Tumula in Alberta Paolettija. Rop Ja je stal življenje PALERMO, L — V bolnišnici Villa Sofia je izdihnil 23-letni Agatino Panarello, ki so ga policisti pred dnevi hudo ranili, potem ko je z dvema pajdašema izropal agencijo MESINA, 1. — Z dokaj drzno akcijo sta neznanca izropala agencijo kreditnega zavoda Banco -di Messina. Rop jima je navrgel 20 milijonov lir. Po zločinskem izpadu sta uslužbencem banke dejala, naj kar takoj pokličejo ixilicijo, saj jih že tako ne bo zasledila... jak ali general, pravico do procesa, razen če ga ne zajamejo z orožjem v roki na vojaškem področju. In ker so bile vse žrtve Rižarne ubite brez procesa, so vsi ti umori navadni zločini. Proces se nadaljuje danes s posegi drugih zastopnikov prizadetih q4-t»o n 1^- VOJMIR TAVČAR Včeraj so v mestecu Windsor pokopali heroja 2. svetovne vojne feldmaršala Montgomeryja. Visoki častnik, ki je umrl 24. marca, je bil zakopan v vasici Binstein pod 250 let starim drevesom. (Telefoto ANSA) «iiiiiiiJiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiniiuiiiimiiiiiniiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiuimuinmiiiuiiiiiiiimimniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiHi PO NEUSPEŠNEM OBISKU PRIZADETIH F RIMU Pretresljiv opomin žrtev potresa iz doline Belice Osem let po tragediji 50.000 ljudi še vedno v barakah - Iz prvotnega nezadovoljstva, obup - Kaj potlej? RIM, 1. — Socialistični parla- kužnih bolezni, pa tudi kriminal, montarci Cusumano, Lenoni, Achil- * Gre torej za sramotno podobo iz li, Fagone, Miceli, Zaffanella, Gio- italijanskega življenja, ki meče vanardi in Musotto so naslovili na pred ostalim svetom slabo luč ne predsednika ministrskega sveta in le na rimsko vlado, temveč hočeš na ministre za državne udeležbe, nočeš na vse italijansko prebival- javna dela, kmetijstvo, zaklad ter izredne posege na jugu oziroma zaostalih predelih srednje in severne Italije interpelacijo v zvezi s problemi, ki tarejo prebivalstvo sicilske doline Belice. Tam je bil, kot znano, januarja 1933 strahovit potres, ki je popolnoma razdejal vrsto naselij, katerih prebivalci so se morali umakniti v zasilne barake brez najosnovnejših higiensko-zdravstvenih naprav. Pristojne vladne oblasti so svoj čas nakazale prizadetemu prebivalstvu lepo vsoto denarja, ki naj bi služila za izgradnjo novih stanovanjskih poslopij oziroma splošno obnovo krajev, ki jih. je uničil potres. Finančna sredstva pa so se v resnici «zgubila na poti», tako da živi še danes okoli 50.000 ljudi (med temi je zlasti veliko otrok) v nemogočih razmerah, ki pospešujejo širjenje lllllllllllllll■lllllllll■lllllllllllllllllllllllllllllllllIlIlll■llllIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll1^llI!llIlllllllIlllIImllIlllllIllllrIllIlllllllllllll|||||||||lll1llIllllllllllllllllll| TUDI PARIŠKI GASILCI NASEDLI PRVOAPRiMI POTEGAVŠČINI «Tecite, Elizejska palača goril» Veliko Turinčanov se je zbralo na središčnem Trgu Vittoria, da bi slikalo... jumbo jet TURIN, 1. — čeprav gospodarska kriza že dobro leto pesti zahodni svet in je dosegla konico ravno v Italiji, ljudje niso zgubili smisla za humor. Ob šali, ob uspeli potegavščini človek za trenutek pozabi težave in si s prešernim smehom nabere novih psihičnih energij za boj z vsakodnevnimi skrbmi. Zato ni čudno, da so se včeraj ljudje ubadali predvsem z vprašanjem, kako bi jo danes, na dan 1. aprila, ki je že od nekdaj posvečen potegavščinam, kar najbolje zagodli prijateljem in znancem. Veliko napora so takim potegavščinam posvetili zlasti časniki in radijske postaje in v nekaterih primerih je šala res dobro uspela. Morda najbolj posrečeno jo je svojim bralcem zagodel turinski dnevnik «Gazzetta del popolo», ki je na prvi strani priobčil z velikim poudarkom vest, da bo na središčnem Trgu Vittoria razstavljen orjaški «jumbo jet», časnik je članek podkrepil tudi s sliko ò pripravah za razstavo letala. Kako pa naj bi orjaški jumbo prišel do trga v središču mesta? Uredniki turinskega lista so odgovorili dokaj prepričljivo tudi na to vprašanje: letalo naj bi razstavili na več delov in ga privlekli na trg s traktorji. Dodali so tudi, da bo popoldne v letalu sestanek občinskega odbora z zvezo trgovcev za proučitev vprašanja o čim racionalnejši ureditvi mestnega prometa ter napovedovali razpis fotografskega natečaja. Nagrajen bo posnetek, v katerem bo najbolje prišlo do izraza nasprotje med 200-letno arhitekturo trga in moderno linijo letala. Potegavščini je nasedlo kar lepo število Turinčanov, ki so se že rano zjutraj podali na trg s fotografskim aparatom in ki so lahko po-1 sneli le začuden izraz tistih, ki so prav tako verjeli listu. Izraelski radio pa si je privoščil kar politično potegavščino in že na vse zgodaj najavil, da je egiptovski predsednik Sadat prispel na letališče Lod, kjer naj bi se že sestal z izraelskim predsednikom Katzirom in premierom Rabinom. Letalo egiptovskega predsednika — je pojasnjeval radio — je moralo zasilno pristati v Lodu zaradi o-kvare na motorju. Komaj sta zvedela za nepričakovan obisk sta Kat-zir in Rabin takoj odletela s helikopterjem v Lod, kjer se razgovar-jata z nenadejanim gostom. Pozneje je radijska postaja opo- zorila poslušalce, da je šlo le za šalo, toda marsikdo, ki je pozabil na koledar, je nasedel potegavščini in se že nadejal skorajšnje rešitve bližnjevzhodnega vprašanja. Šaljivci niso prizanesli niti pariškim gasilcem, v vojašnici katerih je to noč telefon vztrajno brnel. «Elizejska palača gori. Tecite», so pozivali vsaj na videz prestrašeni ženski in moški glasovi. V nekaj trenutkih so bili gasilci nared, sirene so zatulile in brizgalne so že drvele proti predsednikovi rezidenci. Prva uspela prvoaprilska potegavščina: ura je v Franciji le nekaj minut prej odbila polnoč. Izčrpen prikaz o izvozu kapitalov v tujino RIM, 1. — Kako petičneži izvažajo kapitale? Na to vprašanje odgovarja bilten sindikalne kanfedera* cije CISL «Conquiste del lavoro» s člankom, ki je osnovan na izsledkih preiskave sindikalnih aktivistov. Revija oriše kar 18 kanalov za «zakonit» izvoz kapitalov na tuje. Najbolj preprosta pa tudi najbolj nevarna metoda je neposredni izvoz denarja, takoj nato sodelovanje s tujimi državljani in neposredno polaganje denarja na tekoče račune v tujih bankah, za kar je seveda potrebna pomoč nekega tujega državljana. Največje vsote pa «potujejo» v tujino po drugih kanalih in sicer ob finančnih in trgovskih operacijah s tujino. Skorajda klasična je v tem okviru metoda navijanja cen na uvoznih fakturah in zmanjševanja cen pri izvozu. Pred skorajšujo epidemijo jjripe? stvo. Socialistični parlamentarni predstavniki zahtevajo v omenjeni interpelaciji pojasnila v smislu, ali in kako oziroma zakaj je prišlo med samozvanim uresničevanjem zakonskih predpisov o pomoči dolini Belice (npr. 59. člena zakona št. 241 z dne 18. marca 1968) do nepravilnosti in pomanjkljivosti. O-benem hočejo tudi vedeti, kdo vse nosi odgovornost za nastali položaj. Socialistični parlamentarci zahtevajo nazadnje, da rimska vlada brez vsakega oklevanja pojasni, koliko denarja je bilo nakazanega za obnovo, prizadetih krajev v dolini Belice, kako je bil ta denar uporabljen in kaj so pravzaprav imeli od teh sredstev prizadeti ljudje. Povod za socialistični protest na parlamentarni ravni je bil dan z neuspelim «pohodom tisočev» na Rim, kjer so predstavniki nesrečnega prebivalstva doline Belice hoteli izbojevati pravico. Njihov neuspeh je seveda še znatno bolj potrl družine razdejanih krajev Montevago, San Margherita in drugih, zaradi česar so danes dopoldne uprizorili vrsto hrupnih demonstracij. V mestecu Santa Margherita Belice so bili iz protesta zaprta oba bančna zavoda, poštni urad in šola, medtem pa je več sto oseb zasedlo trg pred županstvom. Podobno je bilo v bližnjem kraju Sa-laparuta, kjer je «rimski neuspeh» strogo ožigosal tudi župnik M. Traina. Prebivalci Montevaga in Sante Margherite so pozneje celo zasedli občinske prostore, vendar povsem mirno. Občinski odbornik Antonino Triolo, levičarski neodvis-než, je ob tej priložnosti izrekel sledeče besede: «Ogoljufali so nas. Naši župani so se odpravili v Rim z največjim upanjem, vračajo pa se razočarali. Naših barak ne ,bo- do nadomestili z dostojnimi stanovanji, ker za to ni denarja.» Triolo se ni zarekel, v tem smislu namreč, da bi ga lahko imeli za pretiranega črnogleda. Ko je delegacija občinskih mož stopila z železniških voz, res ni bilo mogoče razbrati z njihovih obrazov kakršnegakoli zadovoljstva ali zadoščenja. Socialistični podžupan Montevaga Domenico Guzzetta ni prikril svojega razočaranja, temveč je dejal: «Naša izkušnja v Rimu res ni bila spodbudna, pravzaprav 'je bila povsem nekoristna. Skratka, šlo je za polom!» Guzzetta je po tej dokaj zgovorni izjavi povabil druge občinske može ter vse prebivalstvo, ne glede na različnost njihovih ideoloških pogledov, na vseljudsko zborovanje, kjer je vsakdo lahko dal presto duška svojemu nezadovoljstvu (in mestoma celo obupu). Podobne pobude so bile tudi v kraju Santa Margherita in drugod v dolini Belice. Šlo je za množične, sicer docela omikane proteste, ki so izzveneli kot resno opozorilo vladajočim krogom. IMASNO S3 Mmin NEKAJ ČLENOV USTAVE Vojaška hunta zaostruje represijo v Argentini Vojaki si lastijo pravico, da po mili volji imenujejo in odstavljajo predsednika države MILAN, 1. — Če se italijanski virologi niso zmotili, nam gripa pripravlja zelo neprijetno prvoaprilsko potegavščino, saj smo se komaj otresli epidemije, ki je prisilila v posteljo na tisoče ljudi po vsej Evropi, na duri pa trka nov virus, tako imenovani «virus Victoria», ki je bil sicer «doma» v Avstraliji, a si je kot kaže privoščil turistično potovanje v E-vropo. Kot da bi to še ne bilo dovolj, virologi napovedujejo za prihodnjo zimo še «virus extra», podobnega virusu, ki je 1918. leta bil vzrok epidemije «španske» gripe in prisilil v posteljo na desetine milijonov ljudi. Če se zaenkrat lahko tolažimo, da so dosedanja cepiva vsaj delno učinkovita proiti «virusu Victoria», pa nam to cepivo ne bo v pomoč v boju proti znatno močnejšemu «extra». Značilnost teh virusov je namreč, da se razvijejo^ v živalih in šele nato «napadejo» človeka, ki je zaenkrat brez, obrambe proti npim. Kaže celo, da gre za viruse, ki nastanejo po mutaciji starih virusov. PRED SODIŠČEM V KOPRU Nova zasliševanja v zadevi «Jadran» KOPER. 1. — Pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Kopru so danes zaslišali nekatere priče V zadevi kaznivih dejanj petih bivših vodilnih uslužbencev sežanskega izvezno-uvoznega podjetja «Jadran». Zasliševanje prič se bo nadaljevalo tudi jutri, nakar bodo razpravo prekinili za 14 dni. Današnje zasliševanje prič je ponovno pokazalo, da obtoženci zvra-čajo krivdo vseprek na kogarkoli, celo na ljudi, ki jih niti ne poznajo. Pričal je tudi bivši, zdaj že upokojeni direktor Vlado Mahnič. Po njegovih besedah je mogo? če sklepati, da on sam kot generalni direktor podjetja ni vedel, kaj so za njegovim hrbtom počenjali u-vozni referenti. Delali so namreč na lastno pest najprej z majhnimi vsotami, kasneje, ko so zasedli vodilna mesta pa z vse večjimi zneski. L. O. * I Včeraj so se v Luksemburgu sestali na posvetu šefi držav in vlad čianic Evropske gospodarske skupnosti, ki bodo v dveh dneh razgovorov skušali postaviti na trdnejše temelje gradnjo združene Evrope, ki sta jo gospodarska kriza in denarni vihar močno zavrta. Na sirki: šefi držav in vlad pred začetkom konference. (Telefoto ANSA) BUENOS AIRES, 1. — Argentinska vojaška hunta, ki je pred enim tednom strmoglavila predsednico. I-sabelito Peron, je danes dejansko prevzela vso oblast, ko si je prilastila pravico, da imenuje in odstranju-jé predsednika države. S «statutom za preosnovo», ki je bil sinoči objavljen v uradnem listu, pa je hunta začasno ukinila tudi nekaj členov ustave. , «Statut», ki so ga podpisali general j Jorge Videla, admiral Emilio Mas-sera in poveljnik letalstva Orlando Agosti, določa ,da je hunta vrhovno državno telo in ima poleg pravice imenovanja predsednika države še pravico napovedati vojno in izredno stanje, imenovati sodnike vrhovnega sodišča, generalnega državnega pravdnika in vrhovnega poveljnika oboroženih sil. Listina določa nadalje, da bodo morali biti pri odločanju prisotni vselej vsi trije poveljniki vojaških rodov. Če bi kdo od njih bil odsoten, ga lahko nadomešča njegov pribočnik. Medtem pa se stopnjuje pričakovanje za gospodarski načrt, ki bi ga moral minister za gospodarstvo orisati danes. Kaže pa, da načrt še ni pripravljen, zaradi česar je minister Jose Martinez De Hoz odložil svoj nastop. Ni še jasno, kakšen je vzrok odgoditve, govori se pa o dokajšnjih trenjih med izvedenci, ki naj bi pripravljali načrt, trenjih, ki so se še zaostrila, ko je neki časnik objavil glavne točke dokumenta. Zaradi odgoditve je tudi še vedno zaprt menjalni trg. Medtem pa je hunta pripravila prvi -lik•-en. ki nai bi delno razbremenil državno zakladnico. Lo kon- ca leta bodo namreč odpustili vse državne uradnike, ki niso neobhocl-no potrebni. Obenem se stopnjuje , tudi protisindikalna represija, saj J® hunta g posebnim odlokom začasn j ukinila ustavni člen, po katere I se je, kdor je bil zaprt iz polurnih razlogov, lahko odločil tudi z ^ izgnanstvo. Istočasno je hunta irn®‘ novala na čelo najpomembnejših si dikatov vojaške komisije. Kljub represiji pa vojski ^ ni uspelo zlomiti odpora sil. Davi je pod streli gverilske® komandosa padel v nekem bueno aireškem predmestju policijski < misar. Atentat spominja na P° ben izpad izpred treh dni, ko Js-zgubil življenje podpoveljnik ^vez policije in vodja protigverilsK s boja Guillermo Pavon. . Iz Montevidea pa medtem Por° jo, da je vodja največjega ar®h:i tinskega sindikata CGT, ki je , eden od podpornih stebrov Precl® niče Isabelite Peron, Casildo _ reras prosil za politično zato« mehiško veleposlanstvo v T-(ru®iv Kaže, da se Herreras boT’ . ? n. ga Urugvaj izročil argentinski ti kot to že dela s političnimi sprotniki Pinochetovega režima. PALERMO, 1. - Carmela co, 35-letna hči bivšega obcinsKts^ odbornika Giuseppeja D Amica . Bagheri!, ki je včeraj umorllt‘ui-nega zaročenca Domenica leja, si je danes hotela vzeti 0 Ijenje. Pogoltnila je vecjo_ k ^