Poštnina plačana v gotovlnL fzhaja vsak dan zjutraj razven v ponedeljkih ln dnevih popraz-tiikih. — Posamezna številka Din 1'—, mesečna naročnina Din 20'—, za tujino Din 30-—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva ulica št. 23. Telefon uredništva 80-70, 80-69 ln 80-71. Cena Din t*— Jugoslovan Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi in dogovoru. — Uprava 'f Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68. podružnica v Mariboru, Aleksan-irova cesta 5t. 24, telefon 29 60 Podružnica v Celju, Samostan* 8ka ulica št. 4. St. 65 Ljubljana, nedelja, dne 17. avgusta 1930 Leto I. Pred dalekosežnim preobratom v Indiji Csandiii pripravljen pod inafifslti poliretf - V slaiscafa] udeležilo indijske konference v Londonu - #p@sici|a indijskega nar©Jne§g London, 16. avgusta, n. Iz Boorne poročajo, da so se v tamkajšnjih zaporih zaključili razgovori med Gandhijem ter ostalimi indijskimi voditelji Nehrujem, gospo Naidu ter predsednikom nacijonalnega odbora Pa-telom. Pripravili so načrt, ki obsega pogoje, pod katerimi so Indijci pripravljeni opustiti svoj pokret in pristati na sodelovanje na indijski konferenci, ki se ho v kratkem vršila v Londonu. Med tem je odbor bombayskega kongresa snoči na posebni seji sklenil, da smatra zaključke razgovorov, ki so jih imeli med sabo indijski voditelji, za škodljive in da bo mogla le popolna svoboda zadovoljiti indijsko ljudstvo. Simla, 16. avgusta, n. Dopisnik agencije »United Press« poroča iz Pešavara, da je bilo tam proglašeno obsedno stanje. Borba z Afridi se nadaljuje, pa so angleške oblasti odredile, naj se pripravijo za slučaj potrebe angleška in indijska ojačenja. Afridi so v početku svoje vstaje vjeli nekega indijskega častnika, ki so ga sedaj izpustili na svobodo in ga poslali k angleškemu vrhovnemu poveljništvu, da mu sporoči, da se oni borijo za indijski naeijonalni kongres in muslimanski pokret ter da je njihov pogoj za mir ta, da se izpusti na svobodo Gandhi. Afridi se borijo pod vodstvom Olagbare, hčere pokojnega afridskega poglavarja Hiberja. London, 16. avgusta. Po poslednjih vesteh je položaj v Simli in po vsej Indiji docela normalen. Okrog Pešavara se Angleži borijo že z nekaterimi gorskimi plemeni, ki so se uprla. Vstaši so bili premagani in angleška letala zasledujejo še poslednje njihove ostanke. Druge skupine afridskih vstašev so se začele zbirati v dolini Bara, kjer je sklican sestanek plemenskih poglavarjev. Izključena je možnost, da bi se vstaja razširila. Docela v nasprotju s terni vestmi je pa vest, da je z ozirom na delovanje vstašev indijski podkralj lord Irwin izdal naredbo, da so na ozemlju okrog Pešavara poostrijo policijske mere in da se v slučaju potrebe sporazuma se Indige a a konegresa in Afridi podvzamejo vse mere proti vstašeirj, ako bi hoteli znova napasti Pošavar. V PeSavaru in bližnji okolici je bilo proglašeno obsedno stanje. London, 16. avgusta, n. Uradne vesti priznavajo, da je položaj v severnih indijskih pokrajinah in okrog Pešavarja zelo kočljiv in mestoma nevaren. Dognano je, da so se priključili Afridom novi vstaši iz vrst okoliških plemen. Razen tega je borba proti Afridom zelo težavna zaradi tega, ker žito še ni pokošeno in ker to zelo služi vstašem za njihovo prodiranje proti angleškim položajem. Drugo težavo povzroča angleškim četam prebivalstvo, ki z vsemi sredstvi podpira upornike. Letošnji rojstni dan Nj. Vis. prestolonaslednika Najpomembnejša državna, vojaška in narodna svečanost Beograd, 16. avgusta. 1. Rojstni dan Nj. Vis. prestolonaslednika Petra dne 6. septembra se bo proslavil na najveličastnejši način. To bo hkrati ena najpomembnejših državnih, vojaških in narodnih svečanosti, kolikor se jih je vršilo v zadnjem času. Največje svečanosti bodo v Beogradu, kjer bo ob udeležbi delegacij vseh polkov iz vse države na Banjici prirejena grandijozna revija čet in kjer se bodo zamenjale zgodovinske srbske vojne zastave vseh naših polkov z novimi jugoslovanskimi zastavami. Ta dan se bodo polkom odvzele stare srbske zastave, ki nosijo največja odlikovanja, ki so simbol naših največjih vojnih uspehov in ki so kronane z glorijolo viteštva in zmagoslavja. Po zamenjavi bodo stare zastave shranili v kraljevskem mavzoleju v 1’opoli. Stare plemenske zastave morajo seveda s pijeteto zapasti prošlosti, ker nacijo- nalna bodočnost hoče samo jugoslovansko nacijonalno trobojnico. Temu svečanemu činu na dan 6. septembra bo prisostvovala po zastopnikih vsa naša vojska, vsa gene-raliteta in admiraliteta, prav tako pa tudi rezervni častniki iz vse države. Od rezervnih oficirjev se udeleže proslave samo tisti, ki imajo uniforme. Računa se, da bo samo rezervnih oficirjev nekaj tisoč. V Beograd pridejo delegacije vseh oblastev, banskih svetov, humanih in kulturnih in verskih društev, mnogo uradništva itd. Rezervni častniki bodo imeli brezplačno vožnjo. Njih vozni listki bodo veljali 6 dni. Državni uradniki, ki se udeleže proslave, bodo dobili potreben dopust. Poveljnik parade bo general Ojura Dokič. Na te zgodovinske dni se bodo prvič razdelila nova odlikovanja »Jugoslovanske krone«. Češkoslovaška javnost in vojaška vprašanja »Ker ni bila sprejeta obča razorožitev, se je treba pripraviti za obrambo« Praga, 16. avgusta. AA. Češkoslovaško časopisje posveča v zadnjem času veliko pokornost vojaškim vprašanjem. »Lidovi listi« pišejo na pr. o letalskih vežbah, ki so dokazale, da je češkoslovaško letalstvo na višini in da uživajo piloti velik ugled v javnosti. List pravi, da je prebivalstvo uvidelo, da vprašanje miru in vojne ni mogoče poenostaviti s preprosto formulo. »Češko- slovaška republika, piše list, nasprotuje nazorom »Socijalnega demokrata«, ki se je protivil zvišanju števila letal, češ da je država prežeta s pacifizmom. Temu nasproti je treba pokazati primer Belgije, ki jasno izpričuje, da ne zadoščajo zgolj duhovne garancije. Ker ni bila sprejeta obča razorožitev ,se je treba pač pripraviti na obrambo države in državljanov.« Sestanek jugoslovansko-romnnske komisije Delo komisije se začne proti koncu tega tedna Beograd, 16. avgusta, k. Z ozirom na prvi sestanek jugoslovansko-romunske mešane komisije, ki bo pripravila vse, kar je potrebno za izvršitev 'sinajskih sklepov, med katere spada tudi definitivna sklenitev trgovinske pogodbe, pričakujejo, da bodo pričetkom prihodnjega tedna prispeli v Beograd vsi oni ministri, ki so sodelovali na konferenci v Sinaji. Mešana komisija bo med tem v Beogradu poslovala po navodilih trgovinskega ministrstva. Trgovinski minister, ki je za enkrat še na dopustu izven Beograda, bo tekom prihodnjega tedna prispel v prestolico ter bo takoj po svojem povratku odredil vse, kar je z naše strani treba, da začne komisija poslovati. Proti koncu prihodnjega tedna pa bo prispel v_ Beograd romunski delegat Popescu. K diskusiji o stabilizaciji dinarja Demanti neosnovanih vesti v zvezi s pisanjem beograjskih listov Beograd, 16. avgusta. AA. (Službeno obvestilo): Zadnje dni je bilo v beograjskih listih objavljenih več člankov, v katerih se je razpravljalo o stabilizaciji dinarja in o odnošajih države naprain Narodni banki. V zvezi s temi članki so se razširile vesti, kakor da so bili ti članki inspirirani ali objavljeni na pobudo merodajnih mest. Pooblaščeni smo izjaviti, da so te vesti brez osnove in da so zato popolnoma netočne in samovoljne. Zakonski predlog o stabilizaciji dinarja kakor tudi načrt zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o Narodni banki se sestavlja v sporazumu z Narodno banko. Posamezna, s tema zakonoma postavljena vprašanja, bodo s tem definitivno rešena. Foset naših vojnih akademikov na Češkoslovaškem Praga, 16. avgusta. AA. Slušatelji jugoslovanske vojne akademije bodo obiskali Brno in Bratislavo, da vrnejo obisk češkoslovaške vojne akademije 1. 1926. Naše odposlanstvo bo obstojalo iz 21 slušateljev. Vodili jih bodo divizijski general Belič, brigadni general Brasič in general Bodi. Bessanesi bo izročen sodišču Bern, 16. avgusta. AA. Zvezni svet je proučil zadevo italijanskega emigranta Bessanesija in njegovih tovarišev. Besanesi je kakor znano, priletel z letalom v Švico in odtod dosegel Milan, kjer je metal nad mestom protifašistične letake. Po končanem opravilu se je vrnil v Švico. Zvezni svet je sklenil zadevo prepustiti kazenskemu sodišču. Človekoljuben dar predsednika vlade General Peter živkovič je podaril 20.000 za protijetični fond v Sarajevu Sarajevo, 16. avgusta. AA. O priliki bivanja predsednika vlade generala Petra Živkoviča v Sarajevu je bila svečana seja mestnega zastopa, na kateri je bilo soglasno sklenjeno, naj sarajevska občina ustanovi fond za pobijanje tuberkuloze v Sarajevu generala Živkoviča. Danes je ban Drinske banovine g. Velimir Popovič izročil načelniku sarajevske občine g. Hašiii beg Mute- veliču 20.000 Din. To vsoto je poklonil predsednik ministrskega sveta za gornji fond. Hkratu je predsednik vlade pooblastil bana Drinske banovine, naj izreče načelniku občine v Sarajevu zahvalo za plemenito dejanje mestnega zastopa kakor tudi pozdrave meščanstvu in zastopu z željo, naj bi zdravi in srečni nadaljevali dosedanje delo za kralja in domovino. Francija za varnost svojih mej Izjava vojnega ministra Maginota o potrebi novih obrambnih naprav Pariz, 16. avgusta, n. Vojni minister Ma-ginot je dal sotrudniku »Journala« izjavo, da varnost Francije ni zajamčena le z varnostjo narodnega življenja in mirnega razvoja države in ne samo s tem, da velika večina Francozov veruje v mir, marveč tudi z utrdbami na francoskih mejah. Potrebni so še veliki izdatki, ker današnje utrdbe na francoski meji niso zadostne, da v slučaju nenadnega navala branijo francoski narod in njegovo zemljo. Maginot je prepričan, da je treba zavarovati mejo ne le z utrdbami, marveč tudi z motorizacijo, tako da bo mogočo ob vsakem času poslati z največjo bc-zino velike vojaške sile na mejo. Poljski frontni bojevniki proti Treviranusu »če zahteva revizijo poljske Varšava, 16. avgusta, d. Ob priliki proslave desetletnice zmage nad rdečo armado se je v Varšavi vršil kongres frontnih bojevnikov. Govorniki na kongresu so to priliko uporabili, da so odgovorili na govor nemškega ministra Tre-viranusa. General Gorecki je izjavil, da je Poljska rešila Evropo pred holjševiško poplavo in Treviranus zahteva revizijo poljske meje, potem da sme zato zahtevati hvaležnost. Če minister zahteva novo vojno. Koridor pri Gdanskem in Pomorje sta od pradavnine čisto poljski deželi in mi si ne bomo dali ugrabiti niti pedi doma- meje, zahteva novo vojno« če zemlje. Navzočni frontni bojevniki so morali soglasno priseči v tem smislu. Predsednik mednarodne federacije frontnih bojevnikov »Fidac«, angleški polkovnik Abbot, je izjavil, da jc solidaren z izvajanji Goreckega in je naglasil, da Poljska potrebuje neposreden dohod k morju. Vsi nekdanji frontni bojevniki bodo znali odvrniti vse poskuse za okrnitev teh pravic. Tudi predsednik francoske federacije Garnier se je priključil tem izvajanjem in je naglasil, da Poljska lahko računa na večno zvestobo in prijateljstvo Francije. Strahovita nesreča na Dravi pri Molvah Dva in dvajset oseb uti lilo v deroči reki Zagreb, 16. avgusta. A A. Včeraj se je na Dravi v djurdjevaškem srezu pripetila strahovita nesreča. Med 5. in 6. uro popoldne se je vračalo od popoldanske službe v Molvah mnogo ljudi, tako da so prenapolnili čoln, ki je na tem mestu prevažal ljudi preko Drave. Ker je bila reka radi sedanjih nalivov hudo deroča, se je čoln prevrnil. V hladnih valovih Drave je našlo strašno smrt 22 oseb, življenje pa si je moglo rešiti le nekoliko ljudi. Ponesrečile so se skoro same žene. Pri 21 ponesrečenkah so že ugotovili identiteto. Nesrečne žene so bile iz vasi Repa v djurdjevaškem srezu in iz vasi Ždale v koprivniškem srezu. Katastrofa je napravila na vse okoliško prebivalstvo pre-tresujoč vtis. Nova vremenska nesreča nad Vipavsko dolino Vipava, 16. avgusta. Po velikih nalivih in poplavah pričetkom tega tedna je zadela vipavsko dolino v noči od včeraj na danes še strašnejša katastrofa, ki je uničila ves poljski, sadni in vinski pridelek. Že okrog 1. ure ponoči se je med burjo ulila strašna ploha, med katero je nričela padata prva toča. Po kratkem presledku se je proti jutru nevihta ponovila. Med besnečo burjo je padala kakor oreh debeha suha toča, ki je okrog 7. zjutraj, ko jo nevihta dosegla višek, pokrila vso pokrajino več centimetrov na visoko. Toči je sledil strahovit naliv, ki je v trenutku preplavil ves trg in nižia mesta doline. V Vipavi sami je pri- čela voda bruhati iz cest in ulic in jih je v hipu poplavila do 1 m visoko. Ko so se oblaki razpodili, so bila tla in vsa pobočja Nanosa, Strahovita toča, kakršne ljudje ne pomnijo, je popolnoma uničila vsa že zaradi poslednje suše hudo prizadeta polja, sadno drevje in vinograde. Ponekod ni ostalo na trtah in na drevju niti listja. Trpele so pa tudi nekatere hiše. Prebivalstvo je do skrajnosti obupano in potrto. Postojna, 16. avgusta. V Postojni in na Pivški planoti je divjalo davi strašno^ neurje s točo, ki je ponekod docela uničila vse poljske pridelke in sadne nasade. Zadušnica po kralju Petru Velikem Osvoboditelju Svečani obred je opravil bitoljski episkop Josif ob asistenci štirinajst duhovnikov Beograd, 16. avgusta. AA. Davi ob 11. je bil v saborni cerkvi opravljen pomen desete obletnice smrti blagopokojnega kralja Petra Velikega Osvoboditelja. Činodejstvo-val je bitoljski episkop Josif ob asistenci 14 duhovnikov in 2 dijakonov. Jektinije je pelo Prvo beograjsko društvo. Cerkvenemu opravilu je prisostvoval predsednik ministrskega sveta in minister za notranje zadeve general Peter Zivkovič s člani kraljevske vlade Uzunovičem, dr. Srskičem, dr. Kumanudijem, dr. Švrljugo, Maksimovičem, dr. Šibenikom in dr Šveglom. Nadalje so bili pri pomenu zastopnik Nj. Vel. kralja Aleksandra L častni adjutant divizijski general Stojanovič z maršalom dvora bri-gadnim generalom A. Dimitrijevičem, upravnikom dvora generalom Vukovičem. Nadalje so bili pri pomenu nač. glavnega generalnega štaba armijski general M. Milovanovič s prvim pomočnikom divizijskim generalom N. Maričem, komandantom mesta Beograd divizijskim generalom V. To- mičem s svojim pomočnikom brigadnim generalom Petrom Radivojevičem, zatem je bil prisoten komandant žandarmerije divizijski general Dušan Markovič, vršilec dolžnosti komandanta kraljevske garde general Maksimovič, zatem guverner Narodne banke Ignat Bajloni, predsednik beograjske občine inž. Nesič, predsednik državnega sveta dr. Poličevič, predsednik kasacijskega sodišča dr. Subotič, predsednik apelacijskega sodišča Ninkovič, predsednik glavne kon-torle Srečko Tesič, rektor beograjske univerze dr. Č. Mitrovič, vrhovna inšpektorja pri predsedništvu vlade Milan Nikolič in Kosta Jovanovič, zatem direktorji oddelkov v zunanjem ministrstvu, kakor tudi številni meščani' ter aktivni in rezervni oficirji beograjske garnizije. Pomen je trajal do pol 12., nakar je imel episkop Josip prigoden nagovor, v katerem je poveličal čast in slavo blagopokojnega kralja Petra Prvega Osvoboditelja. Naposled so prisotne počastili s koljivom. Drugo zborovanje evharističnega kongresa Včerajšnji dan je bil posvečen p-edavanjem znanstvene narave Siroga priprovlienosi! Sovjetski dumping odkriva perspektive, ki morejo do tal izpremeniti ves sveiovni zunanje-političen položaj. V zvezi z brezposelnostjo v Evropi in Ameriki, dogodki v Indiji in boljševiškim rovarenjem v Kita-ju, pa niso izključene niti perspektive, ki oznanjajo novodoben pohod Timur-Lenga in njegovih mongolskih hord. A tudi če se evropskim državnikom posreči, da pravočasno odstranijo vse te grozolne nevarnosti, je vendar jasno, da bodo že samo pogajanja držav povzročila dogodke, ki nalagajo vsakemu narodu nujno dolžnost, da je pripravljen na vse. 7.c celo pa more veljali stroga pripravljenost za manjše narode, ker so drugače v nadvse nevarnem položaju, da se bo ustvaril nov položaj le na njih škodo. Še vedno je bilo tako, da v boju velikih narodov plačajo majhni narodi račune boja. To kruto resnico smo zlasti mi že dovolj bridko okusili in greh bi bil, da nas vse ie izkušnje ne bi izpameiovale. Ce nihče drug, potem mora biti naš narod odslej v strogi pripravljenosti, da bo vsak hip mogel branili svoje pravice, svojo časi in svoje dostojanstvo. Po zaslugi 6. januarja nas ne ovirajo več notranji boji in smo v tem srečnem položaju, da moremo razviti vse svoje sile in v odločilnem trenutku vreči na tehtnico vso našo narodno silo. Ali lo je šele teoretična možnost, ki je izpeljana samo deloma, dočim praktično še nismo na lem, da bi vse svoje sile tudi dejansko razvili. Da razvije narod vse svoje sile, se mora gibati, ker pasivnost vodi nujno v mrtvilo in nazadovanje. V gibanju je sila in napredek, ker samo narod, ki se giblje, raste v moči, vsled česar napreduje tudi njegova samozavest. V Aziji, kjer je fatalizem ubijal vsako gibanje, je zapadel tudi narod za narodom mrtvilu in bil plen pogumnih osvajalcev. V Evropi, kjer so bili vsi narodi aktivni, je tudi propadel vsak osvajalec. Vsled tega smo tudi že na tem mestu iako mnogokrat opozarjali na potrebo aktivizma. Ni slabšega, kakor če zapade narod v vlogo brezbrižnega gledalca, ker čim dalje je v tej vlogi, tem več moči je zdrknilo iz njegovih rok. Nasprotno raste aktiven narod vsak dan na moči, ker vsako gibanje rodi novo gibanje, da skoraj preveva ves narod ena sama volja po napredku in delu. In to voljo vzbuditi in jo povsodi razširili, se pravi, narod pripravili tudi na največje dogodke. Na vseh poljih se mora uveljaviti načelo aktivnosti. Vsak podjetnik mora skrbeti, da je njegovo podjetje absolutno sposobno za vsako konkurenco, vsak trgovec mora gledati, da najde nove trge, nove odjemalce, vsak poljedelec mora stremeli, da dobi čim več iz zemlje, vsak obrtnik mora čim bolj izboljšali svoje pridelke in vsak inleligent je dolžan sodelovati, da bo narod v vsakem pogledu na višku. V pogon je treba spravili vse sile naroda in sicer v harmoničen pogon, da bo napredek na enem polju zavrlel z večjo brzino stroje narodne energije na drugih poljih. Kakor v najmodernejši gigantski tovarni, lako morajo v našem narodnem življenju teči z vso eksaktnostjo vsi stroji, da bo vse čuiilo, kako rasle naš narod, kako mu samozavest dviga njegove mogočne prsi. Do skrajnosti disciplinirana pa mora biti ta aktivnost, da bodo vsi stroji fekli v eno smer, da se ne bo zgubljal efekt dela. To je ona velika naloga, ki jo slavi čas na ves narod in na vsakega posameznika tn v primeru s katero so vse one skrbi, ki smo jih podedovali iz prejšnjih časov, malenkostne in smešne, čisto postranskega pomena je, če bo imela la ali ona podedovana navada več ali manj veljave, ker danes gre za lo, da smo tako organizirani in močni, d‘S si v vsakem položaju priborimo svoj položaj na solncu. Večja ali manjša nevarnost, vedno moramo bili pripravljeni, ta ali oni položaj, vedno moramo biti organizirana celota, ki more vsak hip udariti z vso silo. Heroj, ki je vsak hip na skoku, lo mora biti naš narod in zalo oznanjamo aktivnost in zato ne moremo trpeli pasivnih gledalcev. In pasivni gledalci so vsi, ki vedno samo iščejo pota, da bi zlezli nazaj v preteklost, v predvojno ali povojno strankarstvo. Ak-!ivni so samo tisti, ki imajo pogled uprt le naprej, ki imajo vedno napete mišice, da izvrše, kar jim ukazuje naš voditelj, naš kralj in kar jim narekuje laslno spoznanje. Samo ti aktivni borci ustvarjajo našo pripravljenost in samo ti so tudi zidarji naše bodočnosti. BodJInost našega naroda je le v teh aktivnih borcih! Zagreb, 16. avgusta, k. Danes zjutraj je bilo drugo zborovanje evharističnega kongresa v docela polni dvorani Zagrebškega zbora. Zborovanje je otvoril predsednik g. Kukuljevič. Pozdravil je vse prisotne, v pr- vi vrsti pa cerkvene dostojanstvenike, ki s ) prišli na kongres v velikem številu. Pozdravil je tudi Arbanase iz Jugoslavije. Njegovemu govoru so sledila predavanja. Prvi je povzel besedo rektor zagrebškega vseučilišča dr. Belobrk, ki je podal Obsežno' in strokovnjaško poročilo o odnošajih m^d vero in znanostjo. Izhajal je iz pri rudne težne vsakega človeka po resnici. Znanost ima pravico z ozirom na resnico svobodno izbirati in uporabljati vse načine, ki vedejo do tega ideala. Ob koncu je poudaril, da so največjega pomena in važnosti za poedine-ga človeka in vse človeštvo verske resnice, do katerih more priti vsak človek, ki je dobre volje na podlagi čistih znanstvenih mer tod. Svoje predavanje je podkrepil z mnogimi primeri iz življenja. Za njim je govoril dr. jur. Viktor Korošec, izredni profesor na ljubljanskem vse- London, 16. avgusta, d. V pristanišču Curdingtonu je danes ob 11. dopoldne pristal >R 100«. Ob 11-30 dopoldne so zrakoplov pritrdili z vrvmi, nakar se je posadka med viharnimi ovacijami ogromne množice izkrcala. Zrakoplov »R 100« je v četrtek zjutraj ob 2-28 zapustil Montreal. Zračno progo od Montreala do Cardingtona, ki ine-ri približno 5400 km, je zrakoplov napravil 57 urah. »Grof Zeppelin« je spomladi na svojem južnem poletu napravil progo iz Lackehursta v Sevilo, ki meri 6390 kin, v 62 urah 51 minutah. V prvi polovici proge od Montreala je imel >R 100« prav lepo in ugodno vreme, dočim je moral v drugi polovici premagati Nesreča turista v triglavskem pogorju Ponesrečeni je Zemunčan Vojislav Vakumovič. Ljubljana, 10. avgusta. V Mojstrano je na praznik Velikega Šmarna proti večeru prišlo obvestilo, da se je v severni steni Triglavskega pogorja težko ponesrečil neki mlad, visok in krepak turist.'ki mora biti Hrvat ali Srb. Iz Mojstrane je bila takoj obve-' ščena železniška postaja na Jesenicah, da je potrebna rešilna ekspedicija. V Mojstrani se je nato organizirala ekspedicija, obstoječa iz vodnika SP D Gregorja Laha iz Mojstrane ter Jeseničanov Josipa Čopa, Mihe Čopa in Fr. Freliha. Ekspedicija je še ponoči ob 22. odrinila v Triglavsko pogorje. Davi ob 7. je ekspedicija prispela po večjih naporih na kraj nesreče na Belo polico severne triglavske stene. Prvotno se je razširila vest, da se je primerila zopet smrtna nesreča, kar pa k sreči ni bilo. Na Veliki šmaren je Vojislav Vakumovid, rojen leta 1910 v Zemunu, po poklicu študent tehnike, vnet turist in ljubitelj naših planin, skušal v družbi Ljubljančana Josipa Batiča preplezati severno steno. Plezalna tura je bila naporna in nevarna zaradi mokrega terena. Oba turista sta na praznik približno ob 3. popoldne prispela do Bele police. Tu je Vakumoviču, ki je drugače spreten plezalec, spodrsnilo. Izgubil je ravnotežje ter zdrčal kakih 30 m globoko in obtičal med skalovjem močno poškodovan in učilišču. Profesor Korošec je imel v slovenščini obširno predavanje o Evharistiji in svetovnem miru. Kot zadnji je povzel besedo don Franjo Bulič, ki je govoril o mnogih hrvatskih evharističnih spomenikih. Govoril je o simboličnem pomenu staro-krščanskih spomenikov v Dalmaciji. V Dalmaciji je polno spomenikov, na katerih so vdelane ribe in hlebi kruha, staro-krščanski simboli, ki se nanašajo na Evharistijo. Razen tega spominja na simbolično predstavljanje Evharistije tudi načrti in freske na mnogih grobovih. Njegovemu predavanju so se prisotni zahvalili z burnim odobravanjem in ovacijami. S tem se je tudi zaključilo drugo zborovanje evharističnega kongresa. Ljubljana, 16. avgusta. Nocoj ob 22. se je z glavnega kolodvora v posebnem vlaku odpeljalo okoli 800 udeležencev evharističnega kongresa v Zagreb. Iz Ljubljane je odpotovalo okoli 300 udeležencev, med njimi mnogo narodnih noš. V Ljubljano je prispelo tudi mnogo Gorenjcev, NotramVrv in Dolenjcev. silne viharje. Neprestano je deževalo. London, 16. avgusta. AA. Zrakoplov *R 100« je pristal na letališču v Cardingtonu. Opazovalci letališča so zrakoplov zagledali ob 9-40. Iz Montreala do Cardingtona je »R 100« potreboval 57 ur. Južnozapadno obalo Irske je zrakoplov pasiral ob 2-15. Zrakoplov so pričakovali na letališču minister za letalstvo in drugi visoki letalski dostojanstveniki. Po opravljeni formalnosti so zrakoplov zapustili potniki, ki so bili s poletom zrakoplova prav zadovoljni. Lord Thomson se je nato zahvalil oficirjem in posadki za izvrstno in brezhibno plovbo, ki je ponesla sloves angleškega letalstva po vsem svetu. pobit po glavi. Njegov spremljevalec mu je hitel na pomoč. Obvestil pa je o nesreči tudi druge turiste. Sam je ostal pri ponesrečenem tovarišu vso noč, ki je bila zelo hladna. Ponoči je tudi deževalo. Vakumovič, ki je kmalu po padcu prišel k zavesti, je vztrajno in mirno čakal rešilne ekspedicije. Reševalna ekspedicija je ponesrečenca dvignila z veliko težavo na Belo polico, od koder so ga z največjo previdnostjo spravili dalje v Vrata in od tam v Mojstrano. Reševalci so snoči ob VSO prispeli v Mojstrano, kjer je nudil jeseniški zdravnik dr. Kogoj ponesrečencu prvo zdravniško pomoč. Z avtom so Vakumoviča prepeljali na Jesenice, da so ga mogli potem odpremiti z večernim potniškim vlakom v Ljubljano. Ljubljanski rešilni avto je nato Vakumoviča ob 21. odpeljal v javno bolnico na kirurgični oddelek. Ponesrečeni Vakumovič ima nalomljeno tudi desno nogo. Simpatičnemu turistu Vakumoviču želimo, da bi činipreje okreval. » --------- Sprememba nadzorovanja življenjskih potrebščin Beograd, 16. avgusta. AA. Na predlog jugoslovanske zveze mlinarjev je minister za soci-jalno politiko in narodno zdravje izdal odlok, s katerim se razveljavlja Člen 81. pravilnika o podrobnejših odredbah za izvršitev zakona o nadzoru nad živlienskimi potrebščinami. Fčfisiis^er Emaglss — 50 Betfaiils Danes praznuje svojo 5Stopi bliže!« Približal se mi je s strahom in 8 svetim spo- ovanjem, kakor da bi šel v cerkev. >Roliko let imaš?« »Devetindvajset.« »Oženjen?« »Neoženjen.« »Ali si bil že kdaj kaznovan?^ »Ne « (To se bo kmalu zgodilo, imamo dobro metodo za to.) tem, da se odstranijo korumpirani uradniki. Vp.: Narod ne pozna svojih pravic, kako mu jih razložimo? — Čisto enostavno: potniki v vlaku ne znajo voditi lokomotive, imajo pa pravico potovati. Biti mehanik je profesionalna spretnost; biti potnik je pravica. Vsi Kitajci so potniki v vlaku republike in vlak pelje, kamor potniki hočejo — to je pravica ljudstva. Vp.: Kaj je volilna pravica? — Odg.: To je splošna pravica. Vsakdo more voliti in voljen biti in ni potrebno v to svrho, da je bogat. Vp.: Kako naj se omeji kapital? — Odg.: Kapitala ni treba omejevati, pač pa njegovo uporabo, da se izognemo občutnim imovin-skim razlikam. Konfucij je rekel, da mora biti prva skrb vlade pravična razdelitev dobrin med državljani. Uboge je treba poučiti in oskrbeti jih z najpotrebnejšim, delavci naj si z mogočno organizacijo pribore boljše eksistenčne pogoje. Vendar dr. Sun-jat-sen ni bil slepo naklonjen komunizmu in stranka Kuo-ming-tang ni komunistična. Marxova doktrina je vporab-na le za visoko razvito gospodarstvo, kakršno pa še ni naše in tudi ni bilo rusko, zato Mar-xova doktrina v Rusiji ni dala zaželjenih rezultatov. Opogumiti je treba kitajsko privatno iniciativo in si vzeti za vzor gospodarski razvoj Anglije in USA. Seveda mora država pazno motriti gibanje privatnega kapitala in ne sme dopustiti, da bi slednji urejeval življenje naroda. Velika industrija in promet naj bo po možnosti v državnih rokah s čemur bi bila dana garancija, da se ozira pred vsem na potrebe ljudstva. • Čitatelj, ki je pazljivo prečital ta katekizem kitajske revolucijonarne propagande, bo uvidel, da utira kitajski nacionalizem nekakšno srednjo pot med komunističnim in kapitalističnim gospodarskim sistemom. Sicer pa so to zaenkrat samo še besede, pomembne samo kot fotografija vrenja, ki pretresa ogromno in zagonetno deželo najstarejše civilizacije, ki si išče novih sodobnih življenjskih oblik. glo dovolj prehvaliti izdelkov. Obiskovalci tečaja so priredili v (‘•'trtek zvečer pri »Balonu«: na Pobrežju p^siovilni večer, na katerem so se tečajniki toplo zahvalili svojemu »velemojstru« g. ravnatelju Humeku. Ob tej priliki smo govor') tudi o smernicah za bodoče slične tečaje. Želeti bi lo bilo, da bi se taki tečaji res vršili še večkrat, pa tudi v drugih krajih Jugoslavija. Vodstvu m udeležencem tečaja je le iskreno čestitati k temu .-es k-asnemu uspehu. — D. B. Med. univ. Dr- Ed. Suher se ]e preselil iz Šiške na Dunajsko cesto St. 37 v hišo pred lekarno pri Sv. Krištofa. Spremeni' *e pri pošti Postavljena je za p> godbeno poštarico v Bo-doncih Otilija Kolar. Premeščeni so: pb. ur. II/l Blaž Ukušič ii Maribora 2 v Skoplje za višjega pristava 1/6, Ana Veselič iz Trbovelj 2 v Muto, Ferdo Gaspari iz Ljubljane 7 v Ljubljano 1 in Franc Lapanje iz Ljubljane 1 kot upravnik v Ljubljano 7; pb ur. II/2 Ivan Novak iz Ljubljane 2 na Ljubljano 1, Miloš Ambrožič iz Mojstrane v Ljubljmo 2, Josip Kumer z Vrhnike v Ljubljano 2 in Mihaela Horvat iz Celja v Maribor 2; služ. 2. skup. Vida Hribar in Alojzij Sedej z direkcije na Ljubljano 1. Umrli: Zvan. 1. skup. Ivan Weiss na Ljubljani 1 in pogodb, pošt. Roza Kimovec v Vačah ter Ruža Flis v Gornji Lendavi. K problemu združitve občin Razsiava učiteljskega 4eča|a v Maribora Po odobritvi banske uprave se je vršil v Mariboru od 15. julija do 60. avgusta tečaj za ročna dela. Tečaja se je udeleževalo 24 osnovnošolskih, oziroma meščanskošolskih učiteljev in učiteljic. Tečaj je zasnoval in vodil ravnatelj mešč. šole v Mariboru, g. Dragotin Humek s sodelovanjem strokovnih učiteljev gg. Korošca, Rudeža in Kosa. Delali so dnevno 7 ur, to je od 7. do 11. In 15. do 18. ure. V tem razmeroma kratkem času pa so napravili toliko, da se je vsak, ki je pose til razstavo, začudil. Obsežna, najmoderneje urejena šolska delavnica meščanske šole, je bila do zadnjega kotička natrpana z izdelki tečajnikov. Razstava je bila razdeljena v več skupin, in sicer v mizarstvo, kovinarstvo, strugarstvo, kn,i-goveštvo, pletarstvo in kiparstvo. Omeniti pa je treba, da so bili vsi razstavljeni predmeti praktični, vsi uporabljivi v domačem življenju. Posebno v mizarski stroki je bilo izdelanih mnogo praktičnih in originalnih predmetov. Največ izdelkov je imela knjigoveška skupina. Poleg mojstersko vezanih knjig, zvezkov in beležnic, je bilo opaziti celo vrsto krasnih šatulj, albumov in drugih pisarniških potrebščin. Ce- lo črne umetnosti so se lotili, kar je pričala vrsta umetniško izdelanih linorezov. Pletarska skupina je obsegala lično izdelane košarice iu druge pletenine iz lesa. Pri izdelkih iz gline je vzbujal veliko pozornost kip »Sokola«, delo g. 1'iercčta. Razstavo si je v kratkem času ogledalo mnogo občinstva, posebno učiteljstva, ki ni mo »Mihael Brana, poklican sl kot priča v procesu Gyurik proti Macskafi in moraš pod sveto prisego odgovarjati na moja vprašanja.« »Seveda, ponižno prosim«, je rekel Brana pobožno In si pogladil svoje dolge, plave lase. »Ali si mogoče kaj pil?« »Ne, milostljivi gospod.« »Pa meni se vendar zdi. Stopi bliže in dihni vame.« Brana je dihnil. Njegova sapa je bila tako čista, kakor novorojenčka in do mojega nosu ni prišlo niti duha po žganju. Toda vseeno kriv. Kriv je moral biti. Poklical sem stražo: »Andrej!« »Ukazujte, milostljivi gospod.« »Odpeljite tega pijanca, da se mu vino do jutri izkadi!« Brana je pri nebu in zemlji prisegal, da že en teden žganja še videl ni; pa kaj je hotel revež storiti? Apelirati ni mogel, kajti kraljevsko razsodišče je bilo predaleč, da bi moglo zavohati njegovo sapo. In tako je bil v resnici zaprt v malo ječo. Naslednja priča je vstopila in do večera sem bil zaposlen s tem procesom, kajti pravni slučaj je bil izročen nam mladim, lahkomiselnim ljudem. Izkušeni okrajni sodnik se je bavil le z državno upravo, to se pravi prav posebno z eno panogo, namreč s skrbstvom za pijane ljudi. Potoki brez mostov, izruvani kamni, vse to ni ušlo njegovemu pogledu. »Takoj se mora to popraviti«, je jezno ukazoval. »Kako lahko pijanec v vodo pade ali pa si zlomi nogo in za to on ni odgovoren.« Saj je imel prav, trezni se na nevarnih mestih lahko izognejo, čemu zanie skrbeti? Pod enakim naslovom je »Jugoslovan« v svoji številki z dne 3. julija t. L objavil članek, ki je povdarjal, da samo večje število prebivalstva kake občine ne jamči v vsakem slučaju za to, da je občina zmožna življenja in svojih nalog. To dokazujejo naše mestne, trške in zdraviliške občine; za njih ohranitev v dosedanjem obsegu govori poleg brezhibnega funkcioniranja njih upravnega aparata in njihove gospodarske sile v prvi vrsti njih posebni značaj. — Če premotrimo prebivalstvo naših neavtonom-nih mest in naših trgov, vidimo, da ga tvorijo po pretežni večini trgovci, obrtniki, delavci-najemniki, ponekod v večjem številu tudi uradniki. Kmetov je malo in vsako leto manj. Glav- meščani in tržani, so torej velika in mala trgovina, obrt in industrija. Kmetijstvo je vzporedna panoga; z njim se bavijo sicer tudi trgovci, obrtniki in industrijalci, ki imajo zemljišča, vendar ne dobivajo glavnega dela svojih dohodkov iz kmetijstva, ampak iz trgovine, obrti in industrije. Torej so naša mesta in trgi pretežno trgovskega, obrtnega in industrijskega značaja. To je razvidno najbolj iz oficijelnih davčnih predpisov, ki pričajo, da plačujejo mestne, trške in zdraviliške občine visoko zgra-darino in še višjo pridobnino, pa tudi precej družbenega davka in rentnine, kar odgovarja popolnoma njihovemu značaju. Naj navedemo sicer nepopoln pregled za leto 1929: Šoštanj (z dop. davkom) Konjice (z dop. davkom) Slovenjgradec (z dop. davkom) Rogaška Slatina (z dop. davkom) Ljutomer (z dop. davkom) Slov. Bistrica (z dop. davkom) Gornjigrad Rogatec Rajhenburg Šmarje pri Jelšah Guštanj Marenberg Sv. Lenart Ormož Gor. Radgona Mozirje Žalec Št. Jurij ob j. žel. Vojnik Vransko Kozje Laško Le v nekaterih slučajih je zemljarina višja od zgradarine — vzroki so večji obseg teritorija in višja boniteta zemljišč; pridobnina, ki jo plačujejo trgovci, obrtniki in industrijci, je povsod mnogo večja od zemljarine. Zanimivo bi bilo primerjati davčne predpise mestnih, trških in zdraviliških občin z onimi kmetskega ^gradarina Davčni okraj z dop. davkom Ljutomer 119.000-— Mesto Ljutomer 81.000-— Ta pregled kaže, da plačuje Ljutomer skoro tri četrtine zgradarine, daleč nad polovico pri-dobnine in samo malenkostno kvoto zemljarine vsega davčnega okraja. Z obema pregledoma je brezdvomno ugotovljeno, kakšne gospodarske strukture so naša neavtonomna mesta, naši trgi in tudi zdraviliške občine, da je njihov značaj pretežno trgovski, obrtni in industrijski. V tem se razlikujejo od sosednih občin, ki so skoro brez izjeme kmetijskega — selskega tipa. Iz različne gospodarske strukture slede različni interesi. Zgradarina: Pridobnina: Družbeni davek in rentnina: Zemljarina; 59.832-— 167.194"— 99-430-— 12.380-- 58.051"— 251.198-— 16.117-— 48.673 — 58.826-— 248.151”— 13.775"— 10.176-- 87.930-— 151.880"— 13.268"— 6.068-— 69.585-— 257.751"— 4.675-— 52.143-— 38.622-— 186.259-— 10.287"— 55.707-— 15.323-— 24.846-— 945"— 11.777-— 15.171-— 59.731-— 5.130"— 16.162-— 11.469-— 28.075-— 10.388"— 8.750"— 18.888-— 46.262- 1.024"— 14.639"— 22.899-— 49.436-— 19.933-— 4.413-— 26.516-— 81-310-— 2.533-— 17.155"— 16.431-— 50.470-— 3.134"— 17.195,— 38.122-— 85.055-— 3.661-— 28.745"— 29.691-— 93.344-— 18.211-— 26.086-— 14.286 — 34.766-— 10.303-— 8.866-— 25.000-— 113.800-— 1.900-— 48.700"— 13.200-— 48.000-— 2.700-— 15.300"— 13.400-— 30.000-— 2.000-— 15.900-— 14.900"— 30.700-— 29.500,— 10.818"— 25.737-— 4.138"— 14.788,— 53.727-— 77.085 — 24.145-— 5.239--) selskega tipa. Zal, da so nam na razpolago samo približni podatki za davčni okraj in mesto Ljutomer v letu 1930, vendar so gospodarske razmere v Dravski banovini povsod približno enake — zato smemo ta primer in konsekvence iz njega mirno generalizirati. Pridobnina z dop. davkom 338.000-— 206.000-— Zemljarina z dop. davkom 860.000-52.000 — Končno očituje že vnanjost mest in trgov nji* hovo gospodarsko strukturo, njih značaj. Vsi ti kraji so zgrajeni v svojem jedru po sklenjenem sistemu, s pretežno eno in dvonadstropnimi hišami ter z jasno razpredeljenimi cestami, ulicami in trgi. Njih prebivalci skrbe za ličnost svojih hiš, za snago cest, za olepšavo kraja, v obče za njegovo reprezentativnost. Razven zgraditve v sklenjenem sistemu velja vse to tudi Za zdraviliške občine. Že vnanjost omenjenih krajev torej sama dokazuje, da so njihove uprave na pravem mestu, da store svojo dolžnost. Na večer omenjenega dne sem pospravil akte v miznico in se z veselo družbo odpeljal v bližnje kopališče z namenom, da se drugo jutro vrnem k svojemu delu. Medtem se je nam tako dobro godilo, da sta iz enega večera nastala dva in še naslednji dan povrhu. Gyurikovega procesa se nisem spomnil, pač pa, in tu sem od strahu prebledel, Mihaela Brane. Predvčerajšnjim sem ga dal zapreti in od tedaj ni ne jedel ne pil in je bil gotovo že mrtev. »Halo, kočijaž, takoj vprežite in odpeljite me kakor hitro morete v mesto 1« Prijatelji niso mogli razumeti, kaj mi je, in so z začudenjem gledali v moj bledi obraz in v moje osteklenele, nemirne oči. »Pustite me pri miru, jaz moram proč, za vsako ceno moram proč.« Stari arhivar se je smehljal: »Ali se Vam ne zdi, domine spectabilis, mesečina, polnoč, nepričakovani odhod; obesiti se dam, če se za tem ne skriva ženska. Eh, saj ni prav nič zaljubljencem podoben«, je rekel vicenotar, »bolj je mo-rivt-u podoben.« Zdrznil sem se, ta strašna beseda me je pretresla do mozga. Kaj, če bi bilo to vendar le resi Ves obupan sem omahnil v voz in čeprav je šel z vso naglico, se mi je vendar zdelo, da se le plazi. Temne sence dreves ob cesti so se mi zdele kakor rakve. Netopir, ki se ml je zagnal v obraz, me je tako prestrašil, da sem zašklepetal z zobmi. O Bog, gotovo je ubogi Brana umrl in jaz sem za vedno izgubljeni Kajti sodišče v tem kraju, kjer sem služil, ni smelo jetnika zapreti več kot Štiriindvajset ur. Če je bil obsojen na večjo kazen, ga je bilo treba oddati v mesto, kjer je bilo zanj preskrbljeno, pri nas namreč jetniki niso hrane dobivali. Bilo je približno dve po polnoči, ko sem dospel v mesto in potrkal na vrata županije. »Kaj želite?« je vprašal stražnik. »Odprite, jaz moram v urad.« Tam je namreč visel ključ od ječe, toda kaj mi je to koristilo, ko je bil pa ključ od urada pri Andreju. Srce ml je tolklo, ko sem hitel v oni del mesta, kjer je stanoval Andrej. »Andrej, vstanite hitro!« »So mar pridrli Tatari na nas?« je zagodrnjal in se obrnil na drugo stran. »Vstanite vendar, nekaj strašnega se je zgodilo.« »No, no«, je odgovoril še pol zaspano. »Ali se spomnite poljskega čuvaja, ki sem ga dal predvčerajšnjim zapreti?« »Seveda se ga spominjam.« »Ali veste,« sem zaklical, »da je med tem ža lahko umrl.« »I, seveda, da bi le večja nesreča ne zadela Vaše blagorodje.« »Na noge, pojdiva ga rešit, naglo, ena, dve!« »Zdaj?« se je začudil Andrej. Pa se je vendar le napravil. Med potjo mi je nejevoljno razlagal, da je to nepotrebna pot, menil je namreč: »Če je že umrl, ga vendar lahko jutri pokopljemo, če je pa še živ, potem pa spl in gotovo ne bo hotel z nami iti.« »Hitiva, hitiva!« Vzel je ključ iz urada in tiho sva se splaztia na dvorišče, kjer je bila ječa. V sencih mi Je tolklo, noge so se mi šibile in mislil sem, da s« :,..ii^.,A‘,- ■v.-.:^in ;nr< .•■>■.'■:. Siirokoyii|ak o »bolnem« geološkem terenu na Jesenicah Ljubljana, 16. avgusta. 2e leta 1929., ko so na Jesenicah začeli akcijo za zgradbo nove cerkve, so nekateri na Jesenicah stopili v stike z univ. prof. dr. Karlom Hinterlechnerjem, ki je znan geolog-strokovnjak, da bi dal svoje mnenje o terenu, na katerem naj bi se zgradila nova cerkev. G. prof. dr. Hinterlechner je že takrat s popolnoma jasnimi besedami kratko očrtal situacijo, opozoril je žo takrat glavno zainteresirano stranko na kritično situacija le«' jo prosil naj o tem opo- eori tudi g. župana. Občinski svet je spomladi sklenil graditi moderen vodovod, ki naj bi preskrboval vse Jesenice in okolico z dobro pitno vodo; Občina je naročila pri neki ljubljanski stavbni tvrdki načrte za vodovod, ki naj bi ee napeljal z gore Mirce, visoke 1026 m. Iz več zbiralnikov naj bi voda tekla po vodovodnih ceveh v glavni rezervoar, ki so ga začeli kakih 100 m nad sedaj porušenimi hišami graditi. Hiše same se nahajajo na iakozvani Muravi. Dotična ljubljanska tvrdka je res napravila vse načrte, ki jih je odobril občinski svet na Jesenicah. Naprava vodovoda sama pa je bila poverjena drugemu podjetju. Z deli so pričeli že sredi me-eeca julija, s kopanjem jame za rezervoar pa pred približno 14 dnevi. Pri kopanju rezervoarja je bilo zaposlenih okoli 40 delavcev dotičnega podjetja. Geološko »bolan« teren Ves teren, na katerem se je imel zgraditi vodovod, je geološko, kakor se je izrazil univ. prof. dr. Karel Hinterlechner našemu uredniku, silno »bolan«. Ob vznožju Mirce se namreč nahajajo plasti (werfenske), ki ne propuščajo vode, a zlahka preperevajo ter dobe zato ilovnato podlago, ki deluje v mokroti skoro tako, kot da bi bila z milom namazana. Višje v breme dobimo neko brečjo (permsko). Ta tvorba vpija z lahko- to vodo. Voda se po njej preceja. Ko voda doseže nepropustno podlago, privre v številnih izvirkih na dan. Na vsej črti od glavne ceste proti Sv. Križu (Golici) pa skorej do Javornika je ne^ broj izvirkov, ki prihajajo z brečja ali se cede po grušču, ki leži na werfenskih skrilavcih nizdol. Teren, na katerem so je začel graditi jeseniški vodovod, bi se bil moral, kakor je povdaril g. prof. dr. Karel Hinterlechner, Plaz je bil ogromen. Vseboval je okoli 20 vagonov zemlje in kamenja. Škodo, ki jo jo povzročil plaz, cenijo na 300.000 Din. Položaj je danes neizpre-monjen. Za enkrat ni nevarnosti, da bi se sesul še nov plaz. bom zgrudil. O, te strašne tri, štiri minute ne more niti eno leto trpljenja izpolniti. Ključ je zarožljal v zarjaveli ključavnici in vrata so se odprla. »Pojdite vi spredaj, Andrej,« sem šepetal s trepetajočim glasom, »dajte mi roko, mene je etrah.« »Kako mrzli ste, milostljivi gospod.« »Pokličite, Andrej, pokličite!« »Hej, Mihael! Brana, Mihael!« »Hop!« je zaklical Brana in skočil k nama. Zavriskal sem od veselja in se naslonil na bližnjo steno. »Torej še živ, Mihael?« »I, seveda«, je odgovoril. »Mi smo pa mislili, da ste že mrtev.« »Ne«, je zasmeliljivo odgovoril na naš otroški strah. »Prosti ste, Mihael Brana. Radi procesa Vas bom še zaslišal, potem pa greste lahko domov.« Nič ni odgovoril, ampak stopil je bliže k meni. Mislil sem, da me bo zagrabil in se radi krivice nad menoj maščeval, toda tega ni storil, ampak sklonil se je in mi poljubil roko. »Zahvaljujem se,« je rekel, »da me milostljivi gospod pusti iti domov, prav ponižno prosim ne imejte me za slabega človeka.« Odtegnil sem mu roko in bil sem rdeč kot kuhan rak. On pa je vzel svoj široki klobuk in 6e prepasal s pasom s peterimi zaponkami: »Saj sem si mislil, da bom oproščen, saj vem da je plemenito županstvo pravično.« * Čez en teden je znova prišel v urad. »Kaj pa želite, moj ljubi Brana?« Izpod plašča je privlekel pletenico. »Iz hvaležnosti f-em milostljivemu gospodu prinesel nekaj slidkili grozdov.« Pokusil tem jih, toda sladki se mi niso zdeli Rob. Upravitelj Kern Ivan 75 leinik V Vojniku prebiva Kern Ivan, šolski upravitelj v pok., s svojo družico. V harmoniji in mirno mu potekajo njegovi dnovi. Želel si je sicer prvotno bivanja v pokoju v Trbovljah, a njegova želja se mu ni izpolnila, čeprav je učil in vzgajal 43 let v Trbovljah. S težkim srcem je šel iz Trbovelj v Vojnik, ki se mu je pa v kratkem času priljubil. V torek bo 75 let, odkar je zagledal naš Ivan Kern luč sveta pod kmečko slamnato streho. Tudi tukaj veljajo besede našega go-riškega slavčka: Kar mož nebesa so poslala, da večnih nas otmo grobov, vse mati kmetska je zibala, iz kmetskih so izšli domov, Rojen je bil torej 19. 8. 1855. v Zejah v kamniškem okraju kot sin malega kmeta. Stric, ki je bil cerkovnik pri Uršulinkah v Ljubljani, je dal talentiranega dečka študirat. Vse šole je najprej vestno izsušiti i drenažo, kar se pa tedaj ni zgodilo. Vzroki katastrofe Deževje letošnjega poletja, je nadaljeval g. prof. dr. Hinterlechner, jo ilovnato zemljo zelo razmočilo, dela pri vodovodu, zlasti za-rezavanje v terenu, ki je sam na sebi »bolan«, vse to je vzrok katastrofi na Jesenicah. Kako se ne sme delati G. prof. dr. Hinterlechner je v nadaljnem razgovoru z našim urednikom pripomnil, da so vsa dela pri vodovodu na Jesenicah pravi šolski vzgled, kako se ne sme delati. Listi so omenjali, da je jeseniški g. župan naprosil g. prof. dr. Hinterlechnerja, da bi prišel na Jesenice si ogledat teren. G. profesor je na vabilo županstva prišel kake pol ure pred katastrofo na Jesenice. K tej vesti je g. profesor pripomnil, da so ga poklicali ravno eno leto prepozno na lice msta, kajti preden se kaka občina s tako težkim problemom kot je vodovodno vprašanje in še posebno v takem terenu kot je na Jesenicah, praktično bavi, bi morala vedeti, da^ se mora teren za vodovod najprej geološko proučiti. Kakor nam zatrjujejo, razmotriva mestna občina na Jesenicah o vprašanju novega regulacijskega načrta za vse Jesenice. Po na-ziranju prof. dr. Karla Hinterlechnerja naj bi se občina povsem drugače lotila rešitve vprašanja vodovoda na pobočju Mirce. Regulacijski načrti so popolnoma brez smisla, dokler ni svet umirjen, ker ves ta teren stalno drči proti Savi. Po mnenju prof. dr. Hinterlechnerja se bo moral sedanji vodovodni projekt bistveno spremeniti, pri čemer gre zlasti za idejo, da naj se ne zgradi večji rezervoar, kakor je bilo to zamišljeno v sedanjem načrtu, marveč naj se zgradi več (2 do 3) manjših rezervoarjev in naj se nikjer ne izkopava jarkov vzporedno višinskim črtam (izohipsam), marveč naj se prilagodi vsa zgradba vodovoda kolikor mogoče vertikalno na glavno cesto. Postanek velike skale G. profesor dr. Hinterlechner je naposled pojasnil postanek velike skale, ki je porušila Klemenčičevo hišo. Na Mirci so za časa gradbe nove železnice lomili ves gradbeni inaterijal za karavanški predor pri Hrušici. S tem materija-lom, ki je še ostal, je posuto tudi vse pobočje Mirce. Ostalo je večje ali manjše kamenje. Sem spada tudi ona velika skala, ki je pridrsela počasi nizdol in naposled podrla Klemenčičevo hišo. Položaj na Jesenicah Jesenice, 16. avgusta. Včeraj je prihajala na kraj katastrofe ogromna množica ljudi iz vseh bližnjih vasi. Razdejanje so si ogledali tudi mnogi ljubljanski turisti in mladi tehniki, ki so se zlasti zanimali za geološke prilike in hkrati živahno razpravljali o vprašanju, kako je bilo mogoče, da se je vodovod gradil s tako površnostjo. Plaz zemlje se ni vsul nizdol pobočja prav -a mesta, kjer grade rezervoar, temveč z mesta, oddaljenega okoli 50 m na desno. naredil v Ljubljani, osnovno, 7 razredov gimnazije, 4. letnik učiteljišča, maturo, drugi izpit in to vse z odličnim uspehom! Po maturi je šel k vojakom v Trst. Tu je slučajno nekoč čital v nemškem časopisu v kavarni, da iščejo več učiteljev za vojaško sirotišnico v Fischau pri Dunajskem Novem mestu. Kompe-tiral je in bil tudi imenovan 1. 1877. Tu se je seznanil s svojo prvo soprogo, ki je bila tudi v tem kraju učiteljica; bila je hčerka že umrlega generalštabnega polkovnika pl. L8wen-helma. Poročila sta se 1. 1880. Kmalu nato je prosil na zasebno dvorazr. rudniško osn. šolo-v Trbovljah ter bil tudi imenovan. L. 1883. je postala ta šola javna in nadučiteljevo mesto ponovno razpisano. Prosil je in ga tudi dobil. Ta mala šola se je pod njegovim spretnim vodstvom razširila v popolno 8 razr. osnovno šolo z več vzporednicami. 43 let je učil in vzgajal. Vzgojil je tri generacije in vse ga je rado imelo. Bil je vseskozi zaveden Slovenec in tudi v burnih časih pred vojno in med njo se ni dal preokreniti. Bil je vesten, takten, ljubezniv nadučitelj in dober tovariš svojemu učiteljstvu. L. 1916. mu je umrla prva žena, s katero je živel 36 let v najlepši harmoniji. Zapustila mu je dva sinova in oba je dobro vzgojil in jima ustvaril eksistenco. L. 1917. se je poročil drugič tudi z učiteljico, a po upokojitvi 1. 1924. se je preselil v Vojnik. Tudi z njo živi v najlepši harmoniji. Našemu slavljencu, pa kličejo vsi »Trboveljčani: »Na mnoga leta!« Razširjajte Jugoslovana! Ogromne količine eSežfa letfosniegja poferfjjja Ljubljana, 16. avgusta. Po zadnjih silnih nalivih močno narasle reke v Dravski banovini, kakor Sava, Ljubljanica, Savinja in Drava so začele danes, ko je nastopilo deloma lepše vreme, naglo padati. Zanimive so beležke ljubljanske meteorološkega zavoda o padavinah v letošnjem poletju, to je za junij, julij in deloma za avgust. Junija meseca je padlo celotno 54-9 mm dežja, maksimum je bil 28. junija, ko je padlo 25‘1 mm dežja. Pravi nalivi z nevihtami in točo so se pričeli letos 4. junija, ko je po naših krajih prvič nastalo prav katastrofalno neurje. Ta dan — 4. junija — je v Ljubljani padlo 15-8 mm dežja. V mesecu juliju so bili deževni dnevi z nalivi še bolj pogosti. V Ljubljani je julija padlo 204-7 mm dežja, največ 30. julija, namreč 50-9 mm. Od 1. do 16. avgusta je padlo v Ljubljani že 180-9 mm dežja. Največ dežja je padlo 13. avgusta in sicer za 68-1 mm. Veliki so bili zadnji nalivi, kar kaže količina dežja. Diagram o padavinah je zadnje dni zelo zanimiv. Zadnji nalivi so se pričeli v noči od 12. na 13. avgusta ob 0-5. Z malimi presledki so neprestano trajali 3 dni. Najhujši naliv je bil 13. avgusta. Ta naliv je trajal od 13. avgusta ob 21. dn 14 avgusta ob 3-30 zjutraj. V času od 1. junija do 16. avgusta je padlo za 440-5 mm dežja. Ta številka kaže ogromno količino padlega dežja. Ako namreč pndc na 1 kvadratni kilometer samo ena desetinka milimetra dežja, znaša množina te vode nič manj kot sto-tisoč litrov! Ob najhujšem nalivu 13. avgusta je padlo za 68‘1 mm dežja. Številka nam pove, da je padlo v Ljubljani omenjenega dne na 1 kvadratni kilometer 68,100.000 litrov dežja ali 681.000 hi. Če pomislimo, da je od 1. junija do 16. avgusta padlo v Ljubljani za 440-5 mm dežja, je torej v tem času padlo na 1 kvadratni kilometer v Ljubljani nič manj kot 410,500.000 litrov ali 4,405.000 hi. To samo na en kvadratni kilometer! Kako ogromna je količina dežja na vsem pomeriju ljubljanske občine, si lahko vsilt i računa. Palača zavarovalnice »Dunav« O palači zavarovalnice »Dunav«, ki jo bodo zgradili na doslej najdražjem stavbišču v Ljubljani, pmo v petek že poročali. Danes objavljamo sliko načrta arh. Sunka iz Zagreba, po katerem bo palača zgrajena. Slika kaže impozantno zunanjost palače, ki bo iz železobetona v okvirni konstrukciji in obložena s ploščami iz travertina. Stala bo 8 milijonov Din. Gradba palače je poverjena tvrdki inž. Dukič in drug. Po konstrukciji in arhitekturi komplicirana palača bo do 30. novembra že pod streho. V spodnjih prostorih bo imela najmoderneje urejene poslovne prostore, v 5 nadstropjih pa po načelih najracionalnejše in najudobnejše stavbne tehnike razvrščenih 20 stanovanj z vsemi pritiklinami s skupno perilnico in : Minico. — Novost v palači bodo takozane »garsonijere«, stanovanja za samce sobo, predsobo in kopalnico. V palači bo ves dan vozeče dvigalo in centralna kurjava. S to palačo bo palača Kreditne banke dobi!« enakovredno sosedo, ki bo lepo izpolnjevala vrzel v kompleksu palač sredi Ljubljane. Janez Zorman — 7® ledni!* Kdo ga ne pozna, našega »dolgega Janeza«, kakor ga imenujejo njegovi številni znanci in prijatelji, spoštovanega in uglednega ljubljanskega mizarja in vedno veselega družabnika in odkritega in iskrenega prijatelja? Kdor ga vidi, kako živahno in krepko še stopa po cesti, kar ne more verjeti, da obhaja ta mož danes svojo TOletnico. Janez Zorman je še vedno šil in zdrav in še vedno pridno zlaga v svoji delavnici na Gosposvetski cesti tam ob Kolizeju naša zadnja bivališča — mrtvaške krste, pa ne še za sebe. Tega gotovo še dolgo ne bo storil, ampak bo ostal med nami in med svojimi obrtniškimi prijatelji še dolgo zvest drug in tovariš. Janez Zorman dela od zore do mraka in od mraka do dne v Ljubljani že polnih 52 let. Zato pa gotovo zasluži, da se tudi mi spominjamo jubileja zaslužnega obrtnika in mu iskreno želimo še mnogo let. Irogična smri zvesde Sokoiice Rimske Toplice, 15. avgusta. Danes okrog 17. ure popoldne so je raznesla rest, da je tragično preminula sestra Sokolica 201etna Marija Zupanova iz Rimskih Toplic. Ubil jo je električni tok falske elektrarne. Popoldne je šla z 551etno sosedo Jožefo Trglav na izprehod. Ogledali sta si tudi novo stavbo kopališča, katerega gradi g. Ullich, lastnik tukajšnjih toplic. Tik nad to stavbo pa vodi odvod visoke falske napetosti, ki prihaja iz transformatorja z napetostjo 220 voltov. Ko je prišla imenovana na kopališki prostor z domačo družbo, ki se ji je pridružila, si je ogledala dograjeno stavbo in bazen. Potem pa so krenili v kabine. _ Prva, ki je stopila iz kabin, je bila Sten Rozmanova, trgovska vajenka v trgovini M. Tičar. ki je po .srečnem naključju še srečno šla mimo viseče žice, ki je^ visela z električnega rlroga in ležala na tleh. Druga pa, ki jo stopila za njo, je bila nesrečna Marija Zupanova, ki je nič hudega sluteč, stopila na ležečo žico; tedaj jo je z vso silo treščil ob tla električni tok. Tik za njo je pa šla že poprej omenjena Jožefa Trglav, ki se je v svoji neprevidnosti istotako dotaknila žice in jo je vrglo na tla. Ponesrečena Marija Zupanova se je še v popolni zavesti skušala oteti iz omotane žice, dokler ni z glavo omahnila in se dotaknila žice. Boreča se s smrtjo, je še komaj slišno in poltiho izpregovo-rila: »Pomagaj I« Ferdinand Mlakar, ki je takrat stal blizu, ji je -iskočil na pomoč, jo zagrabil in hotel potegniti vstran, toda tok ga je s silno močjo zagnal ob zid. Marija Zupanova je še živeia kakih 8 minut in je potem po treh kratkih zdihljajih umrla. Težko ponesrečena Jožefa Trglav se je s tež-hočo privlekla do doma, kjer še sedaj leži vsa zbita in omamljena od toka. Kako se je nesreča pripetila, se ne ve; pravijo pa, da so se na terasi, nad katero vodi električni vod nekaj poprej igrali otroci, ki so metali na žice najbrže predmete, ki so povzročili stik z zemljo, vsled česar je pregorela žica in padla na tla. Na kraju nesreče so se mahoma pričeli zbirati ljudje; prvo pomoč pa ji je nudil slučajno tukaj se nahajajoči zdravnik g. dr. Hočevar iz Celja, ki je pa moral ugotoviti le še smrt. Nesrečno žrtev so prenesli v kabino, dokler ni prispelo orožništvo. Po zaslišanju prič so potem odredili prevoz njenega trupla na dom. Pogreb ponesrečene Marije Zupanove bo v nedeljo 17. t. m. na domače pokopališče. Nesrečna žrtev električnega toka je postala takoj vsa začrnela po obrazu, ker ji je tok ožgal vso kožo. Vsi drugi so še srečno ušli nesreči, dasiravno je dobila Jožefa Trglav težke opekline, dočim je Ferdinand Mlakar ostal nepoškodovan. Na pomoč prihiteli kleparski pomočnik na Toplici, ki je skušal potem potegniti Zupanovo z zamotane žice, pa je dobil težje opekline po rokah. Vsa druga družba pa je še po srečnem nakliučl- tekla nesreči ter poškodbam, čeprav je iste’ i hodila okrog nevarne žice. Marija Zupanova je bila starejša hči in je bila staršem že v pomoč, ker jim je pomagala s šivanjem. Težko prizadeti oče, ki je istočasno opravljal na snodnii železniški čuvajnici službo, je kmalu po dogodku zapazil množico ljudi, ki ' se je zbirala okroc nesrečne žrtve. Medtem pa so mu že sporočili žalostno vest o tragično preminuli hčeri. Zupanova je bila naša verna in vneta sestra Sokolica. Zares čudna je letošnja smrtna žetev! Zopet nam je kruta usoda vzela sestro 1 Ob smrti sestre Zupanove "ozivamo v imenu Sokola Rimske Toplice vse “'čustvo tukajšnjega Sokola, kakor tudi sosednja društva, da se pogreba polnoštevilno udeleže! Draga nam ‘-'-stra, ki si nas tako rano zapustila, sprejmi od našega Sokola naš zadnji sokolski Zdravo! Prizadeti rodbini na izrekamo s tem v imenu Sokola svoje najgloblje sožalje. L. T. I£očevje Dražbe. Dne 20. t. m. se bodo vršile pri okr. sodišču v Kočevju zopet 3 dražbe nepremičnin, spadajočih v občino Suhar. Tako gredo posestva na Kočevskem eno za drugim. Za oddaljenejša ni veliko zanimanja, saj vidimo po vaseh vse polno lepih zidanih hiš, ki So popolnoma zapuščene. Okna in vrata so sneta, hiša je izročena razpadu. Žalostni znaki gospodarskega •tanja Kočevske 1 Nesreče in nezgode Od 14. avgusta do včeraj popoldne je zabeležila kronika več težjih nesreč in nezgod s smrtnimi slučaji. Zanimivo je, da se zgodi letos veliko manj avtomobilskih nesreč kot lani, čeprav je zadnji čas postal avtomobilski promet izredno živahen na naših glavnih cestah. Nesreča železniškega delavca Iz Grosupljega nam javljajo o težji nesreči, ki se je primerila včeraj zjutraj na mali postaji Mlačevo. Na postaji' Žalna zaposleni železniški delavec 281etni Janez Ferjan iz Zagradca je hotel skočiti na prvi jutranji dolenjski vlak, ki se je že pomikal proti Ljubljani. Pri skoku mu je spodrsnilo ter je tako nesrečno padel na tir ob tračnico, da si je razbil lobanjo. Dobil je dolgo rano. Pretresel si je tudi možgane. Na signal železniškega postajnega osobja je vlakovodja ustavil vlak ter so ponesrečenca naložili v prvi vagon. Z ljubljanskega glavnega kolodvora so ponesrečenega Ferjana prepeljali v ljubljansko bolnico. Ferjan se ves dan ni zavedel ter je njegovo stanje prav resno. Govorice, da se je nameraval sam ustreliti, in da je zato skočil pod vlak, so izmišljotine, ker bi ga bil vlak gotovo popolnoma razmesaril, če bi se bil vrgel pod njega. Igral se je s patrono V Horjulu je včeraj dopoldne našel na njivi staro patrono posestnikov sin 201etni Valentin Lovriša. Začel se je ž njo igrati. Na enkrat je patrona eksplodirala. Mladi fant je dobil pri eksploziji težje poškodbe. Na desni roki mu je odtrgala palec in kazalec, a mu tudi močno poškodovala levo roko. Doma so mu za silo obvezali obe roki, da ni izkrvavel, nakar je prišel s popoldanskim vrhniškim vlakom v Ljubljano v bolnico, kjer so mu na kirurgičnem oddelku nudili zdravniško pomoč. §aBmonaor IS lednega iehasiika V soboto zjutraj se je pa širila po Celju vest, da se je na Reiterjevem griču ustrelil mlad fant. Že ob 3. zjutraj je paznik mestnega parka g. Rupš zaslišal strel nad parkom, ni se pa za to zmenil Ob 8. pa je pritekla neka kmetica na policijo, češ, da leži na omenjen mi griču na klopi človek, ki je menda mrtev. Dva stražnika sta takoj odšla na označeno mesto, kjer sta našla ne klopi mladega fanta vsega v krvi; v roki je držal staro avst: ijsko armadno pištolo. Po dokumentih, ki so jih našli pri njem, so dognali, da je fant 181etni Franjo N., sin stavbenika v Aškerčevi ulici. Došli mestni fizik dr. Rebernik je mogel ugotoviti samo smrt in odrediti prevoz v mrtvašnico. Fant je bil še prejšnji večer v družbi svojih prijateljev popolnoma miren in je neznano, kaj ga je gnalo v smrt. Študiral je na srednjetelinični šoli v Splitu. Ičvamj Licitacija. Danes 17. t. m. se vrši pri tukajšnji pošti ponovna licitacija za oddajo poštne vožnje Kranj—Cerklje. Pri prvi licitaciji se ni mogel doseči radi nizke izklicne cene z nobenim ponudnikom dogovor. Izklicna cena se sedaj poveča. Kranjski športniki so se udeležili mednarodne kolesarske dirke, ki se je vršila na praznik na športnem prostoru SK Ilirije. Veselico priredi prostovoljno gas. društvo v Britofu pri Kranju danes 17. t. m. ob 3. pop. Kranjčani prihitijo tja v polnem številu. Sava je zaradi zadnjega deževja močno narasla. Zadnje dni je narasla celo za 1'75 m nad normalo. »Jugoslovan« se dobi v Kranju v trafiki ge Krčeve, nasproti hotela »Stare pošte«. "e Rudarji za francoske rudnike. Rudnik »Mineš d’Anthracite de la Mur« v Franciji sprejme 25 rudarjev, za katerih izselitev poskrbi glavno društvo za izseljevanje delavcev v Zagrebu. — Ker sta nedavno odšla dva transporta naših rudarjev v francoske rudnike, dvomimo, da se bo javilo za izselitev zaželjeno število rudarjev. Velika planinska tombola trboveljske podružnice Slovenskega planinskega društva bo danes 17. avgusta ob 15. uri na letnem telovadišču Trboveljskega Sokola. Tombolskih dobitkov je nad 400 v skupni vrednosti 40.000 dinarjev. Srečke po 3 Din se prodajajo v vseh tukajšnjih trgovinah. Čisti dobiček tombole je namenjen za kritje stroškov zgradbe nove planinske koče na Mrzlici. Po tomboli se vrši na Sokolskem telovadišču velika planinska zabava s plesom in delavsko godbo. Prihodnji teden pa prične s prodajo tombolskih srečk tukajšnje Sokolsko društvo, ki bo imelo svojo tombolo v nedeljo 7. septembra. Tudi dobitki tega društva so izredno lepi, zato segajte pridno no tombolskih kartah. Pr krošnjarjem. Sleherni plačilni dan se P°'v a tuji krošnjarji v večjih skupinah v naš' 'ini. Prodajajo večinoma manjvredno bls’ nizkih cenah ter s tem občutno škoduje o kajšnjim vsled rudarske krize že tako težko prizadetim trgovcem. Umestno bi bilo nekaj ukreniti, da se krošnjarenje v rudarskih revirjih če že ne povsem prepreči, pa vsaj omeji. Tako je nedavno beograjska trgovska zbornica vsled pritožb trgovskih udruženj iz notranjosti banovine vpotila ministrstvu trgovine in industrije predlog, ki se tiče prepovedi kroš-niarenja. Zbornica je v svoji predstavki prosila m]"pstrstvo, da se krošnjarstvo zabrani ter nadležna oblastva napotijo, da zabraniio prodaio krošnjarskega blaga ter izdajanje krošnjarskih dovolienj omeji. Na podfagi tega je banska uprava naročila vsem podrejenim organom, da ^se nMegalna trgovina po seimih, tržnih dnevih "in ulicah nradno preganja ter po zakonu kaz-l nuje. Enaka odredba bi bila na mestu tudi za rudarske revirje. Prosimo kr. bansko upravo, da blagovoli prednje okolnosti vpoštevati ter krošnjarenje v rudarskih revirji zabraniti. — Trboveljski trgovci. Napredek in olepšavanje Trbovelj. Ta teden se dovršujejo dela na vrtni ograji novoadap-tirane rudniške restavracije na Vodah. Novi vrt je dolg pribl. 18X22 m in je zgrajen v dveh etažah. Lična lesena ograja, ki je postavljena na močno kamenito ozidje, je deljena v tri etaže ter sega do posestva Pravdič, tako da je rudniška posest na zapadni strani restavracije lepo ograjena. Pred rudniško pekarno je novourejeno dvorišče, ki tvori podaljšek novega restavracijskega vrta. Dovoz na dvorišče pekarne se bo vršil v bodoče iz zapadne strani skozi velika vrata. Tudi poslopje pekarne je renovirano in sicer v enakih barvah kot rudniška restavracija. Tako poslopje rudniške restavracije s pekarno, vrtom in novo ograjo, kakor tudi lansko leto rdaptirana moderna stavba ge. Neže Pravdič napravi sedaj na okolico najlepši utis. Brežice Letošnja letina kaže vobče precej dobro. Najlepše pač kažejo vinogradi, sadja bo pa letos zelo malo. Jabolka in hruške niso skoraj nič obrodile, samo slive kažejo bolje. Kakor kaže, bomo letos imeli 14 dni prej trgatev kot lani ali poprejšnja leta. Na trgu je bilo že pred tednom domače grozdje po zmerni ceni. Vina bomo toraj imeli dovolj. Samomor. S samokresom se je ustrelil starešina tukajšnje finančne kontrole g. Ušina. Prepeljali so ga v tukajšnjo javno bolnico. Stanje g. Ušine jo brezupno. Vzrok samomora simpatičnega in priljubljenega moža ni znan. Dirkalno in jahalno društvo v Krškem je priznalo gospodu Ivanu Ureku, posestniku in županu v Globokem pri Brežicah, za njegovo 4-letno kobilo po očetu Forjaso častno diplomo. Vsekakor napredek naše konjereje. Stavbna sezona. Po mrtvilu zadnjih let je stavbena sezona letos zopet oživela. Dosedaj so postavili že 6 stanovanjskih hiš. Kaj je z zidavo glavarstva? To je najnujnejše vprašanje našega mesta. Razpisana so bila dela, a potem je stvar zaspala. 'VT?hmi'hoi Velikanska povodenj je poplavila vse barje. Če greš na kak hrib, vidiš pod seboj neizmerno barsko jezero, bi bo uničilo ves pridelek. Ljubljančini izvirki bruhajo tako silno vode na dan, kakor še ljudje ne pomnijo. Na praznik v petek so se vršile velike in krasne gasilske vaje cele vrhniške gasilske žu-pe. Z zanimanjem jim je prisostvovalo številno občinstvo. Spomenik Ivanu Cankarju si ogledujejo številni gosti, ki prihajajo zlasti iz Ljubljane. Na praznik ga je obiskala šišenska »Prosveta«. Blagoslovitev krasne in velike dvorazredne šole v Zaplani nad Vrhniko, ki je v okras kraju, je preložena od 24. na 31. avgust. Zanimive gosli. Na Cankarjevi akademiji in pri slovesni maši na praznik Marijinega vnebovzetja je igral g. Karel Sancin, veliki slovenski umetnik, na gosli, ki so izredno zanimive in prve te vrste v Jugoslaviji. Podarili so mu jih prijatelji glasbe ob priliki njegovega koncerta v Grazu. Gosli so fino lastnoročno delo Al. Palferja — pravijo mu veliki še sedaj živeči Stradivari — in so boljše kot mnoge že dolgo vigrane gosli. Zanimivo je, da je del lesa od pogorele justične palače na Dunaju, ki so jo zažgali socialisti. Višnja Sova Karambol avta in kolesarja. V četertek zvečer je vozil po državni cesti iz Stične proti Višnji gori tovorni avto posestnika Rorštnja-ka, ki ima zalogo piva pivovarne Union. V bližini Jakliča pripelje v nasprotni smeri neki kolesar, po domače Tončkov iz Brezovega, oko- li 25 let star. Radi ovinka na tem mestu se ni mogel tako hitro izogniti in je trčil z avtom. Kolesar je padel pod a\'o ter zadobil močne poškodbe na glavi. Kolo je popolnoma razbito. Prvo pomoč je nudil ponesrečencu g. dr. Fe-dran iz Hudega pri Slični tor odredil prevoz ranjenca v ljubljansko bolnico. Nesreča. Komaj smo beležili vest o karam-bolu avta s kolesarjem, kateri je zaradi poškodb v ljubljanski bolnici umrl, nam zopet javi naš dopisnik ponovno nesrečo iz okolice Višnjegore. Manija Škufca iz Stranske vasi se je tako nesrečno peljala s kolesom, da je padla in si zlomila nogo. Povozil je v Višnji gori neznan motociklist Josipu Turku psico, ki je bila dobro dresirana za lov. Imela je ravno mladiče, ki so sedaj brez matere. Kakor kaže, ne zaležejo nobena opozorilna znamenja avtomobilistom za počasno vožnjo skozi mesto. Pri Sv. Martinu ob Muri se je na Veliki Šmaren vršilo običajno žegnanje. Ogromna množica ljudi se je zbrala iz Prekmurja in Medji-murja. Ves dan so pokali topiči, kar pa ni ostalo brez posledic. Na vrhuncu proslave po veliki maši je pri streljanju razneslo en mož-nar ter je drobec s tako silo zadel mežnar-jevega sina v trebuh, da se je zgrudil ter dosedaj ni prišel k zavesti v bolnici v Čakovcu, kamor so ga takoj odpeljali z avtom. Mura jc narasla zaradi velikega deževja v zadnjih dneh za 2 m nad normalo. Na mnogih mestih je prestopila bregove ter poplavila travnike in njive. Na dolnjem toku so veliki kompleksi travnikov in pašnikov pod vodo ter je od Hotize do Sv. Martina videti kot ogromno jezero z gozdnatimi otoki. Že dosedaj je naredila poplava veliko škodo posebno na otavi. Odnesla je že tudi nekaj prašičev in perutnine. Voda še vedno narašča. Sadna letina je letos slaba. Deloma je to posledica prevelike zime v minulem letu, ki je uničila na mestih polovico sadnega drevja, deloma pa je škodovala mnogo tudi letošnja, suša. Jabolka kupujejo po 2 Din kg, boljša pa celo no 2-50. tako da so dražja kakor pšenica. ©©I. ^©gftcifec: Novi sreski načelnik g. dr. Karol Tekavčič je nastopil pred kratkim svojo novo službene mesto v Dolenjem Logatcu. Simpatičnega gospoda pozdravljamo in mu želimo, da ostane še dolgo med nami. Za nadzornika finančne kontrole III 2 je povišan dosedanji starešina g. Lojze Črepinko. Vnetemu Sokolu in narodnemu borcu v Dolenjem Logatcu čestitamo. Javni nastop logaškega Sokola bo v nedeljo dne 24. t. m. pred Sokolskim domom. Začetek prireditve bo ob 16. uri. Na sporedu so najprej telovadne točke, potem ples, srečolov, šaljiva posta in se razne druge točke. Igrala bo priznana Cerkniška godba. Nastopil bode tokrat zopet po daljšem času moški in ženski naraščaj. Cujemo, da bodo sodelovala tudi sosednja društva. Prireditveni odsek je v rokah brata Smoleta, kar nam daje upanje, da bode cela prireditev res narodna manifestacija. Vsi, ki se zavedajo narodne dolžnosti, osobito na meji naj nikar ne zamude res narodne prireditve.' Občinska kolonija ali kakor ji pravijo tudi Nova vas se krasno razvija. V teku dveh let, je nastala na bivšem močvirnatem terenu lična vasica z visokopritličnimi stanovanjskimi stavbami, katerih lastniki so večinoma železničarji. Dolenji Logatec je pridobil s to Novo vasjo krasno ulico, le škoda je, da ni teren odprt tik do glavne ceste, kar 'pa je upali, da se bode še zgodilo. Posamezni lastniki so ogradili svoje hišice z ličnimi ogradami. Ulica je krasno razsvetljena z dvema velikima obločnicaina. Edino, kar se jako pogreša, je še neurejena cesta, katero bode morala občina prej ali slej urediti in zasaditi z akacijami, da dobi ulica še lepši izraz. Pogreša se tudi zelo kanalizacija. ^s?im© vesti p Na Oslavjn pri Pevmi blizu Gorice je Jožef Primožič popravljal pot za hišo. Nevede je s krampom udaril po granati, skriti pod zemljo. Granata se je razpočila in ga pri priči ubila. Primožič je bil znan in priljubljen pri ljudeh, ki so se v velikem številu udeležili njegovega pogreba. Pevci so mu zapeli več žalostink v slovo, njegovi prijatelji pa so mu položili pet vencev na gomilo. Naj mu bo zemlja lahka! V občini je bila to že deseta nesreča zaradi granat. p Smrtna kosa. V Rojanu, tržaškem predmestju, je umrl v 55. letu starosti vpokojeni železničar Ivan Strgar. p V Logu pod Mangartom je 40 ljudi izgubilo delo v rabeljskem rudniku. Večina se jih namerava izseliti v Francijo in Ameriko. p V Idriji gradi občinska uprava novo bolnico. Spodnji prostori nove zgradbe so že dozidani. Upajo, da bo stavba do pozne jeseni pod streho. Sedanja bolnica je vedno prepolna bolnikov, saj ima le 20 bolniških postelj. f Teniško prvenstvo Dravske banovine Maribor, 16. avgusta. TcXr P?,tek- 80 se za5ele na teniških igriščih IbSK Maribora in SK Rapida tekmovanja za teniško prvenstvo Dravske banovine v letu 1930. /brala se je vsa teniška elita Slovenije. Pri tekmah sodelujejo najboljši igralci iz Ljubljane, Celja, Ptuja, Konjic, Murske Sobote in Maribora, skupaj nad 60 tekmovalcev, ki se borijo za naslov prvaka. Tudi zanimanje občinstva je razmeroma veliko. Tekmovanja so se nadaljevala včeraj in se danes zaključijo. Dasedanji rezultati so naslednji: gg posamezno: Layrer (Rapid) : Zajc Drago (Ilirija! 6 : 1, 6 : 2, Toplak (Celje) : Loos (Maribor) 6 : 4, 2 : 6, 6 : 4, Bergant (Maribor) : Kal-barth (Rapid) 6 : 2, 6 : 1, dr. Blanke (Rapid) : Mešiček (Maribor), 6 : 3, 6 : 1, Gorup (Ilirija) : VVipplinger (Maribor) 6 : 3, 6 : 3, Fabjan (Maribor) : Hofer (Rapid) 6 : 7, 6 : 1, 7 : 5, Banko (Ilirija) : Kardoš (Mura) 6 : 1, 1 : 6, 6 : 1, Hitzel (Rapid) : Lotz (Rapid) 6 : 3, 6 : 2. Dame posamezno: Sernec (Celje) : Lerzer (Rapid) 6 : 8, 6 : 2, 6 : 2, Gregorec (Maribor) : Schvveinghard (Rapid) 6 : 4, 6 : 2, Ravnikar (Atena) : dr. Ravnikova (Maribor) 8 : 6, 6 : 3, Hitzl (Rapid) : Pekulj (Ilirija) 6 : 1, 6 : 3, Schvveinghard (Rapid) : Šaplja (Ilirija) 6 : 1, 6 : 2. Gospodje v dvoje: Hitzl in Holzinger (Rapid) : Gorup in Zajc (Ilirija) 6 : 3, 6 : 4, šepec in Celestina (Maribor) : Paternolli in Schreiber (Rapid) 4 : 6, 7 : 5, 6 : 2, dr. Blanke in Halber (Rapid) : Koželj in Zajc Drago (Ilirija) 6 : 0, 4 : 6, 6 : 3, Loos in Toplak (Maribor) : Hofer in Halbert (Rapid) 7 : 5, 6 : 2, Leyrer (Rapid) in Gasparin (Maribor) : Novak (Ilirija) in Ba- bič (Maribor) 6 : 3, 6 : 3. Mešane dvojice: Leyrer in Kraus (Rapid) : Zajc Vaso (Atena) in Lirzer (Rapid) 6 : 2, 6 : 1, Hitzl in Hitzl (Rapid) : Loos in Gregorec (Maribor) 6 : 3, 6 : 1, Hitzl in Hitzl (Rapid) : Toplak in Sernec (Celje) 6 : 2, 6 : 4, Leyrer in Kraus (Rapid) : Bergant (Mar.) in Schvveinghard (Rapid) 6 : 2, 6 : 1. ŠPORT MARIBOR : ILIRIJA. Danes se vrši po vsej državi četrto kolo tek-mopnja za pokal JNS. Za nas je največjega poiiTena srečanje obeh vodilnih klubov Ljubljane in Maribora. Enajstorica Ilirije je zadnji čas počivala. Zadnjič je nastopila proti Concordiji in je prav nečastno propadla, od tedaj o moštvu ni ničesar čuti in je njegova forma neznana. Moštvo Maribora je v dobri formi, to pričajo zadnje tekme proti graškemu Sturmu in ljubljanskemu Primorju. Obakrat so Mariborčani dosegli visoko zmago. Tudi topot imajo v srečanju z Ilirijo dosti izgloda, da se plasirajo v semifinale. Na domačem igrišču je Maribor sko-ro nepremagljiv, imajo pa tudi moštvo, ki je v vseh delih izenačeno in tehnično dobro podkovano. Ilirija bo vsekakor imela težko nalogo in je pričakovati zmage Maribora in to tembolj, ker igra doma. Dnevne vesti — Prihod velike ameriške prijateljice našega naroda. V Beograd je dopotovala znana ameriška javna delavka in znanstvenica ga. dr. Roza Morton, ki je velika prijateljica našega naroda. Ona je prva Američanka, ki je diplomirala na medicinski fakulteti v Kolumbiji. Med vojno je vršila samaritansko službo v Srbiji. — V Škofji Loki bodo danes nastopili Sokoli. Vabljeni vsi! — Velika skupščina Ciril-Metodove družbe se vrši v Ribnici na Dolenjskem v ponedeljek 8. septembra t. 1. — Razpis mesta starejšine sodišfa v Ribnici. Ministrstvo pravde je razpisalo konkurz o na-meščenju starejšine okrajnega sodišča v Ribnici. Prošnje za sprejem je treba službenim potom vložiti do 30. t. m. — Pričetek šolskega leta na drž. trgovski akademiji v Ljubljani. Dijaki, ki hočejo polagati popravni izpit, morajo vložiti prošnje do 25. avgusta. Popravni izpiti se vrše od 26. avgusta dalje po redu, ki je objavljen na uradni deski. Vpisovanje se vrši 1., 2 in 3. septembra od 9. do 12. ure; vpisovanje za I. letnik v ravnatelje- vi pisarni, vpisovanje za II., III. in IV. letnik v učilnici IV. letnika. V I. letnik trgovske akademije se sprejemajo oni učenci, ki so dovršili 4 razrede gimnazije (realne gimnazije, realke) z nižjim tečajnim izpitom ali 4 razrede meščanske šole s končnim izpitom. Učenci meščanskih šol, ki so položili končni izpit samo iz nemškega jezika, oni učenci pa, ki so položili končni izpit z dobrim uspehom, polagajo ves dopolnilni iapit, t. j. iz slovenščine, nemškega jezika, narodne zgodovine z geografijo in iz matematike v obsegu programa III in IV. gimnazijskega razreda. Učenci, ki so dovršili četrti razred gimnazije (realne gimnazije, realke) pred šolskim letom 1929./30., se sprejmejo brez nižjega tečajnega izpita. Ravnateljstvo državne trgovske akademije. — Radi slabega vremena se mestno kopališče v Mednem dne 17. avgusta t. 1. zatvori. — Opozoritev krojačicam novomeškega okoliša. Ponovno opozarjamo krojačice in krojaške pomočnice novomeškega okoliša na tritedenski prikrojevalni tečaj za damsko krojaštvo, ki se nepreklicno prične v ponedeljek 18. t. m. ob 8. zjutraj v predavalnici Rokodelskega doma v Novem mestu. Ker je še nekaj mest prostih, se morejo novi interesenti prijaviti še v prvih dveh dneh neposredno v tečaju pri g. predavatelju. Zavod za pospeševanje obrti Zbornice za TOI v Ljubljani. — Občinstvu in trafikantom v vednost. Vedno bolj pogosto se dogaja, da kupujoče občinstvo večje množine taksnih znamk in poštnih vred-nostnic zahteva od razpečevalcev polovično provizijo, včasih celo več kot nagrado, in če dotični odklanja tako kupčijo, kratkomalo zavrnejo nakup, in romajo dalje, dokler ne naletijo na razpečevalca, ki je voljan ugoditi njihovim željam. Odbor Udruženja tobačnih trafikantov resno svari vse take kupce ,da v bodoče opuste te zahteve po proviziji, ki zapeljujejo razpečevalce k nezakonitemu dejanju, in se sami radi tega pregrešijo proti obstoječim zakonom. Razpečevalca pa zadene po obstoječem monopol-ekem zakonu Člen 135 kazen, da se mu odvzame dovoljenje za razpečavanje monopolskih predmetov, in po zakonu o nelojalni konkurenci, člen 32, z globo do 15.000 Din in v težkih slučajih tudi z zaporno kaznijo do enega meseca z omenjeno globo. Odbor je odločen proti vsakemu krivcu v splošnem interesu brezobzirno nastopiti in vsakega naznaniti pristojnim oblastim. Nekaj posebno izrazitih slučajev je bil pa primoran že sedaj naznaniti, ker so bili že ogroženi eksistenčni pogoji posameznih razpečevalcev Odbor Udruženja tobačnih trafikantov. — Milijonar pred sodniki. Te dni je bila od-godena že drugič razprava proti milijonarju Svetislavu Joksimoviču in tovarišem, ki so obtoženi radi goljufij še iz leta 1925. Razprava je bila odložena, ker ni bilo prič. Obtoženci so ostali v zaporih. — Živa zgorela. Ko sta Nikola in Mara Maraš Iz Osijeka delala na polju, so se njuni otroci igrali sami doma. Najmlajša hčerka Mara je zlezla v kup slame, katero je potem njen 91etni brat zažgal. Tako je deklica živa zgorela. Stara je bila 4 leta. Ko so pogasili slamo, so potegnili Iz nje samo še okostje nesrečne deklice. — Zaradi dveh gosi ga je ubil. V Sremski Mitroviči so obsodili nekega Petra Jekoviča, ki je pred meseci ubil Ranka Gimzulo. Nekega večera je Jekovič opazil, da mu manjkata dve goski. Na dvorišču je opazil Ranka, ki se je ravno spustil v beg. Vjel ga je in ga pošteno pretepel. Med tem mu je prinesla žena sekiro, s katero je tatu udaril še po glavi. Ranko je bil na mestu mrtev. Jekovič je bil obsojen na 4 leta težke ječe. — Odda se fimesečni deček za svojc^L Poizve se v drž. zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani, Lipičeva ulica. — Nesreča med Žalno in Mlačevo Včeraj ob 614 je prišel pod vlak številka 9212, ki pride v Ljubljano ob 78, progovni delavec Janez Ferjan, vulgo Primšek. Zadobil je težke poškodbe na glavi in je bil pripeljan v ljubljansko bolnico. — Darilo. Zveza slovenskih vojakov iz svetovne vojne v Ljubljani je darovala Novinarskemu društvu v Ljubljani 200 Din. Iskrena hvala I — Vreme. Vremensko stanje se je včeraj nekoliko izboljšalo. V Dravski banovini je nastalo jasnejše vreme. Na Veliki Šmaren je po vsej državi deževalo. Ponekod so bili hujši na- livi, zlasti v Dalmaciji. Barometersko stanje je še vedno nizko ter je barometer včeraj ob 7. kazal: Ljubljana 756-3, Maribor 756, Zagreb 7566, Beograd 7588, Sarajevo 7591, Skoplje 760 6 in Split 757-5. Termometer je včeraj ob 7. kazal: Ljubljana 13, Maribor 12, Zagreb 14, Beograd 14, Skoplje 15, Sarajevo 11, Split 19. Oblačnost je znašala: od 5. do 10. v Ljubljani in Mariboru 10, drugod nižja. Relativna vlaga je bila zaznamovana v odstotikh od 65 do 90, v Ljubljani 90%, v Mariboru 88%. V Ljubljani je bila včeraj najvišja temperatura 16-8, najnižja 12 C. — Podpisano podjetje vljudno naznanja cenj. občinstvu, da je preselilo svojo pisarno iz Vegove ulice na Dunajsko cesto 38 ter se priporoča za nadaljna cenj. naročila. Stavbno podjetje A. Mavrič, Dunajska e. 38. Hlumimijasia emajlirana modra, siva in rujava kuhinjska posoda vedno in v največji izberi edinole pri tvrdki Stanko Florjančič LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 35 , Točna in solidna postrežba 1 Hjubljanta. ■ Angleški koncert v Ljubljani. Prvikrat bomo imeli v Ljubljani slišati angleški pevski zbor iz Londona v sredo 20. t. m. Angleži niso samo trgovci in bankirji, njihova zemlja nam je dala v stoletjih najboljše pesnike in dramatike. Angleži so pa tudi muzikalen narod z bogato literaturo, ki sega daleč tja v zgodovino. V marsikateri dobi je bila angleška glasba na višku in prednjačila istodobnim glasbenim umetninam drugih narodov. Na posebnem glasu so bili glasbeniki Shakespearove dobe. V tem času je bilo napisanih veliko madrigalov, ki jih še sedaj pojejo Angleži z nekim posebnim ponosom. V XVIII. in XIX. veku je bila angleška muzika nekako pod vtisom italijanske, pozneje pa nemške glasbe. V poslednjih desetletjih pa se je zopet osamosvojila in zavzela svoje staro važno mesto. Nekatera dela, morda najznačilnejša, se bodo izvajala na koncertu v sredo 20. t. m. ob 20. uri v Filharmonični dvorani. Vstopnice v Matični knjigami. Cene običajne koncertne. ■ Stanovanjska beda nižjih slojev. V Ljubljani je dokaj stanovanj praznih, toda najemnine so za revnejše sloje previsoke, da bi si mogli najeti taka stanovanja. Zadnji čas je nastala med nižjimi sloji posebno huda stanovanjska beda in dnevno čakajo pred stanovanjskim uradom na magistratu dolge vrste najemnikov, ki prosijo za dodelitev kakega stanovanja. Mnogo je brezstanovanjcev. Deložiranci bodo primorani stanovati kar na prostem in zopet ho-mo imeli slike izza šentpeterskega zidu. Včeraj dopoldne bi se morale izvršiti tri deložacije, pa so bile za enkrat odložene. ■ Umrljivost v Ljubljani. Od 1. januarja do 5. avgusta je v Ljubljani umrlo 794 oseb. V avgustu je umrljivost znatno padla ter je do včeraj umrlo v Ljubljani 23 oseb. Med umrlimi so tudi tri starke, ki so dočakale dokaj visoko starost. Tako je bila zasebnica Leopoldina Mavsar rojena 1. 1849., zasebnica Marija Strnad 1. 1852. in vdova trgovca Marija Poženel 1. 1814. ■ Gobe na ljubljanskem trgu. Na včerajšnjem sobotnem trgu je bilo izredno mnogo lepih gob jurčkov. Kmetice iz smledniške okolice in iz Dolenjske so prinesle več velikih košar gob. Zahtevale so zanje 12 Din kg, a za merico 5 do 6 Din. Tržni odsek občinske uprave bi pač moral ukreniti, da bi se cene gobam nekoliko uredile, kajti znano je, da se prodajajo gobe na deželi, tako na Štajerskem in Notranjskem, po 4 do 6 Din kg. Toliko stane v Ljubljani merica. ■ Drago žaljenje časti. Pred sodnikom ljubljanskega deželnega sodišča, kamor spadajo vsi prestopki žaljenja časti, je bil včeraj obsojen neki kmetič, ki je neko žensko iz škofje Loke zmerjal z raznimi psovkami, zaradi žaljenja časti na 8 dni zapora in 120 Din denarne kazni. Plačati pa bo moral še prav visoke pravdne stroške. ■ Policijski drobiž. Od petka do včeraj opoldne je policija aretirala 4 osebe, med temi nekega razgrajača, neko tatico, neko osebo zaradi nedostojnega vedenja in naposled nekega nadležnega berača. Policijski upravi so bile prijavljene 4 manjše tatvine. Neka oseba je bila prijavljena, ker so pri njej našli vojaško puško. Noč je bila mirna, ker je bil prijavljen samo 1 kalilec nočnega miru. Prijavljeni so bili naposled 3 prekrški avtopredpisov, a 9 prekrškov cestnopolicijskega reda ■ Razne tatvine. V Langusovi ulici stanujočemu inšpektorju tobačne tovarne Karolu Hlad-kemu je bila iz nezaklenjene spalne sobe ukradena srebrna cigaretna doza v vrednosti 400 Din. Tat mu je odnesel tudi žepno uro budilko, vredno 400 Din. Rudolfu Simčiču je bilo ukradeno staro obrabljeno kolo, vredno 500 Din. Na Viču bivajočemu hlapcu Andreju Škofu je neznan tat odnesel par novih čevljev, vrednih 120 Din. Tatvine je osumljen neki starejši mo-SkJ, fflavibcje m Blagoslovitev nove motorne brizgalne v Studencih. Danes ob 14. uri popoldne priredi prostovoljno gasilno društvo v Studencih pri Mariboru na robu studeniškega gozda blagoslovitev svoje motorne brizgalne. V slučaju slabega vremena se bo prirediev vršila naslednjo nedeljo. m Zakasnitev plače v delavnicah državnih železnic. Delavstvo državnih železnic v Mariboru prejema še po starem običaju mezde vsakih 14 dni. t. j. vsakega 14. in zadnjega v mesecu. Tokrat pa se je nakazilo baje zaradi odsotnosti nekega uradnika v Ljubljani zakasnilo, kar je izzvalo med prizadetim delavstvom upravičeno razburjenje. m Lekarniška služba. Nočno lekarniško službo ima od poldneva danes do poldneva v nedeljo 24. t. m. Magdalenska lekarna (Savost) na Trgu kralja Petra. m Zopet avto v jarku. V bližini znane Linin-gerjeve ute med gostilnama Ferk in Standeltar v Pesniški dolini se je v četrtek zvrnil v jarek z gramozom natovorjeni avtomobil, zaposlen pri gradnji novih cestnih bližnjic. Šofer je odnesel zdravo kožo, avto se je pa nekoliko pokvaril. m Konkurenca na trgu. Včeraj je pripeljal neki bolgarski vrtnar iz Čakovca v Maribor veliko množino zelene paprike, neki Dalmatinec pa grozdje. Oba sta napravila domačemu blagu veliko konkurenco ter povzročila padec cen. m Neznana utopljenka. Pri selu Hajdoše v bližini Slovenje vasi v ptujskem okraju so dne 9. t. m. potegnili iz Drave truplo neznane, okrog 30 let stare ženske srednje velikosti, podolgovatega obraza, kostanjevih las, širokih ust in brez prednjih zob. Na sebi je imela modro krilo, bele nogavice in čevlje z visokimi petami. Identiteta utopljenke se še doslej ni dala ugotoviti. Celie * Dovoz na kolodvorsko skladišče. V zvezi z začasno zatvoritvijo Krekovega trga je mestno načelstvo odredilo, da se vrši do nadaljnega ves dovoz v smeri na kolodvorsko skladišče dz krajev preko Mariborske „ceste in Zavodne po Kralja Petra cesti, Glavnem trgu in Slomškovem trgu, Kapucinski, Razlagovi in Vrvarskt ulici. Vozniki iz Savinjske doline morajo za dovoz uporabljati zvezo Ljubljanska cesta — Dečkov trg — Gosposka ulica ter preko Slomškovega trga dalje do kolodvorskega skladišča. Prazni vozovi se pa vračajo preko Vrvar-ske in Razlagove ulice, event. Kocenove ulice in Aleksandrove ulice na Kralja Petra cesto. Ulica Matije Gubca je do nadaljnjega zatvor-jena za vsak tranzitni tovorni promet. * Smrt stare Celjanke. V Spodnji Hudinji je umrla v 69. letu starosti g. Marija Šribarjeva iz znane narobne rodbine Šribarjevih. Pogreb bo danes ob 15. iz Spodnje Hudinje 14 na okoliško pokopališče. Preostalim naše sožalje 1 — V bolnici je umrl 21etni sin Čevljarskega pomočnika Srečka Habjana iz Sv. Pavla pri Preboldu. * Opozorilo staršem, katerih otroci študirajo v inozemstvu. Predstojništvo mestne policije opozarja vse starše v mestu, katerih otroci nameravajo v jeseni oditi v inozemstvo na študij, da se Ir sedaj pobrigajo za dovoljenje ministrstva iroi.vete, brez katerega se jim ne more izstaviti petnega lista. Ker mora dovoljenje priti iz Beograda, traja to delj časa, naj vlože prošnje že sedaj, da ne bo potem sitnosti pri izdaji potnih listov. * Najdbe. V Matija Gubca ulici se je našel dežnik. V Gaberju so našli delavsko knjižico na ime Marije Obrčkal. Oboje se dobi na policiji. Jugoslovana« sledeče zanimivo pismo o prvi etapi potovanja v polarne kraje. Skager Raka, so se Nemci spomnili padlih lj«’ ) S° Px?'e V pomorski bitk> 30. maja 191o med nemškim in angleškim brodovjem v eh vodah. Luteranski pastor je imel nagovor m godba je zaigrala nek žalni koral, a kapitan je vrgel v morje venec iz lavorik in hrastovih Bergen, za glavnim mestom Oslo največje mesto Norveške, Bergen, 11 avgusta. Kakor vsako leto, tako je tudia letos priredila Hamburg-Južno-ameriška paroplovna družba izlet na polarne otoke Spitzberge. Za ta izlet je bila določena najprej ladja »Monte Cervantes«, ker pa se je ta potopila blizu Chilen-ske obale v Južni Ameriki, je družba določila drugo ladjo iste velikosti, in sicer »Monte Olivia«. Zunanji izgled je prikazan na priloženi sliki. Ladja ima 17.000 ton in 20.000 ton izpod-rinjenja vode. Pogon se vrši z nafto. Celotna posadka obsega 207 mož. Odrinili smo 9. avgusta ob 4. popoldne iz Hamburga. Priložena slika prikazuje oni del luke v Hamburgu, kjer se vrši vkrcavanje samo za ljudi. V celem je potnikov okrog 1400 iz različnih držav Evrope, nekaj je tudi Američanov. Prevladujejo seveda Nemci in Avstrijci, vendar je zelo mnogo tudi Čehov. Od Jugoslovanov nas je točno 10, in sicer 6 Ljubljančanov in 4 iz Karlovca. Radi tega vihra na jamboru tudi naša trobojnica. Življenje na ladji je zelo prijetno in komod-no. Potniki se razlikujemo med seboj le po prenočiščih. V družabnem življenju in v hrani pa smo si vsi enaki. Hrana je dobra in zadostna. Priložena dva jedilna lista v obliki razgledni- vejic ter nemškim trakom. Nato je godba za* svirala nemško himno »Deutschland iiber al-les«, ki so jo Nemci istočasno navdušeno peli. Objektivnega potnika je morda ta svečanost neprijetno dirnila, ker se ni nihče spomnil angleških žrtev, ki jih je bilo več kot nemških. V splošnem je bil žalosten trenotek, vendar pa nas je zopet poživila godba s koračnico »Alta Kameraden«. Pred večerjo je še držal neki profesor dr. Biandt geografsko predavanje o severnih krajih. Med drugim nas je opozoril na dolžino dneva, Solnce je sinoči zašlo šele ob pol 9. in smo ob 9. še prav lahko čitali na krovu. Čim severnejše prihajamo tem daljši postaja dan. Danes zjutraj ob 6. smo prispeli v Bergen. Potovali smo torej od Hamburga do Bergena 38 ur. Bergen je v Norveški za glavnim mestom Oslo, drugo največje mesto. Ima 65.000 prebivalcev, sijajno luko in se bavi predvsem z izvažanjem lesa, nikla in rib. Priložena razglednica prikazuje panoramo, posneto s hriba Floien. Ta hrib je visok kakor naša Šmarna gora in do vrha ima žično železnico. Na vrhu je restavracija In prodajalnica različnih spominkov. Vse je na Norveškem zelo drago. Na primer za malo pivo plačaš 60 orov, to je osem Amerikanski Sokoli na prednjaškem tečaju v Ljubljani Od leve na desno: Br. L. Vrhovec (vodnik tečaja), br. VI. Lalič, načelnik Sokola v Detroitu, bratje Silaški, Kneževič in Vuletič. — Po zaključitvi tečaja se je vršil v četrtek zvečer dne 14. t. m. v restavraciji »Zvezda« poslovilni večer, na katerem je ob prisotnosti številnih Sokolov pozdravil odhajajoče ameriške Sokole v imenu S. K. J. zaradi odsotnosti br. Gangla, I. podstaroste S. K. J., br. B. Kajzelj, starosta ljubljanskega Sokola. V imenu ljubljanske Sokolske župe jih je pozdravil župni starosta br. dr. Pipenbacher. Za ameriške Sokole se je zahvalil v toplih besedah načelnik Sokola v Detroitu br. Vladislav Lalič. Ameriški Sokoli so odpotovali včeraj ob 23. z brzovlakom v Trst in od tam dalje v Genovo, kjer se vkrcajo v Ameriko. Plavanje v sokolskih (Brusivih Sokolski sistem obsega vse telesne vaje, ne le orodno telovadbo in proste vaje, ampak tudi lahko atletiko, borenje, smučanje, veslanje, ko-lesarenje itd. Ravnotako tudi plavanje. Sokolska vzgojna metoda, ki zahteva vsestransko telesno vadbo, mora priznati plavanju odlično mesto v sokolskem programu zaradi njegove velike fizijološke in praktične vrednosti in zaradi ogromnega upliva na razvoj duševnosti. Plavanje je telesna vaja, pri kateri krasno deluje vse mišičevje, pluča in srce; njegovo vrednost stopnjuje še blagodejni upliv solnca, zraka in vode. Tudi praktična vrednost plavanja nam je takoj jasna, le ako se spomnimo, koliko je že ljudi utonilo vsled neznanja plavanja. Odličen upliv na razvoj duševnosti nam je razumljiv, ako pomislimo, kako raste človeku samozavest z obvladanjem mokrega elementa, koliko pridobi v borbi žnjim na žiiavosti, vztrajnosti, hrabrosti in bojevitosti. Z eno besedo torej: plavanje je najidealnejša telesna vaja. Poglejmo sedaj v naša sokolska društva. Ako-ravno imamo plavanje v našem sokolskem sistemu, akoravno se je v sokolskih strokovn''i listih že toliko pisalo o plavanju in so ga priporočali,, akoravno se splošno priznava in uvi-deva odlična vrednost plavanja, vendar nimamo enega sokolskega društva, ki bi sistematično gojilo plavanje. Na naših velikih sokolskih zletih so se vršile tudi plavalne tekme, 1. 1922 v Ljubljani in letos na vsesokolskem zletu v Beogradu. Vendar tekmovalci niso pridobili svojih spretnosti v tej panogi v sokolskih društvih. Trenirali so sami, večinoma pa v športnih klubih. V programu mednarodnih telovadnih tekem 1.1922 v Ljubljani in 1. 1926 v Lyonu je bilo tudi plavanje. Naši mednarodni tekmovalci so morali trenirati tudi plavanje in to je bil morda edini slučaj, da je skupina naših Sokolov vadila plavanje pod sokolsko firmo. Ali je to prav? Ravnotako kakor imamo obvezne vaje na krogih, na konju, v skokih itd., ravnotako bi morali imeti tudi obvezne vaje na vodi. Prirejati bi se morali tečaji za one, ki še ne znajo plavati, obvezne plavalne ure za vse oddelke, v prednjaških tečajih bi morali posvetiti pažnjo tudi plavanju, prirejati bi se morale posebne plavalne tekme, ne le o priliki vsesokolskih zletov, ampak tudi pri vsaki drugi priliki v župah in tudi v društvih. Umestno bi bilo, da se uvrsti v okvir tekme za prvenstvo in tekem v višjem, srednjem in nižjem oddelku tuli plavanje. Do sedaj je bilo le nekoliko osti iih slučajev, da so sokolska društva prire."la posebne plavalne tekme. Tako pred leti sokolsko društvo v Črnomlju in nedavno sokolsko društvo v Škofji Loki. Žal ti dobri vzgledi niso našli posnemalcev. Za vzor bi našim sokolskim društvom lahko služila bratska sokolska društva v Čehoslovaški, kjer so plavalne tekme na dnevnem redu. V tesni zvezi s plavanjem so seveda tudi skoki v vodo, ki jih zlasti telovadci na orodju kmalu dobro obvladajo, igre na vodi (water-polo) in reševanje utapljajočih. Ako pogledamo v športna društva, vidimo, da je večina naših najboljših plavačev in pla- naša službene rezultate o tekmi za prvenstvo v Beogradu, članek o zletu bolgarskih Junakov, članek o mednarodni lutkarski zvezi in članek, ki ga je napisal br. I. Bajželj svojemu nečaku Sl. Masterlu v spomin. Br. Masterl je bil načelnik Sokola v Stražišču; umrl je na orožni vaji v vojaški bolnici v Splitu. Razen številnih še neobjavljenih sožalnih izjav ob smrti br. Maleja prinaša list še mnogo vesti iz žup in društev. Sokolstvo na Japonskem O priliki vsejaponskega zdravniškega kongresa, ki se je vršil letos v Osaki, so predvajali pred 2000 zdravniki in učitelji film o VIII. vsesokolskem zletu v Pragi. Film je vzbudil med Japonci velik interes za Sokolstvo. Zlet belgijskih gimnastov Te dni se viši v Antwerpenu o priliki 100-letnice osvobojenja Belgije velik zlet belgijskih gimnastov. Slavnosti bodo trajale od 15. do 17. *t. m. Sokola kraljevine Jugoslavije bo zastopal II. podstarosta br. Gjuro Paunkovič. Naš Savez bo pri tej priliki izročil belgijskim gimnastom darilo: bronasti kip Sokola z razpetimi krili. ČOS se udeleži zleta po delegaciji, ki jo vodi podstarosta ČOS br. dr. Karl Heller. V tej delegaciji so še tajnik ČOS br. K. Schvvarz, za načelništvo pa br. V. Miiller in s. O. Fučikova. Tudi češkoslovaški Sokoli bodo izročili belgijskim gimnastom dar, o katerem smo že poročali. Zlet avstrijskih Turnerjev Prošli mesec se je vršil v Innsbrucku zlet Turnerjev iz nemške Avstrije. Zleta so se udeležili v velikem številu (4000) tudi Turnerji iz Češkoslovaške. V sprevodu je korakalo okrog 14.000 članov in članic s 400 praporji iz približno 1000 društev, ki štejejo okrog 100.000 članstva. Proste vaje je izvajalo 7500 članov in 2900 članic. Tudi tekem v lahki atletiki, na orodju (simultane vaje), v prostih in redovnih vajah, v igrah, v borenju in streljanju se je udeležilo veliko število članov in članic. Vse slavnosti so se vršile v znamenju odpora proti mirovnim pogodbam, zlasti se je naglašalo osvobojenje 'Nemcev v južnem Tirolskem in na Češkem ter ujedinjenje vseh Nemcev v eni državi. Turnerji v mednarodni telovadni federaciji Nemška zveza Turnerjev se je priglasila k mednarodni telovadni federaciji. Večina telovadnih zvez bo gotovo glasovala za sprejem, kakor je to že bilo pri Madžarski. Nemški telovadci so odlični na orodju, z navdušenjem gojijo takozvani »Kunstturnen«. V njihovih vrstah so tudi najboljši lahkoatleti svetovnega slovesa, vendar to niso njihovi vrhunški telovadci na orodju. Na olimpijadah, kjer se tekmuje samo na orodju, bodo najresnejši konkurenti za prvo mesto. Ako se Sokoli udeleže olimpijade v Los Angeles, ki se bo vršila 1. 1932, bo to prva tekma, na kateri se bodo srečali Sokoli in Turnerji. Potniški parnik »Monto Olivia«, na katerem potujejo Ljubljančani na Spitzberge. ce povesta kvaliteto naše prehrane. Na krovu sta dve godbi, na pihala in na lok. Prva svira ob slavnostnih prilikah, k&kor pri prihodu in odhodu iz luke ter vsako jutro ob pol 7. uri budnico. Druga pa udarja takt plesalcem zvečer v družabni dvorani od 9. do 12. Nadalje je na ladji knjigarna, ki prodaja predvsem vodiče in geografske karte Norveške in polarnih krajev. Na drugem koncu zopet prodajajo vse foto - potrebščine in razglednice. Ne manjka niti trafike, niti kantine, niti brivnice. Imajo celo likalnico za hlače, da bi gospodje in gospodične ja ne prišli pomečkani na promenadni krov. Da se ob tej priliki sklepajo nova znanstva in tudi že sklenjena zopet podvizajo, mislim, da mi ni treba omeniti. Na ladji je radio-postaja, ki nas stalno obvešča o vseh svetovnih dogodkih. Če želi kdo domov brzojaviti, lahko to stori, vendar je zelo drago. Vse se plačuje v nemškem denarju; zato imamo tudi menjalnico. V nedeljo 10. avgusta smo prisostvovali dvom mašam, katoliški in luteranski. Plesno dvorano so pretvorili v kapelo in najprej je čital katoliški, potem luteranski duhovnik. Pri obeh mašah je svirala godba na pihala nabožne pesmi, peli pa smo vsi potniki v koru. Po obeh mašah sodeč prevladujejo katoličani. Seveda ni manjkala pridiga, vendar ni bila dolgočasna, ampak globoko zamišljena, predvsem katoliška. Popoldan smo imeli žalno svečanost. Ko je ladia okoli 5. popoldan v nedeljo plula preko dinarjev. 1 norveška krona ima 100 orov in J9 enaka 15 dinarjem. — Na vrh hriba se" voziš morda 10 minut in plačaš 1 krono itd. Danes ob dveh popoldan odpotujemo daljo in prihodnja štacija bo Fjord Molde, o čemer bon; poročal v naslednjem pismu. R. O. Šah VIII. kolo nacionalnega amaterskega turnirja t Vel. Bečkereku. kpl° j,e bilo zelo važno. Prvič radi borba Nedeljkovič—Gabrovšek, drugič radi partije Ačimovič—Hegediš. Zainmanje za prvo partijo Je bil? ogromno. Nedeljkovič kot beli je otvoril z Retijem. Hoteč zadovoljiti se z remisom je menjal dame. Pri tem pa je razvil nasprotnika. V 16. potezi je Gabrovšek s krasno potezo osvojil kmeta pri boljši poziciji. S precizno igro je nato kot prvi porazil Nedeljkoviča. Partija Ačunovič—Hegediš je ostala prekinjena v jasni reinis-poziciji. Schreiber je porazil Putnika. Bo-logiliy je dobil proti ing. Straussu. Dr. Aleksid je dobro dobil proti Puškašu, Herbatin—Hek-lay sta remisirala. Stanje po VIII. kolu: Nedeljkovič, Gabrovšek 7, Hegediš 6 (1), Schreiber 6, Ačunovič 5 (1), Dr. Aleksič 5, Heklay 4 in pol, ing. Šipralc 3 in pol, Herbatin, ing. Strauss 3, Bologhy 2 ia pol, Puškaš, Putnik 1, Petrovič pol. JUGOSLOVAN Svobodna tribuna Štempihar Ivon, Jesenice: Retrospektive niso perspektive fiosood uredniki V 52 štev. Vašega dnevnika ste obja vili v svrho diskusije članek »Perspektive bodočnosti« izpod peresa g. dr. L ]R. 'Ogla-Sam se na ta poziv kot eden izmed izobražencev, ki so stali tekom desetih let skup-ščinarske »demokracije« pritisnjeni ob zid, ker si niso hoteli mazati rok s tistimi opravki, ki so značile strankarjem sve- ^Iz citiranega članka posnemam, da zeli avtor opozoriti na potrebo, da se reši vprašanje bodoče kulturnopolitične miselnosti v drugem, boljšem pravcu, nego ga je rešila prošlost z generalnim diagramom: »liberalci« — »klerikalci«. Člankar odreka do pravici temu diagramu obstojno upravičenost za bodočnost, kljub temu pa dvomim, da li je g. dr. R. zadel v tem dia gramu jedro zla, kajti polasča se me nazor, da ta diagram sploh ni obstojal, niti Z obema rokama podpišem, da Slovenci nimamo ponosa; tudi patriot Je ne znamo biti drugače, kakor na neokusen nacm. lo ie samo ena varijanta dejstva, da se pri nas radi nerazvite kulturne javne miselnosti spremeni vsak kult takoj v nekaj drugega, ne izvzemši v opereto, tragikomedijo. En sam vzgled: .... . Od 6. januarja 1929 daljo je jugoslovanska misel na zmagovitem pohodu, je postala osnovna teza naše države, je uradni končni cilj državne politike. Ta misel je zdaj v čisti vodi nestrankarska, zato nihče menda ne dvomi, da ne bi bila iskreno dojeta. Pričakovati bi torej morali, da se bo slovenski del javnosti, to je oni, ki se poslužuje po Prešernu, Levstiku, Cankarju, Zupančiču itd. izpiljenega jezika, posluževal iz ljubezni, iz rešpekta na-pram svetosti osnovne državne teze in iz hvaležnosti, da je končno vendarle zmagala mi«Al ki ie baš v Slovencih bila najbolj zasidrana, za to misel slovenskega izraza, in samo tega. Kaj šel Gotov delavnosti se ne ženira še danes v slovenskem tisku in govorici rabiti dosledno izrazei jugoslo-venski, Jugosloven« in slično, torej izraze, ki so bili svojčas strankarsko ločilo med pristnimi »Jugoslovenk in nepristnimi »Jugoslovani«, izraze, ki so v slovenskem besedilu neplačane izposojenke iz bratskega jezika! V tej trmi, s katero se v gotovem delu piše in govori slovenski izraz enotne in edine zamisli domovine spačeno, se prav žalostno zrcali naša sposobnost zamazati celo najvišji kult, celo predmet najvišjega narodnega ponosa. Ne morem se otresti vtisa, da se na ta nacm še zdaj hoče vstvarjati razlika med dvema vrstama rodoljubov in da je ta namen spričo dejstva, da so besede »Jugosloven, jugoslovenski« v srbohrvaškem jeziku ena-čice slovenskima »Jugoslovan, jugoslovanski«, prav umazan trik. Česa nas uči ta vzgled? Slovenci izobraženci, tisti, ki smo postali polnopravni baš šele po zaslugi kraljeve geste, moramo z vso silo delovati nato, da izgine v izražanju osnovne državne misli vsaka varijanta, ki je že kot taka neokusnost. Vsaditi moramo tudi v jezik ponos na domovino, zavest, da smo vsi ene vrste Jugoslovani, da obstoja samo eno Jugoslovanstvo: le tako bomo sposobni vsaditi v narodu ponos in zavest, da smo ob Hrvatih in Srbih tudi samo ena družina, ena domovina. S to ugotovitvijo, gospod urednik, sem se sestal z g. dr. R. v isti misli. Pa se bova spet takoj razstala Pni iskanju baze za kulturno političnost novega rodu zametava g. doktor 1 liberalce i klerikalce. V tendenci mi njegov filanek ni dovolj jasen, ker ni daleč domneva, če ni hotel člankar povedati, česa naj išče stara generacija v tem, kar je mlada že našla. Vendar tudi izgleda, da želi ugoto vitve, po čem naj stremi mlada generacija, to pa tako, da ne bi zašla v stari diagram. Klerikalizem v stvarnem zmislu j© javno stremljenje uveljaviti v dnevnem: po. slo vnem, rodbinskem, družabnem in poli tičnem delovanju državljana načela njegove vere ( v tehničnem pomenu besede), v formalnem zmislu pa je klerikalizem isto stremljenje, ki poteka iz konkretnega veroizpovedanja, torej stremljenje, dovesti državljana-vernika do delovanja v mejah sistemiziranega verskega nauka. Kar se pri nas smatra za klerikalizem, je že posledica klerikalizma. Klerikalizem je zato ne samo mogoč, nego celo nujen pri vsakem človeku, ki izpoveduje vero, formalno je klerikalizem pri nas ali katoliški, ali pravoslavni, ali židovski, ali muslimanski itd. Pri vseh veroizpovedih pa so avtentični učitelji in raz lagalci vedno in samo — svečeniki, nikdar verniki sami. Prvi so gospodarji razlage, uporabe nauka. Zato je klerikalizem nujno zvezan s tem, kar velja pri nas za klerikalizem: s stremljenjem po nadvladi ave-čeništva, po prevladujočem vplivu duhovnika. Zakon nujnosti je, če se evečenik veroizpovedi, katere nauk sega v vse panoge življenja, zanima za in hoče voditi vse življenje vernika. Kdor tedaj deli v svojem srcu, v svojem mišljenju ta verski nauk, ta se mora podvreči vodstvu po svečeniku. Kdor pa se takemu vodstvu upira, dokazuje že s tem, da ni veren v zmislu nauka dotične izpovedi, nego da nosi v sebi ali samo tradicijo, ali pa celo svojo va-rijanto izpovedi. Upor proti vodstvu po svečeništvu v javnem življenju je antikle-rikalnost iz uverenja samo, če je notranje prepričane merodajno zanj. Nu, slovenski liberalci so imeli — sicer pa jih srečate še zdaj, tam za vodo — o načelnem vprašanju kaj temne domneve Kar se spominjam, je pri nas liberalizem pomenjal le pobijanje klerikalcev, prisvajanje pravilne razlage veronauka(l) in v isti sapi zagotavljanje globoke vernosti. Zato gre moja analiza liberalcev Se dalje, nego ona g. doktorja: slovenski liberalci niso niti neklerikalci, katere bi združeval edino negativni moment neklerikalstva, temveč nič drugega niso, kakor oporicijo-nalni — klerikalci. Oni so natovarjali klerikalcem in njihovi tezi o uporabnosti ve-ronauka svojo razlago, svoj način uporabnosti religije, ki se glasita približno: vera je za otroke, ženske, za »preprosti narod«, potem pa na vsak način še za naše krste, poroke in pogrebe; vse drugo je naša stvar! Napram diagramu g. doktorja trdim, da med nami v celi kulturnopolitični prošlo-sti do izginjajočega odstotka ni bilo nika-ke načelne ločitve duhov. Kdor pa se je zase duhovno ločil, je že s tem izgubil veselje in povod, biti liberalec. Zato za novi rod ta ločitev ne tvori nikakega vprašanja. Novi rod vobče nima povoda, da bi se ji izogibal, ker je ni. Naš klerikalizem sloni na katoličanstvu, na veronauku rimske cerkve. Ker je ta cerkev izventeritorijalna, se boji^ g. člankar, da ne bi bilo mogoče vzbuditi narod k zavesti jugoslovanskega državljanstva vzgojiti k ponosu na to državljanstvo. Pro Z današnjim dnem uvajamo novo rubriko »Svobodno Tribuno«. V tej rubriki bomo objavljali vse članke, s katerimi se ne moremo v vsem obsegu strinjati, ki pa imajo vsi patriotično tendenco. Namen teh člankov naj bo, z blagohotno kritiko doseči zboljšanje in napredek. Seveda pa moremo v tej rubriki praviloma priobčevati članke le s polnim podpisom avtorjev. Uredništvo. ti tej bojazni trdim, da dejanska vera človeka ni niti v enem primeru popolnoma istovetna z vero najbližjega soseda in da tudi pripadniki iste veroizpovedi ne verujejo isto. Za dokaz te trditve, ki je v ostalem precej heretična, bi potreboval kar celo monografijo, zato si ga prihranim. Mislim pa, da ta trditev zadošča za dopustnost možnosti, da je iskreno jugoslovansko čuvstvovanje združljivo tudi z iskrenim ka-toličanstvom. In še to mislim, da sloni baš cerkvena politika sedanje vlade — glej članke g. dr. Kušeja — na tej skušnji, da je zato tudi pravilna. Ko tedaj bojazen ni na mestu, bi opozoril g. članka rja, da je neposredno za izrazom te bojazni v lastnem članku glede mladine našel prav lepe vtise in imel občutek, da so ti mladi fantje sklenili postati fair možje. Ce pa to priznava, čemu ne bi storil še korak naprej, in ugotovil, da fair možje ne bodo nikdar lomili načel radi špekulativnosti, kar ima baš stara in strankarsko inficirana generaoija v zvrhani meri na vesti? Čemu ne bi ugotovil, da fair možje odklanjajo nejasne pojme, da stremijo za nedvoumnostjo svojega izraza in dejanja? Za te fair može je diagram: liberalci-klerikalci razčiščeno dejstvo, da je ta ločitev samo po tradiciji razblinjen nestvor, ki dejansko ni obstojal. Zato bomo kovali jugoslovansko renesanso prezirajo vse zmote, na katerih je zapravljal strankar tam pri cvičku svojo javno delavnost. m*m — J. Zazula: Resnica o plebiscitu na Koroškem V dunajski državni zbomioi so 16. julija 1930 priznali poslanci Paulitsch, Schober in Klimat, da j« deviza »Koroška Korošcem« zmagala za Avstrijo, ker »o zanjo glasovali Nemcem prijazni Slovenci, ko bi sicer plebiscit ne bil izpadel v korist nem&tva. Toda resnici na ljubo treba povedati, da so to devizo Ncmci dobili od Slovoncev, ker je takrat na Koroškem nemštvo pobralo vsako, med ljudstvom količkaj simpatično idejo in jo razglasilo za svojo, četudi je bila tuja. Pri seji Narodnega sveta v hotelu Trabesin-ger v Celovcu so že sredi septembra 1918 burno nastopili proti msgr. Podgorcu, ker se je bil odločil z dr. Angererijem odpotovati v Ljubljano in ponuditi Dravo za mejo; in da je ta meja obveljala, bi bili rešeni plebiscita in vseh, čez 50 milijonov znašajočih stroškov za koroško akcijo poleg sramote in škode na življenju (Malgaj in drugi) in imetju (požigi itd). Toda meja ni obveljal«, ker ponudbe Narodni svet ni pripustil. — Zato je pri isti seji tajnik Narodnega sveta, ne kot zastopnik, temveč iz lastne ini-oijative predlagal, stremiti po celi deželi, ker so ena tretjina Nemcev goli priseljenci, ena tretjina ponemčenih in končno tretjina Slovencev je gospodarsko zaradi trgovine in živinoreje tako naslonjena na nemški del, kakor nemški na slovenskega. Edino okoli Lienza stremijo Proti Tirolski. Toda tudi ta predlog je podpiral edini dr. Arnejc, drugi so molčali, ali se izja vili, da bi dobili preveč Nemcev, kar je bil bosa, ker so jih Cehoslovaki še več dobili, i. vendar živž. Tajnik je tudi to vpošteval in sve toval, dati pristnim Nemcem še več kakor jin pristoja, radi miru, pravičnosti, gospodarski potrebne skupnosti in ker borih par stotiso* celi državi itak ne more ne nagajati, ne škodo vati. Toda gospodje so bili zaverjeni edino v nji) narodno statistiko in bi bili radi kar posamezni vasi razpolovili; z gospodarskega in prometnega stališča je bila seveda narodnostna meja popol noma nesprejemljiva. Zato so se Nemoi hitri poprijeli našega predloga o nedeljeni Korošk in so ž njim tudi zmagali. Vse drugo, kar je sledilo pozneje, so bile ali velikanske napake, n. pr. nagajivost pri apr® vizaciji v Celovcu s krompirjem pri Tinjah — ali navaden humbug, n. pr. Millesov (Majlsov) prihod iz Amerike in njegovo odločanje ali je Koroška nemška ali slovenska? Upajmo, df Slovani ne bodo nikoli več imeli takih ljudskih zastopnikov, ne samo v lastno škodo, temvef tudi v večno, najponižcvalnejšo sramoto! Poleg Millesa je bil italijanski zastopnik na našem okraj, glavarstvu v Velikovcu bolj do mač kakor v lastnem uradu in je več odločeval, kakor naše lastno uradništvo. Dalje ne pozabimo na mahinacije z volivn'. škrinjioo med potjo od volišča do števne ko misije. Pri nobeni hribovski volitvi ne delajo tako po domače. Da smo imeli med našimi za etopniki najprimitivnejše ljudi, ki so se ustr* šili, ako jih je nemški uradnik grdo pogledal, vemo vsi. — Jokavi prizor v Družbi sv. Mo borja v navzočnosti Millesa tudi ni pozabljen — Navadni dijaki so bili »diplomatski« zastop niki, samo če so razumeli franoosko ali angleško. Da je bilo lahko doseči častne uspehe, kjer je bil odločen nastop, smo videli kancem oktobru 1920 pri davč. uradu v Dobnli vasi, ki urad« ni hotel izročiti bre* jugoslovanskega zastap nika (in je ta z angleškim vred tudi prišel), medtem ko so jo drugi popihali sredi noči, pu stili stranke na cedilu in je v Rožeku zmanj kalo 40.000 kron, ki so jih Nemci nam očitali Druge podrobnosti bi mogel povedati major Lavrič, ki je zgubil nogo, kajti, ko so se naši bojevali, so se koroški zastopniki med seboj prepirali. — Enako bi mogel popisati mentaliteto koro&kih nemčurjev župnik Gabron, gereni Krašna. Na nezavedno Koroško sploh ni spadal pl« bisoit, temveč okupacija, in če nekateri zahtevajo revizijo pogodb, imamo mi pravico zahtevati razveljavljenje plebiscita radi sleparij k" so se vršile. Francozi so v pokrajini Saare zahtevali plebiscit po desetih letih, v Banatu so odločevala slovan. imena za nas, neslovanska za Madjair-sko. — Naši se veda tega niso znali I Povrhu opatovi konji v Dobrli vasi, razdeljevanje raznih nagrad, dveletna prostost davka. Koroški inostranci pri plebiscitu, vsak deseti je bil vohun in raznašalec, ho-ruck politika razmetavanje za prireditve, celi vlaki izletnikov in še mnogokaj, so neposredno odbijali. Vagoni v Sinči vasi za Celovec! Ia Ljubljane in Maribora je prihajalo urad ništvo na Koroško, — nekateri Korošci so bežali v Ljubljano. Končno je odbijala nesrečna politika: vsak je moral biti pristaš ene edine slovenske stranke in to »klerikalne«. Drugače orijentirani vo livoi niso imeli lastnih slovenskih strank to so šli med Nemce; tako so postali slovenski kmetje nemški volivci, ko bi sicer nikoli ne bili prestopili; enako inteligenca. In delavci kot socijalni demokrati niti z mezincem niso ganili v naš nacijonalni pokret. — Po desetih letih bi se radi lepšali in opravičevali, ker se sramujejo. Taka je resnica o plebiscitu: zavoženo pti nevednosti, lahkomišljenosti in potuhnjenosti: Celovčani so se včeraj Minili kmetom: »Leben mr friedlich mit einander«, danes so jih zmerjali s »čušic. Po trgovinah so nam dražje prodajali, češ, da imamo boljšo valuto! Jii 1 iaii Ejsmond t: Zgodba o hrastu 8il je še mlad. Šele petsto let star. Vsako pomlad se je bohotil v zlatem sijaju svojih rnla-dih listov. Vsako jesen se je odel v žolt plašč. Stoletja so minevala kakor solnčni dnevi, leta so bežala mimo kakor ptice, dnevi so zdrknili mimo kakor lahkokrili metulji. Rojen v osrčju deviškega pragozda, je privzel šumen in ponosen ton njegove večne pesmi in še ko je pragozd padel pod sekiro človeka, si je ohranil hrast tisti kraljevski šelest v svojem veličastnem vrhu in prepeval zemlji in nebu o tadostih svobodnega gozda, ki ga še ni oma-leževala človeška noga. 2e si se postavil podenj in zaprl oči, se ti je idelo, da šumi nad tabo ves pragozd, ki je že tdavnaj padeL Toda bil je samo glas mrtvega pragozda, ki še vedno zveni v šumenju zvestega drevesa. Nekdaj so v poletni vročini prihajali k reki — ki je tekla ob njegovem vznožju — bizoni 8 krvavopodplutimi očmi in valovito črno grivo, jeleni z mogočnim rogovjem in kosmati medvedje, ki se jim je zahotelo po mrzli kopelji. Že davno jih ni več — cela stoletja — bizonov, jele-nov in medvedov . . tudi reke ni več. Samo hrast še stoji in šumi. V njegovem šelestu je celo ohranjena pesem velike reke. Ohranjen je njen divji, prekipevajoči pomladni spev, ko je poplavila tihe, s cvetjem posute bregove, kakor tudi njeno trudno poletno mrmranje Ce stojiš pod košatimi vejami in zapre# oči, se ti zdi, da čuješ šumenje reke, ki je že zdavnaj usahnila. Samo duše mrtve reke še naprej zveni in poje v živem drevesu . . . * Pomladi so priletele kakor zeleni ptiči In sedi le na njegove veje. Jeseni so priletale kakor zlati ptiči. Videl je petsto pomladi in petsto jeseni. In petstokrat ga je ogrnila zima ■ svojim belim, v solncu bleščečim plaščem. Kljuboval je vsem poletnim nevihtam, snežnim zametom in jesenskim viharjem. V njem zveni spev tisočerih ptičjih rodov, ki so zagledali beli dan v njegovi košati krošnji ali v skritih duplinah debla. In ta spev jo velika simfonija, v kateri se družita slavospev ljubezni in slavospev prijetnemu gnezdu. Ne spominja se več krilatih jat, ki bo «e izvalile v njegovem vrhu; drevo nima spomina. Vendar njih ženitovanjska slavja In davno izzvenele pesmi še pripevajo melodičnemu šelestu listov. Tudi tisoč bolesti živi v njem, tisoč smrtnih krikov malih bitij, umorjenih v solnčni luči ali v mrzlem luninem soju. Ne spominja se več teh krilatih trum, ki so na njem končale svoje živ ljenje, ker drevo je vtelešeno pozabljenje.. Toda njih bol in že davno utihli krik Se vedno sozveni v ihtenju hrasta, kaiti često je lokajoč njegov šelest . . . * V njem žive tudi vtisi srečnih in nesrečnih doživetij ljudi . . . Čeprav živi samo od »olnca in v sedanjosti, tako, kakor vse rastline, da krožijo po njem sokovi in črpa iz zemlje blagodejno vlago, vendar je zajeto v neumrljivo pesem njegovega vrha vsaj nekoliko tudi šumenje svetih gajev, v katerih je pred več kot tisoč leti rastel njegov davni prednik, kakor tudi zvoki lovskih fanfar tistega kralja, ki je pod njim počival, utrujen od lova ter se mu je zdel njegov šelest kakor šelest litavskih hrastov — in pa strahote zadnje vojne, ki je iztrebila njegove, visoko pod nebo vzpete potomce. Šelest tega drevesa je bil zakladnica, ki jo je čas neprestano polnil z novimi dnevi, bodisi žalostnimi ali veselimi. In vedno se Je pridružil nov zvok prastari pesmi in obogatil Jezik drevesa . . . Le ena skrb, tako stara kot drevo samo, ga Je spremljala vseh petsto let: osamljenost. Vse je preminulo krog in krog njega. Gozdovi so umrli in reke usahnile ... In če je hrast vzljubil neko gnezdo ali ptičji glas, je le prekmalu ta glas utihnil; ptice so letele preko morja ali poginile in niti spomin nanje ni ostal, ker drevo nima spomina. Samo enega tovariša je imel hrast, ki je tudi živel petsto let in morda še več. To je bil daljni veter, neutrudljivi popotnik, ljubljenec oblakov in mladih gozdov, ki pa je bil v pragozdu plašen, kar preveč plašen . . . Ko so prvič vzbrstele zlate hrastove veje neko, že davno pozabljeno pomlad, ki se je izgubila v sinji globini časa, kakor v megli — se Je poigraval veter, krilati popotnik, neumrljivi ptič, z mladimi vejicami in nežnimi listi, božal vitko drevesce in ga učil prvega šepeta. ... In ko se Je hrast pogumno vzpel proti nebu, Je imel veter njegov vrh bolj rad kakor vrhove drugih dreves . . . In slednjič je prišel dan, ko je hudobni člo vek, ki uničuje vse, kar je lepo in veliko, odstranil stari hrast, ker mu je zapiral razgled n« mesto. Kar niso zmogla stoletja in najhujši viharjk. ki so izgubljali pogum spričo ponosne odpor nosti hrasta, to je storil slabotni in plašni stvor, ki se smatra za krono stvarstva. Podsekani velikan je omahnil na zlato pre progo jesenskih rož s smrtnim šumom, svojim zadnjim spevom . . . ♦ In ko se je drugo jutro zbudil dan, je privl hrnl zvesti voter iz daljave in zagledal podrti hrast Ni mogel takoj razumeti, kaj se je zgo dilo. Nazadnje Je vse doumel in odhitel tjakaj, kjei še niso podrli dreves, da bi ne zapirala razgleda na mesto, tjakaj, kjer še rastejo svobodni pragozdi in nad njimi še prepevajo svobodni vetrovi ... In s seboj je vzel na pot govorico umrlegi' drevesa. Tisto govoric, v kateri je sozveneU šumenje padlih pragozdov in pesem reke, ki j( usahnila, in glasovi ptio, ki so poginile, in duš? drevesa, ki so ga posekali ... Veter pa nikoli ne bo umrl. Zato tudi spomii na drevo nikoli ne bo umrl. — prev. s. m. Kultura Neverov, Taškent (Aleksander Neverov: Taškent, kruha bogato mesto. Iz ruščine Ivan Vuk. Založil konzorcij revije »Svoboda«, Ljubljana.) Človek mora biti malo že kar vnaprej hvaležen, kadar mu pride v roke slovenski prevod iz modernega ruskega slovstva. Dejstvo, da od vse te silne, nepregledne literarne produkcije, ki jo je spočelo zadnje desetletje v Rusiji, nimamo v slovenščini prav za prav še nič, niti romana v popularnih revijah, niti nobenega dostojnega dela v knjigi, to dejstvo je pač samo eden najzgovornejših dokazov o tem, na kako klavrnem nivoju in kako desorienti-ran je dandanes naš književni trg. Oskrbeti in izdati izbor najboljše mlade ruske proze v slovenščini (kakšno antologijo, potem Leonova, Fe-dina, Tihonova, Babla i. dr.), to vendar ne bi pomenilo samo prvovrstnega, živega literarnega in kulturnega dejanja, temveč gotovo tudi materialen uspeh — saj v našem človeku skoraj ni ostrejšega zanimanja, kakor da bi izvedel vso resnico o današnjem ruskem življenju. In kdo je bolj poklican, posredovati resnico, kakor vprav literatura in umetnost, ki ji mora biti vernost, neposrednost resnice prav za prav ladnje merilo in namen? Taškent Aleksandra Neverova, ki ga je pravkar izdala »Svoboda«, je povest iz časa gladu pred desetimi leti v Rusiji, gladu, ki je poleg svetovne vojne najbrže eno najstrašnejših razdejanj, kar jih je Evropa doživela v teh nemirnih, težkih zadnjih letih. — Povest je o majhnem, dvanajstletnem otroku, ki ga je glad storil za junaka in ga napotil v daljnji svet za kruhom in žitom, o otroku, kakršnih se je tista strahotna leta na stotisoče razlivalo po ruskih cestah, brez mater, brez doma, brez smeri in brez Boga — za kruhom, za življenjem. Toda mali Kriška, kakor ga Je napisal Neverov, ni eden najbolj zavrzenih, najbolj izgubljenih izmed teh malih vagabundov — on ne je napotil samo dva tisoč vrst daleč v Taškent, da bodi par vreč kruha in žita, potem pa se vrne domov, da nasiti svojo od gladu umirajočo mater in otroke, ki jih je oče pustil kar tako in umrl, in da poseje polje. In tako se vozi brez karte dvanajstleten dva tisoč vrst na stopnicah, na strehah, na odbijačih vagonov strada, misli na mater in se prebija, tovarišuje in se bije na neznanih postajah z neznanimi otroki, kakor je sam, se druži z mužiki, rdečearmejci in železničarji, mimo njega padajo ljudje od gladu in umirajo, in prenočuje v mrazu in strahu eam po čuvajnicah in sredi samotnih polj. Naposled pa le doseže Taškent, si s trdim delom prisluži tri pude žita in se vrne zares. Taškent je preprosta povest, kakršne pač morajo biti povesti iz življenja otrok; vsi ti brezkončni vlaki in neznana mesta in veliki ljudje — ves svet je gledan s tistim dobrim, nedolžnim, na stežaj odprtim pogledom od spodaj navzgor, kakršnim morajo otroci gledati stvarem in velikim ljudem v oči. Vse delo preveva tanko, intimno, dragoceno poznavanje otroškega življenja in srca, kakor ga človek težko najde kje ob podobnih preprostih sujetih. V knjigi so mesta, dialogi, stavki, da človek ne more mimo njih. Toda prevajalec nikakor ni opravil dela, ki Je bilo pred njim. Prevod je površen, nagel, brez slovnice in brez žive krvi, tako da ee Človek zelo, zelo težko prebija skozenj vsaj do približne slutnje o vrednosti in lepoti originala. Naslov sam (Taškent, kruha bogato mesto) je preveden brez efekta, nesrečno in nelepo. Zanimivi, lepi pomenki otrok med seboj Jn z velikimi ljudmi, ki jih je knjiga polna, so prevedeni kar tako, brez življenja in resnice, samo beseda za besedo. Narobe je, da ee knjige tako pogostoma na tak način tiskajo pri nas. Knjigi je Talpa napisal uvod. Iri Ameriška lirika Naše revije in naši časniki so zlasti po vojni začeli posvečati obilo pažnje tujim literaturam. V prvi vrsti seveda evropskim. Skoraj nerazumljivo pa je, da nimamo nobene izčrpnejše študije o ameriškem slovstvu, kljub temu, da so nekateri ameriški pisatelji pri našem občinstvu dosegli velik uspeh (Jaok London, John Dos Passos, Dreiser, Poe, Upton Sinclair, Whitman). O južnoameriškem 6lovstvu je priobčil sicer pred leti »Ljubljanski Zvon« izčrpno študijo dr.ja Debeljaka, vendar ne moremo prištevati južnoameriškega slovstva k čisto ameriškemu, temveč je bolj kolonialno-špan-sko, tako po jeziku, kakor po vzorih, iz katerih je izšlo. Zanemarjanje ameriškega slovstva pri Slovencih ima brez dvoma svoj vzrok v nepoznavanju angleščine tudi pri večini intelektualcev in pa v splošnem naziranju, ki pa je gotovo docela neupravičeno, da je ameriška umetnost samo slab posnetek evropske. V tem oziru bomo morali pač spremeniti svoje mnenje, kakor smo ga morali spremeniti o ameriški civilizaciji, tehniki, gospodarstvu. Naslov našega članka je sicer malo netočen, ker bo obsegal naš pregled samo ameriško liriko v angleškem jeziku, oziroma še točneje — liriko narodnostne mešanice Zedinjenih držav ameriških, ki se s ponosom imenuje Yan-kee. Ameriška umetnost je izšla iz angleške, od katere je bila vse do revolucije 1775. leta popolnoma odvisna. Sele politična samostojnost je rodila samostojno ameriško kulturo in jo osvobodila kolonializma v umetnosti. Odvisnost od Anglije, ki je trajala dobrih 150 let, se seveda ni mogla čez noč razbliniti v nič. Upliv angleške kulture je še danes ogromen, saj govore Severni Amerikanci in Angleži isti jezik. Ločijo pa Amerikance od Angležev različni življenski pogoji, samosvoja gospodarska, socialna in politična struktura, mešanica raznih ras, ki jih druži samo občevalni jezik in enaki življenski pogoji. _ Tesno razmerje med Angleži in Amerikanci pride posebno do izraza v ameriški narodni pesmi, M izvira skoraj v celoti iz »starega sveta«, iz angleških, Škotskih, oziroma irskih virov. Neangleški in indijanski vzori so le malo vplivali. Z napredkom civilizacije pa je narodna pesem vedno bolj propadala. Med najbolj značilne ameriške narodne pesmi spadajo pesmi sužnjev in plantažne pesmi, kakor tudi pesmi iz »divjega zapada« in obmejne pesmi, ki eo deloma resnega, deloma humorističnega značaja. K narodnim pesmim lahko prištevamo tudi patriotske pesmi, kot je n. pr. nacionalna himna »Ifankee Doodle«, potem religiozne pesmi in razne zamorske pesmi. Vsem tem pesmim pa manjka, z razliko od evropskih narodnih pesmi, prave ljubkosti, ki izvira iz tradicije, katere Amerika skoraj ne pozna. Vsa ameriška lirika pa se odlikuje po preprostosti izraza in je zato tudi preprostemu človeku lahko razumljiva, postane pa prav radi tega marsikdaj prostaška v izrazu. Važno za pravilno razumevanje ameriške pesmi je zlasti dejstvo, da leži njen poudarek predvsem v etiki in ne estetiki. Posebno močno se je razvila lirika po meščanski vojni (1861-65), ki je uničila stari pro-vincializem in rodila nacionalno skupnost, dobila pa je odločno realističen značaj. To dejstvo je zlasti vplivalo na razvoj pesništva v di-jalektu (zamorske, farmarske pesmi). Obliko so ameriški pesniki prevzeli skoraj izključno iz Evrope, med drugim: heksameter, četverostopni trohej, blanc vers in * njo tudi stari pesniški rekvizit: slavčka in škrjancka, ki jih Amerika ne pozna. Proti njima je prvi protestiral Longfellow, pridružila sta se mu kmalu Larnier in Whitman. Prvih dve sto let ameriške lirike je sicer bogato na delih, a revno po vrednosti, ki se dvigne šele v drugi polovici 19. stoletja. V 17. stoletju je še čisto kolonialna, v 18. stoletju kljub revolucionarnosti, povečini importirana iz Anglije; vendar je šel razvoj nevzdržno naprej, kljub puritanizmu, ki ee je uveljavil v vsem javnem življenju, v umetnosti pa rodil takozvano »brezspolno fantazijo«. Začetnik ameriškega nacionalnega pesništva Je puritanski Bryant (1794—1878), pesnik himen na naravo in mesta. |___ Lirika 19. stoletja pa obsega že evetovno-znana imena ameriških klasikov: Emerson (1803—1882), Poe (1809—1849), Longfellow (1807—1882), Whittier (1807—1892), O. W. Holmes (1809—1894) in J. R. Lowell (1819 do 1891). V teh pesnikih pride amerikanstvo prvič zavestno do izraza. Preporoditelj ameriške poezije je Walt Whit-man. čigar zbirka »Travne bilke« (1855) je sicer izšla že v 3 izdajah pred meščansko vojno, začela pa šele vplivati po vojni. S to zbirko je Whitman osvobodil ameriško liriko starih oblik, pa tudi etare vsebine. Z njo je zavestno ustvaril novo samosvojo ameriško poezijo, kjer naj bi prišel ameriški duh do popolnega izraza. Njegov vpliv je še danes velik, tako na ameriške, kakor tudi evropske pesnike, med drugimi tudi na nekatere slovenske. Poleg pesnikov, ki smo jih imenovali zgoraj, moramo omeniti še generacijo med ameriškimi »klasiki« in »poetičnimi preporoditelji«. Ti so Joaquin Miller (1841—1913), Sili (1841 do 1887), Lanier (1842—1881), Riley (1853—1916), Field (1850—1895) in Moody (1869—1910. Večina teh je prav radi svojega amerikanstva v Evropi skoraj popolnoma nepoznana. — Nekako samostojno mesto zavzema »zapadnjak« Edwin Markham (roj. 1852), ki se je uprl splošnemu eentimentaliziranju ameriškega zapada, katerega je v poeziji šele on pokazal v pravi luči. Mlada lirika, v kateri vedno bolj prevladuje socialnost, je našla deloma svoje glasilo v časopisu »Boetry«, ki je začel izhajati v oktobru 1912 in katerega urednici Harriet Monroe in Aliče Corbin Henderson sta ga posvetili novemu duhu v umetnosti. ^ V. K. Zvočni film y pretekli sezoni Karel Salesin: Cementni kamnolom (Slika iz Trbovelj.) Visoko v hribu nad industrijskim krajem trgajo osrčje zemlje, lomijo kamenite _ plasti, tolčejo, polnijo v male vozičke in odvažajo po žični železnici v dolino. Dan za dnem poje pe-eom dela monotoni ubrani spev akordov, vrtalnih strojev, ropotanje koles. Niti za trenutek ne utihne pesem, razen v času odmora, ko delavci počivajo, da 6i naberejo novih moči za nadaljnje delo. ... Cementni kamnolom! Stojim ob tvojem vi-eokein vznožju in gledam na tvoje razpokane in razvrvane grudi, na tvojo odpornost, kateri je šele človeška sila kosi Bleščiš v rumenkasto-sivi barvi in razgaljaš svoja ponosna prsa, v katera režejo ostri robovi lopat in krampov; včasih zaječiš kakor v obupni b31i, Kadar pn-Sg6 netilno vrv in se kos za kosom lomi iz tvojega osrčja! Drugače stojiš n črn v svoji ponosni veličini! Nikdar nisi sanjal, da te bodo kedaj človeške roke in enkrazit predramili iz etotisočletnega spanja! Pesem dela in vrtalnih strojev poje svoj zmagoslavni spev in moti tišino prirode, ki Be vsenaokrog razprostira v svoji elementarnosti. Smrekov gozd obdaja okolico, bistri studenci so v bližini, nad vsem tem se pa boči nebo, ki je včasih jasno, da solnce pripeka in greje ta rumenkastosivi kamen, ali pa svetijo zvezde in blešče, kot bi se hotele rogati hribu, češ: tebe je oropal človek tišine in miru, nas pa le ne more. Včasih besni vihar. Po kamnolomu navzdol drvijo hudourniki, kakor bi hoteli zgladiti raztrgano pečevje ali pa blažiti in hladiti rane, ki jih je v kamen zasekal človek. Vedno pa ni človek kos titanski sili prirode. Zdi se, da kamnolom včasih v svoji molčečnosti kuje načrte in naklepe maščevanja, kako bi se osvetil nad človekom, ki moti njegov mir in ki ponižuje njegovo ošabno pri rodnost. In res pogostoma zagrmi s hriba v dolino kaka plast kamenia in podsuje ali ubije nič nevarnosti sluteče" ljudi. O kruta maščevalka priroda, koliko zla povzročiš s tem marsikateri družini, če ni več domov ljubljenega očeta, če dekle izgubi lanta, če mati pogreša edinega sina, ki ji ie bil na stara leta opora! Kamen! Ti si tudi življenje! Saj živiš, le da nimaš duše (mogoče je kje v kakem skritem kotičku tvoje materije tudi kaka duša), le da nimaš krvi in možgan. Živiš v etotisočerih oblikah in si te oblike samolastno ne ^ustvarjaš! Mar si jo ustvarja človek? Večnoživo iz-preminjanje je življenje, je ponekod zapisano. Večnoživo je tvoje izpreminjanje, o kameni Ko te razdrobijo in zmečejo v vozičke, te pripeljejo v tovarno, kjer te žgo in naposled zmeljejo v moko še z nekaterimi drugimi primesmi, kakor bi te hoteli požlahtniti. V papirnatih vrečah te naposled razpošiljajo kot cement v vse kraje sveta, kjer služiš zidarjem in držiš skupaj zidana ogrodja, v katerih ponajveč stanujejo ljudje. In tu v novi obliki nekaj časa miruješ, dokler stavba ne razpade ali je ne razruši potres. In kam slednjič? Ne izgubiš Be ne, pač pa te vlaga, veter, dež, solnce razkroje v molekule, atome ... Ob vznožju cementnega kamnoloma stojim, poslušam ubrani 6pev dela, ropot ostalih strojev, drdranje vozičkov, ki tečejo po tiru, ritem vsesplošne harmonije narave in se zamislim v življenje, ki je vedna izprememba... Komaj nekaj mesecev je, kar smo v Ljubljani slišali zvočni film. Nervozna radovednost se je polegla in marsikdo je doživel bridko razočaranje. Lani je bilo svetovno in naše domače časopisje polno člankov in poročil o zvočnem filmu, o tej najnovejši pridobitvi sodobnega človeka. Vsi tisti, ki so bili navdušeni za prve poskuse, predvsem vsi podjetniki so preplavili občinstvo s kričečimi reklamami in pro-rokovali smrt celo gledališču, zlasti operi in opereti. Danes se je visoka napetost navdušenja že znatno polegla. Vzrok je predvsem še precejšnja tehnična nesigurnost in nepripravljenost zvočnega filma, kakor tudi ogromni stroški, ki jih danes še zahteva. Ni vse zlato, kar se sveti, tako tudi ni vse zvočni film, kjer dišiš kak glas, godbo ali ropot. Tehnično najboljši zvočni filmi te sezone so bili Sonny boy, Atlantik in Ne verujem več nobeni ženski. Zadnji po svoji umetniški višini nadkriljuje vse ostale. Četudi se je toliko pisalo o Sonny boyu, mu vendar ni drugega priznati nego začasno tehnično dovršenost. Po svoji vsebini, razpletu dejanja in režiji pa nikakor ni daleko nad povprečnostjo. Amerikan-ska filmska režija je naravnost usmerjena v lahke, publiko privlačujoče efekte, tako v smehu in žalosti. Nam je ta način v resnici zelo tuj in plitek. In solze, ki jih naj vzbudi Sonny boy, so v filmu čisto preračunane in pripravljene. Prav po amerikansko. Nemški film — Ne verujem več nobeni ženski (naslov je bedast in ne odgovarja vsebini) je prinesel mnogo več resničnosti življenja nego vsi drugi. Njegova tehnična pripravljenost prekaša vse druge filme. Omenjeni filmi so res zaslužili ime zvočni film. »Obešenčeva Tončka« je bila nekako na razpotju med zvočnim filmom in čisto preprosto sinhronizacijo. Tonfilmsko tehnično je bil ta film že zelo slab, toda še slabši so sledili. Predvsem mislimo tu na »Brezkrajno ljubezen« in »Ladjo glumačev«. Ta dva filma sta že po svoji vsebini povsem prazna, protiumetni-ška in za resno občinstvo naravnost nemogoča. In prav zanju velja, da ni vse zvočni film, kar daje kak glas od sebe. Oba sta že zelo stara nema filma, ki so jima kasneje priredili godbo in včasih kak ropot. Film »Ladja glumačev« res govori. Toda kako? Igralci premikajo ustnice za angleški jezik, slišimo pa nemškega. Tako pride do precej neprijetnih, odvratnih občutkov, ko gleda človek obraz igralca, sliši | pa nekaj drugega. Poleg tega je vsa tehnična pripravljenost tako slaba, da se je občinstvo ob premijerl posmehovalo, četudi v Ljubljani marsikaj prenesemo. Ta lažni zvočni film je proizvod amerikanskega dobičkolovstva. Podjetje je isdcopalo iz svojega arhiva stari, navadni film, ki je bil že davno poplačan. Igrati in fotografirati ni bilo več treba, samo godbo In nekaj petja z govorjenjem se je spravilo na plošče in tako je nastalo nesrečno skrpucalo. Film je že kot nemi film pod kritiko, star, kar dokazujejo posnetki, ki bo zelo nepopolni in nejasni, prideljena godba in govor pa ga naravnost izključujeta. Preračunana amerikan-ska solzavost je tako banalna in nemogoča, da se je občinstvo pri takozvanih žalostnih tre-notlcih posmehovalo. Reklama, ki je film označila kot zvočni film, prav tako »Brezkrajno ljubezen«, je napravila prvemu zvočnemu filmu veliko krivico, ker ga je s tem diskreditirala. Naknadna sinhronizacija starega filma še ni zvočni film. —y. Radio drugod in pri nas O velikem pomenu tiska ve danes povedati že vsakdo. Ne zaveda pa se danes pri nas še vsakdo tako tudi dejstva, da je radio danes še večja in še modernejša sila kakor tisk, ker je veliko bolj elastična in času primerna. Drugod se tega bolje zavedajo. Zlasti je v tem oziru skoro bi rekli na višku naša prijateljica Češkoslovaška. Za svoj teren ima 5 močnih oddajnih postaj, gradi pa še nove in tudi na kratkih valovih, ki se vodno bolj uveljavljajo. Na vseh svojih najbolj izpostavljenih mejah je namestila svoje najmočnejše oddajne postaje: Bratislavo proti Madjarski, Moravsko Ostravo na severu in Košiče na vzhodu. Vse te postaje čujemo celo pri nas najlažje. Tako je Češkoslovaška preskrbela slehernemu svojemu človeku kar najlažji dostop do njegovih narodnih kulturnih centrov. Pa tudi druge države so v tem oziru zelo delavne in zadnje čase vsepovsod gradijo nove lokalne radio oddajne postaje, prejšnje pa povečavajo na 100 kw. Pri našem radiju se moramo posebno zavedati svojega položaja v konstelaciji z našimi sosedi. Na noben način ne smemo tu pozabiti svojih manjšin preko mejel Tudi za te smo dolžni skrbeti, dvakrat dolžni! Tudi tem moramo preskrbeti naše besede vsaj po radiju — in to na čim lažji način. Ob desetletnici koroškega plebiscita so na Dunaju določili za Koroško tri milijone šilingov 1 Mislite, da za naše ljudi? Kaj ne bi bilo lepo, ko bi jim mi za ta bridek jubilej omogočili našo slovensko besedo — dostopno z navadnim detektorjem! To bi dosegli i ojačanjem svoje ljubljanske radio oddajne postaje. Še bolje pa bi bilo, če se prav dobro zavedamo, da to niti ne zadostuje v danem položaju: močan Celovec, še veliko močnejši Graz in še močnejša Budimpešta na naši severni meji. Nujno potrebna bi bila gori na Pohorju naša nova radio oddajna postaja s tolikimi kw, kot jih ima Budimpešta! Naša vroča i severna meja jo potrebuje nujno! In naš narod je že na tako visoki kulturni višini, da bo radio z veseljem sprejel z vsem dobrim in lepim in da bo od neizvršitve tega načrta imel vedno večjo in občutnejšo škodo v duševnem in gospodarskem, zlasti pa v narodnem oziru! Učimo se tega po bratih Čehoslovakih! In naj nam bo dovolj, da je naša zapadna fneja tako neizprosno prepuščena sama sebi in svojemu trpljenju! To je z vseh strni in vseh stališč in od vseh perečih vprašanj naše najnujnejše in najbolj perečo vprašanje, od katerega ne smemo odstopiti, dokler ne bo zadovoljivo rešeno! Anov. ali Amvvsuje najSetidnje/se ECUlAKNAfTDEU Zbori. Revija nove zborovske skladbe. Ureja Zorko Prelovec, izdaja pevsko društvo Ljubljanski Zvon. Letnik VI., zvezek 4. Vsebina glasbenega dela: Hr. Volarič-A. Svetek: Oj rožmarin«, moški zbor; J. Pavčič: »Potrkan ples«, moški zbor; L. Puš: »Venček dolenjskih napitnic«, »Oh, kaj ti jo deklica«, mešana zbora; J.Pavčič: »Mlada pesem«; Z. Prelovec: »V album«, samospeva s klavirjem. Vsebina književnega dela: V. Pfeifer: »Monsignoru Stanku Premrlu za peti decenij«; Manom Volariča in Svetka, dr. Jos. Mantuani: »O slovenski operi«. Rubrike: Naši skladatelji. Iz naših organizacij in društev. Novosti. Razno. Listnica uredništva in uprava. Glasbeni del obsega 12, književ. pa tudi 12 strani, izredno obsežen zvezek. Pevska društva, pevke in pevci, solistinje in solisti! Podprite »Zbore« kot največji slovenski glasbeni list s številnimi naročili. Letna naročnina le 50 Din. Iz kulturnega življenja Gradiščanskih Hrvatov. Hrvati v Gradišču v Avstriji so nedavno ustanovili svoje osrednje kulturno društvo in pred par dnevi se je vršil njega prvi redni občni zbor. Na zboru se je obširno obravnavalo vprašanje tiska in društvo je sklenilo, da bo redno vsako leto izdajalo svoj letopis in ljudski koledar, da bo začelo izdajati hrvatski mesečnik za mladino in da bo razpisalo nagrade za najboljšo pesem, najboljšo novelo in najboljšo igro iz ljudskega življenja Gradiščanskih Hrvatov. Najpopularnejši umetniki in znanstveniki v Avstriji. Veliki dunajski dnevnik »Neues Wie-ner Tagblatt« je pred dnevi objavil rezultat zanimive ankete, ki jo je bil razpisal za svoje čitatelje o vprašanju, kateri izmed avstrijskih književnikov, umetnikov in znanstvenikov imajo po njihovem mnenju največ zaslug, da bi prejeli kot prvi nedavno ustanovljeno odlikovanje za umetnost in znanost. Izmed književnikov so prejeli po največ glasov Schonherr, Schnitzler in Wildgans, med znanstveniki pa so na prvem mestu znani psihiater Wagner-Jauregg, i kirurg Eiselsberg in psihoanalitik Sigmund Freud. Novo delo Jamesa Joycea. Joyce končuje nov roman, ki je po svoji zamisli še globlji in drznejši, kakor je njegov »Ulysses«. Junak romana je preprost Norvežan, ki je prišel v Dublin in je tam za pivovarnarja, in roman ni nič drugega kakor vesten zapis vsega njegovega zavestnega in podzavestnega življenja. Tn I debele zvezke tega romana' ima Joyce že za seboj. I Claudel, tarča francoskega tiska^ Odkar je bil njegov »Cristophe Columb« izžvižgan v Berlinu, je Claudel skoraj pri vsem francoskem tisku padel v težko nemilost in neprestano se I vrstijo nanj napadi od vseh strani. Posebej mu še zainerjajo neko njegovo izjavo, da je večina Hugojevih verzov dandanes prah in pepel, in pa članek, v katerem brani nekatere francoske govorice pred fanatiki gramatike. UdSl GU2CI iSf Igor Igorjevič: &a naš presneti Florijan Ta naš presneti Florijan je že tak v61ik modrijan, da nosi dolge hlače, oj hlače dopetače! Pa kdo mu more tudi kajl — Klobuk potisne si nazaj in z doma se odpravi; nikogar ne pozdravi. In kot junak po cesti gre, da vsakdo se za n jim ozre in sam ga v svojih mislih ima visoko v čislih. Kako da ne bi tudi ga, ko pa vse mesto ga pozna, da v jezi vse potare, kot pravi fant od fare! Le ko ga sreča pes Čuvaj pa brž ubere jo nazaj. Če oni nanj se vrže mu hlače pač raztržel Saj to bo vedel menda vsak: Kdor nosi hlače, je junak! Kdor, revež, več jih n8ma, ta res je prava šema! Kamele in žirafe Med največje živali, ki še dandanes živilo na naši zemlji, štejemo gotovo tudi kamele in žirafe. Kdo jih še ni videl? Skoraj v vsakem večjem cirkusu jih imajo; njihova prava sedanja domovina je pa vroča Afrika. Časi, ko so kamele svobodno živele po prostranih goličavah, ki obrobljajo afriške puščave, so pa že davno minili. Danes so kamele le še domače živali, ki marsikod nadomeščavo krave in konje, vse obenem. Brez njih bi promet preko Sahare, Arabije itd. sploh ne bil mogoč. Imenujejo jih zategadelj tudi »ladje puščave«. Na svojih plečih prenašajo ogromne tovore, zadovoljijo se tudi z najslabšo hrano, napijejo se pa lahko za ves teden vnaprej. Vsled te lastnosti so rešile življenje že mnogim tisočem, ki bi bili sicer umrli od žeje sredi neizmernih vročih peščenih puščav. Spremljevalci karavan, kakor pravimo transportom s kamelami preko puščav, jih v skrajni sili zakoljejo, da dobijo iz njihovih želodčnih shramb pitno vodo. Niso pa kamele tovorna živina samo v Afriki, temveč tudi v velikem delu Male Azije, v Indiji, v južni Rusiji in Sibiriji, v Tibetu, ponekod na Kitajskem in celo v Ameriki, kamor so jih pripeljali iz Afrke. Uporabljajo jih tudi v naši Južni Srbiji, v bližini Bitolja in Djevdjelije. Poznamo pa dvoje vrst kamel, take z eno grbo na hrbtu in take z dvema. Poslednjim pravimo dromedarji. Kamelam sorodne so afriške žirafe, ki se ločijo od njih po barvi in kakovosti dlake, po silno dolgem vratu, malih rožičkih, nenavadni hoji in nekaterih drugih lastnostih. Razvile so se kamele in žirafe najbrže Iz skupne prednice, žirafaste kamele, ki je pred davnimi tisočletji živela v Ameriki — In verjetno tudi drugod — katero pred- stavlja naša slika. Njeno okostje so našli globoko v zemlji, ga sestavili in učenjak Osborn je narisal tudi njeno zunanjo podobo. Kdaj je izumrla, natanko ne vemo, gotovo pa že pred več stotisočletji. V nasprotju s kamelo, se žirafa ne da tako udomačiti, da bi se mogla uporabljati z kakršnokoli koristno delo. V ujetništvu je le predmet občudovanja po živalskih vrtovih, zverinjakih in cirkusih. Radivoj Rehar: Ivoj in Piju Starodavna pripovedka.- Nekoč, kdo bi neki vedel kdaj in kje, sta živela ob veliki reki zmaj in zmajica. Morda se boste zmajici čudili, ker gotovo še nikdar niste ničesar slišali o njej. Pa če so že živeli na zemlji zmaji, zakaj bi ne bile tudi zmajice? Živela sta tedaj zmaj in zmajica, pa ne skupaj in v lepi slogi, kakor bi se sorodnikom spodobilo. Ne, vsak zase in vsak na drugem bregu sta živela. Zmaj, I ki mu je bilo ime Krvavo stegno, je prebival v zlati votlini pod srebrno goro, zmajica Bodeča glava pa v srebrni votlini pod zlato goro. In čudo prečudno, zmaj je imel v svojem domovanju malo deklico Fiju, da mu je stregla, mu grivo česala, kadar se mu zmešala, in zobe brusila, kadar so se mu obrabili, zmajica je pa skrivala dečka Ivoja, da ji je muhe preganjal in ji kratek čas delal. Pa nista bila zmaj Krvavo stegno in zmajica Bodeča glava ljubezniva in prijazna s svojima služabnikoma; nasprotno, okrutno in sirovo sta postopala ž njima in nikdar in nikoli jima nista dovolila iz jame pod goro. Še na solnce nista smela. V večnem somračju sta živela in venela in drug za drugega nista vedela. Zgodilo pa se je, da sta nekega dne, ko sta bila zmaj in zmajica odsotna, oba istočasno bridko jokala in tožila, da sta se trdemu kamnu zasmilila in je trdi kamen spregovoril in Ivoju dejal: Ivoj, pojdi k reki nocoj; ribica tam ti razloži kako se zmajice iznebi! Mali Fiju pa je zapel pretiho v uho: Fiju, ko ob večernem siju na bregu dečka uzreš —< za svojo rešitev izveš! In kakor je trdi kamen dejal, tako sta Ivoj in Fiju storila. Ko se je nagnil dan na zapad, sta zapustla vsak svojo ječo in odšla k reki. In glejte, čim je Ivoj pogledal v globoke in deroče valove, že je iz njih pomolila glavo zlata ribica z biserno krono na glavi in mu dejala: »Poberi na produ okrogel kamenček in deni si ga v usta. Spremenil se boš v raka in boš rak ostal vse dokler bo zmajica živela, živela pa ne bo dolgo!« Potem je urno odplavala na nasprotni breg in je isto velela mali Fiju. In glejte, čim sta storila po ribinem ukazu, se je Ivoj spremenil v raka, Fiju pa v rakico; in splavala sta na dno in se skrila v temno luknjico, da bi ju nihče ne bil mogel najti. Tako sta ždela rak Ivoj in rakica Fiju in nista čisto nič vedela, kaj se gori .na zemlji godi. Godile pa so se strašne reči. Ko sta se zmaj Krvavo stegno in zmajica Bodeča glava vrnila s potovanja, sta takoj opazila odsotnost Ivoja in Fiju in sta drug drugega dolžila zlega dejanja. »Bodeča glava mi je umorila Fiju!« je dejal zmaj Krvavo stegno in je divje zarjul. »Krvavo stegno mi je požrl Ivoja!« je rekla zmajica in je še bolj strašno zatulila. In kakor blisk iz jasnega neba sta oba hkrati planila proti reki in sta se prav na sredi žrečala. Neusmiljeno sta se napadala in klala, da so kosi kože in mesa kakor cunje frčali po zraku in je kri kar rdečila široko in globoko reko. Tri ure, tri minute in tri sekunde je trajalo krvavo klanje, dokler se naposled nista oba mrtva zgrudila v reko, ki je njiju telesne ostanke odnesla s seboj v daljno in neskončno morje. V tistem trenutku pa, ko sta bila zmaj in zmajica mrtva, sta se rak Ivoj in rakica Fiju zopet spremenila v dečka in deklico, splavala na breg, pobrala z obeh votlin vse neprecenljive d^^oro^osti in zaklade ter odšla daleč, daleč v tuje kraje, kjer sta zadovoljno in srečno živela in živita nemara še zdaj; če še nista umrla, seveda. 99 Jugoslovan se naroča v Ljubljani v Gradišču 4 (poleg Nunske cerkve), telefon št. 30-68. €€ Ferdo Plemič: Na življenja poti (Konec.) Drugi, ki se je podal na pot, je bil Frk. Ta je -pač vstal silno dobre volje. Ko se je oblačil, je žvižgal in pel ono pogumno: »Jaz pa pojdem na Gorenjsko . . .< In ko se je obuval iri je videl, da imajo njegovi čevlji preluknjana stopala, je menil: »E, kaj! Luknja v čevlju ni taka reč. Zdaj, ko pripeka vročina, bom tem prijetneje potoval, ker mi bo prihajal skozi podplate opojno dehteči jutranji vetrič. Sicer ee pa skozi vsako luknjo daleč vidi.« In nato je skakljaje stopical po poti. Pa ti pride do onega ovinka in do one sence, ki je sekala pot. »E, kaj!< vzklikne. »Tak jarček, kaj bo tol Kar preko skočim, saj ima človek noge ustvarjene za skok.« Zaletel se je, ali prekratko je bdi odmeril skok in onkraj sence je telebnil na tla prav na trebuh in na nos, da se je visoko zaprašilo. Hudo je zacvilil, ker se je močno pobil. Prihiteli so kmetje z bližnjega polja, pobrali so revčka pol nezavestnega in so ga odnesli v ono krčmo ob levi roki kraj poti, kjer je popival gosipod Kis. On- di se je tolažil Frk v njegovi druščini, dokler mu ni postal nos prav tako rdeč kakor Kisov, da, celo višnjev. Stavo je seveda tudi on temeljito zgubil. Vi je ne bi! Tretji se je podal na življensko pot Kaj-pajcS. Vstal ni ne dobre ne slabe volje. Pogledal je skozi okno, kako vreme kaže, potem si je dobro namazal podkovane čevlje s svežim salom. Izbral si je trdno popotno palico za pse, ki jih je ob vsaki poti prav zadosti — pa hajdi v imenu božjem premišljeno in polagoma. Ker sta se ponesrečila na tej poti Že dva odlična domorodca, Kis in Frk, je bilo postavilo slavno županstvo onega okrožja ob nji tablico s svarilnim napisom: »Nevama pot!! Hud ovinek, globok jarek, ki je zahteval že dve žrtvi! Popotnik, vrni se rajši, ker te v slučaju kakšne nezgode zadene kazen od 10 do 100 tolarjev, oziroma treh dni zapora. — županstvo.« Tako se je glasilo svarilo. Več tudi nihče ne more zahtevati od skrbnega županstva. Kajpajč prebere svarilo, se zamisli za trenutek ter reče: »Kaj je na stvari, to bomo šele videli. Za sedaj korakajmo dalje!« Čez malo pride do onega ovinka in do one usodne sence, ki je padala čez pot in ki je bila silno podobna globokemu jarku. Kajpajč obstoji. »Hm,« pravi, »to bi bil torej oni jarek! Preširok je, da bi človek skakal čez njega, brvi pa seveda tudi ni nobene. Vendar, je li to res jarek, ali pa se meni in ljudem le tako dozdeva? Člo- ♦ ^ ----------- To je naše mnenje na splošno. Iz estetskega »tališča pa ne moremo drugače, nego da ponovimo, kar emo že tolikokrat čitali: vse ni za vsako I — Nekatere ženske so naravnost strašne v dolgem krilu; prava poljska strašila so, medtem ko nekaterim pristaja. To so tiste, ki so v resnici ženske, z dobro proporcijoniranim, čisto žensko oblikovanim telesom. Nikar naj se pa ne oblačijo v dolge obleke visoke, suhe ženske. Sploh je zelo napačno, da vse ženske drve za vsako modo. Zakaj mora debela ženska nositi isto, kar nosi suha; zakaj si natika nizka ženska isto, kar si natakne visoka in narobe. Nič ne pazijo, kaj jim pri-stoja, eamo da je moderno, naj bodo še tako smešne v moderni obleki. — Ali ne bi bilo pametneje, da bi vsaka ženska nosila vedno samo tisto, kar ji pristoja? Otroško dekliške postave in fantovsko vitke ženske naj se torej nikar ne oblačijo v dolge obleke! Vse ženske brez razlike bi pa morale gledati na to, da se ohrani dosedanja dolgost krila pri kostumih in poslovnih oblekah, »icer bomo same sebi dale spričevalo, da nismo pametno misleči ljudje, ampak opice, ki slepo posnemajo, kar vidijo pri drugih. Razgled po ženskem svetfu JUGOSLAVIJA. Nadzornica la srednje šole. Ministrstvo prosvete je imenovalo gospo Malvino Gogič, dolgoletno učiteljico na beograjskem ženskem učiteljišču, za nadzornico srednjih šol. Napredek muslimank. Gdč. Emina Muharda-revid j« absoivirala z dobrim uspehom višjo dekliško strokovno šolo v Beogradu; je to prva muslimanka iz Banjaluke, ki je dosegla učiteljsko diplomo. OGRSKA. Ločitev zakona je bila doslej dovoljena na podlagi izjave dotične občine, da sta zakonca živela ločena že šest mesecev. Vlada pripravlja sedaj spremembo zakona in bo od .sl e j moral to dejstvo potrditi notar po zaslišanju zapriseženih prič. Ta novica je izzvala pri vseh interesentih precejšnjo razburjenje. Vsi hite, da si preskrbijo potrebna spričevala čimprej, preduo stopi v veljavo omenjeni zakon. Odlikovani šeni. 0 priliki desetletnice »Društva za zunanjo politiko« je bil razpisan natečaj za najboljša dela slušateljev. Od treh nagrad ste bili dve podeljeni dvema ženama in sicer Hermini Horusitzkjr, ki je obdelala nek socijaJno politični tema, in Gabrijeli Pataky, ka- tera je spisala razpravo o toternaoijooalnem pravu. Vsaka je dobila BO pengO. AVSTRIJA. Pogumna žena. Krasen vzgled požrtvovalnosti je dala poštna uradnica Gisela Neudorfer v St. Georgenu. Izpostavila se je smrtni nevarnosti, da je rešila cel kraj pred požarom. Nedavno je nastal požar, ki je upepelil štiri hiše. Strela je poškodovala izolatorje pri telefonu, tako niso mogli alarmirati sosednjih vasi. Dvakrat je poskusila pogumna uradnica v strašni nevihti menjati izolatorje, toda obakrat jo je električni tok vrgel na tla. Ko nežno ee ji je vendar posrečilo menjati varnostno napravo ter sklicati gasilce vsega okraja, ki so takoj prihiteli in omejili požar, ki bi »icer gotovo upepelil ves kraj. PORTUGALSKA. Nune se vračajo i« pregnanstva. Po dvajsetletnem pregnanstvu se smejo portugalske nune zopet povrniti v svojo domovino, seveda pod pogojem, da ne žive skupno po samostanih in da ne pod umujejo v državnih Šolah. Dovoljeno jim je pa delati v bolnicah, v zavodih za slepce in sličnih karitativnih ustanovah. To sicer omejeno svobodo smatrajo vendar kot olajšavo v primer z dosedanjim življenjem v pregnanstvu izven države, kamor jih je 1. 1910. pregnala tedanja vlada. FRANCIJA. Nagrade mnogoštevilnim družinam. V preteklem letu je F rani ja izdala 2,226.000 frankov nagrad družinam, ki imajo mnogo otrok; večji del te svote je izdala Francoska Akademija. Glavne nagrade so znašale po 25.000 frankov In so bale podeljene 90im družinam ki imajo po več nego 10 otrok. Farmacevtke so morale doslej prakticirati pri farmacevtih, ker ni imela nobena farmacevtka pravice sprejemati vajenk v svojo lekarno. Ravnokar je dobila prva parižanka, lastnica lekarne, dovoljenje, da sme sprejemati vajenke. S^ospedfznjslvo 1 Narodno gospodarstvo — proti narodnemu zdravju. Inozemski listi, posebno gospodinjski, prinašajo čestokrat statistike, ki dokazujejo, kako ogromne vsote izdaja dotična država za južno sadje ter »vetujejo, naj bi gospodinje bojkotirale vse importirano sadje ter raje uporabljale domače pridelke. Teoretično bi bilo te nasvete le odobravati, praktično se pa dajo težko izvesti. Protest proti nakupu tujega sadja je opravičen le tam, kjer je pozimi trg dovolj preskrbljen z domačim sadjem. Pozimi potrebujemo sadje še bolj nego poleti, ker se navadno manj gibljemo in nimamo toliko zelenjave nego poleti. Poleg tega so n. pr. pomaranče, kakor je splošno znano, zdravju zelo koristne in bi jih bilo — posebno pri bolnikih — težko nadomestiti s katerimkoli domačim sadjem. Vendar bi bilo želeti, da bd naši sadjerejci obračali več pažnje na gojitev trajnega sadja, da bi bil naš trg pozimi malo bolje preskrbljen s sadjem, da bi mu cene ne bile tako zelo visoke, tako da bi ei lahko tudi revnejši sloji privoščili tu pa tam malo sadja, ki se že davno ne smatra več za luksuz, marveč kot za zdravje potrebno hranilno sredstvo. Ravno tako bi bila potrebna izdatna propaganda za sušenje ter vkuhavanje sadja m sočivja. Razne gospodinjske šole se sicer bavijo tudi s to panogo, vendar je pri nas gospodinjskih šol še vse premalo in ne bi bilo odveč, če bi se v to svrho prirejali kratki tečaji po deželi ali vsaj da bi se vršila izdatnejša propaganda potom tiska. Sadje koristi in škodi. Sadje je najdragocenejSi dar, ki nam ga prinašata poletje in jesen. Nima sicer mnogo hranilnih snovi, n. pr. beljakovine, masti in sladkorja, vendar je uživanje sadja za naš organi-rem velikanske važnosti. Sadje vsebuje mnogo vitaminov, t. j. dopolnilnih snovi, katerih pomanjkanje v hrani povzroča često težke bolezni, posebno pni otrocih. Sem »padajo kostne in živčne bolezni, bolezni notranjih žlez in prebavnih organov ter skorbut. Čeravno je pri človeku potreba vitaminov precej majhna, vendar ne bi smeli zamuditi prilike, da zauživamo vitamine v taki prijetni obliki. Sadna kislina daje sadju svoj poseben, osvežujoči okus in do gotove meje tudi razkuži usta in grlo. Poleg tega deluje sadje zelo ugodno na zobe, posebno pa se upošteva kot prijetno in učinkovito prebavno sredstvo. Enake ugodnosti nudijo tudi sadni soka, ki so napravljeni iz surovega sadja. Na ta način lahko smatramo sadje za nekako zdravilo, toda kakor z vsakim zdravilom, tako moramo biti tudi s sadjem zelo oprezni, »icer se nam koristi, ki jih imamo od njega, spremene v škodo. Predvsem moramo paziti na to, da ne jemo nezrelega in neopranega sadja. Pred n o dospe sadje v naše roke, se je nabralo na njem vse polno prahu, umazanosti in kali raznih bolezni. Misliti moramo na to, po kolikih rokah preide •adje, predno pride nam v roke. Zato moramo sadje vedno oprati, predno ga zaužijemo; ako se da lupiti, je najbolje, da ga tudi olupimo in « tem odstranimo marsikatero nevarnost. Svarilo, naj se ne pije voda po sadju, ni tako brez vsake podlage, kakor nekateri mislijo. Raziskovanja in tudi marsikatera žalostna Izkušnja nas uči, da večja količina vode, zavžita po črešnjih in nekaterih jagodad, povzroči, da se črešnje in jagode v želodcu zelo napihnejo, vsled česar se razširi želodec ter pritiska na dihalne mišice in vsled tega na srce. Isto povzročijo tudi druge tekočine, posebno mineralne vode, pivo itd. Zato je priporočljivo, da se takoj po sadju ne pije, ali pa je paziti na to, da se zavžije le malo sadja in malo tekočine. Nevarno je požirati pečke pri črešnjah dn slivah, ker ei lahko poškodujemo čreva. Paziti moramo tudi na to, da ne mečemo po tleh pečk in olupkov, ker se nam na njih lahko izpodrsne, kar zamore imeti zelo hude posledice. Naše vrtnarstvo. Z ozirom na članek v >Jugoslovanu« oa prošle nedelje >2ena in njeni poklici«, kjer se priporoča naši ženi, naj se loti vrtnarstva, ugotavljamo, da je naravnost neverjetno, kako je zanemarjena ta stroka v Sloveniji. V Ljubljani sami se je sicer leta nekoliko spremenilo na olje, č. .. , tudi tukaj vrtnarstvo in zelenjaistvo še davno ni na višku. Bila sem sama priča, kako je gospa hotela kupiti radič, ki je bil videti lep in mlad, pa je bil tako trd, da ga gospa ni mogla vzeti. Zena je trdila, da radič ne more biti drugačen, zato ga tudi redka kdo kupuje. Gospa je pa ženi povedala, kako mora ravnati z radičem, kdaj ga mora zalivati itd. in ji je bila žena za to hvaležna. Tako je z marsikatero drugo zelenjavo. Špinača se tu večkrat žanje še čisto majhna in je zelo draga. Pustili bi jo še par dni, bilo bi je trikrat toliko in če bi jo dali za polovico bolj po ceni, bi bil na dobičku vrtnar in kupec. Naravnost obupno je v tem oziru v drugih, manjših krajih, kjer se težko dobi celo malo salate in še ta je silno draga; pa tudi v raznih naših letoviščih so silne težave z zelenjavo; in vendar bi bilo treba ravno tu jemati v obzir, da pridejo na letovišča večkrat bolehni ljudje, ki ne morejo živeti od samega mesa in močnatih jedi, ampak potrebujejo mnogo zelenjave. V vseh takih krajih bi vrtnarstvo preživljalo lahko marsikoga; seveda je treba vztrajnega dela in ni pričakovati, da bi pri tem človek čez noč obogatel. Pošteno prežive'a bi se pa lahko marsikatera družina z vrtnarstvom. ftazno Poroka v dveh minutah. V koliki meri in na kak način se izkorišča zakon v Zedinjenih državah, potrjuje izid ankete, pri kateri je bilo udeleženih 96 mest v 30 državah. Ponekod je mogoče dobiti poročno dovoljenje v — 15 minutah. Lahko se v to svrho predstavi sam zaročenec, sicer pa tudi tega ni treba in se lahko opravi vse pismenim potom. Uradniki kaj radi olajšajo vse for-malitete; včasih dobi stranka kar blanketo, da si jo izipolni sama. Navedbe o starosti itd. se sploh ne kontrolirajo. Neki Kaliforn-čan je priznal, da je imel izmed 21 žen kar štiri v istem mestu in je živel z vsemi štirimi naenkrat. >Poroko v dveh minutah< obeta neka posredovalnica. V nekem me. stu, kjer imajo — sejem za poroke, dela celo trgovska zbornica v svoji hiši propagando za prednosti hitre poroke. Najhujše je pri otroških porokah. V enajstih državah se smejo poročiti že dvanajstletni otroci. Število porok med mladoletniki je ogromno, cenijo jih na 700.000. Posledice teh porok so uničujoče; žrtva je vedno ženska, ki zapade boleznim. Neki oče 151etne deklice ter neki devetinštirideseti etni moški sta dobila 30 dni zapora, ker sta hotela skleniti zakonsko kupčijo za 100 dolarjev. Evangelska posredovalnica za poroke »Burg-Union« posluje v Monakovem. Ima svoj list, kateri priporoča ženam, naj daje same inicijativo za poroko, ker da j© moškim izbira včasih zelo težka, medtem ko si žena s svojim finejšim instinktom lažje izbere primernega druga! O psihologiji kupovalke je bilo že marsikai napisanega, prav tako tudi o tistih ženskah, ki morajo prav vse menjati, kar kupijo, ki ure in ure pomerjajo ne da bi kaj kupile in ki prihajajo v trgovine ne da bi imele malo pojma, kaj pravzaprav mislijo kupiti. Take ženske so prava nadloga za prodajalko in za trgovca. Zanimiva je siedeča dogodbioa, ki jo pripoveduje lastnik neke velike trgovine: Pride neka dama is boljših krogov s svojim 8 do 41etnim otrokom. Na moje vprašanje, kaj da želi, mi odgovori, naj ji pokažem brisače. Obenem me prosi, naj ji dam stol za otroka. Pustim ji prinesti »tol in ji začnem razkazovati zaželjene brisače. Pokazal sem ji vse vrste brisač, kolikor sem jih imel na skladišču. Po preteku 20 minut vpraša gospa hčerko: »Si še trudna?« — >Ah, mamica, 6amo še malo,« odgovori otrok. Dama se obrne h meni in si še vedno pusti razkazovati brisače Ko je Čez nekaj časa spet stavila isto vprašanje otroku in ji je otrok odgovoril, da je zdaj spočit, se je dama zahvalila prodajalki za prijaznost, povedala je, da je le želela, da bi se otrok malo odpočil in da bo že drugič prišla, ko bo potrebovala brisače, nakar je mirno odšla iz trgovine I Praktični nasveti. Modele za pudinge in pogače namažemo vedno le s čistim maslom. Ako je maslo pretrdo, da ne moremo mazati ž njim, ga segrejemo toliko, kolikor ga potrebujemo, ne smemo pa mazati modela z vročim maslom, ampak vedno pustiti, da se malo ohladi. Da pecivo lažje vzamemo iz modela, potresemo preko masla še drobtinice. »Že zopet ta vražji telefon — to večno bim-bljanje mi je pa res že preveč. Mesto brez stanovanjske bede S podmornico na severni tečaj. Sir Hubert Wilkins (drugi gospod na levici) pregleduje za ekspedicijo na Bevermi tečaj določeno podmornico. Wilkins ee namerava odpeljati na severni tečaj prihodnje leto. Podmornico mn je dala v ta namen na razpolago vlada Zedinjenih držav. Podmornico »o eeveda popolnoma predelali in prenovili, da bo mogla pluti pod ledom. Ameriški bogataši iščejo svoje pradede »Nečimernost čez nečimernost in vse je ne-čimernost« — je rekel ie modri kralj Salomon. Ta izrek pa ne velja samo za ženske ali pa za •taro, na plemenitaške naslove navajeno Evropo, ampak tudi za klasično deželo modeme demokracije, za Ameriko. Res je sicer, da praktični Amerikanci visoko cenijo ljudi, ki »o se ali s pridnostjo ali pa s svojo pretkanostjo povzpeli do družabnih višin, toda samo tako je tudi res, da prav pogostokrat prijemajo tudi največjega »selfmademana« v Ameriki pri vseh njegovih milijonih skomine po etaroevropakem plemenitaSkem sijaju in zato je marsikaterega ameriškega bogataša dandanes kar nekoliko, eram, če mora priznati, da je začel svojo milijonarsko karijero z raznašanjem ali pa s prodajo časopisov ali pa z čiščenjem čevljev. Bogati Amerikanci si nič tako ne želijo kakor imenitne pradede. Te želje pa je težko uresničiti in zato ee poslužujejo Amerikanki včasih kar smešnih metod, ko hočejo dokazati, iz kako imenitne krvi izvira rod tega ali onega, bogataša. Znano je tudi, da se ameriški milijonarji ne plaše nobenih stroškov za nakup Starinskega plemenitaškega pohištva v Evropi dn njihove hčerke žrtvujejo miljonske dote, samo da dobe pri svoji poroki kakšen plemeniitaški naslov in da dajo lahko natisniti na vizitke poleg svojega imena še kakšen plemeniteški grb. Pritajeno, a »ato nič manj vročo Željo Ame-rikancev po plemenitih rodovnikih pa je zelo spretno izkoristil doktor Jordan, ki je izdal kar celo knjigo rodovnikov 'bogatih Amerikancev. Najprej je učeni mož seveda ugotovil, da teče po njegovih lastnih žilah kraljevska kiri, kajti on je potomec škotskega kralja Jakoba I. Istega pokolenja pa je tudi ameriški milijarder Pier-pont Morgan, ki je torej sorodnik dr. Jordana Priznati je treba, da si je izbrai dr. Jordan prav dobrega sorodnika. Bivši predsednik Zedinjenih držav Coolidge je po dr. Jordanu potomec kralja Karola Velikega, petrolejski kralj Rockefeller pa je potomec franooskega kralja Henrika I. Doktorja Jordana je napravila njegova knjiga med bogatimi Amerikanci silno popularnega, kar dokazuje, da mož svoje ljudi izvrstno pozna, še danes prejema vsak dan na stotine pisem, kjer ga prosijo za njegovo učenjaško po- prta vse dotlej, da se kaznjenec zopet ne vrne v celico. Celice so dobro zava ovane, mreže na oknih pa so iz tako trdega jekla, da jih ni mogoče prepiliti. vanjih udobno stanovati. V malih stanovanjih morajo ponoči spati v vseh prostorih, vendar pa ne vidiš nikjer nobene postelje. V vsaki sobi imajo namreč divane in naslanjače, ki se dajo s par prijemi ponoči izpremeniti v udobna ležišča. Posebnih spalnic, kakor »o pri nas v navadi, tam ne poznajo. Z malimi stanovanji pa so ljudje v Stockholmu lahko tudi zato zadovoljni, ker imajo tamošnje rodbine navadno zelo malo otrok. V nobenem mestu na svetu se ne rodi namreč tako malo otrok kakor v Stockholmu. Zato pa male rodbine v Stockholmu lahko precej udobnejše stanujejo kakor rodbine t mnogo otroci v drugih velikih mestih. Ponujajo pa stanovanja v Stockholmu tako, da ne dobi provizije tisti, ki komu stanovanje odda, ampak tisti, ki koga v stanovanje pripelje. Nemčija kot kupec V Nemčiji vlada silna brezposelnost, ki dela nemškim narodnim gospodarjem in vladam mnogo skrbi, kajti skrbeti za hrano za poltretji milijon ljudi ni lahka stvar. Sedaj pa so izračunali, kakor poročajo nemški listi, da bi Nemci lahko zaposlili doma še najmanj 1 milijon delavcev, če ne bi Nemci kupovali dosti več tujega blaga kakor pa domačega. Nemčija kupuje namreč na dan na tujem za 668.000 mark banan in pomaranč, za 180.000 mark južnega vina, za 1,550.000 mark surovega masla in Bira, za 1,200.000 mark pšenice, za 770.000 mark jajc, za 824.000 mark francoskih parfumov, za 265.000 mark umetne svile, za 160.000 ameriških avtomobilov, za 84.000 mark oblek, za 90.000 mark stekla in za 75.000 mark žepnih nr. Na leto uvaža Nemčija za 38 milijard mark živil in za 2‘6 milijard industrijskih izdelkov. Poljski državniki na Estonskem. Parada tankov pred predsednikom poljske države Mosciokim, ki se mudi sedaj v Revalu Mr. Parker Gilbert, ki je bdi doslej prvi tajnik pri poslaništvu Zedinjenih držav, je bil imenovan za ameriškega »opazovalca« pri Društvu narodov namesto dotedanjega »opazovalca« ameriškega poslanika v Bernu. Parker Gilbert j« bdi prej več let repa-raoijskl agent v Nemčija dn slovi kot odličen finančnik. Cgreznne slcneinske stavbo V vseh delih sveta so našli zgodovinarji in »tarinoslovci ogromne stavbe, ki pričajo, da je moral stari svet imeti zelo razvit čut za stavbarstvo. Danes poznamo stavbe iz stare dobe, ki so tako velike, da bi mislil človek, da so nekdaj živeli na zemlji sami velikani in orjaki. Mi poznamo žrtvenike, ki so sestavljeni iz velikanskih pečin, ki so jih ljudje valili drugo vrh druge e silno vztrajnostjo, kajti pomisliti moramo, da niso takrat še poznali modernih tehničnih sredstev in priprav. Med grobovi so pri nas najbolj znane staroegiptovske piramide, imamo pa tudi po drugih delih sveta mnogo grobišč, ki po svoji velikosti in veličini skoro nič ne zaostajajo za piramidami. Velike stavbe so bili tudi obmejni zidovi, kakor je n. pr. znani »Kitajski zid«, ki je 2400 kilometrov dolg, v stari Evropi pa so nekdaj Germani zgradili podoben obmejni zid, ki je bil 600 kilometrov dolg. Veliki stavbarski mojstri so bili stari Ame-rikanai, ki so znali izvrstno ravnati s kamenjem. Mehikanci n. pr. niso poznali ne vozov, ne živali za noftnjo in tudi orodja niso imeli pravega, pa »o vendar izdolbli iz kamenitih gora ogromne skale, ki »o jih zopet le z manjšim kamenjem obsekali in tako zgladili in zložili drugo vrh druge, da tudi igle ne moreš poriniti v stike. Te vrste stavbe so bile ogromne in še danes so ohranjeni po 600 metrov dolgi in do 100 metrov visoki zidovi te vrste. Na stavbah »svetega mesta« Kusko je delalo 20.000 ljudi 50 let. Te zgradbe so tudi za moderne inženerje zagonetne, kajti mi danes ne vemo, kako so te silne kamenite mase prevažali in pečino na ,peči no postavljali. Vogelni kamen stare gor-utrd" e Soik-šua-man je n. pr. 6 metrov dolg, 8 metre visok in ravno toliko širok. Nekdaj smo si razlagali grad bo tako velikih zidov z velikim številom delavcev, toda ogromnih zgradb v Peru-ju si na ta način ne moremo razlagati. Tu gre namreč za prevoz materijada p eko ježem Tiktiikaka, in sicer v kraju, kjer ne raste les. Zato domnevamo dandanes, da so morali Peruanci imeti že zelo visoiko razvito tehniko. Indijancu v severni Ameriki so zgradili »živalske griče«, ti griči pa so bili po 900 metrov dolgi in podobni kačam in drugim živalim. Takih gričev je dosti tudi v Evropi. Večina teh gričev je zgrajena po natančnih Tačunskih pravilih, kar dokazuje, da je bila znanost že pri prastarih narodih visoko razvita, zlasti pri svečenikih. V novejšem času so odkrili velike stavbe tudi na otokih Tihega oceana, kjer prebivajo danes sami divjaki. Stavbe so okrašene z jako lepimi okraski in zato pravijo učenjaki, da je moral na teh otokih nekdaj stanovati jako visoko razvit in kulturen rod. moč vsi, Id bi radi nekaj veljali ne samo zaradi svojega denarja, ampak tudi po svojem rodu in po svoji krvi. Zlasti je mnogo tistih, ki bi radi dokazali, da so potomci prvih ameriških priseljencev, ki so prišli v Ameriko 1. 1620. Kdor namreč to dokaže, ne velja sicer še za plemenitaša, vendar pa ima dostop v družbo »Massachusets-society<, kamor morejo priti le potomci prvih priseljencev. To sicer ni mnogo, nekaj pa je le. To srečno mesto je Stockholm, glavno mesto Švedske. Seveda so tam razmere precej drugačne kakor pri nas, ampak napredek, ki ga je dosegel Stockholm v tem oziru, je vendarle velik. Do leta 1928. so imeli tudi v Stockholmu prisilno ureditev stanovanjskega vprašanja, leta 1923. so pa vse omejitve kratkim potem odpravili. Bali so se sicer, da bodo po odpravi stanovanjske zaščite cene stanovanj Bdimo poskočile, toda ta bojazen se je izkazala za neupravičeno. Cene so res nekoliko zrastle, stavbena delavnost pa se je nepričakovano visoko dvignila, tako da je bilo kmalu dosti stanovanj več na ponudbo kakor pa je bilo povpraševanja po njih. Prebivalci Stockholma eahtevajo od svojih stanovanj silno mnogo. Piri nas, ki zidamo hiše več ali manj na dolg, se moramo odrekati marsikateri tehnični novosti ali modemi pridobitvi. Pri nas so n. pr. centralne kurjave, preskrba s toplo vodo in podobne stvari v privatnih hišah še zelo redke — celo kopalnic si ne privoščimo, samo da pride stanovanje cenejše. V Stockholmu pa tudi v delavskih kolonijah ne zidajo nobene hiše več brez omenjenega komforta. Dvigala imajo povsod, kjer so količkaj potrebna, dočam jih pri nas niti v luksuznih hišah ni. V Stockholmu smatrajo take stvari za same po sebi umevne. Na drugi strani pa je zopet res, da žrtvujejo prebivalci v Stockholmu jako mnogo denarja za stanovanje. Navadno plačujejo 26—30 odstotkov svojega dohodka za stanovanje, torej skoraj tretjino, kdor pa hoče imeti bolj reprezentativno stanovanje, mora plačati še precej več. V dobrih legah velja ena soba do 16.000 dinarjev na leto, trisobno stanovanje pa do 40.000 dinarjev. Celo v cenejših krajih stane moderno dvosobno stanovanje do 40.000 dinarjev na leto. V Stockholmu cenijo ljudje lepa, moderna stanovanja tako visoko, da rajši žrtvujejo zanje relativno velik del svojega dohodka kakor pa da bd stanovali ▼ nemodernih, zanikrnih stanovanjih. Ravno tako imajo tudi rajši mala, ampak moderna stanovanja, kakor pa velika, a nemoderna stanovanja, tudi če so ta cenejša. V Stockholmu znajo pa tudi v molih stano- Veliki štrajki v Franciji. Središče velikega štrajka v Franciji je veliko industrijsko mesto Roubaix. Naša slika kaže vojaško patruljo, kako preiskuje legitimacije štrajkujočih tekstilnih delavcev. Največja jetnišnica sveta Največjo jetnišnico sveta imajo seveda Amerikanci in sicer stoji to poslopje v največjem lopovskem gnezdu Amerike, v Chikagu. Jetnišnico so pravkar zgradili, veljala je okoli sedem in pol milijona dolarjev. V poslopju so nameščena tudi sodišča, za njihovo uradovanje pa je namenjenih 14 dvoran. Vsak »sodni dvor« ima poleg tega še na razpolago po tri sobe z dvema kopalnicama in s svojo jedilnico, kajti v Ameriki trajajo razni procesi včasih po več dni Bkupaj in zato so oskrbeli ,za sodnike in za porotnike vse mogoče olajšave. Jetnišnica ima 1302 celici, celice pa tvorijo Bkupine. Ena skupina celic služi za obiske, druga za bolnike, tretja za dolžnike itd. V vsako celico je napeljan vodovod, dvigala pa omogočajo brzi prehod iz nadstropja v nadstropje. Ploskev vsake celice meri 10 kvadratnih metrov. Službeni prostori paznikov in čuvarjev so utrjeni z debelimi jeklenimi oklop-nimi ploščami, iz vsakega službenega prostora pa se da pregledati, po več dolgih hodnikov. Ce se hoče iti kaznjenec umivat, pritisne na gumb in v stražnici ge zasveti številka celice. Paznik nato pritisne na drug gumb in vrata celice se sama odpro na Btežaj in ostanejo od- Bombe in voda Naša civilizacija napreduje in moderna tehnika ustvarja vedno nova čuda. Žalibog pa s tehniko vred ne napreduje tudi naša srčna kultura in razni dogodki dokazujejo, da naš napredek ne služi ljudem le v dobro, ampak tudi v zlo. Letala so ljudem gotovo koristna. Toda komaj so dobro preizkusili prvo letalo, so že začeli ljudje misliti na to, kako bi se z letali drug drugega pobijali. Iz te želje se je rodila misel na posebne vrste letala, iz katerih bi se dale na zemljo spuščati bombe. Takih letal je danes že v vsaki državi dovolj, tolažili pa so se mirni ljudje doslej s tem, da imajo to nevarno orodje v rokah pač države, ne pa posamezniki, tako da se /l^fHnei tega orodja le ne bodo mogli poshižc"' Pri zadnjem rudarskem štrajku v mestu Pro-vidence v državi Kentucky v Severni Ameriki pa ee je pokazalo, da znajo tudi že posamezniki metati bombe z letal na nič hudega sluteče ljudi. Ko je namreč v Providence izbruhnil štrajk, so se delavci razdelili na dve skupini: na organizirane štrajkače in na neorganizirano skupino, ki je hotela delati. Spor med obema skupinama je bil zelo oster, ker ni hotela nobena skupina odnehati. Ko pa je razjar-jenost na obeh straneh prikipela do viška, se je pred nekaj dnevi iznenada pojavilo nad mestom letalo, ki je letelo tako nizko, da so mogli s prostim očesom razločevati posamezne osebe posadke. Iz letala pa je padlo na skupino neorganiziranih delavcev 9 bomb, ki pa k sreči niso nikogar zadele. Bombe so bile izdelane kakor šrapneli, t. j. bile so napolnjene z malimi krogljieami. Ko so bombe odmetali, so letalci pobegnili neznano kam. Ljudje pa ee ne bore proti ljudem samo z bombami, ampak tudi z vodo. Znano je že davno, da pokličejo oblasti prav 'rade na pomoč gasilce, da z močnimi curki vode iz brizgaln razganjajo množice, če se nočejo raziti. V Poznanju pa se je zgodilo to-le: V tamkajšnji jet-nišnioi, ki je ena največjih v Nemčiji, so se te dni uprli kaznjenci zaradi slabe hrane. Kaznjenci so v tej kaznilnici razdeljeni na skupine. Prva ee je uprla skupina »A«, ki šteje okoli 600 kaznjencev. Kaznjenci so kričali kot besni in razbili so vsa okna in vrata in vso opravo celic. Krik in vik je bil tolik, da so se začeli že prebivalca sosednih hiš bati, da bodo kaznjenci pobegnili in začeli ropati in pleniti po mestu. Policija, ki so jo takoj poklicali na pomoč, je imela prav težko delo. Ko pa se je posrečilo kaznjence zopet odriniti v njihove celice, so razgrajali naprej, dokler niso poklicali na pomoč še gasilcev, ki so v vse celice spustili vodo, ki se je dvigala vedno višje in višje. Sele hladna voda in pa nevarnost, da bodo potonili, je kaznjence pomirila Zd-vavrnška pcsveicvalziica O. L. K. t Z. Ob načinu, kakor navadno živimo mi, bo staro pravilo bržčas še najbolj priporočljivo. Mlademu človeku marsikaj ne škoduje, kar ni dovoljeno staremu. Mnogo starejših ljudi slabo in nemirno spi, če količkaj več jedo na večer. Splošnih pravil ni moči nastaviti. So sedemdesetletniki, ki jim prebava ne dela niikakih težkoč, a so mnogo mlajši ljudje, katerih jedilni list je jako ozko odmerjen, ker jim vsaka druga jed povzroča težave. V takih primerih ne velja drugega kot kratko-malo odreči se vsemu, glede česar je bolnika bolezen poučila, da ne prenese več. O. F. K. v L. Vaše vprašanje, tiičoče se tena, spada v kosmetiko, s katero se moremo mi samo v malem in mimogrede baviti. Sicer je pa tudi preširoko zastavljeno. Strokovnega zdravnika, ki bi se izključno bavil s kosmetiko, menda na Slovenskem ni. Obrnite ee morda na kakega dermatologa, ki bo menda tudi kos vašemu »velevažnemu vprašanju«. G. D. R. v T. Vaše mesto je premajhno, da bi nudilo eksistenčne pogoje za takega zdravnika. Opisana oteklina nima ničesar opraviti z golšavostjo. O. P. R. v C. Imbecilnost in kretinizem nimata v bistvu nič drugega skupnega kot duševno manjvrednost. Prva je prirojena razvojna zaostalost, kretenska duševna oslabelost pa je pridobljena, seveda v zgodnjih življenskih letih. Vzroki obeh eo pa, kakor sledi že iz povedanega, različni. G. K. Č. r D. Zvečer pijte samo kako čašo mleka, obedujte pa zato izdatnejše morda opo-ludne, tudi zjutraj se založite krepkejše. Skodelica bele neposnete oslajene kave s koščkom sirovega masla, eno jajce in dve žemljici vam nudijo v vsakem oziru zadostno količino kalorij za še tako naporno delo pred kosilom, kakor ga opravljate vi. G. E. S. v M. M. Najnavadnejši znak je hujšanje in izločevanje prekomernih količin seči. To more samo zdravnik ugotoviti s primerno preiskavo. Vsi ostali bolezenski znaki niso taki, da bi bilo iz njih samih moči zanesljivo diagnosticirati bolezen. — Potek bolezni v starosti je navadna zadovoljiv; če pa se pojavi bolezen v mladih letih, j« njena prognoza jako slaba. Mnogo teh bolnikov tudi umre na pristopivši tuberkulozi. G. R. B. v K. Tisto zdravilo izvrstno pomaga i7xlelovalcu, da si polni, kupcu pa, da si prazni svoj žep. Ne nasedajte vendar sleparskim anonsam, ki vam za drag denar nudijo redkokdaj malo, navadno pa ničvredno blago. G. P. L. v T. Za umivanje, osobito za sna-ženje, je gotovo mehka voda priporočljivejša od trde. Če prve ni, je uporabljati deževnico ali snežnico. G. P. T. v M. O specijelni nadarjenosti za medicino je pač težko govoriti, nikakor pa ne v tem zmislu, kakor izvajate vi. Dar opazovanja, zmožnost kombiniranja, kriticizem, intere-siranost in podobno gotovo usposabljajo človeška s takimi lastnostmi v odličnejši meri k zdravniškemu udejstvovanju kot individue brez njih. V bistvu pa temelji vendar-le vsa medicina na izkustvih, eksperimentih in opazovanjih, njihovi kritični presoji, na sodbah in sklepih in je torej priučljiva. Nikakor ni moči govoriti o posebni nadarjenosti za medicino, kot o nadarjenosti za matematiko, za glasbo, slikarstvo in umetnosti v obče. Meštroviči, da Vinciji, Euklidi itd. se seveda dobe in so v določenem miljeju možni tudi v starejši kameneni dobi, zdravnik v modernem zmislu besede pa je tu nemogoč. Da delajo intuitivno pa vse visoke intelektualne potence, je znana stvar. Zgolj teoretsko vzeto bi torej dosegel v medicinski znanosti oni najvišje mesto, ki ob najširšem in najtemeljitejšem znanjskem zakladu dela sicer intuitivno, vedno pa kritično. G. A. C. v K. Da bi bolezen udarila na »znotraj« kot pišete vi, je nezmisel. Za kaj pa gre v vašem primeru, vam po vašem opisu ne moremo povedati, ker nimamo prilike otroka videti. Obrnite se vendar na svojega zdravnika. G. K. V. v Z. P. Prognoza (napoved poteka in izida bolezni) pri raku je vedno resna, pri sarkomu pa še slabša. Začetek pomeni skoro vedno tudi konec. G. Š. S. y M. Vodite bolnico k ginekologu, ki je v prvi vrsti poklican, da določi ali so bolečine v nogah v zvezi s porodom ali ne. Ta vam potem tudi pove, kaj bo z bolnico umestno ukreniti. Predvsem se pa ne dajte še nadalje begati od neukih ljudi 1 Iz Bosne Marsikdo si misli, da je Bosna revna, zapuščena dežela, kjer lenuharijo in pijejo črno kavo propadajoči muslimani, da se razširjajo obširni gozdovi, katerih ne znajo izkoristiti itd. Kdor je pa le količkaj potoval z odprtimi očmi po tej krasni deželi, bogati prirodnih bogastev, spozna, da Bosna ne zaostaja niti za Slovenijo. Po raznih krajih so n. pr. razna industrijska povzetja za eksploatacijo lesa, kakršnih ni v Sloveniji, kakor n. pr. v Begovem Hanu, v Za-vidovičih, Tesliču, Prijedoru itd. V Zavidovičih ima industrijsko podjetje svojo industrijsko železnico dolgo 113 km, od Zavidoviča do Han Pijesaka, od Usore do Pribiniča vodi šumska železnica, dolga 41 km itd. V Varešu, Zenici so velike železarne in plav-žarne, ruda se koplje v Ivančičih, kamor vodi posebna železnica, Varešu itd. V Usori je velika sladkorna tovarna, v Lukavcu v dolini Spreče je velika najmodernejša tovarna sode belgijske družbe, od koder se razpošilja soda po celi Jugoslaviji, na Češko itd. V Kreki je veliko solarn s podružnicami v Tuzli ozir. Si-min Hanu, kjer proizvajajo do 100 vagonov soli na dan. V Kreki in Simin Hanu, Kakanju so nadalje veliki premogovniki, urejeni z najmodernejšimi stroji. V Kreki je velika elektrarna, tovarna špirita in kvasa.. V Sarajevu pa je tako dobro razvita industrija kakor malokje. To so samo povprečne impresije, katere do-hi človek, ki malo pogleda v notranjost Bosne, kdor pa temeljito prouči to bajno deželo, se mora diviti tej lepi bogati deželi, katera se je vkljub proračunjeni zanemarjenosti po avstrijski upra- vi tako lepo povzpela po inioijativi raznih domačih in tujih faktorjih. Avstrija je nalašč pustila, da je ostal narod v temi, da ga je lahko izkoriščala.. Mnogo je res napravila avstrijska uprava v gospodarskem pogledu, od katerih so imeli tujci in država velike koristi, domačin pa je ostal revež, brez izobrazbe, tako da je danes v Bosni skoro največ analfabetov. Takšno politiko so imele tudi razne stranke do 6. januarja lani. Izkoriščali so ubogi narod, da se z grozo spominjajo .sedaj ubogi ljudje o tistih časih. — V malem trgu K. n. pr. sta bila kar dva poslanca od dveh strank, pred katerima je vse trepetalo in Je večkrat prišlo med pristaši teh dveh strank do krvavih pretepov. Zdaj je ta strah minul in narod se je oddahnil. Začelo se je sedaj tudi širše gospodarsko pre-rojenje po zapuščenih vaseh. Čaka pa državo mnogo dela, posebno na prosvetnem polju. Po vzorcu Turčije morala bi najprej prepovedati ženskam pokrivanje obraza s faredžo ali velom, ker je to želja vseh muslimanskih žena in pravih Turkov. Vse bi bile rade odkrite, samo začeti se bojijo, ker se bojijo bojkota in trpinčenja domačinov in — moža. Ako bi prišel pa zakon, tedaj bi bilo vse drugače. Grozno se vidi, kako se mučijo te reve po polju zavite v največji vročini, ko morajo obračati hrbet mimoidočemu vlaku ali vozu, avtu ali tudi posameznemu moškemu. Zato je vse tako zanemarjeno, ker ženski ne dovoli šega prostega razmaha, moški se pa udajajo brezdelju. Slovenci eo se s svojo pridnostjo in vestnostjo uveljavili tudi v Bosni, kjer jih najdemo povsod, kot posestnike, uradnike, delavce, natakarice itd. V krasnem industrijskem kraju Lukovac pa celo župnikuje Slovenec Cankar, brat našega pokojnega velikega Ivana Cankarja. Njegovi inicijativi in vnetosti se je posrečilo, da so začeli zidati v Lukovcu veličastno cerkev, kateri ni para v celi Bosni. Naša vlada je posvetila posebno pažnjo tej deželi, ker ve, kolikega pomena je in je prepričana, da alto ostane naš Bosanec brez napredujoče omike, bo dežela imela samo veliko ogromno Škodo. Ministrski predsednik je potoval po zgornji Bosni, po dolini Bosne in Spreče; bil je v srednjeveškem, a napredujočem Do-boju, v lepi Tuzli, Zvorniku itd. Lahko 6e je prepričal po enodušnem odkritosrčnem veselju naroda, kako je zadovoljen z novo vlado. Torbač. Sprejem v kmetijsko šolo na Grmu Kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu razpisuje sprejem učencev v svoj zavod. Šola ima dva oddelka: letno in zimsko šolo. Lotos jeseni se bodo »prejemali učenci samo v celoletno šolo. V zimski šoli se bo vršil II. tečaj za one učence, ki so lansko zimo dovršili I. tečaj zimske šole. Celoletna šola traja eno leto, od začetka novembra t. 1. do konca oktobra prihodnjega leta z enomesečnimi počitnicami v avgustu. Prirejena je za učence iz vseh krajev bivše ljubljanske oblasti. Vsi učenci stanujejo v zavodu, kjer so strogo nadzorovani in uživajo vso oskrbo. Sprejemajo se sinovi kmečkih staršev, kd bodo po dovršenem Šolanju ostali na kmetiji. Pogoji za sprejem so: stairost od 16 do 20 let, moralna neoporečnost, telesno in duševno zdravje in z dobrim uspehom dovršeni vsaj trije razredi osnovne šole. Prosilci, M imajo manj kakor tri razrede osnovne šole ali pa slabo spričevalo, ne bodo mogli priti v poštev za sprejem. Vstopiti bodo mogli šele prihodnjo pomlad v pripravljalna tečaj. Oskrbnina za plačujoče učence znaša mesečno 150 Din. Brezplačna mesta ee bodo oddala sinovom srednjih in manjših kmetskih posestnikov, ki imajo lepo izpričevalo in se starši zavežejo, da ostane sin po končani šoli na domači kmetiji. Prošnji je priložiti premoženjski izkaz, potrjen od davčnega urada. Prošnje za sprejem morajo biti pisane la-st-naročno na celo polo in kolkovane s kolki za 5 + 20 Din -ter poslane na ravnateljstvo kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. Prošnji je treba priložiti: 1. rojstni in krstni list, 2. šolsko izpričevalo iz zadnjega razreda (ne odpustnico!), 3. izpričevalo o nravnosti, pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod naravnost Iz kake druge šole, 4, a) izjave staršev, oziroma varuha, da so voljni plačevati stroške Šolanja (pri prosilcih za plač lijoča mesta) 4. b) izjava staršev, da ostane njih sin na domačem posestvu, v nasprotnem slučaju pa da povrnejo zavodu stroške šolanja (pri prosilcih na brezplačna mesta). Pri vstopu v zavod odloča o končnoveljavnem sprejemu sprejemni izpit iz slovenščine in računstva in pa zdravniška preiskava. Prosilec, ki bi izpita ne prestal ali bi ga zdravnik zavrnil, se odkloni in se na njegovo mesto pozove drug prosilec. V prošnji naj prosilec točno navede svoj naslov, zlasti pošto. Vsa točnejša pojasnila daje ravnateljstvo. Opozarja se, da je letos prostih le 20 mest, ker so ostala zasedli že gojenci pripravljalnega tečaja in II. tečaja zimske šole. Prošnje je vlagati do 20. septembra. Ravnateljstvo kmetijske šole Grm—Novo mesto. Napredovanje v železniški službi V 2. skupino položajno plače zvaničniki 11. kategorije, 3. skupine: Adamlje Anton, Murska Sobota, Ajdovec Ivan, Kranj, Auer Franc, Maribor glav. kol., Bah Josip, Ljubljana gl. kol., Bak Frančišek, Maribor gl. kol., Begeš Andrej, Dobrava-Vintgar, Belej Jurij, Maribor gl. kol., Beravs Janez, Ljubljana gor. kol., Berlot Filip, Maribor kor. kol., Bertoncelj Matevž, Lesce-Bled, Bibianko Josip, Križevci pri Ljutomeru, Bitenc Jakob, Zalog, Bratok Ivan, Ljubljana gl. kol., Brezigar Franc, Ljubljana gl. kol., Brilej Konrad, Zidani most, Cimerman Ivan, Ljubljana glav. kol., Čevna Mihael, Ljubljana gl. kol., Danev Ivan, Ljubljana gor. kolodvor., Dobovi-šek Vilibald, Celje, Deželak Janez, Maribor gl kol., Dremel Karl, Zidani most, Gerdina Lovro, Borovnica, Glavina Jožef, Maribor glav. kol., Gorjanc Ivan, Planina, Hrvatin Edvard, Mahi-čno, Istenič Matija, Rakek, Ivančič Ivan, Rakek, Jakopič Andrej, Ljubljana glav. kolodvor, Janež Jurij, Rakek, Jekoš Franc, Zidani most, Je-romel Matevž, Šmartno ob Paki, Jerše Anton, Tržič, Jezeršek Janez, Ljubljana gor. kolodvor, Kocjančič Frančišek, Zalog, Korenčič Anton, Rakek, Kosec Franc, Ljubljana glav. kolodvor., Kovačič Filip, Gor,-Radgona, Kozar Jožef, Maribor glav. kol., Kozorog Ivan, Zidani most, Kranjc Ivan, Maribor kor. kol., Kristan Ignacij, Maribor glav. kol., Krušnik Peter, Ljubljana, gor. kol., Kržišnik Anton, Rakek, Lacker Jurij, Celje, Laibacher Emilija, Tržič, Lampič Janez, Ljubljana gor. kol., Langerholc Franc, Ljubljana gor. kol., Lešnik Anton, Vuzenica, Lončarič Ignac, Zidani most, Luteršek Josip, Ljubljana gor. kol., Maček Franc, Postojna, Madon Štefan, Ljubljana gor. kol., Mahnič Rudolf, Ljubljana, glav. kol., Majcen Franc, Maribor glav. 'kol., Majnik Frančišek, Ljubljana gor. kol., Matija-žič Karol, Ljubljana gl. kol., Mayer Ivan, Ljubljana gor. kol., Medved Alojzij, Zidani most, Meglič Franc, Ljubljana gor. kol., Mikulec Ju-raj, Maribor gl. kol., Milavec Martin, Laze, Murko Martin, Maribor glav. kol., Nudi Nikolaj, Maribor glav. kol., Oblak Matija, Ljubljana glav. kol., Omejec Ivan, Ljubljana gor. kol., Pintar Janez Kranj, Poznik Alojzij, Ljubljana glav. koL Poženel Martin, Postojna, Prelec Mihael, Ljub-ljana glav. kol., Primožič Jožef, Jesenice, Radej Alojz, Rajhenburg, Rajgelj Frančišek, Ljubljana gor kol., Ravnik Franc, Bistrica Boh. jezero, Remžgar Franc, Ljubljana glav. kol., Rojina Leopold^ Ljubljana gor. kol., Rutnik Jurij, Mi-slinje, Sagorski Franc, Maribor glav. kol., Selan Ivan, Ljubljana glav. kol., Slabe Janez, Dobova, Sluga Jakob, Tezno, Stepančič Franc, Ljubljana gor. kol., Sušelj Ivan, Ljubljana glav. kol., Schoper Henrik, Zidani most, Šajna Frančišek, Maribor glav. kol., Šalamun Anton, Ljubljana glav. kol., Širca Frančišek, Maribor glav. kol., Škorjanc Frančišek, Ljubljana gor. kol., Šolinc Franc, Maribor glav. kol., Šonc Ferdinand, Ljubljana glav. kol. Štravs Leopold, Zidani most, Trampuš Franc, Ljubljana gor. kol., Trošt Filip, Ljubljana glav. kol., Urh Josip, RaI kek, Uršič Ivan, Rakek, Verbič Franc, Ljubljana glav. kol., Visočnik Janez, Tezno, Volčan-šek Anton, Zalog, Volk Mihael, Ljubljana glav. kol., Volk Vinko, Ljubljana glav. kol., Završnik Josip, Ljubljana glav. kol., Zima Franc. Ljubljana gor. kol., Zoro Franc, Čakovec, Za-gavec Jožef, Maribor gl. kol.. Žitnik Alojzij. Ljubljana gor. kol. V 1. skupino položajne plače, služitelja 8. skupine: Urbas Ivan, Pragersko, Anžur Alojzij, Ljubljana glav. kol. V vsaki slovenski hiši naj se čirfa Jugoslovani” ANAT0LE FRANCE: BOGOVI S02EJN1 Ko se je vzpenjal po stopnicah svojega doma, je začutil že na spodnjih mostovžih opojen duh po sadju ter našel v delavnici Elodijo, ki je pomagala grajanki Gamelinovi vkuhavati kutine. Medtem ko je stara gospodinja netila peč in razmišljala o sredstvih, kako bi štedila z ogljem in sladkorjem, ne da bi bilo to v kvar kakovosti vkuhanega sadja, je grajanka Blaževa na svojem slamnatem stolu, opasana s predpasnikom iz temnega platna in s polnim naročjem sadja lupila kutine ter jih metala narezane na štiri kose, v bakreno posodo. Uhlji njene avbe so bili nazaj zavihani, črni kodri so se ji vili na vlažnem čelu; iz nje je dihal čar domačnosti in rodbinske ljubkosti, ki je vzbujal sladke misli in pokojno slast. Ne da bi se premaknila, je dvignila proti svojemu ljubimcu svoj lepi pogled, topel kakor raztopljeno zlato, rekoč: »Glejte, Evarist, za vas se trudiva. Vso zimo boste jedli slastno mezgo iz kutin, od katere boste dobili trden želodec in vedro srce.« Toda Gamelin je stopil bliže ter ji povedal tole (me na uho: »Jakob Maubel...« V tem trenotku je vtaknil krpač Combalot svoj rdeči nos skozi priprta vrata. Prinesel je s čevlji vred, ki jim je bil popravil pete, tudi račun za popravila. Ker se je bal, da ne bi veljal za slabega državljana, se je ravnal po novem koledarju. Grajanki Gamelinovi, ki je ljubila jasnost in točnost v ra.unih, se je kar mešalo od sadoberov1 in vinotokov.* Vzdihnila je: »Ti moj ljubi Jezus! Vse hočejo spremeniti, dneve, mesece, letne čase, solnce in mesec! Bog pomagaj, gospod Cambalot, kaj pa naj bo tale par galoš od osmega vinotoka?« »Državljanka, le poglejte v svoj koledar, pa boste videli.« Snela je s stene koledar, pogledala vanj, a se takoj zopet obrnila proč. »Saj to ni več po krščansko!« je vzkliknila preplašeno. »Ne eamo to, državljanka,« je dejal krpač, »ampak imamo tudi samo tri nedelje namesto štirih. In to 8e ni vse: tudi šteti bomo morali drugače. Nič več ne bomo imeli par in dinarjev, vse bo urejeno po jpre-žgani vodi.« Pri teh besedah je grajanka Gamelinova z drhtečimi ustnicami dvignila oči proti stropu ter vzdihnila: »Prehudo že počenjajo!« In medtem ko je tarnala kakor pobožne ženice na kmetskih božjih potih, se je v njeni odsotnosti vnel smrdljiv ogel v žerjavici ter polnil delavnico a kužno 1 Sadober (fructidor), dvanajsti republikanski mesec, od 18. avgusta do 16. Septembra našega štetja; op. prevajalca. 1 Vinotok (vendenaire), 21. oktobra; op. prev. od 22. septembra do soparo, ki se je družila z omamnim vonjem kutin, tako da se skoro ni dalo dihati. Elodija je tožila, da jo praska po grlu, ter prosila, naj odpro okno. Toda takoj, ko se je državljan krpač poslovil in se je grajanka Gamelinova vrnila k svoji peči, je Evarist ponovil tisto ime grajanki Blažev} na uho: »Jakob Maubel.« Pogledala ga je nekoliko osuplo ter nato izpregovo* rila čisto mirno, ne da bi prenehala rezati kutine na četrti: »Torej?.al Jakob Maubel?.*.« »On je!« »Kdo on?« »Dala si mu rdeč nagelj!« Izjavila je, da ne razume, in ga prosila, naj ji stvar pojasni. »Tisti aristokrat! Tisti emigrant! Tisti podlež!...« Skomignila je z rameni ter zelo naravno in preprosto zanikala, da bi bila kdaj poznala kakega Jakoba Maubela. Tajila je, da bi bila kdaj komu dala rdečih nagelj, nov, razen Evaristu; toda v tem njen spomin morda ni bil posebno dober. Poznal je slabo ženske in se ni bil še bogve kako temeljito poglobil v Elodijin značaj; vendar je bil uverjen, da je popolnoma zmožna, da se pritvarja in da bi mogla varati tudi bolj spretnega tiča kakor je bil on. »Čemu tajiti?« je dejal. »Vem.« Zatrdila je znova, da ni poznala nikakega Maubela. In ko je bila s lupljenjem kutin gotova, je prosila vode, ker so se ji prsti sprijeli od smole. Manufaktura Najcenejše blago je navadno slabe kvalitete. Pri nas pa dobite dobro blago po zmernih cenah iudi na obroke! Ljubljana, Aleksandrova c. 8 Zahtevajte pofoika - Posedite nas v trgovini Tvornica štampiljk Teodor Rabič Ljubljana Kolodvorska ul. št. 24 Štampiljke v moderni izdelavi Dobri samostojni polirji se sprejmejo Slograd d. d. Ljubljana NOVOST) D ikolesa teža od 7 kg naprej najlažjega In najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički odnajpriprostelšega modela Izdelujejo se tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji, pneumatika, posamezni deli. Velika izbera. najnižje cene. Prodala na obroke. Ceniki »ranko. .,TH1BUNAC- F. Bo L.t tovarna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA, Karlovška cesta štev. 4. oziroma išče velika zavarovalna družba za službovanje pri svoji centrali v Zagrebu. Zahteva se razen šolske izobrazbe popolno znanje slovenskega, srbohrvaškega in nemškega jezika. Ponudbe z navedbo zahtevane plače je poslati na upravo lista pod „Zagreb 1950“. 847 Papir za zavijanje potiskan in nepotiskan prodaja po nizki ceni tiskarna »Merkur«, Ljubljana Gregorčičeva ulica 23 Razp is Zdraviliški odsek občine Bled razpisuje oddajo svojega zdraviliškega doma (restavracijski in kavarniški obrat) za dobo 3 let. Nastop zakupa s 1. septembrom 1930, najkasneje s 1. majem 1931. Pogoji in natančnejši podatki so razvidni v občinski pisarni ozir. zdraviliški komisiji na Bledu. Za predsednika: Zupan: Rus Štev. 2656. Razpis. Na podstavi sklepa mestne občinske uprave v Krškem, z dne 9. avgusta t. 1. ee razpisuje služba občinskega stražnika, ki je obenem dostavljač. Prošnje z navedbo potrebnih rojstnih in osebnih podatkov, o moralnem zadržanju in event. dosedanjem službovanju je vložiti najkasneje v štirih tednih po objavi tega razpisa podpisani občini. Mestna občina v Krškem, dne 12. avgusta 1930. 253 Fr. Vodopivec, e. r., župan. Carentlrena konstrukcija! franc Jager tapetništvo Llnbllana, Sv. Pelra nasip 29 Priporoča svoje najmodernejša spalne fotelje vseh vrst modroce, Najmodernejša oblika t pSŠŠZino. ' otomane Itd. LIPSKI JESENSKI VELESEJEM 1930 Začetek 31- avgusta Splošni vzorčni velesejem, tehnični in stavbeni velesejem od 31. avgusta_jlo_5:_se|>tembra Tekstilni velesejem od 31. avgusta do 3. septembra Velesejem športnih predmetov od 31. avgusta do 4. septembra Obiščite obenem I /V tudi ■ I “ (( mednarodno krznarsko razstavo Pojasnila dobite pri zastopstva STEGU, LJUBLJANA Gledališka ulica 8/II. Telefon 2925 Agitirajte za Jugoslovana Nažrte in proračune za zgradbe Izvršuje Tehnični biro „Tehna“ Ljubljana, Mestni trg 25/1. Zahtevajte poset inženjera-arhitekta t Ustanovljeno 1. 1852. Teod. Korn Ljubljana Poljanska c. št. 8 (prej Henrik Korn) krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. — Instalacija vodovodov in central, kurjavo. — Naprava strelovodov; kopališke in klosetne naprave KMETIJSKA DRUŽBA V LJUBLJANI je glavna zastopnica kmetovalcev v dravski banovini in šteje nad 380 kmet. podružnic in okrog 26.000 članov, člani plačajo na leto 20 Din in dobivajo za to brezplačno strokovni list TURJAŠKI TRG 3 VSAK KMET MORA BITI CLAI KMETIJSKE DRUŽBE »KMETOVALEC« Ta list iim nudi strokovni pouk in navodila za umno gospodarstvo. Družba dobavlja Članom tudi razne kmetijske potrebščine J Poslužujte se za oglašanje »Jugoslovana«! ij v amini kamnolomi Jug. MiZtzn £enavčič ‘Ribnica na Pohorja Vsi sortlmenti kamenja za utrditev cest: Kocke, prizme, mali llalt, robniki, uvozniki itd. itd. Najcenejše vzdrževanje, največja trajnost, zato proti vsem novim sistemom daleko najcenejši način utrditve cest in dvorišč Lastni kamnolomi, naprave za ceplenje kamna, železnica, delavska kolonija Ustanovljeno leta 1908 Razgla: 242 Krajevni šolski odbor v Skolji Loki razpisuje licitacijo zo oddajo zidarskih, tesarskih, krovskih in kleparskih del za gradnjo novega poslopja osnovne in meščanske šole ter zraven spadajočega stanovanjskega objekta za učiteljstvo. Potrebni pripomočki in pojasnila za licitacijo so dobe pri podpisanem odboru dnevno med 10.—12. uro od 16. t m. dalje. V Ponudbe je vložiti najkasneje do 30. avgusta t L do 12. ure. Na kasnem vložene ponudbe se ne bo oziralo. Šolski odbor si pridrži pravico oddati dela ne oziraje se na višino ponudbe ozir. vse ponudbe odkloniti, ne da bi bilo treba zaradi tega komurkoli dajati pojasnila. Škofja Loka, 14. avgusta 1930. Krajevni šolski odbor v Škofji Loki. Globoko užaloščeni naznanjamo našim sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je naš ljubljeni soprog, brat in stric, gospod včeraj ob 10. uri zvečer, v 78 letu starosti, nepričakovano za večno zapustil. Truplo blagopokojnika položimo v ponedeljek, dne 18. avgusta 1930, na evangeljsko pokopališče v Ljubljani, k večnemu počitku. Tržič, dne 16. avgusta 1930 Friedericke Moline soproga Mary Jane Schallgruber roj. Moline, Anny Moline, sestri Ernst Schallgruber, nečak Hilda, Mary, Emmie Schallgruber nečakinje (Službene ob/c*ve Razglasi sodišč in sodnih oblastev Nc II 70/28—4 3—3 Drugi edikt. Ker je v tusodnem ediktu z dne 16. junija 1928. opr. št. Nc II 70/28—2 določeni rok potekel, se v smislu zakona z dne 25. julija 1871. d. z. št. 96 pozivajo vsi oni, ki bi bili vsled obstoja ali vsled knjižnega vrstnega reda vpisov v vložkih nove zemljiške knjige za davčno občino Vomčovci v sodnem okraju Murska Sobota tičočih se bremenilnih pravic, oznamenjenih pod b) gori navedenega prvega edikta, v svojih pravicah prikrajšani, naj vlože svoje ugovore najkasneje do 31. maja 1931. pri okrajnem sodišču v Murski Soboti, ker bi sicer vpisi zadobili učinek zemljiškoknjižnih vpisov. Ee se ediktni rok zamudi, postavitev v prejšnji stan ni dopustna; tudi se omenjeni rok posameznim strankam ne Sevati. Višje deželno sodišče v Ljubljani, dne 8. avgusta 1930. C I 1032/30—1. Oklic. 1893 Tožeča stranka Vranjek Matilda v Mariboru, Koroščeva ul. 7, je vložila proti toženi stranki Horvatu Janku v Mariboru, Kamniška ul. 2, radi 1000 Din s prip. k opr. št. C I 1032/30 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 1. septembra 1930 ob 1/49. uro dop. pred tem sodiščem v sobi št. 14, razpravna dvorana. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja g. dr. Gorup, prav. prakt. »rezkega sodišča v Mariboru za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. I., dne 11. avgusta 1930. 1898 Oklic. Tožeča stranka Srečko Brozovič, lastnik priv. agenture »Intermissor«, Zagreb, Jelačičev trg 28, ki ga zastopa dr. Anton Mulej, odvetnik vMariboru, je vložila proti toženi stranki Pavše Josipu, Velika gorica kraj Groblja (Bačvar) radi Din 750— k opr. št. M IV 666/29—1 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 9. septembra 1930. ob 8. uri dop. pred tem sodiščem v sobi št. 38, razpravna dvorana. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja dr. Mohorič Jakob, odvetnik v Ljubljani, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Ljubljani, dne 22. julija 1930. C 107/30-2. Oklic. 1890 Konkolič Josip in Marija, posesnika v Velikih dolencih št. 97, sta vložila tožbo zoper Nemeš Janeza, posestnika v Budin cih 27, sedaj delavca v Ameriki, radi 2.442 Din s prip. Narok za ustno sporno poravnavo se je določil na 30. september 1930 ob enajstih, pri podpisanem sodišču v sobi štev. 18. Ker se toženec nahaja v' Ameriki, se mu postavlja za skrbnika gospod dr. Valy Aleksander, odvetnik v Murski Soboti. Okrajno sodišče v Murski Soboti, oddel. II., dne 11. avgusta 1930. E 228/30—10. 1895 Dražbeni oklic. Dne 19. septembra 1930 dopol ne ob enajstih bo pri podpisanem odišču v sobi št. 5. dražba polovice nepre mičnin, zemljiška knjiga Dolsko, vi. št. 3, Cenilna vrednost: Din 93.456’—, vred. most pritikline: Din 1000’—, najmanjši ponudek: Din 62.304’—. Pravice, katere bi ne prepuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dra-žbene-m naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Sevnici. Okrajno sodišče v Sevnici, dne 9. oktobra 1930. E 151/30—9. ’ ' 1889 Dražbeni oklic. Dne 23. septembra 1930 dopoldne ob deveti uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga Zagrad, vi. št. 682. Cenilna vrednost: Din 2.964’—, najmanjši ponudek: Din 1.976’—. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, e oglasiti pri sodišču najpozneje pri dra-žbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ci je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Mokronogu, dne 31. julija 1930. E IV 852/30-9. 1892 Dražbeni oklic. Dne 26. septembra 1930ob deveti uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba polovice nepremičnine, zemljiška knjiga k. o. Prepolje, vi. št. 410. Cenilna vrednost: 6.536’50 Din, naj-mašnji ponudek: 6.535’50 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbe-nem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru. Okrajno sodišče v Mariboru, dne 7. avgusta 1930. E 570/30—9. 1888 Dražbeni oklic. Dne 29. septembra 1930 ob deveti uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 24 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga Zajčji vrh, vi. št. 48. Cenilna vrednost: 24.258 Din, vrednost pritikline: 437 Din, najmanjši ponudek: 16.172 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbe-nem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Novo mesto, odd. II., dne 5. avgusta 1930. E IX 1711/30—10. 1886 Dražbeni oklic. Dne 6. oktobra 1930, dopoldne ob d e s e t i uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga k. o. Sv. Magdalena, vi. št. 593. Cenilna vrednost: 68.421 Din, najmanjši ponudek 50.000 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbe-nem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IX., dne 28. julija 1930. E TX 2353/30—13.1887 Dražbeni oklic. Dne 6. oktobra 1980 dopoldne ob enajsti uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga k. o. Slemen, vi. št. 10. Cenilna vrednost 71.927’70 Din, vrednost pritikline: 2.630 Din, najmanjši ponudek: 49.716 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni desk" sodišča v Mariboru, odd. IX. Okrajno sodišče ▼ Mariboru, odd. IX., dne 31, julija 1930. 325/30—6 1897 Dražbeni oklic. Dne 8. oktobra 1930 dopoldne ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št 19 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Pristava, vi. št. 326. Cenilna vrednost 7735 Din 70 p; najmanjši ponudek 5157 Din 14 p. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, e oglasiti pri sodišču najpozneje pri draž-)enem naroku pred začetkom dražbe, sicer i)i se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede ostalega se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Šmarje p. Jelšah, odd. II., dne 8. avgusta 1930. Vpisi v trgovinski register. 1. Vpisala se je nastopna firma: 434. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 28. julija 1930. Besedilo: »Malina«, družba z o. z. Obratni predmet: Proizvodnja brezalkoholnih in alkoholnih pijač, marmelad ter trgovina s temi proizvodi, nakup v to svr-ho potrebnih surovin, zlasti malin in pol-fabrikatov. Družbena pogodba z dne 15. Julija 1930., opr. štev. 14.529. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Visokost osnovne glavnice: 20.000 Din. Na to vplačani zneski v gotovini: 20.000 dinarjev. Poslovodje: Schweiger Florijan in Moč-ndk Franc, oba trgovca v Ljubljani, Tavčarjeva ulica št. 4. Za namestovanje upravičen: Družbo zastopata in njeno tvrdko podpisujeta dva poslovodja kolektivno na na tačin, da pristavita pod od kogarkoli napisano, natisnjeno ali s pečatom odtisnjeno besedilo tvrdke svoja podpisa. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. julija 1930. (Oprav. št. 1255/30 — Rg C IV 193/1.) Konkurzni razglasi S 11/30—58. 1894 Določitev naroka za prisilno 435. poravnavo. Prezadolženka: Traun Pavla, trgovka v Mariboru. Za razpravljanje in sklepanje o prisilni poravnavi, ki jo predlaga prezadolženec, se določa narok na dan 28. avgusta 1930 ob II. urt pri tem sodišču, soba št. 84. Prezadolženec mora priti k naroku osebno. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 18. avgusta 1930. Razglasi raznih uradov in ohlastev No. 8633. 1891 Objava. Farič Francu je baje zgorel potni list, izdan od sreakega poglavarja Maribor, desni breg, dne 6. maja 1927, pod št. 117/517 Proglaša se za neveljavnega. Sreski načelnik v Mariboru, desni breg, dne 28. julija 1930. Štev. 6901/8. Razglas. 8-1 Kr. banska uprava Dravske banovine v Ljubljani je vložila prošnjo, opremljeno s potrebnimi projekti, za izrabo sile Save Dolinke na odseku med nekdanjim mostom pri Javorniku-Dobravi in parcelo št. 818/2 d. o. Moste. Vodna naprava je projektirana tako, da bi stala hidrocentrala na parceli št. 818/4 d. o. Moste z odtokom na paro. 818/2 iste davčne občine, dočim bi se jez s potrebnimi objekti zgradil v soteski nad izlivom Završnice v Savo. Vpliv zajezene vode po tem projektu bi segal na obeh straneh Save približno do nekdanjega mostu Javornik-Dobrava. Prav tako pa želi izrabiti tudi Kranjska industrijska družba na Jesenicah padec na Savi DolinJki od ustja Radovne do soteske pri Mostah, nadalje s približno 1.500 m dolgo zajezitvijo navzdol do km 183.720 in združiti razpoložljivo obratno vodo Save z ono vodo iz Radovne, ki je pod odtočnim kanalom njene že obstoječe hidro-centrale pri Dobravi na razpolago. Hidrocentrala bi stala na desnem bregu Radovne ob izlivu v Savo. Ker sta to projekta, ki bi deloma izrabljala isto vodno silo, razpisujem v smislu § 60. in 71. lit b) vodopravnega zakona bivše dežele Kranjske vodopravno razpravo na 18. septembra t. 1. s sestankom ob 10. uri v pisarni Kranjskih deželnih elektraren v Žirovnici. Oba projekta -sta na vpogled med uradnimi urami pri sreskem načelstvu v Radovljici ter občinski pisarni v Breznici. To naznanjem s pripombo, da se moralo morebitni ugovori uveljavljati ustno ali pismeno pri podpisanem oblastvu ali najkasneje pri komisijski razpravi, sicer bom smatral, da udeleženci soglašajo z nameravanim podjetjem in z v te svrhe potrebnim odstopom ali obremenitvijo zemljiške lastnine, ter bom izrekel razsodbo brez ozira na poznejše ugovore. Sresko načelstvo v Radovljici, dne 14. avgusta 1930. Štev. 1829. Razpis. 1904-3-1 Mestna občina Ljutomer razpisuje na osnovi direkcije državnih železnic Ljubljana, štev. 5836/1—III—29 z dne 6. decembra 1929., napravo načrta in tehničnega poročila in proračuna za zgradbo propu-sta na železniški progi Ormož — Murska Sobota km 19’5—19-6. Podrobni pogoji in natančnejši podatki so razvidni ob Uradnih urah pri podpisanem uradu. Ponudbe je predložiti do vštetega 30. avgusta 1930. podpisanemu uradu. Mestni občinski urad Ljutomer, dne 14. avgusta 1930. Štev. 1831. 1903—3—1 Razpis. Mestna občina Ljutomer razpisuje na osnovi sklepa občinskega odbora z dne 13. avgusta 1930. oddajo naprave regulacijskega načrta in katastrske mape za mesto Ljutomer. Podrobni podatki so razvidni ob uradnih urah pri podpisanem uradu. Ponudbe je predložti podpisanemu uradu do 30. avgusta 1930. ''Mestni občinski urad Ljutomer, dne 14. avgusta 1930. Štev. 1830. Razpis. 1905_3_1 Mestna občina Ljutomer . razpisuje na osnovi sklepa občinskega odbora z dne 13. avgusta 1930. oddajo zidarskih, tesarskih, mizarskih, ključavničarskih in kleparskih del pri adaptaciji prejšnj eelektrarne v klavnico. Podrobni podatki so razvidni pri podpisanem uradu ob uradnih urah. Občina si pridržuje pravico, da odda vsa dela skupno ali pa posamezno, in to ne glede na najnižjo ponudbo. Ponudbe je predložiti do vštetega 5. septembra 1930. podpisanemu uradu. Mestni občinski urad Ljutomer, dne 14. avgusta 1930. Razne objave 1883 Objava. Izgubil sem izpričevalo I. razreda dri, realke v Ljubljani za 1. 1917./18. na ime: Grobelšek Anton iz Ljubljane. Proglašam ga za neveljavno. Grobelšek Anton, s. r. 1882 Objava. Izgubil sem odpustnico ljudske šole v Kranjski gori, izdano na ime Grilc Andrej, rojen 1. 1893. v Podkorenu. Odpustnica je izdana I. 1907. Proglašam jo za neveljavno. Grilc Andrej, s. t., železniški mizar v Skalah pri Velenju. 1901 Objava. Izgubil sem odpustnico V. razreda in odhodno izpričevalo I. mestne deške osnovne šole v Ljubljani, glaseči se na ime: Švajger Ivan iz Dravelj. Proglašam jih za neveljavni. Švaisrer Ivan. s. r. Izdam tiskarna »Merkur«. Gregorčičeva ulica 23. Za tiskarno odgovarja Otmar Mioh&lek. mm Drednik Jane* Debeveo. Za lnseratni del odgovarja Avgust Kozin aa, — Vsi s Ljujljaul