~ Jc5ciii$l(a Straža. ^
Priloga „Gorenjcu" štev. 25 z dne 23. junija 1906.
Nova železnica skozi Karavanke, Bohinjske gore in črez Kras v Trst. oaije.
Iz Beljaka drži proga najprej južno ter •se obrne pri postaji v Bekštajnu (Finkenatein) vzhodno proti karavanškemu predoru. PoCet-koma gre po že obstoječem tiru proge iz Beljaka v Trbiž vodoravno v dolgosti kakih 2 km. V nadaljnem teku do predora se vzdi-guje vobče s- 15 7oo. le proti koncu pada zaporedoma na dveh krajih prav na kratko s lJ>7ooi oziroma z 9 7^0-
Od Jesenic naprej pada železnica naj->prej do Save s 14 7«oi od koder se vzdiguje s 4 7oo do postaje na Dobravi, 577 m nad morjem, 4*7 km od Jesenic. Odtod pada zopet z 107oo» potem z 18 7^0, 10®/oo> 15 ®/oo in 19 7oo do postaje na Bohinjski Beli in Se naprej z 10 m na tisoč do Obrn v Bohinjski dolini, 15'5 km daleč od Jesenic. To je najnižja točka severnega dela Bohinjske železnice, ležeča 462 m nad morjem. Odtod naprej pelje proga zopet navzgor, začetkoma bolj polagoma, pred postajo na Bohinjski Bistrici pa s 15°/,„ do kolodvora pred Bohinjskim predorom. V njem se nahaja najvišja točka bohinjske železnice v visočini 534 m, 32 km od Jesenic, 75 km od Celovca. Severni del predora pada proti Savi z 2*57oot ju^ni proti Bači z 107oo- Od Podbrd se spušča železnica navzdol s povprečnim padcem 25 7oo. tupatam celo s 27 7o»' Na srečo drži Baška dolina z ravno pripravno strmino navzdol, tako da ni bilo treba graditi ne ovinkov v postranske doline, ne predorov v krogu kakor pri Albulski železnici v Švici. Glede na to udobnost so radi prekoračili ■dovoljeno mero napetosti za 2 7oo- Mimogrede naj omenim, da bi bilo možno z nategnje-nimi zaviralnicami vzdržati vlak, kakor kaže račun, celo na tiru, napetem s 1437ooi "e da bi zdrčal samobsebi navzdol. So tudi električne železnice, ki jim ni treba vlačiti s seboj težkih parnih kotlov in oglja, a so str-mejše od navadnih voznih cest. Napetost neke železnice vGmundnu iznaša n. pr. 947oo) druge take v Kijevu 105«/oo, zopet druge v Nashvilli in Amsterdamu v Ameriki 1157oot oziroma celo 135 7oo- Prava amerikanska znamenitost pa je ena v Seattli s celimi 170 m na tisoč, torej s 17 7o! Pomislimo, •da pri železnicah na zobovna kolesa ne gredo radi nad 25 "j^ in da na vozni cesti s 17 7oi ako je sploh katera taka, gotovo ne spraviš izlahka koiya naprej. Ta napetost pa je v protislovju s tem, kar sem gori omenil, da je namreč strmina z le 143 7oo ravno še kot najvišja mogoča. No, na 17 7o tudi ni možno voziti brez umetnega pripomočka, čeprav nimajo tam zobovnih koles, pa vendar tir vedno posipljejo s peskom, da je trenje pod kolesi večje. Tudi so te železnice enake mestnim, nimajo pripetih drugih voz. Ob današ-
1
njih takih gradbah se nam dvakrat čudno zdi, kako je bilo mogoče, da so mislili pri iznajdbi železnih tirov, pred kakimi 100 leti, da ne bo možno voziti po njih radi pomanjkanja potrebnega trenja, tako da so jemali na pomoč zobovna kolesa tudi na vodoravnih progah!	Dalje prih.
Dopisi.
Dovje. Pri nas vse z napetostjo pričakuje in poprašuje, kdaj se vrši volitev novega odbora, a nihče ne ve pravega odgovora. Rok za pritožbe je pretekel že pred tremi tedni, a došh ugovori še vedno niso rešeni. Kaj li župan misli, da ne skliče re-klamacijske seje, da bi rešila ugovore? Najbrž je kriv temu njegov tako nepravilno sestavljeni volilni imenik, da si sedaj ne ve pomagati. Zahtevamo odločno od župana, da čimpreje povabi reklamacijski odbor k seji, reši pritožbe ter pospeši volitev.
Dovje. V zadnji- številki Vašega cenj. lista ste omenili gospodarstvo naše občine pod županom Smolejem. Kako spretno se je gospodarilo, naj služi tudi sledeče: Na Hru-šici se je ob času gradbe predora tudi na svetu, ki spada pod našo občino, napravilo mnogo barak, katere so služile za stanovanja, barake, gostilne i. t. d., od katerih se je plačevalo mnogo davkov. Doklade od teh davkov pa so se stekale v jeseniško občinsko blagajno, namesto v našo in je bila naša občina po tem € umnem* gospodarstvu za precejšnjo svoto oškodovana. Naš župan je pa rajši doma v občini pritiskal na različne načine in lovil kroaice, a za omenjeni nemali dohodek se ni pobrigal. To pač zadostno osvetljuje tisto od županovih ožjih somišljenikov Nemcev in nemčurjev tako hvalisano gospodarstvo naše občine.
Mojstrana. Vsem dobro znani doktor Burja z Dovjega se baha okrog, kako se bodo volilci njegove nasprotne — tedaj slovenske — stranke odpravili od volitve. Tudi ima že po njegovem doktorskem znanju on vse pritožbe, in sicer od prve do zadnje njemu na ljubav — rešene, akoravno še reklamacijska komisija ni imela seje. Da on to že vse ve, izhaja iz tega, ker je, kakor govore hudobni jeziki — vseveden. — Gospod doktor Lukec! Vi se pa le potegnite, da pridete v odbor, kajti potem zase-dete še županski stol in ste mogočni vladar naše obsežne občine. V Vaši gostilni se bode zbirala potem še vedno večja družba Nemcev in nemčurjev, saj Slovencev pa po Vašem mnenju sploh dosti ni! Ali imate nogo že zdravo? Ako boste še vedno naprej ljudi zabavljali, zna Vas prihodnjič boleti še druga noga I Kako boste pa potem hodili okrog, zabavljali čez Slovence in agitirali za svojo stranko? Povemo Vam, da bodite le mirni in ne trudite se preveč o volitvenih zadevah, kajti nimate upanja, postati od-
bornik, dokler se korenito ne poboljšate in ne prikrajšate svojega jezika. Na svidenje pri volitvi!
Jfovičar.
Cesar ne pride k otvoritvi železnice, ki bo — kakor naznanjajo najnovejša poročila — 16. julija t. 1., na Jesenice. Zastopal pa ga bo prestolonaslednik Franc Ferdinand.
O savižki šoli klobasa Zabukovec vsako soboto v «Slofencu». Niti jeseniški cucki se ne brigajo za njegove nazore o tej šoli, pa le vedno sili v os]iredje. Kdig ga bo srečala pamet?!
Dolgo časa smo molčali in prenašali surovo zabavljanje in nizko obrekovanje farov-ške cunje «Siovenca». Vsak razsoden človek nam bo dal prav, če se bomo odslej zopet ravnali po reku: Klin s klinom, zob za zob! Zabukovec in Cuk bosta udarila enkrat, mi bodemo pa desetkrat Far naj se drži cerkve in naj se ne briga za posvetne zadeve, ker le zato ga mora ljudstvo mastno plačevati, ne pa da bi ljudi hujskal na — poboj in pretep!
Kapelan čnk je dobil pri okrajni sodniji v Kranjski gori 24 ur zapora, ker se je tepel na razgnanem Šušteršičevem shodu s palico. Ta fant mora imeti pač čudne nazore o božjem namestništvu, da se bojuje za vero s palico in pestjo po jeseniških — gostilnah in dvoriščih. Potem pa naj še »Slovenec* vpije, da jemljejo »liberalci* ljudem vero. Kako pa naj ljudstvo še kaj veruje, če vidi, da se kapelam in fajmoštri pretepajo in prepirajo na javnih prostorih kakor najbolj surovi vaški pobalini.
Najslabši človek na svetu je klerikalec. Klerikalca poznaš že od daleč. Vsak klerikalec je hinavec in predpodoba farizeja. On hodi v procesije, obiskuje cerkve in farovže ter pri vsaki priliki poljubi fajmoštru roko. Kadar ga nihče ne vidi, se rad v p i j a n i , če pa ga vidijo drugi ljudje, pravi, da vina še ne pogleda. Če je klerikalec o ž e n j e n , rad lazi za dragimi ženskami, to pa le, če je na s k r i v n e m , n. pr. v kaki temni podzemeljski kleti. Klerikalne ženske so najhujše opravljivke in imajo najhudobnejše jezike ter so navadno vpisane v Marijino družbo. Po cesti hodijo vedno pobešenih oči, ker se čutijo za najčistejše ženske, a kadar so na varnem, kar trepečejo od veselja, če se jih dotakne maška roka in takrat se vsakdo lahko prepriča, da so klerikalne ženske prav močno krvave pod kožo. Klerikalcu nikdar ničesar ne zaupaj, ker on ti bo vedno iz-kušal škodovati! Vsako najmanjšo besedico nese toplo v farovž. Kadar se čuti klerikalec neopazovanega, je največji falot, če pa je le kdo nepoklican navzoč, je vedno pobožen, potuhnjen, zvit in hinavski in se kaže svojemu nasprotniku kot največji prijatelj.
Le tako naprej! Pred tremi letimi se ni upal na Jesenicah nihče niti čitati naprednih lestov. Kaj pa danes? Vsako nedeljo se proda v trafiki g. J. Mesarja 60 številk «Slov. Na-Toda>, 30 številk «Ose» in skoraj ravno toliko «Gorenjca*. Z neumnega «Slovenca» se pa vse že norčuje in ga nihče ne smatra resnim listom.
«RdeČi Prapor* se bo odslej tudi prodajal pri g. Mesaiju. Delavci so kar hipoma zahtevali, da se mora to zgoditi. Mi le želimo, da se delavstvo kar najhitreje otrese črnih farovških petelinov!
Letošnja procesija na Telovo je bila najnezoatnejša, kar so jih Jesenice kdaj videle. Ljudstvo je hotelo na izzivajoč način pokazati, da se ne mara udeležiti procesije, katero vodi fajmošter Zabukovec. Najbolje je, če sploh nihče ne gre v cerkev, dokler mašuje na Jesenicah fajmošter Zabukovec, ki j e prinesel toliko gorja in prepira vjesediško občino.
Fabinc in Homer sta na dnevnem redu v farškem »Slovencu*. Kljub temu pa bo farška stranka doživela še marsikatero bridko. •«Sloverec», ki ima povsod svoj nos in se ne sramuje največjih svinjarij, naj prične enkrat poročali, kako pridno obiskujejo kranjski kaplani in fajiiioštri št. 13 v Ljubljani. Tu ima Zabukovec hvaležno polje!
Kje je resnica? «Slovenec* vpije, daje Zabukovec zato vložil rekurz proti izvolitvi župana, ker je «Narod* pisal, da so sedaj klerikalci premagani, dasi je dr. Kogoj baje obljubil, da se to ne zgodi. Gospod dr. Kogoj je les obljubil g. Pongratzu, da se ne bo napadalo njihove, t. j. tovarniške stranke, ker Zabukovec vendar ni tako neumen, da bi smatral g. Pongratza za zastopnika klerikalne stranke. Gosp. dr. Kogoj je držal svojo besedo v popolnem obsegu, ker se od takrat ni nihče od tovarniške stranke napadel in se tudi ni v tem smislu slavila naša zmaga. Ce pa je mislil fajmošter, da bomo pustili v miru klerikalno stranko, to je listo stranko, ki nas slednji dan naj-grše blati, potem se je pač prokleto zmotil. Sploh pa naj si farovški kapuni zapomnijo, da ni v naši stranki navada, da bi le e d e n ukazoval, drugi pa brezpogojno u b o g a 1 To je mogoče samo pj-i klerikalnih backib in kozlih!
Kaj pa sedaj? Nam je popolnoma vseeno, če okrajno glavarstvo ugodi rekurzu klerikalcev ali pa ne. Za nas je vsekakor boljše, če se volitev razveljavi, ker potem se volitev ne bo vršila, dokler ne bo krojač C e b u 1 j izbacnjen iz starešinstva. Volitve se bomo udeležili le v slučaju, da se ne pusti klerikalni kliki nobenega mesta v starešinstvu. Ako to ne pojde, naj vlada odbor razpusti in razpiše nove volitve. Mir nastane šele takrat, ko poženemo Zabukovčevo gardo do zadnjega moža iz odbora! To je naše stališče in popustili ne bomo niti za las.
SaTSki mežnar Torkar vedno zmerja €Sokole» z anarhisti, cesarjevimi nasprotniki i. t. d. Fant je prezabit, da bi mu sploh kaj odgovarjali; mislimo pa, da se enakim ljudem najbolje odgovori s krepko — zaušnico. Kdor bo še izzivan, naj se ravna po tem receptu in videl bo, da pomaga!
Med odbijače je prišel na Jesenicah 31 letni železniški delavec Rudolf Schmoliner.
Hotel je iti čez progo, kjer so stali železniški vozovi, v tem so pa pridrvili drugi vozovi in nesrečnika so odbijači tako stisnili čez prsi, da je v par minutah umrl.
V Ratečah je dne 12. t. m. neznano kam izginil enajstletni, nekoliko slaboumni šolski učenec Jože Kavalar.^^Šel je nad planino nad Ratečami, da bi videl cerkev na Peravi pri Beljaku. Na Planini so ga še videli vaški pastirji in tesači. Nato se je obrnil v dolino proti Sovčam pri Podkloštiu. Tu ga je srečal nek možak in mu pokazal nazaj na planino, to je bilo okoli dveh popoldne. Pozneje ga nihče ni več videl in nihče ne ve, kam se je obrnil. Vsak dan. skozi cel teden so ga iskale razne čefe. Preiskali so vse jarke, trate, gozde. Celo v vasi od Vrat tja do Beljaka so šli posamezni iskalci. Ne ve se, ali se je ponesreči) ali kaj je žnjim. Ker je ves trud zaman, so iskanje opustili.	K.

krojaški mojster
Radovljica št. 41
Je«enic»e št. 20
priporoča oenjenemu občin stYU STOJO delavnico v izdelovanje vrst oblBk ZS
gospode, nradnlškili nni-ionu, salonskih, tnristOT-^ skih in kolesarskih oblet in ogrinjal ter havelokov. Vedno bo gata zaloga angleškega, francoskega ii braskega sukna. Naročila se izvršuje,je po najnovejšem kroju točno in poceni Tudi se sprejemajo popravila. Za dobre in natančno mero se jamči. Špecijalisi v izdelovanju frakov in salonskih oblek, Istotam se dobe tudi vsakovrstni dežniki in soilrfnlkl najboljšega izdelk; ter se sprejemajo tudi popravila. 8o-5i



Skib vtakt dinj« Jf potvtCm druliatki
Kathrelnerjtva Kneippova Bladna kava
!• Kmurtintiitrtiii iiMina
elraina, zdn*)a *	!■> hM tort) nipracM-
l|l*« pndBMll n *Mke (oipodlajitv* I
PlMait*)U pri nilnipovaa)a IM KaIhrtliMr ta lahto-«i4li I« ImtnM i»w)t I w«t
Kaj je
I

Priznano najboljša, po najnovejših izicušnjah higenije sestavljena in večkrat odlikovana kozmetična
ustna voda.
Dobiva se pri gg. I. Krašovicu, A.Trevnu
ter gospej Jerici Morlč. Izdelovalec: O. Sejrdl, Ljubljana, Špi-talske ulice 7. 76—35
piVoVam
G. Aser-jeVib deilKtf
V
priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno
naKflo in na baVarsti lu^in Varjeno piVo