Telefon št. 119. Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. POLITIKA Izhaja vsako sredo in soboto. Uredništvo je v Ljubljani. Breg štev. 12./II. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo Upra/a: Ljubljana, Breg 10-12. pritličje. Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. De belo tiskana beseda stane r— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1*— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2 25 Din. Pri večjem številu objav popust Št. 114. V Ljubljani, sreda 2. junija 1926. Leto I. Problem brezposelnosti in emigracije v Sloveniji. Prebivalstvo Slovenije bi se moralo pomnožiti v normalnih razmerah vsled presežka rojstev nad smrtnimi slučaji vsako leto najmanj za 1%. Dejansko pa se je pomnožilo med leti .1880 in 1914 le za 0.34% na leto. To se pravi, da se je zmanjšal v teh letih prirastek prebivalstva v.sled selitvenega gibanja letno za 0.66%, — ali povprečno za 6500 oseb. V 34tih letih se je izselilo iz Slovenije po tem računu najmanj 221.000 oseb. To število pomenja le pasivni saldo selitvenega gibanja. Dejansko se je moralo izseliti iz Slovenije v zgoraj omenjeni periodi še več ljudi, gotovo nad četrt milijona oseb. V letih 1915 do 1920 se prebivalstvo ni množilo normalno. Tozadevno statistiko imamo le za povojna leta, kjer je znašal naravni prirastek: iL 1919 — h. 43%, 1. 1020 — 0.7%, 1. 1921 — 0.98%, 1. 19922 pa že zopet Ll. Za vojna leta nimamo statistike. Cenimo pa po analo-fii,ii prirastka v drugih deželah z enakim gibanjem prebivalstva, da je znašal ta prirastek 0.2%. Največ izseljencev je šlo iz Slovenije v Združene države Severne Amerike, kjer so našteli leta 1920 uradno 208.000 Slovencev, med njimi 102.744 v Sloveniji rojenih, — pri čemer pa trde strokovnjaki, da so številke netočne in prenizke. Močen tok je šel dalje v Gradec in na Zgornjo Štajersko, ter na \Vestfal-sko. Svoj čas so navajali, da živi samo v Gradcu nad 30.000 rojenih Slovencev, število Slovencev na Westfalsikem pa se ceni aiad 60.000. V Francijo se pred vojno Slovenci niso selili. p0 vojni pa dela tam že nad 8000 slovenskih rudarjev, ki so se preselili tja deloma iz domovine, deloma iz Westfalskega. Vojna je naši emigraciji predvojna pota zaprla. V Severno Ameriko sme iz cele države le do 6000 oseb na leto. Nemška Avstrija in Porurje ne sprejemata novih priseljencev. V Južno Ameriko, ki je zlasti za Dalmacijo važno emigracijsko ozemlje se Slovenci ne selijo. Kot dalnju neugodna činjenica prihaja v poštev, da je priklopljeno Sloveniji Prekmurje, od koder je iskalo pred vojno do lOdHM) sezonskih delavcev na Madžarskem dela — med tem ko iščejo 'ti delavci sedaj vsaj deloma tudi v Sloveniji kruha. Vse to so dejstva, ki dajo slutiti, gremo na delovnem trgu v Sloveniji v vedno težjo krizo. Ako hočemo dobiti v vse te pojave še točnejši vpogled, je treba izpopolniti zgornjo sliko še s sliko predvojnega selitvenega gibanja. Zgoraj sano rekli, da je ostajalo pred vojno le okrog 34% vsega prirastka prebivalstva na domačem ozemlju. Pri tem pa je važno vedeti, da je absol-riralo tudi ta prirastek skoro v celoti »ar večjih mest in industrijskih krajev. Polovico tega prirastka je Slo v dubljano in Maribor (s predmestji) in ‘)sinti nad Gibeonom, ali vi Jozua ne obstati.v. hočctc da s(> sQlnce aa ncbu morete nadkriUti. i vrne nazaj. Vi hočete čera k jutru. da se naj začne čas (Dalje od veprih.) Štev. 114. »D E LAVSKA POLITIKA Stran 3. ^^[fp^Trrffr^nTi Tl rTTTTrnnmaM Jchichiov nacm pranja i Dnevne novice. Namakaj z„ŽENSKO HVALO? izpiraj s SCHICHTOVIM MILOM Rudarstvo se noče vdati in se ne bo udalo. Briandovi vladi so soeijalisti napovedali boj. Briand se pa hoče boju izmakniti, zato pravi, da ne bo znova sprožil v parlamentu finančnega vprašanja. Briand išče oporo pri desničarskih strankah. S temi kapitalističnimi ■strankami mu pa bo rešitev finančnega vprašanja še bolj otežkočena. Na težkem francoskem finančnem vprašanju se bo tudi Briand zlomil. Križem sveta. Ali je bila naga ali ne? V nekem newyorsem gledališču igrajo komedijo ali kar že je, ki nos; značilen naslov »Bunk ot 1925«. Dvaindvajsetletna, lepo razv i ta igralka Berly Halley nastopa v tej igri kot Eva. Ampak žena, ki hoče predstavljati Evo, mora biti pač oblečena kot Eva, sicer je vse skupaj le... bunk. No, Beryl se je oblekla kot Eva: po hrbtu so ji padali dolgi zlati lasje (seveda ne njeni), preko bujnih .prsi je bila napeta redka biserna brasijera, a malo nižje spodaj je zakrivalo gotov telesa zlato obrobljeno figovo pero, sl)'oko pet palcev. Nobeden izmed obiskovalcev gledališča .se ni pritožil radi Evinega kostuma, pač pa jih je naj-brže veliko tiho želelo, da bi ji odpadlo še tisto figovo pero. Ampak slavna policija, ki si je vzela za sveto nalogo, pregnati zadnjo trohico nemoralnosti iz New Yoi’ka, je bila jako huda, ko je videla to moderno Evo, ter jo je povabila pred sodni stol. Pred mestnim sodnikom Gordonom je gospica Berly slovesno izjavila, da ni njen nastop na odru niti najmanj nedostojen, pa naj trdi newyorška policija kar hoče. Sodnik Gordon je po kratkem razmišljanju prišel do zaključka, da ne nrore stvari rešiti, dokler ne vid; obtoženke v svojem kostumu na odru, ter je radi tega zadevo preložil. \ petek zvečer pojdeta sodnik Gordon in pomožni okrožni pravdnih Bol it v tisto pregrešno gledališče ter se bosta na lastne oči prepričala, če je bil kršen kak zakon. Sodnik je še omenil, da ni važno, če je kaka igralka popolnoma naga, temveč gre edinole za to, če napravi na .gledalce utis, da je res naga... Zvezni sodnik Goddard je nadalje v torek odločil, da pride angleški ravnatelj Earl Carrol Pred sodni stol radi njegove napačne izpovedi glede znane šampanjske ko-Peli, o kateri smo že pisali. Februarju ■meseca so odlični gosti v njegovem gledališču imeli namreč pravcato orgijp. N banji vina se je vpričo vseh skopala miga lepa in mlada ameriška igralka ,7oyčo Hawley — in navzoči moški so potem spili tisto vino do zadnje kapljice. 1 ra vi jo, da je bilo dobro. Ameriški ciganski kralj umiri. Ste-vi .John, 75 let stari ameriški ciganski kralj in izvedenec za zlatarska dela, je umrl v Red House Crossingu. Na mrtvaškem odru bo ležal več dni, med tem se bo pa zbralo v Cversingu 1,500 članov njegovega rodu, katerim je bil on kralj. Njegovo truplo prepeljejo v Chicago, da ga tam pokopljejo v mavzoleju, ki je stal precej denarja. Banditje oropali banko za 20.000 dolarjev. Komaj je prva narodna banika v Sidnegu odprla svoja vrta zjutraj, je vanjo vstopilo šest banditov, ki so s samokresi prisilili uslužbence, da so se udali. Nato so banko oropali za dvajset tisoč dolarjev im se jadrno odpeljali v avtu. Rop se jim je popolnoma posrečil. Ameriški prohibicijonizein. Da ga v Ameriki pridno lukajo vzlic vinske prepovedi pričata naslednja dva slučaja: Charles Blanchard, chicašiki meščan, si ga je pošteno naložil pod kapo. In ni nič čudnega, da je zgubil ravnotežje, nerodno je le, da je zgubil ravnotežje na tako nevarnem mestu, Padel je namreč s postaje nadulične železnice naravnost na tir prave železnice, in si-pev tik pred neki brzovlak. Strojevodja je ustavil vlak ter povedal dvem policajem. da je nekoga povozil. Šli so iskat truplo, našli pa so pod tretjim vozom našega tBlancharda. Bil je malo okacan od olja, sicer pa popolnoma cel. Na policijski postaji ise je kmalu iz-treznil, nakar je plačal globo ter od-sel 'domov. Drug slučaj je bil bolj ameriški. Mrs. 'Margaret Schrage je žena nekega bankirja. V nedeljo se je vozila pod vplivom Vinskih duhov s svojim avtomobilom po nekem bultjvardu. Vinski duhovi so jo tako nerodno vodili, da je v daljavi enega bloka zadela kar v pet avtomobilov. Vozniki teh avtomobilov seveda niso molčali in tako je bil kmalu za njenim policijski avtomobil. Njen avtomobil je šel vedno križem Erazem. Ko je spoznala, da m more zbežati, jo je ubrala peš, seveda zopet križem kražem. Kmalu pa je bila v pesteh hudo sopečega policaja, ki jo je vkljub vsem protestom in nc ravno čednim izrazom odvedel v luknjo. Pred.no je prihitel njen mož, da položi jamščino, se je že precej streznila, tako da se ni več zibala, ko je zapuščala policijsko postajo. POZOR Opozarjata se, da eden pa« nogavic z žigom In znamka (rdečo, modro ali zlato) Protikorupcijski shod v Ljubljani, ki se je vršil preteklo nedeljo v hotelu »Union« je potekel kakor je bilo pričakovati. Ljudje hočejo pravih dejanj, takih, ki bodo razmere res spremenile. Od konglomerata, zbranega na govorniškem odru pa dejanj ni pričakovati. To čustvovanje ljudstva je povsem zdravo in odgovarja pojmovanju soci-jalistične stranke, ki pravi, da je treba proti korupciji in sličnim izrodkom organizirati ljudsko hrambo. Da tega ne bodo izvedli niti klerikalci, niti bankirski demokrati, niti veleposestniški muslimani, mora biti vsakemu jasno, ker so ti, ko so bili na vladi, uganjali tudi sami najgršo korupcijo. Energičen in — uspešen boj proti korupciji bo izvedlo delavno ljudstvo v svojih vedno naraščajočih delavskih socijali-stičnih organizacijah. Da je temu res tako, kažejo zgovorni primeri v Avstriji, Čehoslovaški, Franciji, Angliji in drugod, kjer se je korupcijo v izdatni meri zatrlo šele takrat, ko je prišel socijalistični proletarijat potom svojih organizacij do moči. Redukcije so zopet na dnevnem redu. Zdaj je ta urad, zdaj ona tovarna, ki odpušča svoje delavce in nastavljen-ce. Armada brezposelnih se množi, nihče pa ne vpraša, kam ž njimi. Vlada naj že enkrat nakaže tisti denar za brezposelne, ki je bil od delavcev nabran. Zadnjič smo objavili izkaz Delavske zbornice o denarju, ki leži pri Hipotekarni banki in ki bi se moral razdeliti med brezposelne. Tudi to je le pri nas mogoče, da brezposelni stradajo, njihov denar pa zadržuje vlada. Kemična tovarna v Ljubljani bi morala v smislu vladnega odloka, ki ga objavljamo na drugi strani, pričeti takoj z delom. Želimo, da bi se dosti ne oklevalo in zaposlilo čimprej vse delavstvo. ' < Dva slovenska rudarja ubita v Co-loradu. John Perne, član društva št. 299 Slov. podporne jednote v Ameriki je bil 12. maja ubit v Gordonovem premogovniku. Par ur pozneje je bil ubit John Pintar v Ravenwoodovem 'premogovniku. Pintar ni spadal k nobenemu društvu in nima v Ameriki nobenih sorodnikov. Oba premogovnika se nahajata v Coloradu (Amerika). Izseljevanje naših rudarjev se nadaljuje. Trumoma se podajajo v tujino, zlasti v Francijo. Delavska zbornica podpira od svoje strani kolikor le more te naše izseljence. Upamo, da se bodo končno tudi naše konsularne oblasti bolj pobrigale za življenje, potrebe in usodo naših delavcev v tujini. Športna predavanja. V svesti si, da je potrebna pravemu športniku poleg telesne tudi duševna vzgoja, si je nadel odbor Delav. športnega kluba »Svobode« nalogo, prirejati redna športna predavanja. Prvo predavanje se bo vršilo dne 4. junija ob pol 9. zvečer v Prešernovi sobi restavracije Novi Svet. Predavatelj s. dr. Henrik Tuma. — Posetite to predavanje v velikem številu. Ježica. Krajevna politična organizacija SSJ. in KDZ. ima v soboto, dne 5. junija članski sestanek ob 7. uri zvečer pri sodr. Fr. Ivunstelnu, št. 59 v Stožicah. Dnevni red je zelo važen, zato se udeležite polnoštevilno. Predsednik. 1. maja so je pričela pri TEKSTILHU) LJUBLJANA, Krekov trfj Sl, lO prodaja po znižanih conah. Novodo&li batist v modnih brrvah: prejšnja cena Din 14'— sedaj samo Din 5’— m. Deleni s krasnimi novimi vzorci: prejšnja cena Din 18 — sedaj samo Din 12-50 m. Trpežni kambriki prejšnja cena Din 16 — sedaj iamo Din 10'— m. Fini možki in ženski Atofii naprej od Din 48-— m. In pri vsem drugem blagu za tretjino znižane cene. V mesecu maja vsi k TEKSTILU AZ A RJUI .ključ" so ponarejen* Narodno zdravstvo in des-infektorji. Vsaka moderna država skrbi poleg gospodarskega in kulturnega napredka za svoje državljane predvsem tudi za izboljšanje občehigijenskih in zdravstvenih razmer potom registriranja in odpravljanja higijeničnih nedostatkov, s poučevanjem širših plasti naroda o škodljivih in blagodejnih vplivih na njegovo zdravje, z zatiranjem vseh pojavov epidemičnih obolenj in s prizadevanjem zmanjšati umrljivost v svojih mejah ter dvigniti s prosvetnimi in raznimi profilaktičnimi ukrepi fizično in moralno silo svojih državljanov. Tudi pri nas v Sloveniji se je po prevratu kazalo na tem polju mnogo dobre volje podpirane od idealnih pedagogov, higijeničarjev in zdravnikov in se je ustanovilo več prepotrebnih institucij. Eden najvažnejših tozadevnih ukrepov je bila nastavitev strokovno izšolanih desinfeiktorjev na vseh sedežih okrajnih glavarstev, ki naj bi v praktičnem oziru vršili vso g-ori omenjeno službo kot desne roke okrajnih sanitetnih referentov. (Zbirali naj bi podatke o zdravstvenih nedostatkih po svojem okrožju, poučevali ljudstvo, sledili za vzroki epidemičnih obolenj in jih s pomočjo raznih desinfekcijskih pripomočkov skušali zatreti ali vsaj reducirati na minimum. Seveda je za to potrebna gotova strokovna izobrazim in zato se je v ta namen ustanovila pri državnem bigi jenskem zavodu v Ljubljani posebna de.sinfektors.ka šola s štirimesečnimi tečaji, ki bo zaključila letos že tretji letnik. (Baje tudi zadnji). / Iver pa potrebuje država denarja za razne potrebne in nepotrebne reči, je izačela tudi na tem polju štediti. Iz vrst prizadetih se nam poroča sledeče: Pred par tedni je počastil minister za narodno zdravstvo tudi Slovenijo s svojini obiskom. Pravijo da jo veljal njegov obisk predvsem raznim drugim »vrbam, ki ne spadajo'v delokrog lega ministrstva, vendar, naj bo že kakor- KOLINSKA CIKORIJA* koli, dejstvo je, da si je gospod minister ogledal ob tej priliki tudi nekatere naše bolnice in zdravstvene institucije. Obiskal je tudi državni higijen-ski zavod in njegovo šolo za desinfek-torje, ki je nameščena v papirnati re-paracijski baraki. Nedoumevajoče so se gojenci spogledovali, kaj pomeni ta obisk s številnim spremstvom in kritični pogledi tujega, zažetega gospoda. Pa se je obrnil ta gospod k šefu zavoda: »Jesu li o vi ljudi pismeni'?« D>Jesu gospodine ministar.« Z nekim nezaupanjem je motril gospod minister kupe knjig in zvezkov, ki so jih imeli gojenci pred seboj na mizah in milostno se je obrnil do prvega v klopi: , * »Pa kako ide?« In ta je v zadregi skušal posnemati narečje gospoda ministra in je obupno bleknil: Najbrž je bil ta odgovor gospodu ministru i>rekratek in prenaiven, tudi ni slišal v njem običajnega popra krepkih izrazov kakoršnih je navajen doli na jugu in vse skupaj je bilo menda vzrok, da je padlo minjstrovo mnenje o kvaliteti slovenskih desinfektor-jev na ničlo. In čez nekaj dni je (bila izdana naredba tega ministrstva, ki preklicuje odlok istega ministrstva, objavljenega v »Službenih Novinah« leta 1 f>23., da spadajo desimfektorji v skupino zvaničnikov. Desinfektorje se s tem degradira v služi tel je, ki naj kot taki za svojo težko in odgovorno službo prejemajo celih 700 Din mesečno. (Baje pa ta naredba ne velja za kraje na jugu naše države kjer ostanejo desinfektorji še nadalje zvaničniki). Intervju igospodom škoci- murjem. — Gospod Škocimur? — — Oipo-ostite. Poslal me je gospod Dolgouhi, da vas intervjuvam. Vaši poslednji dramaturgični proizvodi so namreč izzvali v zadnjem delu »Unionske« kavarne, kjer ste nekoč briljirali in kjer posedajo še danes razni povsem vas vredni učenci, tako izredno .senzacijo, da je bilo uredništvo »Delavske Politike« mnenja, da bi bilo že z ozirom na sedaj običajno nabiranje narodnega gradiva potrebno objaviti vsaj nekaj važnejših podatkov o vaši preteklosti in sedanjosti, Takorekoč nekaj življenjepisa in vsaj malo samoizpove-di,.. Mislim, da nam boste rade volje ustregli. — = O prosim, prav rad... Samo dovolite, da vas najprej sani nekaj vprašam: Kaj je gospod Dolgouhi pravzaprav rekel, ko je prebral moj najnovejši dramatični sestavek1? — —t- Bal je koj dobre volje in zapel je tisto narodno: »O že spet ga luna trka...« Toda dovolite: Iz vašega zadnjega sestavka je razvidno, da vi očitate Dol-gouhu, da je bil najprej soeijalist, nato zopet soeijalist in potem še enkrat soeijalist in da se iz tega ozkega kroga vobče ni znal premakniti, vsled česar je izobražena javnost sklepala, da ste vi gotovo vse bolj... elastični? — = Pa še kako. Baš to je najbolj interesantna stran mojega življenja. .Ta elastičnost, >pa... policijska služba. Vidite gospod, še pred dobrim letom dni ste l^hko brali v »Zarji« sestavek o ljudeh, ki se jih drži ikri lastnih otrok, pa sestavek o krizantemi, nakar se je napadena stran branila s sv. Matevžem, pa z očitki nagradarstva in drugih sila moralnih dejanj. Zbog tistega nagradarstva in tako dalje, kar vse tvori od nekdaj častno stran mojega javnega in takorekoč socijalistične-ga delovanja, sem razbil strankin po-kret v Ljubljani, izzval pol tuoata na-daljnih razcepov, ustanovil svoj tednik, ga pokopal in spet ustvaril, konkurirat s Ferflotom v nerganju in psovanju pšeničnih valutnikov in progresističnih pravilnikarjev — no, in poglejte mojo čudovito doslednost in elastičnost! Danes sem jaz sam Perllotov pristaš, še več: njegov duševni alter ego. In sprejel sem načelo progresivitete in zato prispevam v sorazmerju z mojimi ravnateljskimi dohodki v njegov tiskovni sklad vsak mesec po dva dinarja. Našla sva se spet jaz in preljubi moj Fer-flot, objela sva se in poljubila. To ni bilo niti njemu kot strog'0 moralnemu in poštenemu odličnjaku težko, da je objel nagradarja, niti meni, da sem objel njega, vzlie tiste krizanteme in tiste krvi. Morala je biti po sredi neka tajna sila, neka duševna sorodnost, neka psihologičua atrakcija. Vleklo me je kar naenkrat k njemu, njega pa kar naenkrat k meni. Sorodne duše se pač vedno srečajo... Jaz .in Fer-flot, na teh temeljih se bo gradil novi slovenski socijalizem!... Motite se pa gospodiae, če mislite, da sem jaz samo član Ferflotove bratovščine. Kaj še! Jaz sem dosleden in elastičen obenem. Kaj meni razredni boj in levica in desnica. Za take bagatele se lahko vnema moj dolgouhi prijatelj. Vidite, meni gre od nekdaj tudi za moje ravnateljsko mesto, pa sem se v to svrho organiziral tudi pri... radikalih, in organiziral bi se tudi pri demokratih, če bi mu pomagali do tistega ravnateljskega mesta, pri klerikalcih sem pa itak bil še prej kakor pri Fertiotu, pri radikalih in pri ljubljanski socija-listični internacijonali. Kakor vidite gospodine, sem jaz obenem organiziran pri vseh strankah in sem imel povoda dovolj, da sem Dolgouhu očital njegovo razredno trdovratnost in ozkosrčnost. Sploh sesm mnenja, da bi morali vsi enako storiti. Kar nas je, ki se bavimo s politiko in s podlistki, bilo dasmosocijalisti, klerikalci, demokrati, radikalci, ferflotovci ali karkoli, vsi bi morali hiti organizirani v vseh mogo-. čili strankah naenkrat. S tem bi končno rešili v lastnem delokrogu in po načelu samoodločbe in avtonomije slovenski politični problem. Ker bi bili člani vseh strank obenem, bi imeli interes, da pro-speva,io istočasno 'vso stranke in od- padli bi s tem vsi medsebojni boji. Poleg tega bi jaz kot klerikalni Škocin-mur lahko podtaknil nekaj v »Slovencu« Ferflotovemu Škocinmurju, v Fer-flotovem tedenskem dnevniku pa radikalnemu ali deipokratskemu, odnosno socijalističnemu Škocinmurju. Polemiziral bi tako kar sam s seboj v vseh listih naenkrat in vremena bi se Kranjcem zjasnila. = — Vaša ideja je naravnost — epohalna! — = Ni samo ideja, prosim, je že fakt. To politiko že izvajam. Pod naslovom »Uzde« objavljam n. pr. že delj časa razne članke in notice zdaj v ta, zdaj v oni list. Žigosam korupcijo, ka-kar je to sedaj v modi. Moja specijali-teta je zopet tisti okrožni urad in v zvezi s to žurnalistično protiikorupcijo-nistično borbo je moj že omenjeni ravnateljski položaj. Kakor vidite, ni v tem mojem početju nič koruptnega in sebičnega. S temi, »uzdarskimi« sestavki v raznih listih sem izzval že precej burje, prizadeti urad mi naseda, prav te dni lahko občudujete v nekaterih ljubljanskih listih uspehe te moje mojstrske, moralne in sebične taktike. Pa tudi pri »Slovencu« sodelujem, pri ilustriranem. Nedeljske karikature iz socijalističnega tabora so večinoma moje inspiracije. Le žal, da me v zadnjem času ne marajo več. Kakor vidite, se ne bojim nobenega dela in mi je duševno barabstvo takorekoč prirojeno. Škoda, da se ne morem enako udejstvovati tudi v Zagrebu. Hrvati so zabiti in tam imam enega samega pristaša in še ta je prišel iz Ljubljane, kjer ga je bil že Fer-flot infikciral. iZlasti svoje »Uzdarske« sestavke bi rad tam odlagal, pa ne gre. Hrvati so nezreli folk. Če pa želite, vam povem lahko še nekaj o tistem okrožnem uradu in o moji ravnateljski usodi?... = Za to poglavje sem že vedel, ker govori o njem že nekaj let ob vsaki priliki in vsakemu, ki se mu približa. V njegovih elastičnih možganih se suče oni urad in njegove bližnje in daljne o.sribe s tako bralno in vrto-;g1aVbš't.To,'1:da se0posluSaleu zdi. da mn v takih trenutkih kroži v glavi ero-plan sistema »Foker«. Vstrašil sem se njegovega besednega drdranja in ga neuljudno prekinil. * — Oprostite, to mi je že znano, in vodstvo Unionske kavarne je razglasilo, da je izgubilo zaradi vašega večnega drdranja o tej temi po vseh »Unionskih« mizah že dobršno polovico gostov... Zanimalo bi me vse bolj vedeti, kako morete že toliko let ponavljati inf ponavljati eno in isto stvar, ne da bi vas hudič vzel. Saj bi to še konja ubilo?... — = Vi tega ne morete razumeti, ker niste znanstvenik. Robida in Šerko sta se s to mojo fenomenalno zd ran ostjo dolgo bavila, pa sta se slučajno sprla. Pravita, da trpim na fiksnih idejah, v ljudski govorici bi se reklo, da sem prismojen, odnosno okajen. = — Razumem, razumem! — = Sicer se jaz ne baviin le z okrožnim uradom, baviin se tudi s policijsko službo. Iz nič vam sestavim cel komplot in ni je stvari, ki bi ušla mojemu paz-nemu očesu, odnosno ušesu. Če tudi se ne ujema, pa naredim, da se končno ujema. V tem me prekosi kvečjemu moj nadebudni sin, ki je verna podo-iba moje potencirane duševnosti in mojega izkristaliziranega značaja. Sploh smo Škocinmurji izreden rod; dokler bo vladal v Ljubljani naš duh, se ni bati za bodočnost delavskega gibanja v Ljubljani... Vem, da ne bom pozabljen, se zato sedaj prav resno bavim z napisom na mojem nagrobnem kamnu, le žal, da mi ne gre iz rok. = — Pri »Delavski Politiki« smo vsi nekoliko pesniki, dovolite, vklesali bi v zlatih črkah na dolenjskem kamnu: Tukaj počiva Gašpar Škoeinmur, možganski mehur, Ferflotov dihur, radikalski pandur za ravnateljski tanjur. = — Sijajno! Dovolite, da si zapišem. = Ali vas smem prihodnjič še enkrat intervjuvat? — = Prosim, v čast mi bo! = Odslovil sem se in se podpisal Plftmevuh. Pošljite točno naročnino! SIE6EL l DRUG D. Z D. Z. tvornica platnenega In bombažnega blaga mmm, Dunajska testa 31 Svltavy (Č. S. R.) WIen (Nem. Avstrija). Produktivna zadruga knjigovezov in sorodnih strok w Ljubljani, Igrl&ka ulica it. 6 se priporoča cenj. občinstvu, društvom, delavskim organizacijam in institucijam za m v kniigouešlfo stroho spadajoča dela. Iz*r*itev točna! 94 Cona najnižje! A. & E. SKABERNE Ustanovljeno 1852. Teod. Kora Ljubljana, Poljanska c. 8 (preje Henrik Kom) Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov. Naprava strelovodov. Kopališke in kloeetne naprave. Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo lak in med vsake velikoeti kakor tudi posod (škallje) za konzerve. Gevljsrii pozor! Prvo čevljarsko učilišče v Ljubljani otvori prikro-jevalni, teoretični in praktični tečaj za g. mojstre . „ . in g. pomočnike. Sprejemajo se tudi vajenci, po- sebno sinovi g. mojstrov v praktično in teoretično vežbo. Priglase se lahko tudi udeleženci z dežele. Pojasnila in prijave pismene in ustmene sprejema oblastveno priznani strokovni učitelj In vodja tečaja K. MAJCEN, Celovška c. 57. Ljubljana VII. SPLOŠNO KONZUMNO DRUŠTVO „POSAVJE“ V ZAGORJU OB SAVI. Ima svoje prodajalne v Zagorju, Loka pri Zagorja in Velenje. Blago prodaja vse vrste špecerijskega in manufakturo po najnižjih dnevnih cenah. — — — Član lahko postane vsak. Pristopnina Din 2-50 - - Delež Din 50 - RAVNATELJ8TV0. ™ Glavni in odgovorni urednik: Rudolf Golouh. — Izdaja konzorcij »Delavske v Ljubljani. — Za tisk ar p. o l. mm Ljnbliana, Mestni trg IS priporoča, svojo zalogo dežnikov In spreliajalnlli palic. Popravila se izvršujejo točno In Bolidno. manufakturna veletrgovina Na debelo! Ljubljana Na drobno! Ivan ]axn$in LJUBLJANA, Gosposvetska cesta št. 2 najboljši šivalni in pletilni stroji. Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Linču. Ustanovljenu leta 1867, Vezenje se poučuje brezplačno. Posamezni deli koles iii šivalnih stroje lOletna garancija. Pisalne stroje A-Cile** in Uranla. — Kolesa iz i r*ih tovarni Dllr* kopp, Styrio, Waffenrad, Kays«r. Zaloga pohištva in pletenih izdelkov! Kdor isli pohižtro xa svoje »tanovsnja, aM žali papoluiti, kur mu manjka, nuj se ogj*Z da aeliko zalalogo ..Produkcijo*1 na TrŽ»*!» časti a Ljubljani. — Na piameno poapraMjgig takoj odgosor. — Priloži naj aa .PRODUKCIJA' [imuni. IMIa »iti, Mi# »Stan ii m«-. Politike« (odgovoren Josip Pastorek) v Ljubljani. Tisk J. Blasnika nasl. odgovoren Mihael Rožanec.