Gospodarske stvari. S1 a d i n. Trgatev se je Ietoa v obče po radgoaskih viaogradih 12. oktobra začela, ia se je koaca meseca popoluoina koačala, Prvi tedea je bil aaj vgodaejši za trgatvo; drugi je bil že deževea ia maaj koriatea razvea za setvo, akoravno se misli več mošta iz namočenegu grozdja iztisaoti; bo pa za to aekoliko maaj ogajeao, iaače pa sploh nizvrstno viao", ker je maogo, maogo civeb. Ravao letos mi ni bilo mogoče po viaogradib hoditi ia grozdja pregledavati zavoljo drugih opravil, ki sem jih imel v tiatem času, ko bi se bil zamogel prepričati o aaavetu, kterega bi bil rad že pred trenri tedai našim viaorejcera vzlasti prostim posestaikom viaogrador za letos priporočal ia jib opomail, aaj bi si vee dobička iz letošajega grozdja aaredili, kakor ga imajo, ako civebe brez posebae porabe z drugiai grozdjem ob enem stiskajo, ker jih je tolika maožiaa. Letos splob maaj polovajakov nalijejo viaorejci, kakor so se iz začetka aadja li. Tudi jaz sem od 315 breat ali put le 19 polovajakov napolail. Pri vsem tem še veadar pride na oral viaograda 15 polovnjakov. Vzrok temu ao premaoge civebe, iz kojib malo ali aič mošta ae teče, aiarveč še ga one popijo. Zato so prav storili tisti vinorejci, ki so dali posebej, ne suhe, temuč sočaate, zgrbaačeae civebe, pa tudi druge jako od solnca pečene ia prezrele jagode odberati od žlaaaejših trt, kakor so: žlahtae mušice, šipoa, tramiaec itd. in potem od tretjega koša z moatom pamočeae ali napojeae ia poaiešane za se iztisaoti ia zaželeai sod napolaiti. Mi smo pa tako-le delali: Dve vestai, zaaesljivi žeaski ste šle pred trgači in oberale civebo ia omefljeae prezrele jagode vsaka v svoj škaf. Te civebe in jagode se v pivaici v čist ia snažen vinaki razdait polovajak osipljejo, ia od tretjega koša ea do dva škafa raošta vlije, ki se za aaj boljšega račuai, ker jevtem že maaj vodeaih, pa tudi še ni od več bridkih delov od grozdaih petlik ia reoeljaov. Po tem se z motiko, ki jo stiskarji na stiski alikraici rabijo, dobro premeiajo jagode, ia kolikor se da zaiečkajo, da se civebe ia jagode bolj mošta aavzamejo ia aapojijo. Veadar se peške nesmejo zdrobiti, sicer bi mošt bridek okus po njib prejel. dene ia dobro pokrije, da mošt ae Dno se vaelej na sod izhlapuje. Drugi daa 8te spet oae dve žeaaki ea do dva škafa civebov ia jagod nabrale, v polovnjak k uniai vaipale ia en dodva škafa od tretjega koša niošta vljile, ki se je drugo noč naprešal, ter aektere krati pomešale. To se tako dolgo poaavlja, dokler zakaj toliko je treba mošta ia primerao z moštom polovajak z 200 bokali na- "v maBJši ai polovfljak aalit civeb, da izti8aeae polpijo in še nekaj meri nareja. za doliv ostaae. Iiiače se tudi (Koaec prih.) Bučclarstvo. Bistra slovenska glava. Aatoa Jaaša, Goreaec iz Rodiaske fare, čegar bučelajak še daa daaašaji (t. j. leta 1844) 60atopiBJ od aove Brežaiške farne crkve stoji, je zavolj svoje bučelarske uruetBosti tako slovel, da je bil od rajaice avitle ceaarice Marije Terezije aa čelarstvo v očitai šoli ačil. Daaaj poklicaa, da je tam Ker sam ai zaal pisati, je :ll8 budal svoj bačelarski ak aa svitlobo po Blaža Kumerdaju celjskeai okrožaem komisarju, ki ga je potlej v aloveasko prestavil z aekterimi pristavki poaiaožil ia v Celju letu 1792 aatisaoti dal Janez Goličaik fajmešter v Griži aa Štajarskeai. Ta imenitea bučelar Aatoa Jausa, ki še satn ai zaal pisati, je z svojim bistrim umom med dragimi rečmi dve opazil, kterib prej vsi ačeajaki Evrope Biso spazili in ktere je še le naj novejša doba do gotovega. spravila. 1. Da se maternicazvuaajpaaja, ula, korita alikoša o p I emeauje ia 2. d a ji jedno oplemeajeaje zadoatuje za celo življeaje. Oksenstierua Alcks., grof od Oks., imenitni svedski minister XVII. voka je dal svojemu viiuku sledeče zapovedi: 1. Ne razodevaj svojih skrivaosti 2. Ne upaj človeku, ki malo govori, pa laja. 3. Ne veruj ženskim solzam. 4. službe spodil, aikdar ga ae jemlji vee. atarim ženakam. tudi ae pau, ki ne Ako si hlapca iz 5. Ne zaaašaj se na krojačevo vest. 6. Ne išči preaočišča v aovi goativaici. 7. Ne pravdaj se z ljudmi od sodaije. 8. Ne meai se z človekora, ki ga še ae pozaaš. 9. Ogibaj se kavaraice. 10. Boj se ljubezai take žeaske, aa ktero leti 8um iiečistoti. 11. Ne npaj pijanemu rojaku, pa tudi zaljabljenemu muholoveu ne. 12. Ne aprijazai se z žeaakami, ki se vedao smejejo. 13. Ne občuj (ae druži se) s starcem, ki aima nič, ogibaj se mladeača, ki avoje premožeaje zapravlja. 14. Tri so reči, ki se jih boj: sovraštvo tvojega alužabaika, iaeč plemeaikov in pero pisateljevo. 15. Varuj se aadaljevaaja — et cetera — pri notarjih ia lekarjih. 16. Pravd Bog aas vari. Turiaski časaik -Uflita" cottolica 1. 1866 št. 219.