oglašajte v najstarejšemu slovenskemu DNEVNIKU V OHIO ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine — LETO XXXI. ^^Ottiače vesti v bolnišnici bolnišnico se je rard John Jakely iz Gi- ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), MARCH 2, 1948. ŠTEVILKA (NUMBER) 43 rard r>u " -^aKeiy iz ui Ijeni' H so vab želimn obiščejo, mi mu skorajšnje okrevanje! Brata iz Palčje št. Postoin, Krasu, okraj deti t Jugoslavija, želi zve-uis A svojega brata išče Ln • ali Pa Ce sam to čita da P^^ošen, ua iavi \ir •'' F^uaeii, 1560D p, , ■ ^ary Jeloušek iz Ozdravi 'Jata Floride poši- foliij. a A_ •" rioriae posi- inar ^ P^tkovšek in Joe - Pišetr ' da sta se se- 2 r,- v ' Mrs, pgj., Clevelandčanko Pi, ter sedaj v Tam ifi: z Mr in Mrs. Victor Kli tudi Dn- Islandu, kjer sta ka, ^r. in Mrs. Peter- Vil ® Rojenice Vil M 80 se oglasile in Mrs. Stanley »tile v 216 E. 173 St. in pu-hčerko, pr-^ko iijjg ^ati, katere dekli-Josephine Zale-nahajata v Booth Naia M !"i®"ici. Tako sta ''•Hc pj^.v"" ^rs. Peter Bo-(S J® stari oče in - stara ^trnno! Visok vladni znanstvenik tarča Thomasovega odseka Trdi, da je imel načelnik vladnega urada zveze s "sovjetskimi špijoni" WASHINGTON, 1. marca—Poseben pododsek nižje kongresne zbornice, ki tvori del odseka za neameriške aktivnosti, kateremu predseduje republikanski kongresnik J. Parnell Thomas iz New Jersey a, je danes prišel na dan s senzacijskim poročilom, ki meče sumnjo nelojalnosti na enega najodličnejših znanstvenikov v vladni službi. Obtožba tega pododseka pro-* ti dr. Edwardu U. Condonu, 46-letnemu direktorju U. S. National Bureau of Standards, se glasi, da je imel stike "z osebami, ki so verjetno v službi sovjetske špijonaže." s. jigu Pograjc se še in ^ Lakeside bolniš-'^jer petem nadstrop- ^®jo. Prijatelji lahko obi-in niu polagoma da bo kmalu m čil. &&8e b Pfis spev , so zadnje ča-I sledeči: Mr. Frank g/ ^»rian Ave. je pri-i"» - k UraH,\ J® izročil v k ' ^i"s r, Anton Debe-Sdkmtt m ot ' ®^2ler ste izročile v , ^soto je daroval za John Mev-k^in niif' "Willoughby, O., lil Bp v.,. ' Jennie Oko 2a O., darova- b n bolnišnico v perbgg °jGe prijateljice ''' pa so prispe- o p: Mrs. t%.' lOTg V Mrs. Jennie Oko-x%io ^'^erty St., Barber- "$5- Fojkar, 1026 ^o%.^WAve. ila.N A. ■ ^ohn Troha, 14509 t!" (izročil J. Ste- ee Komatar, 18614 Mp (izročil J. Ste- ^ ^il(iep,. Grobolšek, % ®- \ Louis Debelak, {) Ontario, Cana- ^1.50: M if'r''" Louis Znidar- 020^ ti Josephine Ind St., India- : Mrs. Jos Rd. ^oh^l'^^'^ovana. W VgQ. ^0 je izročil $12 P^=PGvali: Po X' >n Hribar iz 1194 E. ''W ^tav»»7. J® prispeval Mr * ia%8 Not. hvala za veli- ®Pevke! Pododsek zahteva^ da se znanstvenika odslovi Pododsek je istočasno poročal, da je bil dr. Condon prete-kdo pomlad "predmet zaupnega svarilnega pisma", katerega je pisal načelnik FBI J. Edgar Hoover. Na trgovinskega tajnika W. Averrella Harrimana je bila danes naslovljena zahteva, da dr. CondOna odslovi in da obenem deželi "pojasni, zakaj je obdržal znanstvenika v vladni službi." U. S. Bureau of Standard je oddelek trgovinskega depart-menta, ter vodi temeljna raziskovanja v kemiji, fiziki in in-ženirstvu, zadnji čas pa proučuje v prvi vrsti atomsko energijo. Harriman je v Sun Valley, Idaho, kjer se nahaja na počitnicah, odklonil vsak komentar, potom svojega zastopnika pa je naznanil, da se bo takoj vrnil v Washington. Condon takoj odgovoril na obtožbe pododseka Kongresni pododsek je v svojem poročilu dr. Condona označil za "najšibkejši člen naše atomske varnosti" in izjavil, da je šel "nevarno daleč v svojem prizadevanju za sodelovanje s komunističnimi silami v Zedi-njenih državah." Dr. Condon je na obtožbe Thomasovega pododseka nemudoma odgovoril z izjavo, v kateri je rekel, da ne gre za nič drugega kot neosnovan osebni napad, s katerim se skuša dis-kreditirati vse znanstvenike, ki priporočajo, da se razvoj atomske energije vrši pod civilno kontrolo, ne pa pod vojaško. "Ako sem jaz šibek člen atomske varnosti, potem se nima dežela ničesar bati," je izjavil dr. Condon. "Upam, da se odsek ne moti, kajti potem si nam gotovo ni treba beliti glav s tem vprašanjem." Dr. Condon je dej^.1, da je to že drugi napad od strani Tho-masa na njegovo osebo. Prvič je začel sumničiti glede njegove lojalnosti lanskega junija, nakar mu je pisal, da mu je vsak čas na razpolago z vsakimi informacijami, ki bi jih želel, ampak da mu ni Thomas nikdar odgovoril. Oče razočaran nad hčerjo, ker se je izneverila Ameriki PITTSBURGH, Pa. — Ivan Bučar, oče Annabelle Bučarjeve, ki se je iz ljubezni do svojega ruskega moža odpovedala ameriškemu državljanstvu i n pustila službo v ameriški ambasadi v Moskvi, je razočaran nad akcijo svoje hčere. Bučar, ki je prišsl v Zedinje-ne države iz Avstrije, ko mu je bilo 15 let, je danes 52 let star in je naturaliziran ameriški državljan. V Clairtonu, kjer živi s svojo družino, ima 500 akrov obsegajoče farmo in premogovnik. Annabella je najstarejša izmed njegovih 12 otrok. "Napravila je veliko neumnost," je rekel oče, ko so mu povedali, kaj je storila hči. "Amerika je najboljša dežela na svetu in je dala Bučarjevim vse, kar imajo. Zelo sem razočaran, ampak storiti ne morem ničesar." Bučar je časnikarjem rekel, da je po prihodu v Ameriko dobil svoje prvo delo v neki opekarni v Traffordu, Pa., kjer je zaslužil 75 centov na dan. Potem je opravljal razna dela v jeklarskih plavžih, in ko je prihranil $300, je tukaj kupil 60 akrov obsegajočo farmo. Oženil se je, ko je bil komaj 19 let star in zredil veliko družino. Večina otrok, med njimi tudi Annabella, so dovršili študije na Pittsburški univerzi. (Annabella je očividno hrvaškega ali slovenskega porekla. Eno poročilo pravi, da govori "srbsko in rusko" in da je bila med vojno uposlena v New Yorku v informacijskem uradu jugoslovanske ubežne vlade v Londonu. V Moskvo je dospela kot uradnica državnega depart-menta leta 1946.) Annabellina sestra Mrs. Mary Louise Coyne je rekla; "Annabella je bila slej ko prej svojih misli in je vedno storila, kar ji je prišlo v glavo. Kar se nas tiče, nismo presenečeni nad njeno odločitvijo, in nam je malo mar, če ostane, kjer je." (V našem včerajšnjem poročilu o tem slučaju je tiskarski škrat ustvaril zmedo v naslovu, ki bi se bil moral glasiti "Uradnica ameriške ambasade v Moskvi odstopila, ne soglaša z ameriško politiko.") Iz bolnišnice Iz bolnišnice se je vrnila na svoj dom Mrs. Josephine Alich iz 6722 Bonna Ave., kjer jo prijateljice sedaj lahko obiščejo. Pogreb , Pogreb pokojnega Anthony (Butch) Gornika se bo vršil v sredo zjutraj ob 9. uri iz Grdi-novega pogrebnega zavoda. Nov telefon Poznani Anton Jankovich se je prošli teden preselil iz West-ropp Ave. na 16108 Grovewood Ave., kjer ima tudi novo telefonsko številko — KE 8707. KONGRESNIK DOLŽI AMERIKO V ZVEZI S ČEŠKOSLOVAŠKO WASHINGTON, 1. marca. — Kongresnik Adolph J. Sabath, ki je češkega porekla^ je danes izjavil, da je ameriški državni oddelek največ odgovoren za nedavno politično krizo v Češkoslovaški. Sabath, ki je star 81 let in je najstarejši član kongresa, je poudaril, da je državni oddelek dal komunistom dobro opravičilo za "puč", ko je črtal posojilo Češkoslovaški v znesku $50,000,000. "Mi smo se obvezali, da bomo dali Češkoslovaški to posojilo. Potem pa je dr-žavni oddelek z opravičilom, da je Češkoslovaška satelit Rusije, to posojilo črtal. Predno so komuni-nisti zasegli oblast, češkoslovaška ni bila satelit Rusije." je rekel Sabath. Ambasador Kosanovič kritizira ameriško justico v Nuemberp Pravoslavni škof v Sarajevu obsojen zaradi izdajstva BEOGRAD, 1. marca — Pravoslavni škof Vojislav Nastich, ki je baje rojen v Ameriki, je bil danes obsojen zaradi izdajstva na 11 let prisilnega dela. Bil je obtožen, da je izdal domovino, pomagal terorističnim organizacijam in vodil sovražno propagando. Javni tožilec je izjavil, da je Nastič v verskih pridigah napadal jugoslovansko armado in vlado in govoril proti petletnemu načrtu. (Srbska nacionalistična organizacija, ki ima svoj sedež v Chicagi, je izjavila, da je bil Nastic rojen v Gary, Ind., 31. januarja leta 1914. Srbske nacionalistične skupine sedaj pošiljajo državnemu oddelku apele, naj se zavzame za Nastiča, češ, da je ameriški državljan po rojstvu). Veterani vlagajo prošnje za bonus Armada 827,000 vojnih veteranov v državi Ohio je včeraj "na celi fronti" stopila v akcijo za izposlovanje bonusa, katerega bo izplačala država Ohio bivšim vojakom. Kakor razvidno iz poročil raznih uradov, ki izpolnjujejo prošnje, se je do snoči priglasilo nič manj kot 75 odstotkov upravičencev. Sodnik Orr umrl Vi Lakeside bolnišnici je umrl včeraj popoldne okrajni sodnik Stanley L. Orr, ki se je 22. januarja podvrgel operaciji na ledvicah, katero je srečno prestal, in se je pričakovalo, da bo 1. februarja že mogel iti domov. Bil je 57 let star ter zapušča vdovo in štiri odrasle otroke. Njegov sin David je lani poročil hčer župana Thomas Burkea. Bandili odnesli $20,000 Šestorica banditov je včeraj dopoldne napadla dva uradnika romunske posojilnice na zapad-ni strani mesta, ko sta bila na poti v banko Cleveland Trust Co., da tam naložita denar. Odnesli so $20,000. Banditi so jima sledili z avtomobilom in ustavili njun avtomobil na W. 57 St. in Franklin Blvd. FRANCO BO BAJE DOBIL V AMERIKI VELIKO POSOJILO LONDON, 1.-marca—Iz španskih republikanskih virov poročajo, da Amerika vrši revizijo svoje politike napram španskemu fašističnemu diktatorju Francu, da bi se mu omogočilo, da bi v Ameriki dobil privatna posojila. Ti viri pravijo, da bo Franco v najkrajšem času poskušal dobiti v Ameriki $200,000,000 in da je popolnoma prepričan, da mu bo denar odobren. Soglasno s temi poročili, bo kmalu odpotovala v Ameriko posebna bančna misija, ki se bo pogajala s privatnimi ameriškimi bankami. Ameriški tisk ni hotel objaviti izjave jugoslovanskega ambasadorja WASHINGTON, 1. marca—Jugoslovanski ambasador Sava Kosanovič je 20. februarja podal izjavo glede nedavne sodbe ameriške vojaške sodni je v Nuernbergu, ki je sodila feldmaršala Wilhelma Lista in sedmorico ostalih nacističnih generalov. To izjavo je ameriški tisk popolnoma prezrl, akoravno se je tikala nacističnih generalov, ki so ogromni del svojih zločinov izvršili v Jugoslaviji. Izjava ambasadorja Kosano-viča.se glasi: 200 aretiranih v pogonu v Atenah; 13 oseb usmrčenih Popravek Kot se nam poroča, je bil pokojni Matija Kren, o čigar smrti smo poročali prošli teden, doma iz Drganja sela pri Toplicah, Novo mesto. Rokoborba Nocoj se bo v Centralni orožarni vršila rokoborba, v kateri bo nastopilo pet parov rokoborcev. Nepoznani rokoborec Mr. X bo zopet nastopil, to pot proti Cardiff Giant, ki tehta 325 funtov. Zmagovalec tega spopada se bo prihodnji torek pomeril z bivšim svetovnim čampijonom v rokoborbi, Whip-per Billy Watson. Nastopili bodo tudi Dick Raines in Doc. Ed Meske, Bob "Strangler" Wagner in Larry Moquin, Don Mc-Intyre in Tommy O'Toole ter "Gentleman" Fred Bozik in "Gentleman" Jack Moore. ATENE, 29. feb.—Včeraj je grška policija izvršila velik pogon, tekom katerega je bilo zajetih in vrženih v ječo okrog 200 moških in žensk, ki so bili osumljeni, da pomagajo geril-cem v Atenah in okolici* To je bil prvi veliki pogon proti "levičarjem" izza božiča, ko je bilo v sličnem pogonu prijetih okrog 500 oseb. Ob istem času, ko je šla policija na lov za osebami, ki so osumljene simpatij za gerilce, je bilo usmrčenih 13 oseb, ki so bile obsojene radi gerilskih aktivnosti. Poleg tega pa je vojaška sodnija izrekla nedognano število smrtnih obsodb. Med onimi, ki so bili usmrče-ni, je bilo pet članov samoobrambne organizacije na otoku Lesbos. Drugi so bili obsojeni radi dejanj, izvršenih tekom civilnih sovražnostih leta 1944. Časnikarska poročila pravijo, da je severozapadno od Šparte 350 gerilcev napadlo vas Vordo-nia, da pa so bili po hudem boju pregnani. Kakor se poroča, so gerilci v tem boju rabili najmanj 50 strojnih pušk. * Grški monarhisti ustrelili 350 oseb ATEIE, 1. marca—Grška mo-narhistična armada je v teku zadnjih pet mesecev ustrelila blizu 350 proti-vladnih Grkov. Soglasno s poročili v atenskih časopisih je bilo samo v februarju ustreljenih 150 Grkov. Med ustreljenimi se nahajajo gerilci, osebe, ki so podpirale upor, vojaki, ki so se priključili gerilcem in levičarji, katere se je obtožilo, da so pri vstaji leta 1944 izvršili zločine. "Beseda 'pošastno' je edina, ki jo lahko najdem, da bi označil dele obsodbe ameriške vojaške sodni je, ki je včeraj v Nuernbergu izrekla kazni za feldmaršala Wilhelma Lista in sedmorico ostalih nacističnih zločincev. Prav nič se ne čudim, ako so ti deli bili izpuščeni iz današnjih časnikarskih poročil v 'New York Times-u' in 'New York Herald Tribuni.' Celotno besedilo, ki ga je prečital sodnik Charles F. Wennerstrum iz lowe, bi brez dvoma tako globoko pretreslo široke sloje ameriške javnosti kot je mene samega." "Nemški vojaki so bili žrtev ..." pravi obsodba Jugoslovanski ambasador je v svoji izjavi poudaril, da so se obtoženi generali zagovarjali zaradi umora talcev v Albaniji, Jugoslaviji in Grčiji—100 Srbov ali pa Grkov je bilo ustreljenih za vsakega nacističnega vojaka, katerega so ubili parti-zni. Najmanj 50 pa za vsakega ranjenega nacista. Kosanovič je izjavil, da je o tem poročala časnikarska agencija Associated Press z dne 19. februarja, istočasno ko je objavila neke dele iz besedila obsodbe, s katerimi je ameriška vojaška sodnija opravičila zločine nacistov. Ti deli se glasijo: "Nemški vojaki so bili žrtve nenadanih napadov sovražnika, s katerim se niso mogli spoprijeti v odprti borbi. stavbe, katere se je z njimi vred zažgalo ? "Ali Američani vedo, kaj je vojna?" "Koose\el; in Churchill sta pozvala ljudstvo na odpor" Kosanovič je v nadaljevanju svoje izjave citiral poročilo Associated Prasse, po katerem je ameriška vojaška sodnija v Nuernbergu popolnoma zavrgla vsako domnevo, da bi bila navzočnost nemške armade na Balkanu protipostavna. "Ali ni to priznanje o supe-riornosti nemške rase in opra-vičenje masnega ubijanja in sežiganja milijonov Židov v nemških koncentracijskih taboriščih? Ali se s tem ne pere izdajalce in '-olaboratorje, katerih priznavanje, da je prisotnost nacističnih čet postavna, je stalo mnoga življenja ne samo Evropejcev, ampak tudi Američanov? "V Jugoslaviji je za zavezniško stvar položilo svoja življenja 1,700,000 mož, žena in otrokov. Soglasno z obsodbo so umrli zastonj; nacisti so imeli legalno pravico, da pregazijo njihovo deželo, da ropajo in ubijajo. , "Franklin D. Roosevelt in Winston Churchill sta apelirala na ljudstva po nacistih okupirane Evrope, naj se uprejo za skupno stvar. Nista podrobno navedla, da bi se morali vzdržati 'nenadanih napadov' in imeti pred očmi 'določbe mednarodnega zakona.' Nasprotno. Vtihotapila sta partizajiom orožje in orodje za sabotažo. Soglasno z včerajšnjo sodbo v Nuernbergu sta tudi kriva. Spodbujala sta 'nena-dane napade' in za nekatere teh nenadanih napadov sta celo preskrbela sredstva. Pozabila sta na 'določbe mednarodnega zakona.' "Kakšne pojave odraža ta pošastna sodba?" je pri koncu svoje izjave vprašal Kosanovič. "Ali Američani vedo, kaj je vojna?" vpraša Kosanovič Strabane, Pa. — John Cadež se nahaja v bolnišnici v Can-onsburgu, kjer se je moral podvreči operaciji. Nekatere edinice 'band' v Jugoslaviji in Grčiji so se držale določb mednarodnega zakona, toda večji del partizanskih 'band' se ni držal pravil vojne, ki bi jim odobrila pravice zakonitih bojevalcev. "Zajeti člani teh nepostavnih skupin niso bili upravičeni, da bi se z njimi postopalo kot z vojnimi ujetniki. Pravilno se obtožence ne more dolžiti zločina, i gtavka zaprla tovarno ker so ubili takšne zajete člane; odpornih sil." i Včeraj je odšlo na stavko nad 250 unijskih članov v tovarni Precision Castings Co. v Lake-woodu, kar je prva večja stav-V zvezi z gornjimi deli iz ob-; ka v širšem Clevelandu izza lan-sodbe ameriške vojaške sodnije ske pomladi. Istočasno je unija, je jugoslovanski ambasador Ko-1 ki pripada CIO oklicala stavke sanovič izrazil dvom, da bi se v tovarnah iste kompanije v lahko s takšnim "ozkim legali-! Michiganu in New Yorku. stičnim mišljenjem" moglo bolj i Pokrajinski direktor unije je grotestno potvariti zgodovino in | Alex Balint, proti kateremu vo-pravico. Potem pa v svoji izjavi j di justični department akcijo za nadaljuje: ideportacijo pod obtožbo, da je "Na kakšen način naj bi se | komunist. borili možje, ki so videli na svo-; -- je lastne oči, kako se je njihove \ žene, sestre in včasih tudi matere posiljevalo ? Ki so videli, | članice krožka št. 3 Progre-kako se je bolne in iznemogle sivnih Slovenk so vabljene, da mučilo do smrti ? Katerih lastni se udeleže redne mesečne seje, otroci so bili do smrti sestrada- ^ ki se bo vršila jutri večer ob polni, ostudno mučeni, pognani na j osmih v Slovenskem društve-suženjska dela ali pa zaprti v' nem domu na Recher Ave. I Prog. Slovenke kr. št. 3 STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 2. marca, "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town; (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta); For Ore Year—(Za eno leto)-- Foi Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$8.50 - 5.00 - 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države); For One Year—(Za eno leto) - For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$10.00 — 6.00 — 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. SLOVANSKE DRŽAVE IN VPRAŠANJE NEMČIJE V Pragi se je 18. in 19. februarja vršila konferenca zunanjih ministrov treh slovanskih dežel — Češkoslovaške, Poljske in Jugoslavije. Na konferenci so zunanji ministri razmotrivali o raznih vprašanjih, tikajočih se sedanjega položaja v zapadnih zonah Nemčije, in objavili skupno resolucijo, v kateri so podčrtali izredno važnost nemškega vprašanja, z ozirom na dejstvo, da so vse tri države zaradi nemške agresije največ trpele. Resolucija zunanjih ministrov osvetljuje odnos slovanskih držav napram Nemčiji in poskusom, da se sklene separatno mirovno pogodbo, odnosno, da se v zapadnih zonah ustanovi industrijsko močno Nemčijo, ki bi utegnila ponoviti agresijo. Vprašanje Nemčije je še vedno najbolj pereče povojno vprašanje, posebno za slovanske države, ki z upravičeno skrbjo motrijo na razvoj dogodkov v zapadnih zonah. V resoluciji treh zunanjih ministrov je poudarjeno, da se položaj v Nemčiji razvija v smeri, ki je nasprotna principom, na katerih sloni deklaracija treh sil, ki je bila podpisana v Jalti 11. februarja leta 1945 in sporazumu ki je bil podpisan v Potsdamu 2. avgusta leta 1945. Opozarja, da so principi jaltskega in potsdamskega sporazuma bili postavljeni na podlagi skušenj iz preteklih desetletij in na podlagi skušenj iz zmage nad hitlerizmom, katera zmaga je bila izvojevafia po ceni neštetih žrtev. Ti principi, pravi resolucija, ako se jih dosledno aplicira na celem ozemlju Nemčije, so bivstveni in nujni predpogoj za očuvanje miru evropskih dežel. Trije ministri so v imenu svojih držav izjavili, da ustanavljanje različnih političnih organizacij v zapadni Nemčiji izpodkopava osnovo varnosti v Evropi, za katero varnost "je nujno potreben pogoj skupna kontrola Nemčije s strani štirih velikih sil. V resoluciji so podčrtali da takšen postopek (združitev treh zapadnih zon) ima tendenco, da se razdeli Evropo v dva nasproti si stoječa tabor j a in vodi z ene strani v preobrazitev zapadne Nemčije v politični instrument ene same sile — z druge pa ta akcija obrablja obnovo nemškega nacionalizma in militarizma, ki lahko postane vir za novo agresijo, naperjeno v prvi vrsti proti Češkoslovaški, Poljski in Jugoslaviji (proti slovanskim državam) in vsled tega proti celi Evropi. Stališče slovanskih držav je, da je takšna akcija zapadnih zaveznikov v nasprotju z obvezami zaveznikov in sporazumi, ki vežejo vse sile-podpisnice. Trije ministri so v svoji resoluciji ugotovili dejstvo, da je vsaka delitev Nemčije nasprotna interesom Evrope, interesom nemških sosedov in interesom miroljubnega razvoja nemškega ljudstva. Nadalje so izjavili, da je jačanje demokratičnih sil združene Nemčije edina pravilna rešitev nemškega problema. Po teh izjavah so protestirale proti akciji (Francije, Anglije in Zedinjenih držav), ki se jo podvzema kljub mišljenju najbolj zainteresiranih držav in s preziranjem Sveta zunanjih ministrov, ki da lahko edini obravnava to zadevo. Češkoslovaška, Poljska in Jugoslavija so zahtevale, da se izpolnjuje deklaracijo štirih velikih sil z dne 5. junija leta 1945, ki se je sedaj ne vpošteva, da se vpošteva resolucijo glede Kontrolnega sveta, potsdamsko resolucijo, ki se tiče sveta zunanjih ministrov in ki predvideva, da bodo velike sile v posvetovanju z ostalimi članicami Združenih narodov edine opolnomočene, da izvajajo najvišjo oblast v Nemčiji in proučile vprašanja, ki jih direktno zanimajo. V resoluciji sledijo obtožbe proti zapadnim zaveznikom glede sedanjega položaja v zapadnih zonah Nemčije. Naj prvo se poudarja, da so zapadne sile popolnoma zapustile program demilitarizacije Nemčije, da se je likvidacijo vojnih tovarn prvega reda omejilo, da se trpi organiziranje vojaških formacij znotraj emigrantskih skupin, da se je ustanovilo nemško industrijsko policijo. Ceska, Poljska in Jugoslavija smatrajo, da je vse to v nasprotju s potsdamsko deklaracijo in resolucijo, ki je bila sprejeta na Moskovski konferenci leta 1947. Isto tako se ni likvidiralo kartele v zapadni Nemčiji. Posebno pa so slovanske države vznemirjene, ker se ne izvršuje programa za demokratizacijo in denacifikacijo Nemčijo. Pri tem poudarjajo, da je naraščajoče število pri- UREDNIKOVA POSTA Družabni večer Cankarjeve ustanove Večini izmed čitateljev je znano, da je pred leti Cankarjeva ustanova izdajala izborno urejeno, napredno revijo Cankarjev glasnik. Njen urednik je bil skoro ves čas» znani pisatelj in mislec Etbin Kristan. Ta revija si je v teku petinpolletnega obstanka pridobila mnogo iskrenih prijateljev; pa vendar ne dovolj, da bi si vstvarila trdno finančno podlago za svoj obstoj. Navzlic velikim naporom in požrtvovalnosti od strani nekaterih idealistov, se je moralo vodstvo Cankarjeve ustanove ukloniti razmeram in leta 1943 ukiniti nadaljno izdajanje revije. Jasno je, da je bil to velik udarec na literarnem polju ameriških Slovencev, ampak preboleli smo ga—dasi težko. Medtem pa Cankarjeva ustanova še vedno životari. Njen delokrog je sicer omejen, toda po zaslugi tajnika Ludvika Medve-šeka, še vedno živahen. Preostanek blagajne je šel deloma za Otroško bolnišnico in deloma za vezavo nekaj garnitur* Cankarjevega glasnika. Za te knjige so izvedeli tudi v starem kraju. In tako smo od ondotnih čitalnic prejeli veliko število prošenj za vezane letnike Cankarjeve ustanove. To znači, da se v novi Jugoslaviji ne zanimajo samo za ameriške dolarje, temveč si želijo tudi ožjih kulturnih stikov z nami. V tem oziru prednjači ondot-na mladina, ki se predvsem zanima za literarne proizvode ameriških Slovencev. Revna je naša literatura, ampak kolikor jo je, je bila z redko izjemo vstvarjena s potnimi sragami in srčnimi izlivi bivših dekel in hlapcev. Zato je tembolj značil- na in dobrodošla ukaželjni mladini v Sloveniji. Cankarjeva ustanova pa ni v položaju, da bi mogla financirati vezavo in poštnino nad 20 garnitur Cankarjevega glasnika. Potrebuje nemudoma najmanj $100. Kaj sedaj ? V blagajni pajki predejo svoje mreže. Pa smo našli izhod, ki je tipičen za vse naše organizacije. Cankarjeva ustanova bo namreč v ta namen priredila čisto domač Družabni večer za prijatelje "oldtajmerje." Ta zabava se bo vršila v soboto zvečer dne 6. marca v Slovenskem narodnem domu, dvorana št. 1 novo poslopje na St. Clair Ave. Bi radi vedeli, če bo lušt-no? Seveda bo, pa še kako! Na takih priredbah se zabava sama od sebe razvije. Za ples bo igral naš stari znanec Louis Špehek. On vam bo pokazal, da ne zna samo "lencev" delati, ampak se spozna tudi na "knofe" svoje slavne harmonike. Siguren sem, da se bo tudi pelo, kajti brez petja ne mine nobena poštena slovenska zabava. Na razpolago bo tudi prigrizek in še kaj drugega v tisti kamrici. Vstopnina bo samo 50 centov, kar je komaj miloščina za sedanje čase. Kdor se torej hoče pošteno zabavati v krogu starih znancev, ta naj pride v soboto 6. marca na družabni večer Cankarjeve ustanove. Pripeljite tudi svoje družine in prijatelje s seboj. Ves prebitek bo šel za vezavo in poštnino celotnih garnitur Cankarjevega glasnika, katerega bomo odposlali raznim čitalnicam v industrijske kraje Slovenije. Torej, na svidenje! Frank Česen. Pridite na sestanek Wallace for President! Barberton, O. — Vse progresivne organizacije, kakor tudi vsi napredni elementi, se strinjajo in želijo, da bi imeli priliko voliti progresivnega kandidata za predsednika Zedinjenih držav—to je Henry A. Wallacea in vsem sledilcem naše zunanje politike ^znanega senatorja Glen H. Taylorja, demokrata iz drža-I ve Idaho kot podpredsednika na jtiketu Wallaceve "tretje" stransko. j Nikakor pa- ne zadostuje, da 1 smo ga pripravljeni voliti na prihodnjih jesenskih volitvah, temveč sedaj rabi največje naše pomoči ,da ga spravimo na ohij-sko volilno listino. Cas je zelo kratek in do 1. junija je potrebno zbrati sto tisoč podpisov ali pa več. j Nekaj tukajšnjih rojakov in j rojakinj se je udeležilo zborova-i nja "Wallace for President" 1. februarja v Columbusu, Ohio. Ti so se vsi zavzeli, da storijo, kar je v njihovih močeh, da ga pomagajo spraviti na listino, toda to ni dovolj—treHa je več moči, tako da se bo lahko obiskalo vsako hišo v naselbini. Pred par tedni se je tukaj nekoliko organiziralo v to svrho, namreč potom tukajšne podružnice SANSa. Glavni kampanjski odbor iz Clevelanda (Wallace for President Committee, 3751 Prospect Ave., Cleveland 15, O.) zopet priporoča, da bi se organi- Amerisko bratstvo v praksi Letos se prične narodni Te-! ter izročil črnskemu veteranu den bratstva na Washingtonov ček v polni vrednosti dobitka. rojstni dan, 22. februarja in kot vedno, bo tudi letos predsednik Zed. držav častni načelnik tega narodnega obhaja Taki in podobni dogodki in slučaji, kot so navedeni v tem članku, nam kažejo ameriško bratstvo v praksi. Za vsak iz- KAKO SE ORIENTIRAJO ŽIVALI? zirali klubi v ta namen v posameznih ali več skupnih vardih. Iz vsakega takega vartnega kluba (brez razlike koliko članov šteje), se lahko pošlje enega delegata na "Wallace for President" zborovanje, ki se bo vršilo v nedeljo 7. marca ob pol dveh (1.30) popoldne v Fort Hayes hotelu, Columbus, Ohio. Radi tega ste uljudno vabljeni, da se udeležite v ta namen zborovanja v soboto 6. marca ob sedmi uri zvečer v spodnjih prostorih tukajšnjega društva Domovina. Vabljeni ste od povsod, blizu in daleč. Več ko nas bo, več se bo lahko storilo za bodočnost. Pričakujemo Akronča-ne, Kenmorčane, iz Magadora, Wadswortha, Ritmana, Canto-na in vse, ki čitajo ta poziv. Tako bomo zanesli progresivno I idejo "Wallace for President" v I najtemnejše predele naše drža-' , ve. I Vsa nadaljna pojasnila in po-I drobnosti boste lahko dobili ali j slišali na tem shodu. Pripeljite ! vašo mladino in pokažite jim i boljšo pot v njihovo bodočnost. Ne zamudimo prilike, ki nam je na razpolago, da si izvolimo predsednika iz ljudstva, potom ljudstva in za ljudstvo. Ne pozabite 6. marca (v soboto) ob sedmi uri zvečer v prostorih društva Domovina. Prosimo, bodite točni. Za pripravljalni odbor: Andrew A. Bomback. merov, da se naciste postavlja na vodilne položaje, kar ustvarja škodljive posledice in vznemirja javno mišljenje miroljubnih dežel. Češkoslovaška, Poljska in Jugoslavija priznavajo dejstvo, da se upostavitev normalnega ekonomskega življenja' Nemčije mora izvesti na zdravi osnovi, ki pa ne bi smela' ogrožati varnost in mir Evrope. Navzlic temu pa so izjavile, j da sedanji načrt za obnovo zapadne Nemčije predstavlja' grožnjo miroljubnemu ekonomskemu ustroju povojne' Evrope. (Konec jutri) nja pospešenja bratstva me d'raz predsodkov najdemo pleme-Američani, ne le v tednu posvečenem tej ideji, pač pa tudi vsak dan in vsak teden v letu. Zdaj, ko se bliža Teden bratstva 1948, se bo mnogi Američan spomnil dejanj bratskega občutja v teku leta 1947, obenem pa tudi dejanj, ki so ranila prizadete posameznike, deželo kat tako in njen moralen ugled iz vidika ostalega sveta. Predsednikov odbor za pojačanje civilnih pravic je neizogibno vrgel luč na nedostatke v izvajanju naših tozadevnih dolžnosti, na pomanjkanje pravega duha bratstva v mnogih ozirih. Kljub temu nam daje Teden bratstva priliko, da posvetimo pozornost temu kar so posamezni Američani storili za uresničenje bratskega duha. En dejanski izraz bratstva v 1. 1947 je izpolnil poziv preds. Trumana, naj bi se ljudstva sveta povezala med seboj kakor ena družina. To je bilo za božič, ko so prebivalci treh ameriških mest — Bingham, Endi-cott in Johnson City — povabili v svojo sredo 175 uslužbencev organizacije Združenih narodov in tudi njih otroke, ter jih pogostili. Bogati in revni so tem članom in uslužbencem Z. N. sekretarijata odprli svoje gostoljubne domove, da so z njimi praznovali ameriški božič, peli z njžimi božične pesmi, se veselili božičnih drevesc in darov ter sedli z njimi k božičnemu obedu, kakršen je v navadi v Ameriki. To je bila gesta bratstva, ki je nudila gostom priliko vpogleda v ameriško družinsko življenje in tradicije, gostiteljem pa prinesla prav k domačemu ognjišču najlepši dokaz, da je bratstvo med različnimi ljudstvi niogoče, ako je le dobre volje na obeh straneh dovolj. Predsednik Truman je tudi v svoji letošnji poslanici Tedna bratstva poudaril potrebo prak-ticiranja bratstva v vseh človeških odnosih v naši lastni deželi. Predsednik Truman je tudi v svoji letošnji poslanici Tedna bratstva poudaril potrebo prak-ticiranja bratstva v vseh človeških odnosih v naši lastni deželi. Med vsakdanjimi ljudmi tudi najdemo nagib do izražanja bratskega čustvovanja. Nekako istočasno, ko so ameriške družine v mestih Endicott, Bing-hamton in Johnson City pogostile uslužbence Z. N. v pravem bratskem duhu, sta zgubila nedaleč stran, v mestu New Yor-ku življenje dva ognjegasca — eden protestant, drugi Žid. Ljudje v soseščini so se takoj začeli brigati za usodo obeh vdov in njunih malih otrok. Msgr. Scanlan, rektor katoliške cerkve sv. Helene, je priredil med dvema športnima skupinama tekmo v košarki in čisti izkupiček ozir. doprinos je šel za družini smrtno ponesrečenih ognje-gascev. Košarko so igrali fantje katoliške in protestantske športne skupine. Človek je že tak, da v, prazničnem razpoloženju rad proži bratsko roko, gane ga tudi nesreča in tako rad pomaga bratu v potrebi, vemo pa tudi, da se ravno v vsakdanjem življenju pogosto poglobilo razlike med ljudmi in se iz njih izcimi mržnja. Tako je bil lansko leto neki Črnec, ki je kupil in zadel srečko, takoj obveščen, da ni upravičen do dobitka radi njegovega |)lemenskega izvora. Dobitek je bil v obliki $3200 vrednega avta, katerega je na srečke oddal grajcvni Kiwanis klub. Stvar'je vzbudila mnogo ogorčenja, celo z juga so prišli protesti in končno se je klub podal nit izraz bratskega duha, v terem so zapopadeni ideali tere predstavlja za nas vse den bratstva. Kot pravi P sednik v svoji poslanici, mo skrbeti, da bodo ti prevladovali doma in postali dejstvo po vsem med vsemi ljudstvi, svet' Common Co# Na prvi pogled je videti vprašanje, kako se orientirajo živali, odveč. Saj imajo vendar svoja čutila. Toda če si pogledamo samo psa, bomo takoj opazili, da se s takšnim odgovorom ne moremo zadovoljiti. Pes uporablja, kadar nekaj išče, v bistvu samo eno čutilo: nos. Vid in sluh mu pri tem le pomagata. Da se pes premakne, je potreben neki drafeljaj, ki ga spravi k temu, da se orientira, n. pr. kos mesa. Skoraj vse živali se orientirajo na povsem določen način. Nekatere stremijo proti svetlobi, druge proti temi, toploti, hladu, suhoti ali vlagi, skratka najrazličnejši dražljaji dajejo živalim povod, da se v prostoru usmerjajo tako, kakor je za njih poedine vrste značilno. Kakor pri rastlinah, ki jim v normalnih razmerah raste deblo navzgor, korenine navzdol, listi pa se jim obra&ajo po soncu. Le da pri živalih, ki se običajno prosto gibljejo, stvar ni tako enostavna kakor pri rastlinah. Vzemimo preprost primer, da bomo to lažje razumeli. V naših potokih žive pod kamni majhni, sploščeni črvi, ki drže vodo s svojimi gibljivimi dlačicami v gibanju. Ti črvi iščejo normalno temo in bivajo zato v skrivališčih. Postavimo jih v stekleno skledico in jo obžari-mo z neke strani, pa se bodo zvili od svetlobe proč in se gibali z žarkom tudi proč od svetila. Na isti način rase jo rastlinske korenine v smeri od svetlobe. Če obžarimo živalce z leve in desne, tedaj se bodo premikale pravokotno na oba žarka, skozi oba svetlobna ali dra-žilna vira. Če živali, ki imajo oči somerno na obeh straneh, na eni str&ni oslepimo, se bodo zavrtele na to stran, ker imajo seveda vtis, da seva svetloba nanje s strani zdravega očesa. Tudi kemični dražljaji imajo lahko veliko vlogo. V naših mlakah živijo majhne, enostanične živalce iz skupine infuzorij, "brezpetnice". če spravimo večjo količino teh živalic v bližino mehurčka ogljikove kisline, se bo zgodilo naslednje: Iz mehurčka preide nekaj ogljikove kisline v vodo, tako da je koncentracija te kisline naj-ječja v bližini mehurčka, z ra-točo daljavo pa čedalje manjša. Če pridejo "brezpetnice" v ta pas, tedaj jih ujame kakor past. Prestrašeno se odmaknejo, če pridejo mehurčki preblizu, po drugi strani pa tudi ne splavaj a v vodo, ki vsebuje le malo ogljikove kisline. S časom se tedaj zberejo kakor obroček okoli področja največje koncentracije, kjer jim, najbolj ugaja. V tem primeru se orientirajo prisilno po kemičnih okoliščinah, kakršne vladajo v prostoru, ki jim je na rozpolago. Če stopa človek v megli ali v temi tako, da se ne moie več ravnati po očesu, bo na koncu stopal le v krogu, pa naj si še tako prizadeva ubrati "ravno" smer. Podobno je pri živalih, ki se orientirajo z očmi. Postavimo hrošča v temi na sajasto stekleno ploščo, tedaj bomo spoznali čez čas po sledeh na sajastih tleh, da je žival tekala v krogu ali v zavojici. Ker se premika drugače v premi črti, Jt to znak, da je tu izgubila orientacijo. V krogu pa se giblje, ker stopinje, ki jih dela z levimi in desnimi nožicami, niso enako velike. Neznatne razlike se sumirajo končno v odklon od, preme poti. Isto je veku. ki (•at Kakor smo videli, so ,. ijiji v ... se usmerjajo proti i od luči stran. Pri nekatei jih, zlasti vodnih, pa ^ obe vrsti reagiranja. P® ^ temperature plava živai P svetlobi ali od svetlobe. delajo majhni rački, vodn® he, po tolmunih, ki jj. hladni vodi proti svetlobi, greva joči se vodi pa od he. Svetloba i n toplota ^ medsebojni zvezi in ^ valca le pri določeni te# turi počuti dobro, se naci nega reagiranja z vodu" peraturo avtomatično nja. Če je vodni bolhi pr^^ plava proti svetlovi m proti toploti — in nafo A tudi ne da bi se pr^^ z mesta se postavijo ma ne živali v določeno svetlobi. Tako se postavi]" ^ gi raki in ribe z gla^" m riDe z vpadajoči svetlobi. Na P način se postavijo gvečef k)''' pastirji proti poševnim žarkom. gOF Če zagledamo v P^^" strv, ki miruje na iste® nam bo padlo v oči, da J® malnih okolšičinah obr^^ glavo proti toku. S teii ^ seveda preprečiti, da bi zanesel s seboj, a 0»^ entira? Ali tok čuti, oZi .J nekoliko gtei in di ? Postavimo T vsestransko zaprto posodo, v kateri ni toka. Posodo položimo tako, da plava z njim v svoje presenečenje _ yi da se naravnajo vse ri ^ toku. To pomeni, da jjJ' jo gibanje svoje ok«"" jj/ "utilo, ij draži toku je torej oko tisto c jema ustrezajoči pa posodo v to..- .jj bodo splavale v reh in toka zunaj steK sploh ne bodo več ggrf A oči niso edine, ki J gg jejo postrvim vtis to postavimo namreč v ' temnem prostoru v do, se bodo naravnale P ko proti toku. Tok tor j sredno čutijo in jut ga posreduje še poseP pf tok, ki tiči, kakor so P znam^, / žnil^ j(v raziskovanja v skih črtah rib. V g jah ob teh črtah : brobnogledom na jih z operacijo izklju^'^gggi^^ ne bodo več norroal'^'^ ,,na tok. . pfje'''' I Seveda sodelujejo / 1 ciji živali v prostoru r j drugi činitelji. Sem^ i*. ; sti "čut za ravnotežji • kaže, kakšno lego za , prostoru, ali na hrbtu-ni, na glavi ali kak® Ce žival izgubi ta cU > . flje popolnoma zmes»"- p pijanec", bi rekli i^!;. si, ;jri katerih so ži^^ ' ^je, rirali čutilo za I je običajno del sluho^^ ' Igana), so to pokazW^ > I zornostjo. .L ^ Znan je poskus z I čutilo za ravnotežje J ^ jamica, ki je obložena ^,jc' O"./ jaiinv^ci, txi J v p Ijivimi dlačicami iu^ ^ koliko peščenih zrnec^ Jo^, ^ J levitve si rak ta zrnc^ , ,, sti z novimi. V J; SO postavili raka f peska, a z nekaj ^ I kov. Žival je bila ' j ' = - ----iioliko kov. v jamico za rav# si je položila nekolik® . kov. v jamico za mestu peščenih zrn. g ^ I pritiskajo takšna I jo težo na spodnje i dlačice, kar daje živ&' (Dalje na 3. sf'* 2- marca, 1948. ENAEOPRAVKOSI STRAN S •^osip Jurčič NA KOLPSKEM USTJU Blizu Siska na Savi je pasel 'Taski pastir svinje, čudna fi-m originalna. Kako je bil oblete"/'^ ) to se m moglo reči, ker ]e pokrival x)d vratu do nog da lipovega lubja, kim ^ kakor umazan es- se 7 z obema rokama kai ^ visoko palico in nasi^Tr ^ visokega toin Savo. Njemu za hrb-kota.?-^ prašiče rile globoke ski • • * ^achinei and nimble finger« of Red Cro»» volunteer production rooms mero## tlie nation« > teri je les vozil do Belgrada in Pančeva po vodi. Precej truda ju je stalo, da sta na kolpskem ustju, kjer se Kolpa v Savo, ali kakor je pravzaprav v istini videti, Sava v Kolpo izliva, spravila splav k bregu na drugo stran, kjer je bilo privezanih že več splavov in zakurjenih nekoliko ognjev, pri katerih so splavarji, skoraj sami Slovenci in največ domačini iz savinjske doline, kuhali svojo večerjo, kadeč tobak in čepeč ali ležeč okolo ognjev počivali od trudnega veslanja in krmiljenja. Ko sta bila splav privezala, reče Miha mlajšemu bratu: "Pojdi, Martin, izpijeva polič." Martin skoraj zardi rekoč: "Jaz bi šel tja na ono stran." Rekši pokaže nazaj preko Save, kjer je stala in stoji še dandanes prav na koničastem oglu pri stoku obeh rek samotna hiša, krčma. "Jaz tja ne grem," odgovori starejši brat. — "In tudi tebi ni treba. Kaj boš s tem hi^vaš-kim dekletom, če jo res hočeš vzeti? Ali nimaš doma bab dovolj, mladih in čednih in grdih, kakršno hočeš? Da mora človek tako neumen biti." "Kaj neumen, kdo neumen! Pridig pa mi ni treba nobenih," se razhudi mlajši brat in starejšemu obrne hrbet, korakajoč ob vodi navzdol, kjer je čakal brodnik ljudi, ki so se hoteli prepeljati na drugo stran reke. "Le glej, da ti kdo ne zasoli katere čez glavo," kliče starejši za njim in godrnja sam pri sebi: "Da bi te pamet srečala'" Ali, resni starejši brat, ko bi ti vedel, kaj ima na tej poti srečati tvojega brata, bi ga držal nazaj ali vsaj ž njim šel s svojo kot železo močno pestjo! In bolje bi bilo. III. Stemnilo se je bilo. V mali krčmi so bili že odšli gostje, neki lovci iz gradu, in še štirje žganjarji so pili pri mizi za vrati. Pri oknu pa je sedel naš Martin in poleg njega lepa deklica, kateri na prvi hip ni bilo lehko določiti natančne starosti, ker je bila močna in kakor nalašč ustvarjena z a krepkega Martina, akčo je res, da se enakost druži z enakostjo. Zatopljen v pogled njenih lepot je sedel mladenič srečen poleg nje. Ona je govorila hrvaško, on slovensko. Govorila sta o malih, rečeh, a razumela sta se izvrstno, er jima je bila tolmač ljubezen in ker se jima je zdelo vse zanimivo. Deklica še ni bila nikdar več nego dve uri od doma, in čudno se ji je zdelo, da pojde enkrat b Martinom daleč nekam gor po Savi. In iz-praševala je natanko, ali je to ali ono in drugo tudi pri njem doma tako, ali kako je; ali vsi ljudje tako govore kot on, ali so tako dobri kot on itd. In vse, kar ji je pripovedoval, se ji je zdelo lepo in krasno. Ko sedita tako v pogovoru, se prav polagoma odpro vrata in v izbo stopi sloka postava graničar ja Josa, ki ima rdečo kapico po strani in kratki kožuh nad umazano srajco preko ramena viseč. Prišlec ne pozdravi nikogar. In ko bi ne bil naš Martin vtopljen v občudovanje svoje ljubice, bi bil videl, da je prvi njegov pogled veljal nji, drugi pa njemu, in oba pogleda sta bila strupena. Deklica je paš opazila vse in obledela. "Donesi mi reki je," reče graničar z jeznim glasom deklici. Ta vstane, gre do vrat in zakliče v vežo majki, naj ona pride in prinese žganja, potem se zopet vrne na svoje mesto k Martinu. Joso pokima z glavo, kakor bi hotel reči: to si hočem zapomniti, da mi sama niti ne natakaš. Dobivši pijačo, jo zvrne namah vase in kmalu odide. Martin vpraša, kdo je ta človek. Deklica mu pripoveduje, da je z onkraj vode, da jo je Ž2 večkrat snubil in da mu je ona odbila. Naravno, da je postal mladenič takoj ljubosumen in hotel imeti bolj natanko povedane te reči. Tako je bilo že kesno, ko se poslovi, da bi se prepeljal čez Savo k bratu Mi hi. Brodniku je bil naročil, naj ga čaka. Ni minilo več kot nekaj minut, ko stopi v krčmo brodnik. Zečudena ga deklica pogleda in vpraša, kajž dela on tu in ali ni bil vprav nekdo pri njem in se je hotel prepeljati. Brodnik pravi, da je pač bil "ovaj Kranjac", ki je prej tu pil, a da se mu je ponudil Joso, da ga on prepe Ije, nakar je on temu prepustil brod. Dekle se prestraši. Joso in Martin sama v sredi deroče Save! In kak vzrok bi Joso imel prevzemati brodnikovo delo, če ne iz zlobnega namena? Ona se de in se negane; ne razodene svojega groznega strahu, kakor bi se bala, da se potem uresniči, ako bo razodet. Brodnik sedi in sedi ter čaka. A Josa ni nazaj. To se mu zdi čudno. Vstane in hoče iti rekoč: "E pa da vidimo!" A noč je bila temna. Ni se videlo šest korakov pred-se, tem manj črez Savo. Broda ni bilo na tej strani; brodnik je klical na ono stran, a nihče se ni oglasil, najmanj pa Joso. Na vedno klicanje pride sosed z one strani bližje in se oglasi ter na vprašanje, ali je brod na oni strani, išče gori in doli, a pravi, da "tu nema o kakom brodu ni traga". Torej se je zgodila nesreča. Sava je vzela brod in ž njim Josa in Martina. Deklica, na bregu stoječa, pade na zemljo. Neso jo domov. Brodnik pa kolne "svetca" in "maj-ko mu" in vse, ker si drugače ne zna pomagati. Za Josa in za "Kranjca" mu ni bilo tolikanj, kolikor za brob, ako ga ne dobi več, kar je bilo verjetno. IV. Drugi dan ni bilo ne broda ne človeka. Joso se ni vrnil domov, Miha pa je zastonj čakal brata, zastonj hodil preplašen okoli, izpraševal, prosil, ponujal denar, obupaval. Martin je bil izginil. Brod so nato našli. Edeniz-med mnogih mlinarjev, kateri imajo malo nižje na reki svoje originalne, plavajoče in le s sidri na dno vedno rastoče ali padajoče Save privezane mline, je čutil ponoči, kako je nekaj naplavljenega s silo butnilo v steno njegovega mlina, tako da se je začela njegova plavajoča hiša zdajci gugati semtertja. Pohiti s svetilnico vun in vidi, da je to veliki prevozni čoln ali brod. S silo ga priveže, kolikor se da, a šele drugi dan ga je mogel lastniku vrniti. O dveh mladeničih, ki bi naj bila na brodu, pa mlinar ni vedel povedati ničesar, marveč na svojo dušo je zatrdil, da ni bilo videti nobenega človeka, sicer bi ga bil on tudi rešil; pa "ni jed-noga nije bilo, verujte, ljudi, ako Boga znate." Hrvaška sodišča še dandanes niso vzorna, tačas, ko se je vršila naša povest, je bilo s pre-iskovajem enakih stvari še slabše. Nič se ni zvedelo. Vse, kar se je pozitivnega dognalo o iz-ginolem Martinu in njegovem tekmecu, je bil Martinov' klo buk. 9} Zastopniki Enakopravnosti * Za 6l. clairsko okrožje: JOHN RENKO 1016 E. 76lh St. Za collinwoodsko in euclidsko okrožje: JOHN STEBLAJ 775 East 236 St. REdwood 4457 Za newbursko okrožje: FRANK RENKO 11101 Revere Ave. Diamond 8029 štiri dni po oni noči je namreč vlekla bosanska "raja", kakih seden# mož po številu, na turško ladjo, polno koruze, v Sisek. Pokrita turška ladja, stara in primitivna, kakor da bi jo bil rabil že Agamemnon, ko se je proti Troji vozil, ima veliko, dolgo vrv, za katero jo vleče sedem bosonogih le napol oblečenih Bošnjakov ob bregu navzgor, trudoma kakor črna živina, tri, štiri dni daleč za en dukat gotovega denarja. Takšno gruoo je opazoval tudi Miha, ki je v svoji obupno-sti ostal tu več dni in ni mogel ne naprej ne nazaj brez brata. Kar zagleda, da ima eden izmed bosanskih vlačiteljev klobuk njegovega brata na glavi! To je bilo tem laglje opaziti, ker so vsi drugi imeli ali znane rdeče kape (fese), ali pa nič. — Miha je zvedel od njega, da je Bošnjak ta klobuk našel v Savi, v vrbovem grmovju uro daleč doli pod mlini. Ta klobuk iz vode je bil vse. Kaj več pa Miha od tistega časa noter do danes ni zvedel o svojem bratu Martinu . . . Kako se orientirajo živali? (Nadaljevanje z 2. strani) da leži, oziroma stoji in se giblje pravilno. Pri poskusu pa so raku približali magnet s hrbtne strani, magnet je vzlekel opilke v jamici proti gornjim dlačicam, žival je imela občutek, da leži na hrbtu in se je — res obrnila na hrbet. Že iz teh malo primerov lahko spoznamo, kako zamotano je orientiran je živali v prostoru, a kako avtomatično se vršijo vsi gibi pod vtisom vnanjih dražljajev. Primorske vesti Kako je na Cerkljanskem V idrijsko cerkljanskem okraju je bil ustanovljen poseben odbor za elektrifikacijo podeželja. Že lani so s prostovoljnim delom elektrificirali Zakojco. V decembru je pričelo obratovati v Cerknem radijsko elektrome-hanično podjetje, ki ima svojo delavnico, tehnike, elektromon-terje itd. To podjetje skrbi za napeljavo elektrike v vsaki va- Oblak Mover Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca John Oblaka 1146 East 61 Street BOB 2730 si. Delavnica popravlja tudi radijske aparate, izdeluje transformatorje. Podjetje se bo še razširilo, tako da bo lahko povsem izvedlo svoje elektrifika-cijske naloge. Naš cerkljanski okraj vstaja k novemu življenju. * Iz tega zaprtega ' kroga ni poti Začasni občinski svet je izne-nadil tržaško javnost s sklepom o zvišanju davka na potrošnjo za 25%. Davek je bil v formalnem pogledu sicer naložen trgovcem. Jasno pa je, da bo grmelo to davčno breme na rame potrošnikov in delovnih množic. Življenski stroški se bodo sami od sebe povečali. Iz tega zaprtega kroga pač ne more biti izhoda. Novo davčno breme bo tem huje prizadelo gospodarsko šibkejše sloje, ki se ne morejo braniti, ker nimajo v občinskem svetu nobenega zastopnika in nobene besede. Ta stvar pa ima tudi svoje politično ozadje. Takšne sklepe sprejemajo tudi v Italiji. Člani tržaškega občinskega, conskega sveta pa so v gospodarskem in socialnem pogWu enako usmerjeni, kakor lastni rojaki, režimski' pristaši v Italiji, ki delajo po receptu in prišepetavanju ameriških imperialističnih svetovalcev. Tržaški bratci pa hočejo s tem malo 'pomanifestirati", da spada Trst k Italiji. Tržaško delovno ljudstvo protestira proti takšni občinski finančni politiki, ki ne dopušča nobenega vpogleda v občinske finance in trošenje dohodkov. Značilno je med drugirn, da je bilo zadnji čas v tržaški občinski upravi upokojenih precej starejših uradnikov. Njihova mesta pa so zasedli mladi in strokovno zelo šibki ljudje, ki so bili nastavljeni pod izključnim političnim vidikom. Tržaško ljudstvo terja svojo pravico po soodločanju, kadar gre za nalaganje novih davčnih bremen. NAZNANILO Ker nas je že več rojakov naprosilo za naslove Jugoslovanskih oblastev v Zedinjenih državah, naj tu navedemo, da naslov jugoslovanske ambasade se glasi: Yugoslav Embassy, 1520—IGlh St., N. W., Washington 9, D. C. Naslov urada jugoslovanskega konzula pa se glasi: Yugoslav Consulate General, 745—5th Ave., New York 22, N. Y. Pišete lahko v slovenskem, srbohrvatskem ali angleškem jeziku. DRUGA IZDAJA ENGLISH-SLOVENE DICTIONARY (Angleško-slovenski besednjak) Naročite pri: ENAKOPRAVNOSTI 6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio CENA $5.00 ZAVAROVALNINO proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 SCHADE AVE. Pokličite: ENdicott07l8 TEKOM ČASA, ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu. Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga najjomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora. Njegov naslov je DR. J. V. ŽUPNIK 6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.; vhod samo na E. 62 St. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv. Tel.: EN 5013 V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati Enakopravnost Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti STRAN 4 BNAKOPRAVISOT 2. marca, 19^ MIHAIL ŠOLOHOV TIHI DON PRVA KNJIGA (Nadaljevanje ) — Kje se pa držite, očka Pro-kofjevič, da vas ni nič videti? — Delo, delo. Skrbi v gospodarstvu. — I kako to? Taka sinova imate — pa skrbi?! — Sinova? Petro je odšel k vojakom, sama z Griškom se ubijava. Sergej Platonovič se je po-gladil po trdi, sivi bradi in pomembno pogledal na drenjajo-če se kozake. — Veš, golobček, zakaj si nam pa to stvar zamolčal? — Katero? — Hm, kaj? Sina misliš oženiti, ti pa ne bev ne mev. — Kakšnega sina? — Grigorij, kakor vem, je še samski. — Ta ima še dosti časa za že-nitev. — Jaz sem pa slišal, da imaš tudi že snaho izbrano . . . As-tahovljo Aksinjo. — Jaz? Saj ji mož vendar živi... Da ne zbijaš šale z mano, Platonič, a? — Kakšne šale. Od ljudi sem slišal. Pantelej Prokofjevič je tres-nil po blagu, ki je bilo razgrnjeno na pultu, se trdo obrnil in odšepal skozi vrata. Napotil se je naravnost domov. Glavo je sklonil kot vol, žilaste palce pa stiskal in grbil v pest ter močno Sepal. Ko je šel mimo Astahovlje kmetije, je pogledal čez plot: Aksinja, praznična, pomlajena, zibajoča se v bokih, je stopila s praznim vedrom iz hiše. — Ej, počakaj malo! . . . Pantelej Prokofjevič je kot hudič planil skozi vratca. Aksinja je obstala in ga počakala. Šla sta v hišo. Skrbno pomete-na prstena tla so bila posuta z rdečkastim peskom, na klopi v sprednjem oglu so bili položeni iz peči vzeti kolački. Iz izbe je dišalo po preležani obleki in kutinah. Pan tele ju Prokofjeviču se je priliznjeno vtihotapil k nogam debeloglav, prižast maček. Dvignil je hrbet in se prijateljsko osmuknil ob škorenj. Pantelej Prokofjevič ga je sunil pod klop in, zroč Aksinji v oči, zavpil: — Ti, kaj to pomeni?! . . . . A? Postelja se še ni shladila za možem, ti pa že rep na hrbet! Grišku bom kri spustil, a tvojemu Stepan^ pišem! ... Da boš vedela! ... Še premalo so te tepli, ti, psica! ... Od rrs RED moss TlMEt danes naprej tvoja noga ne sme prestopiti mojega dvorišča! Spustil bom pse, a ko pride Stepan . . . Aksinja ga je poslušala s priprtimi očmi. Nato pa nenadoma dvignila krilo, da je Pante-leja Prokofjeviča zajel duh ženskih spodnic, skočila s prsmi proti njemu, ga divje pogledala in zaškripala z zobmi. — Ali si mar moj tast? A? Varuh? . . . Boš ti mene učil? Pojdi pa uči svojo debelo zadnjico! Na svojem dvorišču se razkokodakaj! . . . Tebe, hudič krevljasti in šepasti, nočem več videti! . . . Zgini zdaj in nikar se ne peni kot merjasec, se te prav nič ne bojim! . . . — Počakaj trapa! — Ne bom čakala, nisem te zibala! . . . Zgini, od koder si prišel! A tvojega Griško hočem — s kostmi vred, in nočem nikomur odgovarjati zato! . . . . Hočeš vedeti? Prav! Da, ljubim Griško. No? Boš udaril, ali kaj? . . . Možu boš pisal? . . . Piši, če hočeš tudi samemu ko-zastemu atamanu, toda Griška je moj! Moj! Moj! Da, moj je — in bo tudi ostal! . . . Aksinja je tiščala v onemelega P a n t e 1 e j a Prokof jeviča s prsmi (pod tesno bluzo ji je tolklo srce kot ptičku v zanki), ga žgala s plameni svojih črnih oči, sipala besede — eno od druge bolj strašno in nesramno. Pantelej Prokofjevič se je z utripajočimi obrvmi o d m i k a 1 proti vratom, dotipal v kot postavljeno palico in, mahajoč z rokami, odprl dver. Aksinja ga je pehala iz veže, zasoplo vpila in divjala: — Za vse svoje prestano gorje bom sedaj ljubila! ...Pa me ubijte, če hočete! Griška je moj! Moj! Pantelej Prokofjevič, golčeč si nekaj v brado, se je opotekel proti domu. Sina je našel v izbi. Brez besede je zavihtel palico in ga usekal po hrbtu. Grigorij je od skočil in se obesil očetu na ro ke. — Zakaj, oče? — Za storjeno, pa-a-a-asji sin! . . . ' — Kaj sem napravil? — Ne svinjaj soseda! Ne delaj sramote očetu! Kaj se pa obešaš name, pes! — je hropel Pantelej Prokofjevič, pehal po izbi Grigorija in mu skušal iztrgati palico. — Tepsti se ne pustim! — je zamolklo golknil Grigorij, stisnil čeljusti, pograbil palico, jo dal na koleno in — rsk! . . . vil z žganjico in ni maral ne za Tomilinovo ženo, ne za ves beli svet. Tudi na vaje ni šel; na Pantelej Prokofjevič ga je s njegovo prošnjo mu je vojaški NOVICA IMA LE TEDAJ SPLOŠNO VREDNOST KO JO IZVE JAVNOST KADAR SE pri vaši hiti pojavi kaj novega, ki bi zanimalo vaše prijatelje in splošno javnost, sporočite tozadevno na ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVE. HEnderson 5311 Novice radevolje priobčujemo brezplačno trdo pestjo sunil v tilnik. — V klet te zaprem! . . . Ah, ti hudičevo seme, pre-e-e-ekle-ti sin! — Napravil je korak, hoteč še enkrat udariti. — Z Marfučko-norico te bom oženil! . . . Skopil te bom; . . . Ti! . . . Na vpitje je pritekla mati. — Prokofič! Prokofič! . . . Pomiri se! . . . Počakaj! , . . Toda starca ni bila volja, da bi se unesel: sunil je ženo, prevrnil šivalni stroj in bojevito oddivjal na dvorišče. -Grigorij še ni uspel, da bi slekel med bojem raztrgano srajco, ko so vrata trdo zadrlesnila, na pragu pa je kot hudouren oblak zagrmel Prokofjevič: — Te bom že oženil, pasji sin! ... — Zatopotal je z nogo kot konj in zabodel pogled v mišičasti hrbet Grigorija. — Oženil! ... Že jutri bomo šli v prosce! Lepe stvari sem dočakal: sinovom se smejejo v brk! — Na, to srajco obleci, boš potlej ženil. — Oženim ga! ... Z norico ga oženim! . . . Zaloputnil je z vrati, pred hišo so zadoneli težki koraki in utihnili. 11 Za vasjo Setrakovo so se v stepi razvrstili g' platneno streho pokriti vozovi. Kar mimogrede je zraslo mestece z belimi strehami, ravnimi ulicami in majhnim trgom na sredi, po katerem je koračil stražar. Taborišče je zaživelo svoje navadno, enolično življenje, kot vsako leto v maju. Zjutraj je četa kozakov, ki so stražili na pašniku, prignala konje v taborišče. Začelo se je čiščenje, osedlavanje, klicanje imen, raz-vrščavanje. Slišati je bilo glasne klice poveljnika taborišča, brdavsastega štab. častnika, polkovnika Popova, vpili sopod-časniki, učeči mlade kozake. Za gričem so jurišali, naglo obkrožili in napadli "nasprotnika" Streljali so v tarčo iz puške na šibre. Mlajši kozaki so navdušeno tekmovali med sabo pri naprav-Ijanju drva, starejši — so uhajali od posla. Možje so hropli od vročine in žganja, a nad dolgimi vrstami pokritih voz je vela rahla, oživljajoča sapa. Nekje s o cvilili svizci; za belimi, v dim zavitimi domačijami se je stepa izgubljala v daljavo. Teden dni po prihodu v taborišče je k Andreju Tomilinu, bratu topničarja Ivana, prišla žena. Prinesla je s seboj doma pripravljenih kolačkov, raznih drugih slaščic in zvrhan koš vaških novic. Drugo jutro zgodaj je odšla. Od kozakov je odnesla njihovim domačim in poznanim darov in sporočil. Samo Astahov Stepan ji ni ničesar naročil. Prejšnji dan je obolel, se zdra- zdravnik puščal kri tako da mu je na prsi vstavil tucat pijavk. Stepan je v sami spodnji srajci ležal med kolesi svojega voza — kapa z belim ščitom se mu je drgnila ob kolomaz — in z I milinu se je zdelo, da Stepan !žveči nekaj trdega, česar zobje ne morejo zdrobiti. Počasi pa I mu je spet stopila rdečica v obraz. Od zob zagrizene ustnice so mu nepremično okamene-le. Snel je kapo z glave, z rokavom razmazal po belem ščitu grudico kolomaza i n dejal z zvonkim glasom; — Hvala za novico. — Hotel sem te opozoriti : . Ne bodi hud . . . Take so govorice in tako je doma . . . Tomilin se je sočutno udaril po bokih in odšel k osedlanemu konju. Taborišče je šumelo od glasov. Kozaki so bili prišli iz hoste. Stepah je za trenutek obstal ter ostro in napeto ogledoval črni madež n a kapi. Na škornju se mu je zvijala na pol pretrgana, crkajoča pijavka. 12 Še poldrug teden je bilo do prihoda kozakov z vojaških vaj. Aksinja je gorela v svoji pozni, prepovedani ljubezni. Grigorij je, ne da bi maral za očetove grožnje, hodil pod noč naskrivaj k nji in se vračal ob svitu. V dveh tednih je shujšal kakor konj, ki ga gonijo več, kot more prenesti. , , i Od precutih noci mu le zago- odprtimi usti opazoval pnavke, , , » , w , . ^ ^ rela koza na koscemh licih postala modrikasta, iz vdrtih oč-nic so mu trudno gledale črne, motne oči. Aksinja je hodila brez rute, pod očmi so ji s pogrebno črnino temneli kolobarji; nabrekle, lahno usločene in pohlepne ustnice so se smejale nemirno in izzivajoče. Tako nenavadna m javna je j bila njuna nora ljubezen, tako ; omamno sta gorela v enem sa-I mem poželjivem plamenu, ne .r. J , . , .,! da bi se sramovala in tajila, ta Besedo bi rad spregovoril;, . , ^ , ,. ° I ko sta hujšala m temnela v u- ca pred očmi sosedov, da je bi ^ , . ,lo ljudi kar nekako sram, da 'le tta t " 3" kadar .o .e sre- «1 VOLAJL lil I » odšel s Tomilinom ki so se mu vsesale na napeta polkroga njegovih prsi, pile črno kri in se debelile. Pri Stepanu je stal polkovni zdravnik in kadil, puhajoč med redkimi zobmi tobakov dim. — Je odleglo? — V prsih postaja laže. Srce — kakor bi imelo več prostora ... — Pijavke — to je najboljše zdravilo! ! K njima je stopil, Tomilin in pomignil Stepanu. s teboj. — Povej! — No, kaj je? — Žena me je obiskala . . . . Pravkar je odšla . . . — In? . . . — Tvojo ženo imajo na vasi v zobeh . . . z njima. Grigorijevi tovariši, ki so se od kraja posmehovali njegovemu ljubimkanju z Aksinjo, so sedaj molčali in se počutili neprijetno, nerodno v njegovi družbi. Ženske, naskrivaj ne- j voščljive, so Aksinjo obsojale, 1 škodoželjno pričakovale Stepa-' nove vrnitve ter medle od neu- — Kako to? — Slabe reči govorijo. — z Melehovljim Griškoml^^^^osU in poMepne radoved- nosti. Njihove domneve so se odvijale kot klopčič. (Dalje prihodnjič) ljubimka . . . Kar odkrito. Stepan je prebledel, začel trgati s prsi pijavke in jih mleti z nogo. Raztrgal je zadnjo, zategnil ovratnik srajce in ga, ka- AZi ste naročnik "EnaJcopraV' kor bi se bil hipoma nečesa nostf" Če ste, ali so Vaši prija-ustrašil, spet raztegnil . . . Kot tel ji in znanci? "Enakoprav-apno bele ustnice mu niso na- nost" je potrebna vsaki družini šle miru: tresoč so se razvlekle zaradi važnih vesti in vedno ak-V grd nasmeh, se krivile in spa- tualnih člankov! Širite "Enako-čile v pomodrelo šobo . . . To- pravnost!" njale naše Krašovce na to, kaj pomeni za naše ljudstvo tuja oblast. V avstrijskih časih so pričeli s pogozdovanjem, pa je pridivjala burja prve svetovne vojne in prekrižala lepe upe naših kraških gospodarjev. Italijani niso bili sposobni, da bi nam vrnili naše nekdanje ponosne hrastove gozdove. Niso imeli na razpolago dovolj stro-govnih moči, ker so slovenske strokovnjake pregnali, zaprli ali premestili v južnejše predele Italije. Uničevanje gozdov j e doseglo svoj višek pred drugo svetovno vojno. Panovec in Sa-botin sta bila popolnoma uničena. Goriško ljudstvo je z žalostjo gledalo na to uničevalno početje, saj ni treba mnogo govoriti o tem, kakšen pomen imajo gozdovi Slovenskega Pri-morja za izboljšanje in dvig življenskega standarda našega primorskega ljudstva. Novo življenje je nastalo z novim stanjem po odhodu anglo-ameriš-kih čet in priključitvi naše zemlje k Jugoslaviji. 1. januarja 1. 1948 je bila ustanovljena v Vipavi uprava z a pogozdovanje našega Krasa. Strokovnjaki pravijo, da bodo v treh petletkah pogozdili vse kraške goli-čave. Obličje Krasa se bo popolnoma spremenilo. To se pa lahko zgodi le z načrtnim gospodarstvom v gozdarstvu in s sodelovanjem vseh Krašovcev, ki smo trdno prepričani, da se bodo s pogozditvijo Krasa znatno izboljšale življenske prilike vseh delovnih slojev, zlasti v hribovitejših predelih. Hvaležni smo ljudski oblasti za njeno skrb, ki jo kaže glede pogozdovanja naših kraških tal, opusto-šenih od časov, kar so tod pa-ševali organi beneških srednjeveških mogotcev. (SANS—Chicago.) Dela za ženske STAREJŠI MOŠKI ^ DOBI SLUŽBO "PORTEBJA" P" FRANKIE VANKOVIC na 523 E. 152 SI. Za dogovor pokličite KE ^ J TIPKARICA in za splošno pisarniško g (Majhen urad). Dobra P" ambiciozno dekle. 5 dni--tedensko. Prednost ima sta" na zapadni strani. MA 4247__ SPLOŠNO pisarniško tipkanje fas Dela za moške Izurjeno dekle, prijetne ' razmere; 44 ur tedensko, - ^ pol nad 40 ur; hospitalizaw ' varovalnina, počitnice, doo ča, bonus. PR 2424 _ 4 Tipkarica — ^ visoko-šolka; pri volji "dictaphone;" mora znanja "shorthand;" stal ^ urad v downtown. 5-dnevn CH 0456 (#!! Stenografka ki bi tudi delala kot ^ glavnemu poslovodju; spw ^ v pisarni. Tedenska pla'^"' govor pokličite HE 4900 KURJAČ licenciiran; stoker in boiler j i na visok pritisk. Menjajoči se šifti. Tedenska plača. Zglasite se na Personnel Office St. Luke's Hospital 11311 SHAKER BLVD. MLADI MOŠKI visokošolski gra-duantje; stalno, zanimivo delo z bodočnostjo. Inštalacija telefonske opreme v telefonskih poslopjih. Morate iti izven mesta. V starosti od 19 do 26 let; G. I. treninga; plača od ure. Intervuji od 8.30 do 6. pop. WESTERN ELECTRIC CO., Inc. 2921 Prospect PRIMORSKE VESTI Oglaiajte v - - -Enakopravnosti Primorske vasi vstajajo iz razvalin in pepela Svobodna Primorska vstaja po priključitvi k Jugoslaviji k novemu življenju. Ljudstvo na Krasu, Vipavskem, Brdih in v Gorah se oklepa svojih obnovitvenih zadrug, ki jih imamo 106. Složno delo je rodilo obilni sad. Lani smo obnovili 1665 goriških domačij in gospodarskih poslopij, ki so se kakor čez noč dvignile k vstajenju iz razvalin in pepela fašističnega časa in druge svetovne vojne. Sosedje smo si pomagali drug drugemu, vas sosednji vasi. Mladina je zavihala rokave in se lotila svojih nalog z mladostnim zanosom. Vrednost prostovol- nih del cenimo na 170 milijonov dinarjev. Vse goriško ljudstvo se pripravlja na gradnjo Nove gorice, poleg tega pa tudi na zidavo zadružnih domov, ki bodo središče zadružne složnosti in delovne vzajemnosti primorskega ljudstva. # Kraške goličave se bodo razrasle v mogočen gozd Dobro vemo, kako je bilo s kraškimi gozdovi. Nekoč so bili tukaj, kjer brije v mrzlih mesecih ostra burja, lepi hrastovi gozdovi. Vemo, kako so stari Benečani neusmiljeno sekali kraške gozdove. Ostale so puste kraške goličave, ki so spomi- Power Brake Operator Zmožen vzpostaviti si delo; stalno; plača od ure. . BUD RADIO INC. 2118 E. 55 ST. MIZARJI za razstavna dela. Plača po lestvici in nadurno delo. Stalno d^lo. Izvrstne delovne razmere. DeVorn Display Corp. JENNINGS RD. & DENISON Zavarovalninska potrebuje eno tipkarico in eno stenografKO 5-dnevni tednik. Teden® 1231 CHESTER A* _MA dekleta za tipkanje in splošno delo. V starosti od 20 Stalno. Dobra plača. O'Neal Paint Products-15115 ChatfieldAve^^ Klerkifija — Izvrstna prilika za CO, ki bi se učila dela ali soundscriber; dobra za 5 ča. Prilika za napredovanj MR. MORITZ 8001 Franklin ali pokličite OL STENOGRAFKA—Za tehn'S delek; mora biti br^ .g hand" in tipkanju; najr^ ml ki živi na zapadni Dobra prilika. 5-dneyni r denska plača. Zglasite jjidi' sonnel Dept., 12th Tloo Bldg. STENOGRAF^ izurjene, za zanimivo t*®, lo. Dobra prilika. 5-dneV Tedenska Soba 1005 central . national 308 Euclid Razno MARINARJI Za delo na velikih strojnih lathes; outside mašinisti, shipfitterji. Plača od ure. AMERICAN SHIPBUILDING CO. 400 COLORADO AVE., Lorain, O. Razno Dohodninski davek mora biti plačan do 15. marca Za ločno in zanesljivo postrežbo pri izpolnjevanju listin za dohodninski davek za leto 1947 pojdite k JOHN ROŽANCE 15216 LUCKNOW AVE., bliiu Memorial Sola Uradne ure; od 10. zj. do 9. sv., ob nedeljah od 1. do 7. zvečer KEnmore 3662 ZGUBILI SE JE LOVSKI PES črne, bele in rjave barve. Ako bi ga kdo našel, je prošen, da se vrne na naslov JACK PEKLAY 19420 Tyronne Ave. A & B GARAGE 15556 Lake Shore Blvd., pri E. 156 St., nasproti Euclid Beach parka. IV 3655 Popravimo avte vseh izdelkov. Posebnost je delo na ignition ter z vlačilcem pokvarjenih avtov na cesti. Z vlačilcem gremo po avto podnevi ali ponoči. Se priporočamo za naklonjenost. Po ceni za hitro P' Za eno družino — St. blizu St. Clair Ay«' ^ vroč zrak- Garaže. nju. Lahko hitro P"" Cj' STANDOR REAL^ MAX'S AUTO BOP^^ / 1109 E. 61st ST. — Max Želodec, {»9" Popravljamo ogrodj« / avtov vseh Nasa posebnost je ba' : V da so Novo avlo, ki lo poik®" j,el O mo, da xopot VASI BODO ZGLEDALI ^ ' ako jih oddatte ▼ sljivemu čevljarju, k' prvovrstno delo. Frank CLAIB^ 16131 ST. JOHN ZULICH Frances t 18115 Neff B«*" *4^"^ Se priporočamo naklonjenost za vs** varovalnino. L—— SLOVAl^f JUGObijv/» J* POŠTNE dobite P'VjJP AUGUST KOI^V« /, 6419 St. Cl*»QpO^ _Cleveland MAYTAG PRALff^iXp' predelani (rebuiW)'. ^(1 ^ čeber, trpežen. Str"' nov. Samo $69. .*^1^ , NORTHEACT^APjJe / 22530 Lake _819 Oglašajte