ZBOR ""$-" DELEGATOV GRADIVO ZA PRIHODNJO SEJO OBČINSKE SKUPŠČINE LJUBLJANA- BEŽIGRAD VSEBINA: ^ Analiza poslovnega uspeha stran 3 9 Poročilo o realizaciji občin-skega proračuna za prvih de-vet mesecev stran 15 0 Poročilo občinskega cestnega sklada stran 20 % Sredstva prispevka za upora-bo mestnega zemljišča stran 21 % Denar za krajevne skupnosti stran 23 % Vprašanja delegatov, odgovo-ri delegatom stran 26 9 Izvlečki iz zapisnikov stran 29 1 ANALIZA POSLOVNEGA USPEHA gospodarskih organizacij združenega dela občine Ljubljana Bežigrad, januar — september 1976 Pred naml je analiza poslovnega uspeha gospodarstva občine v 9 me-secih tega leta. Povedati moramo, da so vsd podatki zbrani na osnovi pe-riodičnih obračunov poslovnega uspe-ha, ki so jih organizacije združenega dela predložile službi družbenega knji-govodstva in oddelku za gospodarstvo do 25. 10. 1976, in drugih pubiikacij Zavoda SRS za statistiko, Republi&ke-ga komiteja za tržišče in cene in Re-publdškega zavoda za plan. Zajetje je popotoo. Obravnavanih je 147 organizacij združenega dela, ponov-no tn zadnjič zajemamo takoimenova-no grupo OZD iz negospodarstva, ki posluje na osnovi gospodarskega raču-na vendar je formalno registrirana v negospodarstvu. Z novtai letom stopa v veljavo nova registracija združenega dela, ki predvideva tudi zajemanje ta-kih organizacij v gospodarstvu. Zahvaliti se moramo SDK za tesno sodelovanje pri računalniški obdelavi podatkov, prilagoditvi programa obdin-skl strukturi gospodarstva in zajema-nja ter za ažurnost prii obdelavi mno-žice podatkov periodičnih obračunov. Prav tako moramo na začetku pouda-riti, da so vse organizacija združene-ga dela končno razmeroma z majhni-ml zamudami dostavile periodične ob-račune, ki so osnova za izdelavo te analize. Tako je tudd uspel oddelek za go-spodarstvo skupščine ob&ne Ljublja-na-Bežigrad iz vrste zbranih podatkov (rudi lastnih) in podatkav drugib. stro-koviUh služb pripraviti to analizo že v mesecu oktobru. Analize 9 mesečnega poslovanja to pot ne moremo obravnavati kot rutin-Ski pregled gospodarjenja za 3/4 le-tošnjega leta. To je prva letošnja ana-Mza, ki nam daje objektivno sllko go-spodarjenja. Spomniti se moramo, da letos ob trimesečju organizacije zdru-ženega dela niso predlagale periodiC-nih obračunov in nismo imeli podat-kov za prvo detrtletje. O analitični vrednostd polletnih podatkov pa so lai-la v času razprave o njih mnenja ze-lo deljena zaradi vpliva novih sistem-sfcih zakonov o ugotavljanju dohodka ln zagotavljanju sredstev pri plačeva-nju med uporabniki družbenih sred-stev ter zaradl neprimerljivosti lan-skih an letošnjih polletndh podatkov. Vrsta razlc^ov govori zato, da je treba podrobno pregledati poslovanje, pa Ceprav je le še dva meseca do konca leta in bi na prvi pogled labJso tudi čakali. Letošnje leto je prineslo toliko novosti v sistem ugotavljanja gospodarskih rezultatov, da se prak-tično kar ne moremo otresti mišlje-nja, da ndmamo več pravih meril. Serije objektivnih faktorjev dajejo pečat letošnjim gibanjem. Nesporno lahko ugotovimo, da je splošna gospo-darska kriza v svetu in Evropi pu-stila značilne posledice tudi pri nas. Med tem, ko smo že ugotavljali, da je vrsta zdravih gospodarsko ekonom-skili sistemov zahodne Evrope v fazd intemivne rasti, pa se naše gospodar-stvo praktično nahaja sedaj v fazi oživljanja. To smo napovedovali že ob polletju, sedaj pa so to ugotovljiva dejstva. Stagnaciji gospodarstva se je prila-gojevala tudi potrošnja. Zato je zelo ugodno delovala vrsta predpisov v po-litild cen in kreditiranju blaga za ši-roko potrošnjo. Konjuktura na doma-čem trgu je spet ohrabrujoča. Ne moremo pa mimo ugotovitev, da je vrsta zakonov sprejetih v lan-skem in prvi polovici letošnjega leta, vendarle poostrila kriterije poslovanja. To so predvsem predpisi o zagotav-ljatiju plačil za investieije, uvozno re-striktivna politika, zakon o zagotavlja-nju plačil med uporabniki družbenih sredstev in pa zafcon o ugotavljanju dohodka. Takoj lahko ocenimo, da sta predvsem zadnja dva zakona tista, po katerih je goapodarstvo čutilo zelo močno potrebo in pomenita predvsem zaščito solddnih gospodarsklh subjek-tov. Nekateri predpisi so doživeli no-vele in se v bistvu še bolj prilagaja-jo potrebam gospodarstva. Ce so poslovni rezultati iakazanl v periodičnih obračunih za razdobje ja-nuar — junij 1976 povzročili polemiiko in ponekod že kar žolčne debate o realnosti izkazanih poslovnih rezulta-tov takega odmeva 9 mesedni perio-didni obraduni gotovo ne bodo doži-veli. Izgube so bile obravnavane pred-vsem iz dveh vidikov: — kriMčno in % veliko mero tre-znosti so v nekaterih OZD obravna-vall poslovanje, ki je pripeljalo do iz-gub In jskali rešitve v skladu s si-stemskimi spremembama; v nekaterih OZD so poslovodne strukture pripra-vile ustrezne dokumente in konkret-ne naloge posamezntm službam, — drugi pa so zavestno zanemarja-II bistvo problema ln v splošnem iz-kazovanju izgub pripdsali tudi svojo izgubo izključoo novim predpisom. Z ugotovitvijo, da ]e izguba manjša od neplačane realizacije so izgubi eno-stavno pripisali obra6unsko tehnični pomen. Prav na tem mestu je potrebno ugotovdti, kateri so tisti novi predpi-si ali dopolnitve, ki so izpopolnili si-stem ugotavljanja dohodka, s tem pa tudi iakristaliairale izgube na realni nivo ter izluščile taste organizaoije, fcl dejansko ustvarjajo izgubo, se ne prl-lagajajo zahtevam trga ter novim si-stemskim spremembani in zakanskiin rešitvam. To so dodatne rešitve, po katerih. se v vrednost zalog laJiko štejejo poleg izdatkov iz 18. člena zakona o delitvl dohodka tudi drugi zneski in sicer: 1. V vrednost zalog gradbenih ob-jektov, opreme in ladij, katerih grad-nja traja več kot eno leto, v dasu gradnje pa se ne opravi obračun po začasnih situacijah, se lahko Steje po-leg izdatkov tudi celotni vkalkuliraol dohodek, 2. rešitev pod 1 velja fcudi za ra-stlinsko proizvodnjo v kmetijstvu, ld poteka v dveh koledarskih letih, 3. OZD, ki nudijo dolofiene storitv« državljanom so lahko pustile v zalo-gah izdatke, kl se nanašajo na obra-čunane storitve v zadnjih 15 dneh obračunskega raadobja, če te storitve niso plačane do konca obračunskega razdobja, 4. poleg navedenega je treba upo-števati, da se za zaloge v smislu pred-pisov v zakonu o zavarovanju plačil in v zakonu o delitvi celotnega dobx3d-ka šteje blago v skladišdu In na poti vse do dneva nastanka dolžniško upniškega razmerja. Navedene rešitve so dopolnjeme T naslednjem: — v breme celotnega dohodka na gredo izdatki, ki jih sicer lahko šte-jemo v vrednost zalog končnih izdel-kav oz. trgovskega blaga, če se na-našajo na fakturirano realizacijo v zadnjih 15 dneh obračunskega razdob-ja, ki pa nl plačana v prvih 15 dneh naslednjega obračunskega razdobja, — v breme celotnega dohodka ne gredo izdatki, ki jih lahko štejemo v , vrednost zalog konfinih iadelkov all trgovskega blaga, če so ti izdelki oz. blago izvoženi, rok za njihovo plačllo pa ša ri potekel. V teh spremembah, kakor tudl t drugih objektivnih razlogih in likrepih v samem gospodarstvu je treba iskatl kvalitetnejše premike rezultatov gospo- flarjenja v 9 meserfh. Rezultat vseh teh vplivov je 7 krat manjša izguba v 9 mesecih kot pa v 1/3 manjšem ob-računskem obdobju istega (tega) leta Pri oceni splošne gospodarske si-tuacije moramo najprej ugotoviti, da ne uresničujemo temeljne usmeritve začrtane v leto&njem programu. Go spodarska rast bistveno zaostaja za planirano. Do konea leta bomo reali-zirali okoli 2-odstotno realno rast. Res pa je tudi, da je ta rast rezultat dela skoraj enakega števila zaposlenih. Ta ko lahko zaključimo, da je preveč od-visna gospodarska rast od zapnslova nja in bistveno premalo od tehni6nega napredka. V SR Slovernji je industrijsKa pro-lzvodnja v 8 meseclh v prinierjavi z enakim obdobjetn lani večja za 0,3 odstotka in sicer proizvodnja sredstev za delo 0,8 odstotka, proizvodnja re-produkcijskih matenalov % 0,2 odstok ka, proizvodnja predmetov za široko potrošnjo je zmanjšana za 0,2 odstot ka, proizvodnja ostalih proizvodov pa je vefija za 7,3 odstotka. Korenite spremembe oeiežimo letos v zunanji trgovinski menjavi. Ce smo v pretelclem letu kritično ocenjevali ta gibanja v naSi občini pa moramo s& daj ugotoviti, da smo z rezultatt lahko sedaj zelo zadovoljni. Močno smo po vedall izvoz (55 odstotkov) ln močno zmanjšali uvoz (20 odstotkov) tako, da je izvoz močno presegel uvoz (pre ko iao mUijonov $). Takoj pa mo-ramo ugotovibi, da Je zmanjSanje uvo-za tudi rezultat omejitvene zakonodaje in ne samo rezultat naporov združe-nega dela. Zunanja trgovinska menjava Slove-nije v juliju in avgustu ni tako dina mična kot v prvem polletju. V avgu stu amo v Sloveniji izvozili samo za 8,5 odstotka več kot v juliju, medtem ko je uvoz v avgustu Itar za 53,5 od stotka večji od julijskega. V osmih mesecih letos (primerjano z enakim obdobjem lani) je izvoz v Slovendji povečan za 19 odstotkov, uvoz pa zmanjSan za 19 odstotkov. Največ smo Jzvozili predmetov široke potrošnje in opreme, najmanj pa uvozili predmetov široke potro&nje. Na ravni celotne dr-žave smo v osmih mesecih letos uvo-zili 10,8 odstotka manj blaga, izvozili pa 20^ odstotka več kot v .osmih mesecih lanskega leta. Do vključno junija je izvoz pove-čeval ekspanzijo skupnega povpraše vanja. V juliju in avgustu je v pora-stu domače povpraševanje. Umirjanje izvoznega povpraševanja bo moralo v prihodnja nadomestiti povečano inve-sticijsko povpraševanje, sicer se bomo spet znašli na začetku spirale inflaci-je. Kljub zmanjšanju skupnega pov praševanja realno povpraševanje ne na-zaduje. če upoštevamo, da znaša rasr cen na drobno v letoSnjem letu prl-bližno 5 odstotkov, povprečna rast skupnega povpraševanja pa 27 odstot kov, je povprečna rast realnega skup-nega povpraševanja še vedno nad 20 odstotkov letno. V avgustu Je prisio do zaustalitve lendence naraščauja stopenj rasti raz-položljivih denarnih sredstev prebival stva, kar je posledica nazadovanja ra sti hranilnih vlog. V gibanju celotnib lzdatkov in lzdatkov za blago prebi-valstva je prišlo do spremembe. Po-trošnja prebivalstva se povečuje. K temu je prav gotovo pripomoglo zni-žanje stop&nj prometnega davka za posamezne proizvode, izboljšanje pogo-jev pri najemanju potrošniških posojil in pričakovano povečanje maloprodaj nih cen bele tehnike. Nasprotna dinamika, fcot jo v zacl-:ijih mesecih nakazuje povprafievanje prebivalstva, pa se kaže v dlnamiki izplafiil za investicije v osnovna sred stva. Medtem ko je bilo za prvo po lovico letoftnjega leta značilno umirja-aje stopenj rasti investicij je v avgu stu ponovno opazna rast. Kljub temu pa Je rast investicij letos še zmeral nižja od dosežene rasta lani. Vsekakor pa je rast realne panud-ob (merjena po industrijski proizvod-njl ln obsegu uvoza) manJSa od ra-sti realnega skupnega povpraševanja. Glede na izredno hitro raat dename mase zaradi avtonomnih deviznih transakcij m velikega presežka pla/Sil ne bilance obstaja nevarnost, da bi cene ob koncu letoftnjega leta ponov-no začele hitro rasti, saj ponudba ne dosegu skupnega povpraševanja. Vrsta gibanj, ki so ugotovljena la rapubliški ali zvezni nivo so nedvo-mno prisoMia tudl v naši občini. Ana litični instrumentanj, še posobej de-flacioniranje cen po ob<5inski gospo darski strukturi in pa podatki, ki se zblrajo, nam žal ne omogočajo točnih izračunov za našo občino. Vendar pa labkd dovolj to&no z obravnavaninu in dokumentarnlml pojavi opredelimo sliko gospodarjenja v obSinl. DOHODEK SptKlbudno je vsekakor, da je go spodarstvo doseglo v 9 mesecih več dohodka kot lani (ob polletju Je bila situacija obrnjena). Ustvarjenega in razdeljenega dohodka Je bilo 2.372.481.000 din, Kar je 5 odstotkov več kot lani. Vpliv cen seveda ni iz-ključen. Hkrati pa lahko ugotovimo, da je septerabrska sprememba zakona o ugotavljanju in delitvi celotnega do-hodka in dohodka prinesla vse tisto, kar smo že na začetku leta pričakova-li, da nam bo dala sprememba faktu-rirane na plačano realizacijo. Tako lahko z doseženim dohodkom dejan sko že razpolagamo, ostanek dohod-ka je tudi realen in na voljo, raz-merja v delitvi dohodka so mnogo bolj čista in realna, hkrati pa so pred nami tudi organizacije združenega de-la, katerih poslovanje ni dobro in iz-kazujejo sedaj dejansko, ne pa fik-tivno izgubo, ki je bila prej pogo-iena s spremembo zakonodaje. Izgub seveda tudi v 9 mesecih ni malo in jim je treba posvetiti vso pozornost. Bežigrajsko gospodHrstvo Je v 9 mesecih ustv^rilo za dobrih 13 mili-jard dinarjev celotnega dohodka, kar je malenkost manj kot v enakem ob-dobju lani. Da je v gospodarstvu pri-sotno oživljanje gospodarske aktivno-sti, kaže tudi podatek, da je bilo v zadnjih treh meseoih ustvarjeno v be-žigrajskem gospodarstvu preko 40 od-stotkov celotnega. dohodka celega 9-mesečja. V nasprotju z polletjem se je ekonomičnost poslovanja izbaljšala. Tako je ob stagnaciji oz. padcu po rabljenih sredstev doseženi dohodek večji za 5 odstotlcov. Gospodarstvo je porabilo za 10,8 milijard din, to je 1 odstotek manj lcot v 9 mesečju lani. Vpliv oživljanja gospodarske aktivno-sti in spremembe zakona o ugotavlja-nju dohodka se kažejo v doseženem dohodku. V zadnjih treh meseclh je gospodarstvo namreC ustvarllo skoraj za 20 odstx>tkov vefi doseženega do-hodka, kakor v prvlh 6 mesecih letos. Vendar ustvarjeni doseženi dohodek tudi v 9 mesecih ne zadoSča za po-krivanje zakonskih pogodbenih obvez-TOSti, prispevkov intaresnirn skupno-stim, osebnib dohodkov in dnigih osebnih prejemkov ter skladov. še vedno je izkazana izguba zaradi nedo-seženega dohodka v višini 72.784.000 din in izguba na substanci 7.328.000 din. Močan padec prometa Je izikazan v trgovini ln obrti, v industrlji to gradbeništvu pa ob zelo nizki rasti nominalnih kategorij težko govorlmo o realni rasti. Torej kljub znakom oživljanja in boljšim rezultatom kot v prvi polovici letos, temeljna predpo-stavka našega gospodarskega razvoja, ro je dinamična gospodarska rast po-gojena predvsem % višjo produktivno-stjo in tehnično opremljenostjo dela, ne bo realizirana. Ceprav je v 9 mesecih izkazano :nnogo manj izgub kot v polletju pa so te izgube mnogo bolj zaskrbljujo-<5e, saj je praktično odpadel vpliv ob-rafiunsko tehndčnih faktorjev (zlasti velja to za trgovino). DaleC najvefi iz-gub Je v trgovini. Edina, ki izkazuje izgubo na substanci je Elketrotehna TOZD Eleks 7.328.000 din. Z izgubo za-radi nedoseženega dohodka pa so za-lcljufiile 9 mesečje naslednje organiza-oije: Savke elektrarne TOZD Telekom, Slma, Labod TOZP TIP-TOP, GeoloSki javod TOZD rudnik urana, AZA, Agro obnova TOZD gradnje, Gramex TOZD trgovtna, Elektrotehna TOZD Elekt, Commerce, ASTRA TOZD EC, Pohišt-veno mizastrvo, Kristal, ISKRA TOZD TELA, Tekstil TOZD Tonosa, Mladln-ska knjiga TOZD tiskarna, Geolofiki zavoci TOZD GED, Projekting biro, Elektrotehna TOZD Elgro, Lesnina TOZD uvoz, LIK, ASTRA TOZD stranske de-javnosti, Kamin, umetni kanien. Ker gre v teh primerih za lzgube tz tekofiega poslovanja, je verjetno med naštetimi organizacijami treba iskati najbolj lcritične občine, iti bo-do tudi ionec leta zaključile z nega- tivnlml poslovnlnn rezultati. Zato bo potrebno še posebej pozarno obravna-vati organizacije, ki izkazujejo izgubo. Dohodek, v višini 2.372.481.000 din, Kl gft je gospodarstvo ustvarilo v 9 mesecih, je bil podeljen na pogodbene obveznosta, zakonske obveznosti, na prispevke lntere&nih skupnosti go^po- darstva Jn negospodarstva, na stano-vanjski prispevek, ki pripada organiza-cijam združenega dela, na bruto oseb-ne dohodke, na druge osebne prejem-ke in na ostanek dohodka. Trgovina m obrt sta ustvarila manj dohodka kot v 9 mesecih lani, vse ostale de-javnosti več, najbolj izstopa stano- vanjsko komunalna dejavnost. Sedaj pa poglejmo delitev tega do-hodka in se ravnajmo po indeksu. Gospodarstvo je povečalo dohodek za 5 odstotkov. V kolikor bi vse katego-rije, ki prihajajo v poštev pri delitvi prav tako narasle za 5 odstotkov, bl bila strukuira delitve nespremenjena. DEMTEV OOHOOKA Dohodek Pogodbene Zakonske Indeks Dejavnost za razdelitev Indeks obveznosti Inaeks obveznostt Prtspevka SIS Indeks Industrija 765.648 107 64.668 110 16.017 71 71.575 138 Gostjnstvo 24.909 115 1.363 93 586 137 1.811 121 Gradbeništvo 637.111 104 19.433 90 13.775 105 47.945 119 Promet 149.707 119 50.071 12S 883 98 7.113 ]31 Trgovina 528.051 98 80.434 123 13.5111 101 50.474 Iil2 Obrt 155.507 97 3.223 157 3.617 134 11.325 121 Stan. itom. dejav. 17.276 147 237 82 301 102 1.217 214 OZD u negospodai. 98.272 116 2.141 144 1.106 137 4.874 126 Skupaj: 2.372.481 105 221.571 116 49.797 92 199.338 125 Stan. prispevek, Drugi oseb. Ostanek Dejavnost kl ostane OZD Indeks Bruto OD Indeks prejemki Indeks dohodka Indeks Industrija 31.528 120 460.644 117 25.097 297 126.429 74 Gostiratvo 532 114 13.755 119 431 245 6.481 105 Gradbeništvo 16.577 111 391.148 110 39.485 160 113.807 80 Promet 3.411 100 62.964 128 2.284 189 19.975 90 Trgovina 13.411 113 271.819 118 13.146 201 129.390 78 Obrt 3.886 114 102.063 107 7.848 218 20.806 54 Stan. to>m. dejav. 486 132 12.576 141 547 272 1.916 173 OZD iz negospodar. 2.401 111 60.189 118 2.897_________262_________24.664__________103_ Skupaj 62.227 114 1.378.158 115 91.735 200 443.418 78 Naraščanje nad 5 odstotkov ponieni večanje udeležbe te kategori.je v delit-vi dohodka, naraščanje pod 5 odst.ot-kov pa padanje deleža kategorije v strukturi delitve dohodka. Pravzaprav samo zakonske obveznosti in ostanek dohodka izkazujejo manjši delež kot lani. Zakonskih obveznosti je imelo gospodarstvo letos za R odstotkov manj kot lani, torej je obremenitev gospodarstva z obveznostmi s predpt si družbenopolitičnih skupnosti letos nižja. Prav tako pa ie tudi akumula tivnost iz dohodka letos nižja kot la ni, sredstev za razširjeno reprodukcijo je izločenih letos manj skoraj za 1/4 kot lani v 9 mesecih. Z druge strani pa se izrazdto kaže obremenitev do-hodka s prispevki interesnim sk.ap-nostim gospodarstva in negospodar-fcva, ki so Ietos kar 2ia 1/4 višji koi lani. Bruto osebni dohodki so višji za 15 odstotkov. drugi osebni prejemki pa kar za 100 odstotkov, zlastl zaradi plačila regresirane prchrane iz tega naslova. Kasneje bomo ugocavijali še zveeo med rastjo osebnih dohodkov in pro duktivnogtjo (ter življenjskimi stroški), že sedaj pa lahko ugotovimo, da pri osebnih dohodkih vedno najdemo kak vit. da jlh povečujemo. Kot smo lani ugotavljali, da je gospodarstvo osebne dohodke povečevalo akozi sklad skup-ne porabe (in je ta postavka v delitvj na sklade izkazovala daleC najhitrejše naraščanje) lahKo letog ugotovirao, da takoimenovani drugi osebni prejemki (nadomestila, dodatki itd.) skokovito naraščajo. Tudi pogodbene obveznosti so letos v 9 meseoih viš.je za 16 od-stotkov. Tudi po dejavnostin je situaci^a po dobna, rast ostanka dohodka je pov-sod za približno 1/4 do 1/5 nižja od rastt dohodka, izjema je le stanovanj-sko komunalna dejavnost. Drugi oseb ni prejemki pa skoraj povsod dose. sajo ali presegajo indeks 200! Ostanek dohodka je izkazan v vl Sini 443.418.000 din v 9 rnesecih. Zara dj plastičnosti povejmo, da to pred-stavlja pravzaprav 1055 stanovanj veli-kosti 60 m2 ali pa polovico načrtova-nih sredstev posojila 2a ceste v Slo-veniji. Od dohodka za razdentev je šJo 18,7 odstotka v ostanek dohodka, 58,1 odstotka za bruto osebne dohodke, 3,9 odstotka za druge osebne prejem-ke, 8,4 odstotka za prispevke interes-nim skupnostim, 9,3 odstotka za po-godbene obveznosti, 2,1 odstotka za za-konske obveznosti ter 2,6 odstotka v stanovanjske sklade organizacij zdru-ženega dela. Še vedno se kaie zelo znafiilno, da je gospodarstvo delovno intezivno orientirano ter da delež osebnih dohodkov v vseh dejavnostih presega polovico dohodka razen v pro-metu. Še posebej velja ta ugotovitev za mdustrijo in gradbeništvo, kjer je de-Iež osebnih dohodkov v dohodku ne-kaj nad 60 odstotkov. Tako smo še vedno daleč od začr-tane delitve družbenega proizvoda, lci smo jo zapisali v srednjeročni plan razvoja obfiine 1976—80. DELITEV PROIZVODA ____________________________________________1975 I. —IX. 1976___________1980 Razširjena reprodukcija 29,5 32,0 33,8 Sp)ošna in skupna poraba 38fi 30,8 37\i Osebna poraba 32,5 374 904 Dmžbenl proizvod 100 100 100 Delež sredstev za razširjeno repro-dukcijo je letos v 9«iesečju za lfi indeksne točke nižji od planiranega v letu 1980 ter kar za 2^ točke višji kot lani, kar je ugodno, Ceprav gre ta rast predvsem na račun lzrazatega skoka amortizacije po predpisanih stopnjah (287.981.000 din), ki Je za 7S odstotkov visja fcot lant, to Je vpllv zakona o revalorizaciji osnovnih sred-stev, pa tudi na račun amortizacije nad predpisanimi stopnjami (178.164.000 dln), kd je povečana za 9 odstotkov. Po drugi strani pa je značilen od-Klon delitve v korist osebnih dohod-kov. Lani smo dali za osebno pora-bo 32,5 odstotka družbenega prodzvo-da, letos v 9 mesecih pa 37,1 odstotka kar je za 8 točk več od začrtanega cilja v letu 1980. Razlika v korist osebne porabe se seveda pozna pri izrazitem znižanju sredstev za spložno in skupno porabo. OSEBNI DOHODKI IN PRODUKTIVNOST SedaJ pa sl oglejmo vedno zaai-mlvo prtmerjavo gibanja asebnih do-hodkov in produktivnost, pri Cemer bomo upoStevali, da so se življenjska stroškl v povpreCju 9 mesecev letos povečaU za 14,6 odstotka nasprota pov prefiju lanskih 9 meseoev. OD na Beal. Dejavnost ProdukUvnost Indeks zaposl. Indeias Razllka OD Industrija 89.014 107 3.981 123 —16 7,3 Gostinstvo 83.357 115 3.587 123 — 8 7,3 Gradbeništvo 90.098 106 4.113 112 — 6 —2,3 Promet 173.083 131 4.948 137 — 6 19,5 Trgovina - 115.362 97 4.254 114 —17 —0,5 Obrt 79.517 108 4.175 118 —10 2.9 Stanovanj. Kom. dej. 85.950 137 4.823 134 +3 16,9 OZD z negosp. 98.198 114 4.637 111 + 3 3,2 Skupaj 97.150 10T 4.150 118 —11 3,0 Samo stanovanjsko komunalna de-Javnost ln OZD iz negospodarstva ia-kazujejo hitrejšo rast produktivnosti od rasti osebnih dohodkov. Vse ostale dejavnosti pa imajo zelo opazno zao-stajanje, tako da v povprečju produk-tivnost raste kar za 11 točk počasne-je kot osebni dohodek na zaposlenega. Razlika je največja v trgovini, ki še vedno izkazuje znižanje produKtivno-sti za 3 odstotke. Glede na rast življenjsklli stroškov lahko tudi sedaj ugotovimo, da real-ni osebni dohodki rastejo. V gospo-darstvu Bežigrada so v 9 mesecih re-alni osebni dohodfei vlšjl letos za 3 odstotke. Vendar v tem v industriji za 7 odstotkov, gostinstvu prav tako, v prometu so višji kar za 19^ odstot-ka, v obrti za 3 odstotke m komuna-li za kar 16,9 odstotka. Nižji realni dohodkl pa so v gradbemištvu za 2 odstotka in trgovini za 0,5 odstotka. Diferenciacija med dejavnostmi je zelo velika. Promet in stanovanjsko kamu-nalna dejavnost pa izkazujeta celo lz-jemno nadpovprečno povečanje oseb-nih dohodkov. Podrobno gibanje rasti produktiv-nosti (doseženega dohodka na zapo-slenega) in osebnih dohodkov Je vid-no tz priloženih tabel. Gibanja so iz-redno divergentna. Glede na to, da je le del pi^anizaclj združenega dela (toč-neje 54) upo&teval kriterij skladnostt gibanja osebnih dohodkov ln produk-tivnosti, torej dobra tretjina vseh or-ganizacij, navedimo te organlzacije po-imensko: Pužinar, Smelt, IMP TOZD TE^, GeoloSki zavod DSSS, Cestno podjetje TOZD delavska restavr., Projekt niake gradnje, Biro za projektiranje, Energo-invest TOZD Inžen., Hidroinženirtog, Agroobnova, DSSS, Slovenijaceste TOZD VG, Slovenijaceste TOZP NG, IMP DSSS, Z2TP Zavod za investiolje, Cestno podjetje TOZD vzdrzevanje, Ljubljanske mlekame TOZD Marke-ttag, Lesnina TOZD NT na deb., Kuri-vo, Lesnina TOZD Izvoz, JugoinSpekt, IMOS, DES TOZD Elektro servis. SOP Crnuče, Stan. zadruga RTV, 2iva, ZRMK DSSS, Unis TOZD Rog Savlje, Eenergoinvest TOZD Transformatorji, Ljubljanske mlekarne TOZD Mlekar-ne, Gostinsko prehrambeni center, Go-stinsko podjetje Čmude, LUZ, Insta-lacija 'TOZD PB, Projektingbiro, Indu-strijski blro, GP Bežigrad DSSS, Ob-nova TOZD Splošne gradnje, IMP TOZD OV, IMP TOZD PIM, Interexport TOZD Inex Adria, PTT TOZD servis, Lesnina TOZD NT prodajna mreža, Elektrotehna DSSS, Gramex DSSS, ASTRA DSSS, Slovenljales TOZD PF, IMP TOZD Zastopstva, Tobačna tovar-na TOZD Epid, Slovenijaavto TOZD Servis, Zav. za reh. inv. TOZD »SoCa«, IMKO, Soseska, ZRMK TOZD IRMK, Center za gospodarsko svetovanje. Krlterl] vsklajenostl rastl ptroduk-tilvnosti in osebnth dohodkov je eden izmed osnov dogovora o temeljih druž-benega plana razvoja občine, v kate-rem smo zapisali, da mora produk-tivnost naraščati hitreje kot osebni dohodki, da bi zagotovili hitrejšo rast sredstev za razširjeno reprodukcijo (akumulacijo), torej razvoj. Kljuta pri-stopu k temu kriterdju, pa gospodar-stvo kaže, da so osebni dohodki veza-nl ne na produktivnost, pač pa na rast žlvljenjskih stroškov. Osebni do hodek ni postavka delitve, kl bl bila določena glede na rezultate dela, to-rej glede na doseženi dohodek, tako kot to predvldeva tudi osnutek zako-na o združenem delu, pač pa je do-ločen vnaprej, od zunaj in je odvisen od rasti življenjskih stroškov. S tem pa se direktno ne prilagajamo zahte-vam nagrajevanja po delu, ampak se od tega celo odmikaino. Loglčno je, da je zato meci drugim ostanka do-hodka manj, v 9 mesecih znaša 446.418.000 din (za prlmerjavo, amorti-zacije je gospodarstvo izločllo v vl-šdnl 466 135.000 din). Gospodarstvo izlo6a sredstva sa eno-stavno reprodukcijo z amortdzacijo, ti predstavlja izrabo osnovnih sredstev v procesu dela in se obradunava v po-rabljenib sredstvih, torej strošek. Ostanek dohodka pa predstavlja čista ustvarjena sredstva za razširjeno re-produkoijo, ki jih gospodarstvo nalaga v nova osnovna ali obratna sredstva. V delitvi družbenega proizvoda (amor-tizacija + doseženi dohodek) štejemo za sredstva reprodukcije gospodarstva obe kategoriji skupaj, saj je v praksi pri posameznih primerih težko razme-jevati investicije, kl predstavljajo dl-rektno zamenjavo izrabljenah osnovnih sredstev od nakupa dodatnih novih os-novnih sredstev, zamenjani stroj je na-vadno boljšl od starega, torej Je ˇ njem tadi del novega stroja. Ko smo prej ugotavljali, da Je go-spodarstvo izločtlo razmeroma dovolj sredstev za reprodukcijo (32 odstot-kov proizvoda) lahko sed&j še enkrat povemo, da gre to predvsem na račun visoke amortizaclje. Poglejmo to pri-merjavo v števUkah: Dejavnoat Industrija 183.052 126.429 309.481 40^ Gostinstvo 2.661 6.431 9.0»2 70,7 Gradbeništvo 76.698 113.807 190^05 59,7 Pramet 101.478 19.975 121.458 16,4 Trgovina 80.199 129^90 209589 61,7 Obrt 14.813 20.806 35.619 58,4 Stan. toOKL dej. 678 1.916 2.594 73,9 OZD iz negosp._____________6Jx55_________24.664_________31.219________79,0 Skupaj 466.136 433.418 909.553 48,7 Ostanek dohodka predstavlja manj kot polovica sredstev za reprodukcijo Najnižji je delež ostanka dohodka v prometu, kjer se odraia specililka te dejavnosti ,Se posebej specifika Inter-export TOZD Inex Adria, kjer je amor-tizacija avionov zelo visoka, obreme-njenost dohodka z obrestmi za kredi te pa prav tako. Ponovno poudarjamo, da j« delitev dohodka glede na rezultate dela nuj nost zagotavljanja normalne repro-dukcije gospodarstva. Primerjava pro-duktivnosti in osebnih dohodkov je eden najbolj klasi&uh in anostavnih kriterijev za spremljanje delitve. Ta kriterij je sprejet tudi v dogovoru o temeljih družbenega plana razvoja ot>-čine in se ga tako tnoramo vsi držati. Primerjava števila zaposlenih v 9 mesecih letos na 9 mesecev lani pa nam daje ugodno sliko. Prvič po pre-cej letih je rast števila zaposlenih za-ustavljena. V dogovoru o temeljih družbenega plana je dogovorjen tudi kriterij, da zaposlovanje ne bo nara-ščalo hitreje kot 2,2 odstotlca letno. Povprečno Dejavnost Stevilo zaposlenih Indeks Stopnja rasti Raalika I.—IX. 1976 — plan Industrija 9.134 98 3,0 —5 — Etektroindus. 3.248 99 4,3 —5,3 — GraXt&ia 1.888 100 2,5 —2,5 — Kemična 387 106 7,0 —6,6 — Kovinska 1.469 102 — +2 — TekstUna 496 65 — —35 — Ind. gradb. mat. 209 114 — +14 — Energetika 78 115 16,4 — — Ostalo 1.044 111 6,0 +5 Gradbemištvo 7.081 102 1,4 +0,8 — Projektiva 5BS 104 — +4 — Montaža 2.670 108 3,8 +2.2 — Operativa 3.767 100 — — Promet 988 103 W ^30 Trgovina <¦854 109 Ifi +0fi Gostinstvo 307 101 33 —2,8 Obrt 1.931 92 2J —10,2 Stan. ixan. dej. 199 10* 3,2 — OZD iz negosp. J.042 104 3,2 +1.8 Skupaj 25.846 100 2,2 —2,2 število zaposlenih v gospodarstvu Bežigrada se v tem 6asu praktično ni povečalo, tako da smo lahko z obsež. no akcijo znižanja stopnje rasti zapo-slovanja zadovoljni. Zajemanje dtevila zaposlenih je tu-kaj po organizacijsltem (TOZD) prin-cipu. Edino resno odstopanje izkazuje industrija gradbenega materiala, saj Je bilo dogovorjeno, da industrija grad-benega materiala ne bo zaposlovala v tem sredtvjero*nem obdobju. Smatramo, da smo na področju omejitve raeti Stevila zaposlenih v t«m Casu dosegli zelo dobre rezultate. Dejavnost Rentabilnost Indelcs El«momi6no»t Indeks IndustJrlja 26,1 73 31,1 102 Oo«tlretvo 36^ 77 38,8 100 Gradbeništvo 58fl 85 86,1 105 Promet 23,0 97 31^ 106 Trgovina 16,4 88 7,6 101 Obrt 89,0 78 »,0 »9 Stan. kom. d»j. 96,2 97 53,5 J16 O2D iz negoapodar. 52,1_____________7S_________ 55,7______________106 Skupaj 26,7 83 1P.3 105 RENTABILNOST IN EKONOMIČNOST Poglejmo še neka] kazalcev poslo. vanja: rentabilnost (doseženi dohodelc na povprefino uporabljana poslovna sredstva), ekonomičnost (prikazana modificirano kot delež doseženega do-hodka v celotaiem dohodku, do sedaj smo vedno obravnavali razmerje celot-nega dohodka in poslovnih sredstev), akumulativnost (delež ostanka dohod-ka v razdeljenem dohodku) ter repro-duktivnost (ostanek dohodka s pov. prefino angažiranhni poslovnimi sred-stvi). Nova sprememba predpisov o ugo tavljanju dohodka je prinesla med ostalim tudi veliko več realnostd v ka. zalce poslovanja. Tako lahko z goto. vostjo trdimo, da gospodarstvo sicer povečuje delež dohodka v celotnem dohodku; nivo 19,3 odstotka dohodka v celotnem dohodku je nizek na ra. čun trgovine, ki izkazuje delei dohod-ka v celotnem dohodku le 7,6 odstot ka. Bazmerje stroškov in dohodkov se torej izboljšuje, najbolj v stanovanj. sko komunalni dejavnosti in prometu. Le obrt ima letos razmerje stroškov in dohodkov slabše kot lani. Dele* do. hodkft v celotnem dohodku 0 odstot-kov pomeni, da organizacija aili dejav-nost posluje z izgubo na substancl. Letos v 9 mesecih 3« to primer le prt Elektrotehni TOZD Elex. Izj«men padec ekonomičnosti je lakazan Se pri El»ktrotehnl TOZD Elgro in Gramexu. Ta podatek je simptomatiden in opo-zarja na slabo poslovanje v teh orga-rrizacijah. Neltoliko drugačno etanje j« prl rentabilnosti, ki je letog nizja kot la. ni v 9 mesecih in to v glavnein na račun revalorizacije osn-ovnih sred, stev. Povprečno uporabljona osncmiB sredstva znaiajo l«toc 3.256.960.000 din. kar je 70 odstotkov več kot land, pov-prečno uporabljana obratna sredstro pa so 6.297.241.000 din all 12 od»totkov vač kot lani. Zato podatek tadexa rerrtabilnosti letos ni v popolnosfei prl-merljiv zaradi različnih osnov. Sama rantabilnogt pa drži, saj so letos os. novna sredstva spet realno ocenjena. Tako lahko rečemo, da nam 100 din uporabljanlh poslovnih sredstev daje 26,7 din dohodka, vendar v trgovkii samo 15,4 din, v gradbeništvu pa celo 56,9 dln. Seveda se moramo zavedati, da iz dohodka pokrivamo zakonske, pogodbene in dogovorjene obveznosti, og«bne dohodke in ostale dohodks. Ker so oMbni dohodki v gospodar-stvu obdin« še vedno najvočja pottav. ka v delitvi dohodka in nam organi-zacija lahko kljub visoki rentabUnosH izkaže izgubo, moramo vedno opazova-ti še akumulativnost in reproduktiv-nost: Dejavnost Akumulativnost Indeks Reproduktivnost Indeks Industrija 19,9 69 3,9 51 Gostinstvo 30,4 01 8,7 - 70 GradbenAštvo 20,2 77 • • M • P5 Promet 21,7 78 . ifi. . . 66 Trgovina 30,2 75 . 3,0 70 Obrt 15,4 87 . . 5,1 40 Stan. om. dejavnost 12,3 119 '6,2 119 OZD iz negošpodarstva 27,3 89 13,0 65 Skupaj 22,1 73 4,6 61 Ko opazujemo te podatke, je situ. acija manj ugodna. Akumulativnost, t. j. delež ostanka dohodka v doseže. nem dohodku, pada. S tem se repKO-dukcijska sposobnost gospodarstva zni-žuje. 22,4 odstotka dohodka je gospo-darstvo namenilo za sklade — vse de-javnosti, razen stanovanjsko komunal- ne, manj kot lani. Delež ostanka do hodka je za 1/4 manjši kot lani tn dejansko predstavlja »ostanek« dohod-ka. Le trgovina in gostinstvo dajeta več kot 30 odstotkov dohodka za raz. ^irjeno reprodukcijo. Izjemno majhen delež dohodka je šel v ostanek dohod-ka v: • ' '- ~ Indeks Savske elektrame TOZD Elekti-oprenos IMP TOZD družbeni standard Projektbiro Tamar GP Bežigrad TOZD n Cestno podjetje TOZD Gradnje Inex Adria aviopromet ZRMK TOZD Inštitut za ceste 2.5 % 5 1.1 % 8 2.2 % ' .13 2,2 »/o ' 15 3.8 »4 "¦ v 9 4.6 °/o 18 2.9 % 6 (Seveda poleg vseh organizacij, kl tmajo v 9 mesecih iagubo, teh je 24, ln niso namenile niti dinarja za raz-Sirjeno reprodukcijo). Tudi reproduktivnost Je letos mno-go slabša kot lanl v 9 mesecih, več kot za 1/3 je letos nižja. 100 din upo-rabljanih poslovnih sredstev je dalo t povprečju 4,6 din ostanka dohodka ali sredstev za razširjeno reprodukci-jo. Samo OZD iz negospodarstva do-bijo več kot 10 dln sredstev za raz-širjeno reprodukcljo iz vsakih 100 din uporaibljanih poslovnih sredstev. Tu je ponovno opazen vpliv spre-membe vrednosti osnovnih sredstev zaradl revalorizacije oziroma pravilne-ga vrednotenja osnovnih sredstev. nih 451.411.000 din. Lahko rečemo, da bežigrajsko gospodarstvo kreditira svo-je kupce za saldo terjatev in obvezno. sU. Sicer pa Je lilrvidnost gospodarstva Kar predobra. Na rafiunih gospodarstva je bilo 30. 9. kar 2.079.943.000 din, kar je trikrat veC kot lani v 9 mesecih. Končno smo uspeli prebiti labiero kro. nlčne nelikvidnosti gospodarstva. Seve. da je to posledica sistemskih ukrepov, predvsem predpisov o zagotavljanju sredstev pri plačevanju. Z druge stia-ni pa je močan vpliv tudi izjemno hitre rasti denarne mase, kot posle-dice nepričakovane spremembe v de. viznih transakcijah. Izvoz narašča, uvoz pada, tudd neblagovna dotok de-viz je močan, kar je prtneslo presežek plačilne bilance (v Jugoslaviji dobre 2 mllijarde USA $). S samim tem pa je prišlo do velike avtomatične ekspamzije dename tnase. Denarja Je letos za okoli 55 odstotkov več kot decembra lani. Tako je situacija po-polnoma nasprotna lanski in predlan-ski, ko so devizne transkacije vplivale na znižanje dename mase. Seveda bi bilo logično pričakovatl cudi povečanje potrošnje, še posebej na področju investicij. Vendar je in-vestiranje še vedno nizko, zaradi stro-ge zakonske regulative in kontrole pla. čevanja. Trenutno smo v situaciji ve-like nestabilnosti med količino de-narja v obtoku in blagovno ponudbo, kar predstavlja nevamost, da bi ob odpiranju in rasti povpraševanja spet prišlo do znatnlh pritiskov na rast cen, s tem pa tudi na ponovno oživ-ljanje inflacije, ki smo jo letos vsaj delno uspeli umiriti. Tudi bežigrajsko gospodarstvo je tako v tem krogu. . Investicijska sposobnost organizadj združenega dela za Bežigradom je ugodna, ob velikl likvidnosti pa še po-sebej. Po TOS (trajna obratna sred-stva) obrazcu je imelo gospodarstvo v trianesedju 971.325.000 din presežka nad obvezno ravnijo trajnih obratnih sred-stev. Ta raven je pogoj investicijske dejavnosti, torej so to sredstva, kl Jlh je mod direktno nameniti za tnvesti-cije. Primanjkljaj po TOS obrazcu pa je 118.177.000 din. Dejavnost Sredstva, ki presegajo obvezno raven po TOS v 000 din Manjkajoča trajna obratna sredstva po TOS v 000 dia LIKVIDNOST Razmerje kupci — dobavtteljl (ter. Jatve do kupcev in obveznosti do do-baviteljev) predstavljajo v tem času, ko smo prešli ponovno na plačano re-alizacijo manj pometnben podatek, ki ga ob bilanci, torej prerezu v času 30. 9. 1976 ugotavljamo, ter nam pove, koliko terjatev je Imelo naše gospo-darstvo tega dne do svojih kupcev In koliko obveznosti še ni poravnalo te-ga dne. Stanje ob koncu tretjega kvar-tala je bilo naslednje: terjatev do kupcev je bilo za 1.088.672.000 din, več kot 1/2 manj kot lani, otoveznosti do dobaviteljev pa za 637.261.000 din, ali 2/3 manj kot lani. Saldo terjatev in obveznosti je že vedno pozitiven za naSe gospodarstvo v višini 451.411.000 din. Ce bi torej 30. 9. napraviU pobo-tanje vseh terjatev in obveznosti, bi gospodarstvo dobilo na račune dodat- Industrija 2KS.H72 Gostinstvo - 14.056 Gradbeništvo . :-'¦¦ •' - 175.078 Promet - .-¦•-.-. 204.429 Trgovina '- . - - 247.727 Obrt :• 36.745 Stan. kom. dejavnost • ¦ - 2.145 OZD iz negospodarstva 137 61.653 909 59.195 Skupaj 971.325 118.177 Investicijsko niso sposobne nasled-nje organizacije, ld jim manjka traj-nih obratnih sredstev po TOS obraz. cu v din: Savske elektrarne TOZD Elektro-prenos 11534000, Iskra TOZD Tela 6343.000, Bnergoinvest TO2D Trans-formatorji 34.501.000, Tekstil TOZD Tanosa 790.000, Ljubljanska mlekar-ne TOZD Mlekarne 7.961.000, Merca-tor TO23D Kniba 524.000, Gostinsko podjetje Bežigrad 909.000, Energoin-vest TOZD Inženiring 279.000, Lesnina TOZD NT prodajna mreža 15.089.000, Astra TOZD Maloprodaja 2.206.000, Elektrotebn* TOZD Eigro 24.138.000, Gramex TOZD Trgovina 11.229.000, Pla-mas l.090XK», Astra TOZD Veleprb-daja 3.589.000, Lesnlna TOZD Izvoz 159^00. Te organlzacije po zakonu ne mo. rejo začeti z investicijaini, dokler ne pokrijejo primanj-kljaja trajnlh obrat-nih sredstev. NeplaCana realizacija, kl Je bdla ob polletju eden glavnih izgovorov za vse slabosti gospodarjenja, je v 9 me-secUi manj pomembna. Vse neplačane realizacije je imelo gospodarstvo za 562^89.000 din, v giavnem iBdustrijs, gradbeništvo in trgovina. V primeru, da bi bila celotna neplačana reatiza. cija 30. 9. dejansko pladana, hi gospo-darstvo povečalo celotni dohodek in dohodek ter bi doseglo stopnjo rasti dohodka glede na lansko 9-mesečje v viSini 11,7 odstotka, nominalno seveda. Sam družbeni proizvod 9 mesecev je povedan za 9,8 odstotka nominalno, realni pa malo aaostaja za lanskolet nim, saj rast cen presega rast proiz-voda. Gospodarstvo razpolaga z 5.013.297.000 dta lastnih, virov poslovnih sredstev ter z 3.767.557.000 din kreditov. Lastni viri so bolj povečani (53 odstotkov) kot pa krediti, vezanost na kredite je tako minimalno nižja. Vse dejavnosti izkazujejo visoko jast lastnih virov po-slovnih sredstev tvpliv revalorizacije) med 37 in 150 odstotkov, medtem ko v virih sredstev krediti rastejo iarazi. to le v industriji im to na račun Sav. sklh elektrarn TOZD Elektropreoos (531-odstotno povečanje, kreditov ima jo za 581.716.000 din) in Savskih elek-trarn TOZD Telekommiikacije (7-krat več kreditov), nato na račun IMP TOZD TEN, Belinke, Tehnike TOZD IBI, TekstM TOZD Tonose, Dela (137.441.000 dln kreditov, 2-krat več kot lani) in Geološkega zavoda, v prometu na račun Infcerexport TOZD Inex Adria, ki ima kredite 478.698.000 din za nafeup avionov, kar je 1/2 veC kot lani, in v trgovini, ki ima kar 1.800.000.000 din kreditov, kar je za 2/5 -več kot v 9 mesecih lani. IZVOZ IN UVOZ Ekspanzija izvoza in zavmranje uvo-za je zelo opazna tudi v bežigrajskem gospodarstvu. V 9 mesecih je izvoz za 21 odstotkov večji od uvoza. V ko-likor izločimo tiste uvozntke in izvoz-nike, ki lani niso zajeti (torej ista struktura) ugotovimo značilne premi. ke: rast izvoza za 55 odstotkov ter zmanjšanje uvoza ža 20 odstotkov. V 9 mesecih letos je bežigrajsko gospodarstvo izvozilo za 131.600.000 USA $ blaga in storitev. RegionaJna struktura izvoza se počasi spreminja v korist dežel v razvoju — tja je šlo 18 odstotkov vsega izvoza, 72 odstot-kov izvoza pa na zahod, kar je manj kot lanl. Največ smo izvozili končnih izdelkov in storitev — 3/5, izvoz su-rovin predstavlja dobro petino, izvoz pollzdelkov pa dobro šestino celotnega izvoza. Neugodno je povefianje deleža srurovin v izvozu. Omenitd moramo tu-di rast izvoznih premij, ki jih dobi naše gospodarstvo. Te premije vztraj. no naraščajo, v prvem trimesečju so bilc 9,3 odstotka vrednosti izvoza, v polletju 9,8 odstotka in v 9 mesecih ie 11,1 odstotka vrednosti izvoza. Gospodarstvo je v 9 mesecih uvo. zilo za 108.800.000 USA $ blaga in sto-ritev, največ z zahoda, kar 86,7 od stotka. Največ je bilo uvoženih suro-vin in reproma'eriala, kar 63 odstot-kovj opreme 13 odstotkov, storitev 10 odstotikov in trgovskega blaga le 3,5 odstotka. Tako kot vedno bomo tudl sedaj obravnavali poslovanje organizacij združenega dela še bolj podrobno v okviru posameznih dejavnosti, kajti vsaka dejavnost ima svoja značilnost-na gibanja, prav tako pa je v okviru dejavnosti lažje, pa tudi bolj smisel-no, spremljati gibanje poslovanja po-sameznih organizacij združenega dela po vseh znafiilnih postavkah periodič-nega obraduna za 9 mesecev tega leta. • INDUSTRIJA ¦' . 1 V industriji občinskega gospodar-stva imamo kar 32 organizacij združe-nega dela, kd so ustvarile 1/3 doseže-nega dohodka občinskega gospodar-stva, 28 odstotkov ostanka dohodka, hkrati pa tudi slabo 1/3 vseh izgub; v industriji je izgub za 23,709.000 din. V teh 32 organizacijah je zaposlenih 9434 delavcev, 2 odstotka manj kot la-ni, predstavljajo pa 1/3 vseh zaposle-nih v gospodarstvu Bežigrada. Tretjam-ski delež v gospodarstvu občine po-stavlja industrijo med osmimi dejav-nostmi, ki so zastopane v občlnski stnjktnri gospodarstva, na prvo mesto po velikostl. Industrija je fcudi v sred-njeročnem planu predvidena kot glav-ni vzvod razvoja, še predvsem elektro-industrija, žlvilska industrija, kemična industrija in geološko rudarska dejav-nost, ki so prioritete razvoja v tem srednjeročnem razdobju. Dmžbeni pro izvod v industriji naj bi rasel po stop-nji nekaj nad 10 odstotkov letno, za_ poslovanje pa po 3 odstotke letno. Industrijske organizacije so ustvari. le letos v 9 mesecih za 2,678.849.000 din celotnega dohodka, kar je 4 odstot-ke vet kot lani v 9 meseoih, dosegle dohodek v višini 766.073.000 din ali 8 odstotkov več kot lam, ostanka do-hodka pa je 126.429.000 din (za pri-merjavo, to je vrednost 300 novih 60 m2 stanovanj), Vendar je ostan-lca dohodka za 1/4 manj kot lani. Tako kot v ostalih dejavnostih je v delitvi dohodka najbolj povečana po. stavka: ostaJi osebni prejemki, ki so bili izplačani v višini 25,097.000 din (3-krat več kot lani) ali povprečno 300 din mesečno na zaposlenoga. Kar 8 organizacij industrije v 9 me-secih letos ni doseglo dovolj dohodka, da bi lahko z njim pokrilo vse ob-veznosti, osebne dohodke ter del na. menile za ostanek dohodka. To so: »Savske elektrarne« TOZD Elefctroprenos »Iskra«, TOZD Tela »Ekna« »Tekstil«, TOZD Toinosa »Labod«, TOZD Tip-Top ¦ »MladUiska tenjiga, TOZD Tiskarna ¦ »Geološki za,vod«, TOZD Budnik urana »Geološki zavod«, TOZD GRD lzguba na izguba zaposlenega 105.000.— 5.833.— 1,942.000,— 1.876.— 8,484.000.— 8.252.— 2,359.000.— 14.041.— 5^06.000.— 18.111,— 573.000.— 869.— 195.000.— 21.666,— 4.144.000— 4.215.— »Iskra« TOZD Tela, »Elma« in »Ge. ološki zavod« TOZD GRD imajo sicer veliko preseganje izgube z neplačano realizacijo, ostale organizacije pa ne. Se posebno se kaže kritičnost situaci-je v tekstilni tndustriji »Tek3til« TOZD Tonosa in »Labod« TOZD Tip-Top, kjer je izguba presegla 14.000 din na zaposlenega. Medtem ko je Tip-Top že dolgo predmet obravnave, od lanskega leta v sanaciji, ter že dolgo posluje pod vn8jo normalne rentabilnosti, bo treba tudi »Tekstil« TOZD Tonosi po. svetiti več pozomosti, saj je izguba v taki višini zaskrbljujoča. Ponovno lah-ko zastavimo vprašanje razvoja tek-stilne industrije v Ljubljani, še pose bej v primerjavi z ostalimi panogami industrije, ki so veliko boij akumu-lativne. Veliko izgubo na zaposlenega izkazuje tudi »Geološki zavod« TOZD Rudnik urana, ki pa je v preformi. ranju in se bo v kratkem odselil iz občine. Industrija je likvidna kot že dolgc ne. Na računib. imajo 430,112.000 din, kar je 5,4 krat več kot lani. Vse zalo-ge so letos višje za 28 odstotkov kot lani ter vežejo 721,872.000 din, od tega je zalog gotovib izdelkov aa .185.088.000 dln. Zaloge so še vedno zelo visoke, čeprav jih organizacije ocenjujejo kot normalne. Se vedno se pozna zastoj iz spomladanskih mesecev, ko je pri-Slo do nenadnega kopičenja zalog v industriji ter krčenja zalog v trgovi-ni. Situacija se v tetn času hitro po-pravlja. Mnogo višje zaloge kot lani izkazujeta kovinska industrija, indu-strija gradben^a materiala ter elektro industrija (v njej še posebej »Iskra« TOZD Tela). Industrijske organiaacije so zadovo-Ijivo investicijsko sposobne, saj prese-gajo obvezno raven trajnih obratnih sredstev za 263,972.000 din. Pamanjka-nje trajnih obratnih sredstev izkazujejo le: »Savske elektrarne« TOZD Elektro-prenos 11,534.000 din, »Iskra« TOZD Tela 6,343.000 din, »EnergodnvestK Tozd transformatorjev 34301 din, »Tek-stll« TOZD Tonosa 790.000 dan, »Ljub-Ijanske mlekarne« TOZD Mlekame 7,961.000 din, »Mercator« TOZD Emba .24.000 din. Vse industrijske organizacije dosc-gajo v 9 mesecih produktivnost v povprečju 89.014 din na zaposleneg*. To je 7 odstotkov več-kot lani. Na za- poslenega pride v povprečju 13,474 din ostanka dohodka, to je 1/4 manj kot lani. Petino dohodka je industrija na-menila za ostanek dohodka, lani pa 1/4. Ta padec ni zadovoljiv, saj mo ramo ponovno opozoriti na nižanje sredstev za razširjeno reprodukcijo in-dustrlje. Delež osebnih dohodkov v dohodku je povečan, povprečni mesečni osebni dohodek se bliža meji 4.000 din na za. poslenega. V 9 mesecih letos znaša osebni dohodek na zaposlenega 3.981 din ali 23 odstotkov več kot lani. Ze-lo visoko povečanje osebnih dohodkov izkazujejo: TKG — DSSS, 5.442 din, povačanje 43 odstotkcrv, povečanje pro duktivnosti pa le 33 odstotkov; »iskra« — DSSS, 6.452 din, pcrvečanje za 31 odstotkov; »Prod«, 7.888 din, poveča-nje za 31 odstotkov, to je tudi najviš. ji osebni dohodek v industriji; »Ljub. ljanske mlekarne« — DSSS, 4.691 din povečanje za 63 odstotkov. (Osebni do hodek v GeoloSkem zavodu TOZD Ruci nik urana v višini 9.777 din je vsebin. sko nepravilen, saj pride povprečje na tak nivo zaradi zmanjšanja števila za. poslenlh od 71 na 9, ter izplačiia de-cembrskih osebnih dohodkov v janu arju še za vseh 61 delavcev). Omeniti moramo Še, da je bilo le tos izplačano iz sklada skupne pora-be v industriji povprečno 868 din za delavca mesečno, kar je 2/3 več kot lani. Izplačila iz sklada skupne pora-be so v »Tubi« mesečno 2.155 din (3,5. krat več kot lani), »Smelt« 2.080 din mesečno (2,4-krat več kot lani), 3.483 din mesečno v »Belinki« (3-krat več kot lani), 3.758 din tnesečno v »Ju-gocryl« ter 5.312 din v Geološkem za. vodu DSSS. Ta izplačila zaslužijo še posebno pozornost. # GOSTINSTVO Gostinstvo v občini (5 organlzacij) Je z nesipremenjenim številom zapo-slenih po vkalkuliranih urah ustvarilo 14 odstotkov več celotnega dohodka ter ob izboljšanju ekonomičnosti *5 odstotno pavečanje doseženega dohod ka. Dejansko Stevilo zaposlenih ljudi po stanju konec meseca se je v go-stinstvu v primerjavi z 9 meseci la. tn povečalo za 1 odstotek, .manj zapo. slenih je v Gostinsko prehrambenem centru in Gostinskem podjetju »Beži grad«. Celotai dohodek so najbolj pove-Čall v IMP — TOZD Družbeni stan-dard in Gostinskem podjetju Crnuče. doseženl dohodek pa v Cestnem pod. jetju — TOZD Delavska restavraclja in Gostinskem podjetju Črnuče. V razdelitvi dohodka se veča delež osebnih dohodkov na račun manjšega de!eža ostanka dohodka. Vendar so gi-banja taka, da v 9 mesecih nobena gostlnska organizacija ni poslcrvala z izgubo. Največ ostanka dohodka so nstvarili v GosMnsko prehrambenem centru, vendar so ga povečali le za 3 odstotka. Najviijo rast ostanka do- hodka je doseglo gostinsko podjctj« Crnuče, medtein ko se je v vseh osta-lih gostinskih organizaeijah ostanek dohodka zmanjšal, najbolj v IMP — TOZD Družberri standard. Gostinske OZD so svoje terjatve do kupcev znižale za 3/4, obveznosti do dobaviteljev pa za 1/2, tako, da ob-veznosbi gostinstva v absolutnem zne. sku že presegajo terjatve. Vse gostinske organizacije izkazuje. jo presežek sredstev po TOS obrazcu. Skupna sredstva, Id presegajo obvez-no raven trajnih obratnih sredstev, znašajo 14,056.000 din, daleč največ jil) je v Gostinsko prehrambenem centru 8,330.000 din. Ta organizacija sredstva tudi nujno potrebuje, saj bo še v le-toš-njem letu začela z veliko investi. cijo v razširitev svoje dejavnosti. Gostinstvo uporablja pretežno lastne vire poslovnih sredstev, saj so krediti udeleženi le z 21 odstotki v virih sred. stev. Fraktično vsi krediti v gostinstvu so prl Gostinskem podjetju Bežigrad izklju&iO z lastnimi viri poslovnlh sredstev pa poslujeta Gostinsko pTe. hrambeni center in Cestno podjetje — TOZD Delavska restavracija. Povprečni izplačani mesečni osebni dohodek na zaposlenega je v gostin stvu povečan za 23 odstotkov in do sega višino za 23 odstotkov najman.j od vseh dejavnostl v občini. Produk-rivnost je povečana za 15 odstotkav, torej osebni dohodki le naraščajo hi-treje kot produktivnost. Le v Gostin. skem podjetju Bežigrad in IMP — TOZD Družb&ni standard so osebne do-hodke povečall bolj kot prodiiktlvnost, medtem ko je v ostalih treh organiza-cijah gittanje osebnih dohodkov in pro. duktJvnosti »Madno. # GRADBENI5TVO V gradbeništvu je zaposlemh 7081 ljudl, 2 odstotka več kot lani, kar po. meni 27 odstotkov vseh zaposienlh be, žigrajskega gospodarstva. Za industrljo je tako v gradbeništvu zaposlenih naj-ved ljudi- Gradbeništvo je ustrvarilo L853.596.000 din celotnega dohodka ter 637,111.000 din doseženega dohodka — tudi to je 27 odstotkov celotnega bežl-grajskega doseženega dohodka. V gradbeniStvu deluje 15 organiza-clj združenega dela v projektdvi, 15 organlzacij v gradnji ter 7 organiza-cij v montaži. Skupaj torej 37 temeJj-nih organizacij združenega dela in de-lovnth skupnosti skupnih služb. Grad-beništvo po velikosti in obsegu uvršča. mo na 2. mesto v strukrturi občinske. ga gospodarstva. Gradbeništvo je uspelo ob enakein celotnem dohodku kot lani povefiati doseženi dohodek za 4 odstotke s tem, da so porabljena sredstva letos nižja. Tak rezultat je ugoden in kaže na aktivno stabilizacijsko politiko. Le-tošnje leto, vsaj prva polovlca, za gradbeništvo ni ugodno, saj je obseg del manjši kot lanl. Vendar je grad-beništvo povečalo delež dohodka v ce. lotnem dohodku za 5 odstotkav. Osta. nek dohodka v dohodku pa je manjši kot lani za 1/4, kar je znadilno tudl za gospodarstvo kot celoto. Lani je šlo 26 odstotkov dohodka v ostanek dohodka, lebos le še 20 odstotkov, re. produkcijska sposobnost gradbenaštva se tako žimanjšuje. Izgub v gradbeništvu je zaradi ne-doseženega dobodka 5,059.000 din in sicer v: izguba lzguba na zaposJenega — AZA — »Projekting-biro« — »Agroobnova«, TOZD Gmdnje 354.000.— 39.000.— 4,665.000.— 20.823.-2.600.-14.951.- Opozoriti moramo predvsem na iz-^ubo v Azi in Agroobnovi TOZD Grad-iije, ki kaže na kritičnost situacije po. slovanja. Neplačana realizacija je da-]eč manjša od izgube. Obema organi zacijama je treba posvetitd mnogo več pozomosti, saj je velika verjetnost, da bo izguba izkazana tudi konec leta. Gradbeništvo je investicijsko popol ioma sposobno. Nobena organizacija nima primanjkljaja trajnih obratnlb ^redstev, presežek sredstev po TOS obrazcu zna&a kar 175,078.000 dtn. Tu-di likvidnost je več kot zedovoljiva. na računih ima gradbeništvo 175.651.000 din, k&r je 2,7 fcrat ve<5 kot tanl. Le zailoge gotovih izdelkov so moč no povefiane. Znašajo 56,5 milijona din ter so 4 krat višje kot lani. Take zaloge izvirajo iz novega obračunske-ga sistema, saj v gradbeništvu ne mo-remo govoriti o klasi&nih zalogah go-tovlh izdelkov, kot jih ima industrija. Najbolj so povečane zaloge v Cestnem podjetju — TOZD Gradnje ter pri montažerjih: »Instalacija«, »Termika«, ->IMP« — TOZD ELM in »IMP« — TOZD OV. Osebni dohodki v gradbeništvu zna. šajo povprečno mesečno 4.113 din, iar je 12 odstotkov več kot lani, re. :ilno 2,2 odstotka manj kot lani. To. da povečanje osebnih dohodkov je Se vedno za 6 indeksnih točk večje kot ie rast produktivnosti. Organizacije v projektivl so povečaile osebn« dohodke za prav toliko kot produktivnost (16 odstotkov), povprečni osebni dohodek v projektivi znaža 6.372 din, operativa je povišala osebne dohodke za 6 od-stotkov na 3.482 din, vendar pri zniža. ;iju produktivnosti za en odstotek, ;nontažerji pa so povišali osebne do. hodke 1% 17 odatotkov na 4.491 dln, ob pove^nju produktivnosti le za 9 odstotkov. Izjemno povečanje osebnih dohodkov izkazuje le »Obnova« — DSSS, za 98 odstotkov, 2.283 din na 4530 din povprečno mesečno. V gradbeništvu ni opazno veliko po-večanje uporabe sredstev sfcupne po-rabe, razen v IMP — TOZD Projek-tivnl biro, kjer je bilo porabljeno Iz tega naslova kar 2.059 din povprefino mesečno na delavca, v Projektu nizke zgradbe 1.818 dii\ povprečno mesečno, Instalaciji — TOZD Projektivni biro 1.623 ddn, Vodnogospodarskem podjet-ju 1.745 din, Instalaciji — DSSS 1.941 dan ter v Z2TP — Zavod za investi. cije 2.309 din. Povprečmo pa so grad-binci te sklada skupne porabe meseč no porabili na delavca 731 dln. Vidi-mo, da so odstopanja v teh organiza-djah zelo velika. Opozoriti je treba Se na gibanja za-poslenosti z ozirom na dogovor o te-meJjih družbenega plana razvoja ob&i-ne Ljubljana Bežlgrad 1976—1980. Do-govorjeno je, da projektlva in opera-tiva v tem srednjeročnem obdobju ne bosta povečevali števila zaposlenih. Si-tuacija je v 9 mesecih letos naslednja: projekifciva oparativa ' montaža Stevito indeks zaposlenih rasti 595 103,8 3.757 99,0 2.670 105,9 Medtem ko se organizacije operati-ve držijo dogovora, prihaja prd projek tantih do naraščanja števila zaposle nih. Povečanje znaša sicre 22 ljudi, po organizacijah so pavečevanja minimal-na, saj so vse projektantske organiza-cije razen dveh (LUZ in Projekting-biro) majhne po številu zaposlenih. Vendar pa rast zaposlovanja v globalu projektive ni ustrezna dogovorjenim ciljem. Gradtrinci imajo letos za 2/3 manj kreditov kot lani v virih poslovnih sredstev; 53,7 milijonov din je kredi-tov, 799,5 milijonov din pa je lastnih sredstev. # PROMET Dejavnosfci prometa deluje v obči-nl 5 organizacij združenega dela: »In-teretport« TOZD Inex adria aviopro-met za 287 zaposlenimi, Cestno podjet. je — DSSS z 77 zaposlenimi, Cestno podjetje — TOZD Vzdrževanje z 195 zaposlenimi, Republiška skupnost za oeste z 259 zaposlenimi ter PTT — TOZD Servis z 170 zaposlenimi. Sku paj je tako v prometu zaposlenih 988 delavcev, kar je 2 odstotka veC kot lani v 9 mesecih. Promet ima 33 od stotkov vseh zaposlenih bežigrajskege gospodarstva, ki dosegajo 5,3 odstotkov vseh zaposlendh bežigrajskega gospo. dairstva. V prometu je produktiv nost najvišja od vs* dejavnosti be zigrajskega gospodarstva. 173.083 din dohodka je ustvaril vsak zaposlem v tej de.tKvnosti. povprečje 7P Be7;graci pa znaSa 97.150 din Tako una pro. met s» 4/S vlšjo produktivnost od be-žigrajskega povprečja. Teh 5 organizacij združenega dela je ustvarido celotnega dohodka v viši-ni 563.233.000 din ter doseglo dohodek v znesku 149.707.000 din. To je 19 odstotkov več kot lani. V nobeni orga. nteaoiji nl prišlo do znižanja doseže-nega dohodka. Izgub v prometu ni. V delitvi dohodka pa so namenili največ za osebne dohodke in osebne prejemJce, prvi so povečani za 26 od-stotkov, drugi pa kar za 60 odstotkov, tako da osebni dohodki rastejo naj-hitreje v občini, poleg stanovanjsko komunalne dejavnosti. Temu ustrez-no je namenjeno seveda manj sred. stev za ostanek dohodka. Najbolj je imanjšan ostanek dohodka v TOZD Inex adria avioprometu. kar za 4/5 in v PTT TOZD Servisu za. 1/4. Likvidnost je zelo zadovoljiva, in-vesticijska sposobnost tudi, primanj. kljaja obratnih sredstev ni, tzkazan ,je celo presežek v višini 274,727.000 din. Viri sredstev so zelo povečani, lastni za 2,5 x, tudi pa za 1/2. Ven-dar predstavljajo lastni viri le dobro tretjino vseh virov sredstev. Zadolže-nost gre predvsem na račun Inex adria avioprometa, ki ima velike kredite za nakup novih avionov. V prametu je bil povprečni netto osebni dohodek na zaposlenega 4.948 din. Poglejmo rast osebnih dohodkov in rast produkfcivnosti po organiza. oijah: osebni dohodek Indeks Indeks produktiv Razlika — Inex adria aviopromet 5.852 din 133 136 +3 — Cestao podejtje — DSSS 4.549 din 145 121 —24 — Cestno podjetje — TOZD Vzdrževanije 3.738 din 125 126 +1 — Hepubliška skup. za ceste 5.489 dln 163 125 —38 — VTT — TOZD Servis 3.868 din 106 106 — Promet skupaj 4.948 din 137 131 Odstopanje Je več kot oditno. Ce. stno podjetje DSSS je povečal osebne dohx>dke kar za 24 točk nad produk-tivnostjo, Republiška skupnost za ce-ste pa za 38 točk. To pa je tudi vzrok za hitrejšo rast osebnih dohodkov od produktivnosti v oeli dejavnosti pro-meta. Tudl v prometu je reproduktivnosf in akumulativnost nižja kot v 9 me-secih lani, pramet izloča 21,7 odstot-kov ostanka dohodka iz dohodka, to je 1/4 manj kot lani, 100 din povpreč-no uporabljenih poslovnih sredstev pa daje v 9 mesecih 2,5 din ostanka do-hodka, za 1/3 manj kot lani. Najbolj akuten padec reproduktivnosti je v Inex adria avioprometu: lani je 100 din uporabljenih poslovnih sredstev dalo 1,3 dln ostanka dohodka, lebos 0,1 din ostanka dohodka! # TRGOVINA Trgovina je 36 TOZD ali DSSS pred-stavlja tretjo dejavnost po velikosti :n obsegu v obdinslri strukturi gospo-darstva. V trgovini je bilo zaposlenih 1.864 ljudi ali 2 odstotka več kot laoi, kar pomeni 18,8 odstotkov vseh za. poslenih v gospodarstvu Bežigrada. Le.td so ustvarili 22,2 odstotka dose-ženega dohodka v občini in 29,2 od stotka ostanka dohodka občine. Trgo. vina za Bežigradom izkazuje v letoš-njih 9 mesecih zs 3 odstotke višji promet kot lani, ter za 2 odstotka nižji doseženi dohodek kot lani, do-hodka je trgovina dosegla v viSini 528.051.000 din. Serija novih sistem. ;kih sprememb pri zagotavljanju sred stev pla&i, obradun celotmegB dohod. ka in dohodka, uvozne restrikcije ter primanjkljaj trajnih obratnih sredstev, so letos močno zavrli dejavnost trgo. vine. V polletju je trgovina izkazovala 340 milijonov din izgub, v 9 mesecth je izgub le še 51,461.000 din, seveda pre-cej na račun spremembe predpisov pri ugotavljanju dohodka v septem. bru, pa tudi na račup-^zboljšanja po-slovanja v tretjem kvartalu. Lahko t.rdimo, da se pmdaja odpira. Promet v trgovini na drobno je v tretjem kvartalu povečan za 8 odstot kov, zaloge trgovskega • blaga padajo, v trgovini na debelo je prodaja viš. ja za 9 odstotkov, zaloge pa so nižje za 14 odstotkov. Orientacija v izvoz celotnega gospodarstva je prinesla po večanje prometa tudi izvozni trgovini. Dejstvo pa je, da je za ostanek iz prvega polletja premočan, da bi lah. ko dosegli planirano realno rast druž-benega proizvoda v trgovini 3,1 od. stotek letos. Izgube v trgovini so še vedno v«. '.ike in so tipične tudi s strani odkri-»anja slabega poslovatija organizacij združenega dela te dejavnosti: »Elektrotehna« — TOZD Elex — izguba na substanci 7,328.000 din in izguba zaradi nedoseženega dohodka 14.768.000 din. Izguba na zaposlenega znaša kar 173.984 din. Situacija v tej OZD se tako od polletja skorajda ni popravlla, število zaposlenih je mini. malno večje kot lani, osebne dohodk« pa so povišali za 2 odstotka »Elektro-tehna« TOZD Elex ima 43 odstotkov celotnib izgub trgovine Bežigrada. Ostalo sc izgube zaradi nedosežene. ga dohodka in to v: izguba izguba na zaposlenega — »Elektrotehna« TOZD Elgro — »Gramex« TOZD Trgovina — »Lesnlna« TOZD Uvoz — »Commerce« — »LIK« — »Astra« TOZD EC — »Astra« TOZD Stranske dejavnosti 12,183.000.— 56.929.— 9,511.000.— 58.349.— 1,025.000.— 13.486.— 5,468.000.— 13.050.— 572.000.— 14.300.— 153.000.— 6.120.— 454.000.— 10.318.— Vse te organizacije, razen LIK, iz. kazujejo veliko neplačano realizacijo, ki pa po sepcembrskih fapremembah obračuna dohodka in zalog ne pomen-ni več direktnega zaostanka plačil in s tem obračunske izgube. Izgube v teh organizacijah predstavljajo prob-lem, zaslužijo še posebno pozornost v kasnejših analizah ter predstavlja-jo direktno grožnjo, da bo izguba tu-di konec leta; ko bomo razporejali sredstva v sklade, pa sredstev ne bo. Tako kot v drugih organizacijah tudi v trgovini v delitvi dohodka naj-hitreje rastejo osebni dohodki ter dru-gl osebni prejemki, ostanek dohodka pa je za 1/4 nižji kot lani. Vendar je treba poudariti, da je v trgovini na drobno ostanek dohodka letos po-večan za 43 odstotkov, v trgovini na debelo pa zmanjšan za 38 odstotkov, v zunanji trgovini zmanjšan za 15 odstotkov, trgovskih storitvah kar za 61 odstotkov ter poslovnih združenjih za 23 odstotkov. Lahko rečemo, da je le trgovina na drobno že prebrodi-la letošnje težave. Tudi v trgovini je likvidnost iz-jemno dobra, sredstev na računih je za 1,169,324.000 din (3 x več kot lani). Zaloge so že v normali, le 8 odstotkov je letos več zalog kot lani (nominalno). Tudi trgovina je invesficijsko spo-sobna, raven trajnih obratnih sredstev je presežena za 274.727.000 din. Po manjkanje trajnih obratnih sredstev izkazujejo le: »Lesnina« — TOZD NT prodajna mreža, »Astra« TOZD Ma. loprodaja, »Elektrotehna« — TOZD Elgro, »Gramex« TOZD Trgovina. »Pla mas«, »Astra« TOZD Veleproda.ja, »Le. snina TOZD Izvoz. Produktivnost je v trgovini (edina izmed dejavnosti v občini) letos padla in to za 3 odstotke. Seveda je tako raz. merje produktivnost-osebni dohodki po. rušeno, saj so osebni dohodki v trgo vdni višji letos za 14 odstotkov, ter so realno na nivoju lanskega leta. Povpreč. ni mesečni osebni dohodek v trgovi-ni na zaposlenega znaša 4.254 din. Po. novno pa se kaže, da v okviru trgovi-ne v trgovini na drobno produktivnost narašča hitreje kot osebni dohodki, v ostalih panogah pa ne. Tako mora mo trgovino na droimo pravzaprav izločiti iz obravnavanja trgovine, saj kaže pozitivne tendence razvoja, osta-le panoge trgovine pa zaviranje. Zelo kritično moramo ocenrti na-laščanje osebnih dohodkov v Gospo- darskem razstavlšču (5.186 din znaša povprečni mesečnd OD, povečanje 71 odstotkov!, padec produktivnosti pa je 15 odstotkov) ter v PZ »Consorti-um«, kjer je povprečni mesečni oseb-ni dohodek kar 7.555 din, povečanje 46 odstotkov, znižanje produktivnosti T» kar 24 odstotkov. Pravtako je treba povedatl, da Je Gospodarsko razstavišče porabilo pov-prečno meseCno iz aklada skupne po. rabe na zaposlenega kar 3.460 din, »Astra« DSSS pa celo 5.848 din mesefi-no!, kar je več kot znaša povprečm mesečni osebni dohodek v tej OZD. Izjemno porabo sredstev skupne po rabe je opaziti še v »IMOS«, 2.216 din na zaposlenega mesečno, »Lesnini« TOZD Uvoz, ki ob izgubi porablja kar 2.014 din mesečno ter »Elektrotehni« DSSS z 4.343 din porabe sklada skup-ne porabe na zaposlenega mesečno Akumulativnost in reproduktivnost trgovine je seveda v letošnjem letu nižja kot lani: 30,2 odstotka dohodka je namenjeno skladom, kar je za 1/4 manj kot lani. 100 din uporablje-nih poslovnih sredstev pa daje letos le 3,5 din ostanka dohodka, lani pa 5 din. Samo v trgovini na drobno je reproduktivnost povečana, akumulativ- nost pravtako, v ostalih panogah pa je padec zelo izrazit. število zaposlenih je v tgovtni po-večano po podatkih periodičnih obra-čunov za 2 odstotka, v trgovind na drobno za 5 odstotkov (1.106 zaposle-nih), v zunanjd trgovini za 4 odstotke (927 zaposlenih), v trgovskih storitvah za 9 odstotkov (200 zaposlenih), v trgovini na debelo pa je znižanje šte-vila zaposlenih za 1 odstotek (2400 zaposlenih) in v poslovnih združenjih znižanje za 2 odstotka (231 zaposle-nih). • OBRT Obrt je dejavnost, ki poleg trgovlne v 9 mesecih letos izkazuje najslabše rezultate. Ta dejavnost deluje na maj-nih področjih industrije, gradbeništva, prometa, gostinstva ter je tako zelo odvisna od vseh konjunkturnih gibanj v gospodarstvu. Vse spremembe se v abrti zelo izrazito kažejo. Obrt predstavlja v struktun ob<5in-skega gospodarstva 6,4 odstotni Celež v doseženem dohodku, 4,7 odstotnl deiež v ostanku dohodka bežigrajskega gospodarstva ter 7,4 odstotni delež po število zaposlenih. V obrti je zapo-slenih 1931 delavcev, kar je 8 odstotkov manj kot v devetih mesecih lani. Ven. dar je najbolj zaskrbljujoče to, da je ostanek dohodka prepolovljen, obrt je ustvarila letos samo 20,806,000 din ostanka dohodka. Glede na znižanje števila zaposlenih je masa sredstev za OD narasla zelo malo, samo za 7 od-stotkov. V primeru, da ne bi zniža-U števila zaposlenih, pa bi masa sred-stev za OD narasla prav toliko, kot v celotnem gospodarstvu občine. V obrti je ustvarjeno izgub v vi. šimi 1^63.000 din tn to v: izguba izguba na zaposl. Pohištveno mizarstvo »Kamin« »Kristal« »Umetni kamen« 19.000.— 554.000,— 27.000.— 674.000.— 2.111.— 7.486.— 675.— 7.904.— Izguba sicer m velika ter pomeni manj kot dva netto osebna dohodka v obrti mesečno, vendar je tudi to izgubo treba zelo kritično oceniti, saj konec leta ni več daleč, da bi lahko mirno čakali boljših pogojev na trgu. Glede na padanje dohodka ter na zmanjšanje Stevila zaposlenih je v obrti produktivnost povečana z 8 od stotki in anaSa 79.517 din ter je za 1/5 nižja t>d občinskega povpreCja. Od 18 organizacij je kar 10 izkaza 10 slabše fazmerje rasti osebnih do hodkov in produktivnosti. To so: »Av tocommerce« TOZD Servis, »Avtobiša« TOZD Mehanični obrat, »Gral Avtoobno. va«, »Tapetdekor«, Pohištveno mizar. stvo, »Kamin«, »Kristal«, »Usluga«. »IMP« TOZD Dvdgalo in »Montaža«. Osebne dohodke so najbolj poveča-k v Kaminu, kar za 12 odstotkov — kljub lzgubi, ter »Tapetdekor« za 40 odstotkov. Povprečni osebni dohodek v obrti znaša v 9 mesecih 4175 din rca zaposlenega. Opozorita moramo tudj na vlsoko rast porabljenih sredstev iz skilada skupne porabe, v obrti je povečanje 35 odstotkov ter dosega nivo 1084 din mesečno na zaposlenega (povprečje Be-žigrada 896 din). Najbolj izstopa »IMKO«, ki izplačuje 2488 din povpreč-no mesečno na zaposlenega iz sklada skupne porabe ter je povečal izplaCUa za 2 krat, ter »Montaža« z 1790 din na zaposlenega ter 3,4-kratnim pove-čanjem. Akumulativnost in reproduktivnost sta tudi v obrti zelo znižani. Lani so v obrti namenili v ostanek dohodka 27,2 odstotka doh^ika, lelos le še 15,4 odstotka, lani so s 100 Oin upo. rabljenih poslovnih sredstev ustvarjali 12,8 din ostanka dohodka, letos samo še 5,1 din. V obrti je letos na raftunlh skoraj dvakrat tollko sredstev kot lanl, likvid nost je zadovoljiva. PoveCane pa so zaloge gotovih izdelkov in to skoraj za 4 krat. Zaloge gotovih izdelkav so izjemno poskočile v DES TOZD Elek-troservisi 5,5 krat in Zavodu za re. habllitacijo invalidov TOZD Soča 2 krat. Organlzaclje adruženega dela obrti so vse investicijsko sposobne in imajo presežek sredstev po TOS obraoco skupaj v vlSinl 36,745.000 din. Težko rečemo, da obrt posluje ta-ko, kot bi bilo treba, da bi lahko govorili o zadovoljivih rezultatih. Ak. clja za stabilizacijo tudl tu še zdaleč ni končana. Najprej pa je treba stori-ti vse, oleg stanovanjsko komunalne dejavnosti, izkazuje najbolj skladne in ugodne poslovne rezultate v 9 mesecih letos. ZAKLJUČEK Skušajmo strniti v nekaj stavko\ osnovne znafiilnosti ln gibanja gospo-'larjen.ja v obdini v prvih devetih me. secih letošnjega leta: % Zakonske sistemske spremembe dn Se posebej septembrske dopolnitve zakona o ugotavljanju dohodka) kaže. io, da je gosppdarst-vo tak način re-gulative potrebovalo in ga zadovoljivo sprejelo, saj ,je realnost ugotovljenih ^iban.j v periodičnih obračunih 7,elo iobra, osnovni disproporci (predvsem lelikvidnost, pomanjkanje obratnih =redstev, investicijska nesposobnost <-ast cen) pa v giavnem odpravljeni: % Vendar se zaradi, poleg prene ^ene recesije iz tujine in pa potreb-nega časa za prilagoditev novemu go spodarskemu sistemu, ne moremo na dejati, da bi letos dosegli načrtovano stopnjo rasti družbp- ^?a proizvoda letos bomo realizirali le okoli 2-od-stotno rast; 9 Zaposiovanje ]e končno omejeno, praktično je v gospodarstvoi zaposleno letos toliko delavcev kot lani; 9 Pomembno je ugotoviti, da smo na zaftetku nove faze ožlvljanja in ra. sti, konjunktura na domačem trgu je spet ohrabrujoča; 0 Bast cen je zavrta, povišanje cen proizvajalcev (povprečje 9 mesecev le-tos na 9 mesecev lani) znaša 5,6 od. stotka, oen na drobno 10,4 odstotka in življenjsklh stroškov 14,6 odstotka; % Izgube, lzkazane v 9 meseclh, v višini 80 milijonov din, so realne ln kažejo na tiste gospodarske subjekie, ki nimajo zagotovljenega stabllnega položaja na trgu in jih novi sistetn izloča kot neuspešne, zato je treba ta-ke orgaaizacije obravnavati z izredno pozornostjo in kritičnostjo ter pristo-piti k spremembi n.iihove poslovne struktuTe; % Izvoz kaže na vellko dinamiko rasti, uvoz pa na zmanjševanje, pozi-tivno razmerje izvoza/uvoza je že dolgo načrtovani cilj, ki smo ga le-^os spet dosegli; % Vendar je ta sprememba prine. sla tudi izredno veliko kreacijo denat-ne mase, ki je v tem trenutku poten-cialna nevamost za ponovno odplra. nje Inflacije; % Likvidnost našega gospodarstva ie zelo dobra; 0 Investicijska sposobnost gospo-darstva je v 9-mesečju zadovoljiva, vendar pa je investicijska dejavnost go-spodarstva zmanjšana. To je bilo ze. lo opazno že v polletju, stanje nd bi-stveno boljše v 9 mesecih. Glede na to, da so investicije eden glavnih vzvo. dov rasti, je treba opozoriti ravno na problem prenizke investicijske aktiv-nosti v tem času. Izpeljava kvalitet-nlh investicijskih projektov bo ena srlavnih nalog v naslednjem letu; % V delitvi dohodka so ponoyno opazna nesora^merja v korist osebnih dohodkov, kar slabl reprodukcijsko sposobnost gospodarstva; pravzaprav se moramo zahvaliti revalorizaciji os-novnih sredstev ter s tem povlšanju amoruzacije, da je iz-ločanje sredsfftv za reprodukcijo povečano, sredstev za. reprodukcijo iz doseženGKa dohodka pa ie letos manj kot lani; 0 Medtem ko je "aKunskih »tjv«»*r nosti letos manj, pa je bistveno pove. čana obremenitev gospodarstva s pri. spevki interesnim skupnostim gospo-iarstva in negospodarstva \z dohodka; 9 Posebno analizo bo potrebno po. ivetiti izredno visokemu skoku izpla-5il iz sklada skupne porabe v neka-terih organizp,cijah, ki so v analizi (in priloženih tabelah^ navedene, kar ]e posledica ianskega polnjenja skladov, io je bil ze!o opazen premik delitve v korist skladov skupne porabe; 0 V strukturi gospodarstva po de. avnostih kažeta izrazito zaostajanje rgovina in obrt ter delno gradbem-štvo; 0 Krfterij vezanosti rasti osebnlh dohodkov in produktivnosti še vedno ni izpolnjen, kar 2/3 organizacij w ne drži tega prinoipa. Delitev dohodka glede na dosežene rezultate je nuj-nost, ki je tudi osnova dogovora o te-meljih družtaenega plana razvoja obči-ne Ljubljana-Bežigrad, ki se ga bomo morali vsi držata; 0 Stabilizaoijsko politiko bo treba, kljub načrtovani ekspanziji v nasled-njem letu, ponovno okrepiti in spod-bujati v vseh organizacijah združenega dela; 0 Integracijske povezave in pa do-hodkovno reprodukcijske vezi še ved-no niso zaživele v željenj meri, še vedno smo na začetku poti povezo-vanja organizacij projektive in obrti v bolj homogene ter gospodarsko modnejše enote; 0 Spreminjanje gospodarske struk-ture, kot je začrtaono v družbenem pdanoi razvoja občine Bežigrad 1976— 1980, bo nekaj 6asa ustvarjalo tudi te-žave, kar bo opazno predvsem v trgo-vini; 0 Izgube so detao tudl posledica takega spreminjanja strukture, zato mora bitd akcija vseh družbeno poli-tičnih občinskih dejavnikov usmerjena Se posebej v reševanje težav v tistih organizacijah adruženega dela, ki že v tem času izkazujejo realno izgubo. Te organizacije so podrobno opisane v analizi. SKLEPI IZVRŠNEGA SVETA Po razpravt o analizl poslovnega uspeha gospodarskih organizacij zdru. ženega dela občine Ljubljana Bežigrad v razdobju januar—september 1976, je izvršni svet obdinske skupščine na 119. seji 4. novembra 1976 sprejel na-slednje sklepe: 1. Izvršni svet ugotavlja, da poslo. vodni organi v organizacijah združene-ga dela, katerih situacija je kritična, s premajhno odgovornostjo pristopajo k izvrševanju sklepov Izvršnega sveta ali občinske skupščine, kar ni sprejem. ljivo. Izvršni svet je namreč mnenja, da Je integralni del funkcije individualnih poslovodnih organov v delovnlh orga-ndzacijah tudi izvrševanje sklepov, smernic in stališč skup&čine družbeno političnih skupnosti in Izvršnega sveta. 2. Gleda na ugotovitve 1. točke Iz- vršrri svet ponovno poudarja, da mo. rajo vse delovne organizacije povezati zaposlovanje in rast osebnih dohodkov z rezultata poslovanja, kar je vsekakor eno od temeljnih izhodišč dogovora o temeljih družbenega plana 1976—1980 občine Ljutoljana Bežigrad. 3. Izgube, ki v tem času v novem sistemu poslovanja v nekaterih orga-nizacijah združenega deda že odkrivajo slab način poslovanja ter vodenja or-ganizacije, narekujejo potrebo po orga. niziranju sestanka z individualnimi po-slovodnimi organi vseh tistih organi-zacij združen^a dela, ki izskazujejo izgubo, ali pa poslujejo na meji ren-tabilnosti. Sestanek bo najkasneje do 16. 11. 1976 organiziran pri predsedniku Izvrš-nega sveta, na sestanku pa bodo ob-ravnavanl ukrepi za izboljšanje poslo-vanja teh organizacij. 4. Tako kot v polletju bodo orga-nlzirane posebne komisije Izvršnega sveta, ki bodo obiskale vse organiza-cije, ki v devetih mesecih izkazujejo izgubo, z namenom, da komisije ugo-tovijo način poslovanja in se z poslo-vodnimi organi in predstavniki druž-benopolitlčnih organizacij dogovorijo o pota^bnih ukrepih, da 6b koncu leba ne bi bilo izgube. Komisije morajo Izvršnemu svetu do 24. 11. 1976 predložfli pismena po. ročila o ugotovitvah prt obiskih. 5. Vse organizacije združenega dela, lci so ob polletju že izkazale izgubo, morajo komisiji, ki jih bo obiskala, predložiti rezultat« ukrepov iz dogo-vorov, ki so bili oblikovani v času prvega obiska komisije. Hkratl morajo podati tudi oceno izpolnjevanja stabi-ltzaoijskega programa. V organizaci-jah, ki v 9. mesecih prvič izkazujejo izgubo, morajo prikazati vse elemente, ki so pripeljali do izkaza izgube. Izvršni svet zadoliiije vse organiza-cije združenega dela, ki jih bodo obi. skale komisije, da morajo o vzrokih izgub razpravJjati njihovi delavski sve-ti ali vsaj politačni aktivi. Komisije morajo ob obisku doblti od njih veri. ficirana stališča. 6. V posebru anallzi naj oddelek za gospodarstvo razižče in obdela proble. matiko porabe stedstev skupne porabe v organizacijah združenega drfa, še posebe] v tistih, kjer mesefinl nivo po-rabe teh sredstev na zaposlenega moč-no presega povprečni obdinski nlvo. Na podlagi te analize bo v izhodiščih razvoja obCinskega gospodarstva m na-slednje leto postavljen normativ pora. be sredstev sklada skupne porabe. Rok za izdelavo analize je 31. 12. 1976. 7. Izvršni svet smatra, da je treba čimprej pristopiti k izdelavi globalne rešitve integracijskega povezavanja or. ganizacij projektive in organizacij obr-ti tako, da resorni člani Izvršnega sve-ta pripravijo predlog možnih povezav, izdelava konkretnih integracijskth ela-boratov pa bo naloga prizadetih orga. nizacij. V ta namen bo organiziran sestanek s predstavniki predlaganih organizacij, po predlogu resornih čla. nov Izvršnega sveta, prj predsedniku Izvršnega sveta. Rok za pripravo predlogov je 15. 12. 1976. 8. Glede na prioritete razvoja, kot so začrtane v srednjeročnem planu razvoja občine Ljubljana Bežigrad ter v zvezl z že obravnavaniml investicij-skimi programi organizacij prioritetnih panog, zadolžuje Izvršnd svet strokov. ne službe uprave, da z ustrezno svojo dejavnostjo aktivno sodelujejo pri iz-peljavi teh projektov v čimkrajšem času. 9. V občinskem glasilu »Zbor obča-nov« in na Skupščini obdine bo pro-blematika 9-mesečnega posiovanja ga spodarstva nataofino obramavana. Prav tako bo obravnavano na Skupščini ter objavljeno v »Zboru občanov« poroči-lo o obiskih komisij Izvršnega sveta v organizacijah, ki so v 9. mesecih letos poslovale z izgubo. 10. V »Zboru obdanov« naj bodo s potoimi imeni objavljene tiste organi-zacije združenega dela, ki ne spoštu-jejo družbenega dogovora o temeljih. družbenega plana razvoja občine Ljub-Ijana Bežigrad 1976—80 in ne izplaču-jejo osebnih dohodkov glede na rezul-tate dela. Individualnl poslovodni organi teh organizadj združenega dela bodo isto-časno z organizacijami združenega de-la, ki prtkazujejo izgubo v prvih de-vetih mesecih, povabljeni na sestanek, ki bo organiziran pri predsedniku Iz-vršnega sveta.