Posamezna številka 6 vinarjev.
)I8V. 239.	Ljubljane 8 vin.	v Ljubljani, v S«, 17. oKiotro 1912.
Leto XL.
= Velja po pošti: =
Za oelo leto naprej . K 2B-— za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2'20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 12-— za četrt leta „ . „ 6'— za en meaeo „ . „ 2'—
V	spravi prejemsn netečnt K 1-70
--Inserati: =s==
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . , . po 15 v za dvakrat......13 ..
za trikrat . . . . „ iu „ za večkrat primeren popust.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
; Izhaja:;
vsak dan, izvzemši nedeljo in praznike, ob 5. url popoldne.
ICS" Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. fl/III. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne =s sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6. Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 26.511. ~ Upravnlškcga telefona št. 1118.
Današnja številka obsega 6 strani.
Polumesec mrka.
Dr. Ig. Žitnik.
Od iztoka vrag napade, da nam plieni sela, grade snagom svojcg oružja.
Tisočletja traja boj med iztokom in zapadom. Med trojansko in rusko-japon-sko vojno pozna zgodovina vojne pohode Aleksandra Makedonca, punske rate, več-stoletne svade Rimljanov s Parti, arabske in mongolske povodnji in — the last, not least — ozmansko strahovlado. Sredozemsko morje je bilo do srednjega veka skoraj edina trgovska cesta za vse primorske narode. In te prometne žile so se hoteli polastiti divji Ozmani, ko so kot vihra prihrumeli iz altajskih pustinj preko Egipta do Španije na eni strani, na drugi pa pri Gallipoliju (1357) prvič stopili Evropi na tilnik. Sultan Murad I. (1360-1389) je pričel krvavi ples na Balkanu. Ognil se je utrjenega Bizanca (Carigrada), z ognjem in mečem opustošil Trakijo in Makedonijo ter se utaboril v Drinopolju (Adrianopel). Bolgarski knez Šišman je sicer obdržal svojo deželo, pa je moral sultanu izročiti svojo hčer. Leta 1382. so Turki zarobili Sofijo, leta 1389. porazili srbsko armado na Kosovem polju, kjer sta padla tudi srbski kralj Lazar in silni sultan Murad I. Murad II. (1421—1451) je prodrl leta 1430. v Albanijo, 1. 1437. na Ogrsko, Sedmo-
?iraško in v Valahijo. Mohamed II. si je eta 1458. osvojil vso Srbijo, zarobil nad 200.000 ljudi in naselil v deželi mohame-dance. Štiri leta pozneje je Mohamed po-žigal po Bosni, do 30.000 mladih Bošnjakov je vtaknil med janičarje, kralja Stjepana Tomaževiča je usmrtil. Kraljeva mati Katarina in soproga Marija sta bežali v Rim, kjer sta živeli od podpore papeža Pavla. Umirajoča Katarina je leta 1478. rimski stolici prepustila pravico do Bosne, ko bi se njen poturČeni sin Žiga ne povrnil v naročje katoliške Cerkve. Toda Bosna je ostala turška. Leta 1460. pride na vrsto skoro vsa Grška z otoki, dve leti pozneje Valahija. Sultan Selim I. je leta 1514. podjarmil Kurdistan in Mezopotamijo ter leta 1517. Egipt. Selim II. je 1. 1571. razobesil turško zastavo na otoku Cipru, pozneje v Tripolisu, Tunisu in Alžiru. Pri Lcpantu je bilo leta 1571. sicer razbito turško brodovje, toda turška moč ni Še opešala. Že dve leti pozneje je nova turška mornarica
prisilila Benečane do premirja. Leta 1669, so Turki zasedli Kreto.
V tej dobi je turška moč dosegla višek. Na vnanje mogočna Turčija pa je začela gnjiti v svojem osrčju. V 14. stoletju so turški sultani ustanovili janičarski zbor iz zarobljenih krščanskih dečkov. Ta zbor je bil jedro turške armade. Poturica je hujša od Turka. Začetkom 16. stoletja je bilo število janičarskih gojencev toliko, da jih je sultan Selim I. moral dajati v rejo mohamedanskim veljakom in rokodelcem, pri katerih so se naučili turškega jezika in dorasli za vojake. Janičarski zbor pa je s časom prevzel ulogo rimskih pretorian-cev. Janičarji so večkrat določevali sultane in velike vezirje. Vsak sultan je dosegel svojo čast in oblast s pomočjo janičarjev, ki so zahtevali za tedanje čase nečuvena darila. Žc Selim 1. (1512—1520) je moral vsakemu janičarju darovati 60 zlatov. Murad III. sc je (1574) odkupil s 700.000 zlati. Do 17. stoletja je bilo v navadi, da so si sultani med sinovi prosto izbirali prestolonaslednika. Navadno je bil izbran najstarejši. Ta navada pa je pospešila brato-morstvo, pri katerem so sodelovali janičarji in spahi (turški višji plemenitaši in rojeni vojaki). Tako je n. pr. Mohamed III. (1595—1603) takoj ukazal zadaviti vseh svojih 19 mlajših bratov, janičarje pa je podkupil s 660.000 zlati. Janičarji, bratomori, podkupljivost in zapravljivost so zadali Turčiji neozdravljive rane. Dvameseč-no obleganje Dunaja in zmaga krščanske armade pod poveljstvom poljskega kralja Scbieskega dne 12. septembra 1683 je mejnik v turški zgodovini. Propadati je začela tudi vnanja moč Turčije, ki je bila z malimi izjemami potisnjena v defenzivo. Nad 300 iet se je tresla Evropa pred divjimi turškimi četami, ki so z ognjem in mečem rušile in uničevale sadove krščanske kulture. Neštete množice zarobljenih kristjanov so pomrle strašne smrti v turških ječah. Sto- in stotisoč krščanskih junakov je padlo v krvavih turških vojskah. Ko pa je začela ugašati svetloba polu-meseca, ko je pričelo hirati telo turške države, je zavist med državami zadrževala naravni pogin evropskega krvnika. Toda končajmo preje kratki »curriculum vitae« razvajenega pankerta razdvojene Evrope.
Ko so Turki dne 29. maja 1453 s pomočjo grških izdajic prvič udrli v Carigrad, strgali križ z bazilike sv. Sofije in ga nadomestili z znakom polumesca, podpisana je bila za Evropo obsodba. Mnogo let so Albanci odbijali sultanove roparje. Ko pa
je leta 1467. za malarijo umrl albanski junak Skanderbeg, je postala vsa Albanija do morja »turška drajna«. Da si prebivalstvo ohrani život in dom, se je večinoma pomohamedanilo. Isto so storile mnoge družine v Bosni in Hercegovini, katerih begi in age so vodili roparske čete preko Kolpe in Save tudi v naše dežele. Že leta 1476. so privihrali do Solnograda.
V krvavi bitki pri Haldiranu leta 1514. je sultan Selim I. s svojimi topovi zmlel Perze in zasedel Tabris. Leta 1517 je njegov vojskovodja Sinan s sloni polomastil egipčanske mameluke in si. osvojil Kairo. Sulejman II. (1520—1566), v vsakem oziru še najboljši turški vladar, je leta 1521. zasedel Belgrad, ki je do leta 1718. ostal turška postojanka. Drugo leto jc po petmesečnem obleganju zavihrala turška zastava na otoku Rodosu. Nato se je Sulejman obrnil proti Ogrski. Njegova desna roka je bil veliki vezir Ibrahim, sin albanskega mornarja, leva pa francoski kralj Franc I. S to dobo se prične perfidna politika francoskih kraljev proti vladarjem iz habsburškega rodu. Že leta 1524. je Sulejman naznanil mlademu ogrskemu kralju Ludoviku II., da ga obišče v Budi in si ogleda tudi Dunaj, Kralj Ludovik je vabil in prosil nemške kneze na pomoč. Blagajne so bile prazne, mažarski velikaši razdvojeni. Papež mu je poslal 50,000 zlatov, nadvojvoda Ferdinand nekaj moštva na pomoč. Dne 29. avgusta je stala pri Mo-baču komaj 25.000 bojevnikov močna armada proti desetkrat močnejšim Turkom s 300 topovi. Bilo je v pravem pomenu besede poklanih do 20.000 krščanskih junakov, kralj sam se je zadušil na begu v močvirju. Slaboznani Zapolya, pomažarjeni Hrvat iz Požege, pozneje vojvoda sedmo-graški, je bil v zvezi s Turki in sc zakasnil. Propler invidiam et pecuniam. Ta nesrečna bitka je narodom na Balkanu in zapadu odločila stoletno zgodovino. Avstrija jc postala ščit Evrope, oso-bito Nemčije, jugoslovanski narodi pa so bili do današnjega dne najmočnejša obramba krščanstva proti turškim navalom. In vendar si upa vzpričo zgodovinskih dejstev povodom aneksije Bosne pisati neki oholi nemški baron, da so Slovani rojeni »sklavi«, kvečjemu sposobni za gnoj nemški kulturi. Narodi torej, ki so stoletja z mečem v roki morali stati na straži proti zakletemu sovragu krščanstva, tvoriti živ jez za Evropo in še tlačaniti raznim begom, velikim županom, nemškim
in italijanskim valptom, ti naj obenem pi« šejo učene knjige o zvezdah, murnih in monizmu. O quantum est in rebus inanel
Že imenovani Zapolya, hoteč biti tudi kralj ogrski, je poklical Turke na pomoč proti cesarju Ferdinandu I. in se združil i njimi pri Mohaču. Dne 21. septembra 1529 so bile že prve turške čete pred Dunajem Toda hrabra posadka je odbila turški na* pad in že 16. decembra je sultan Sulejman pravil v Carigradu, da je milostno odpusti! nevernikom.
Sulejmanova smrt je bila nesreča za turško državo, sreča pa veliki vezir Mohamed Sokoly (Sokolovič), ki je z železna roko krotil uporne duhove in intrige na dvoru. Po Sulejmanovi smrti je hotel pa« pcž Sikst V. oprostiti Balkan turške more in osnoval evropsko ligo. Njegov načrt je nadaljeval Klemen VIII. in se pogajal z Nemčijo, Španijo, italijanskimi državami, Poljaki, Sedmogračani, Danci in Rusi, Kristjani v Bosni so prosili Habsburžane pomoči, in nadvojvoda Maks je bil že do-ločen za bosanskega kralja. Toda načrt se ni vresničil. Benečani so odklonili zvezo proti Turku. Bosanski Turki so v mirnem času že leta 1576. udrli na Hrvaško, leta 1591. skoraj do tal razrušili Zagreb, leta 1593. pa so bili pri Sisku pošteno pobiti. Sedaj šele sc je ojunačil sedmograški vojvoda Bathory, odpovedal pokorščino Carigradu in se zvezal z Moldavci, Valahi in nemškijn cesarjem. Vse druge države so se obotavljale in veliki koalicijski načrti so bili zopet pozabljeni. Ponavljali so se boji na Ogrskem mnogo let brez pravega uspeha. Leta 1605. so Turki zasedli mesto Gran (Ostrogon) in slovesno ustoličili sedmo« graškega kneza Bočkaja za ogrskega kralja. V 17. stoletju so imeli Turki hude boje s Poljaki, katerim so tedaj služili Kazaki, ki so na svojih brodovih strašili sultana cc!o v Bosporu. Sultan Ahmed I. je bil prisiljen leta 1606. s habsburško vladarsko hišo skleniti mir na 25 let. S tem premirjem je turški sultan habsburški hiši prvič priznal cesarski naslov. Za 200.000 trdnja-kcv je cesar za vedno odplačal letni danj 30.000 zlatov za Gorenje Ogrsko. Že leta 1627. je pisal angleški diplomat Roe, da mora Turčija kmalu razpasti. Mož pa je bil slab prerok. Leta 1637. so Kazaki osvojili mesto Azov, ki je bilo dolgo časa preporno jabolko med Rusi in Turki. V drugi polovici 17. stoletja sta velika vezirja iz rodu Koprili zadrževala notranji razpad šc vedno mogočne Turčije. Leta 1660. je vezir Koprili z vojsko napadel Sedmograško in
RoZa sveto.
Angleški spisal H. F». Haggard.
(Dalje.)
Božičnica v steeplskcm gradu.
Četrti dan po Wulfovcm obisku v Southminstru je bil božični dan; ker je bilo vreme slabo, sir Andrej in njegovi domači niso jezdili v Stangate, temveč so sc udeležili maše v steeplski cerkvi. Po cerkvenem opravilu je sir Andrej razdelil med svoje najemnike in kmete razna darila, kot je bilo običajno tega dne, jim izrekel svoje čestitke ter jih opozoril, da naj se ne opijanijo pri gostovanju, kot je bilo tiste čase splošna navada.
»To nam ne bo mogoče,« je rekel Wulf na potu v grad, »kajti trgovec Georgios še ni pripeljal vina, ki sem si ga upal d revi, privoščiti malo kupico.«
»Morda pa je prodal o boljši ceni komu drugemu; to je bilo prav ciper-sko,« je odgovoril sir Andrej.
Nato so odšli v grad. kjer sta brala po medsebojnem dogovoru izročila Rozamundi svoja božična darila. Prijazno se jima je zahvalila zanje in zelo občudovala lepoto dela. Ko sta ji pove-
dala, da še ni plačano, se je nasmejala in rekla, da bo nosila zvečer pri božič-nici oboje, jopič in pajčolan, četudi sta še — na dolgu.
Okolu dveh popoldne je stopil v sobo služabnik s sporočilom, da prihaja po cesti od steeplskc vasi sem voz s tremi konji in v spremstvu dveh mož, kojih eden je vodil konje.
»Naš trgovec — in ravno ob pravem času,« je dejal VVulf in mu šel z drugimi vred naproti.
Bil je v resnici Giorgios, zavit v velik plašč iz ovčjih kož, kot jih Ciperča-ni nosijo pozimi; sedel je pred enim izmed sodov.
»Odpustite, vitezi,« je rekel, ko je zlezel ponižno na zemljo. »Ceste so v tej deželi take, da sem potreboval cele štiri dolge ure od samostana do tukaj, čeprav seni pustil skoro polovico svojega tovora Stangatu; in večino tega časa smo prebili po blatnih luknjah, tako da so konji močno utrujeni in kolesa tega voza zlomljena, kakor se bojim. Vseeno pa smo dospeli semkaj, in plemeniti gospod,« je pristavil ter se j poklonil sir Andreju, »tukaj je tudi vino, ki ga je bil kupil vaš sin od mene.«
»Moj nečak,« mu je segel sir Andrej v besedo.
»Vnovič prosim odpuščanja. Ker sta vam I a dva viteza tako močno po-
dobna, sem si mislil, da sta vaša sinova.«
»Ali je kupil vso to robo?« jc vprašal sir Andrej — na vozu je bilo namreč pet bednjev, eden in dva manjša sodčeka in nekaj zavojev, zavitih v ovčjo kožo.
»Ne, žalibog!« jc odgovoril Ciper-čan klavrno in zmajal z ramami. »Samo dva soua mavra. Ostalo sem peljal v samostan, kajti zdelo se mi je, da je opat rekel, da kupi šest sodčekov; kakor vse kaže, pa je potreboval le tri.«
»On jo rekel tri,« je. pristavil Wulf.
»Ali res, gospod? Potem takem je bila pomota brezdvomno na moji strani, ker le slabo govorim vaš jezik. Moral bom pač vleči ostale sode nazaj po teh preklicanih cestah. Prosim vas pa, gospod,« je pristavil proti sir Andreju, »da mi mulo olajšate breme s tem, da vzprejmete ta mali sodček stare, sladke kapljice, ki raste na obronkih gore Trooidas.«
»Dobro &c je spominjam.« je rekel sir Andrej z nasmehom; »ali, prijatelj, jaz ne maram tvojega vina zastonj.«
Pri teh besedah se je Georgiosu razjasnil obraz.
»Kaj, plemeniti gospod,« je vzkliknil, »vi poznate mojo cipersko domovino? Oj, potem vam jioljubljam roko, in gotovo me. nc bose užalili s tem, da
zavrnete to malo darilcc. Da sem odkritosrčen, prav lahko pogrešam njegovo ceno, stij sem naredil dobro kupčijo, celo tu v Esseksu.«
»Kakor je Tvoja vol ja,« je rekel sir Andrej. »Hvala ti; morda imaš šc drugih reči na prodaj.«
»Seveda, imam jih. Nekaj vezenja, ako la milostiva lady želi videti. Tudi nekaj preprog, kakor imajo moslimi navado moliti na njih v imenu njihovega krivega preroka Mohameda,« in obrnil se je ter plunil na tla.
»Vidim, da si kristjan,« je rekel sir Andrej. »Čeravno pa sem sc bojeval proti njim, moram reči, da sem poznal marsikakega dobrega človeka med Muslimani. Tudi se mi ne zdi potrebno pluvati pri Mohamedovemu imenu, ki jo bil po moji sodbi velik mož, samo prevaran po satanovi zvijači.«
»Meni tudi ne,« je rekel Godvin zamišljeno. Pravi kristjani bi se morali bojevati proti sovražnikom Križa in moliti za njihove duše, a nc pluvati nanje.«
Trgovec se je s čudnim poglodoni ozrl po njih in so igral s srebrnim razpelom, ki mu je viselo okolo vratu. »Zajetniki svetega mesta so bili drugih misli,« jc dejal, »ko so jezdili v mošejo lil Aksa in gazili notri do kolen svojih konj po krvi, in mene so drugače učili.
Kupujte, naročajte srečke »Slovenske Straže«. Srečka samo eno krono!
Ogrsko, odstavil Rak*oczyja IT. in zasedel Veliki Varadin. Cesar Leopold I. jc zapretil Turkom s koalicijo krščanskih držav. Koprilija sin Ahmed je bil morda najboljši turški državnik do novejših časov, manj srečen je bil kot vojskovodja. Sedmogra-čani so si izvolili za vojvodo Kčmenyja, ki ga pa turški sultan ni priznal. Ahmed Koprili je hotel Sedmograško popolnoma podjarmiti in je ocl cesarja Leopolda zahteval zopet danj za Gorenje Ogrsko. Prišlo je zopet do vojske, ki se je sedaj končala s popolnim porazom turške armade 1. avgusta 1664 pri sv. Gothardu. Cesar Leopold je dobil pomoč iz Nemčije, od papeža in celo od francoskega kralja Ludo-vika XIV. Toda cesar je v Vasvaru sklenil mir, s katerim so mogli Turki biti zadovoljni, ker obdržali so vso južno Ogrsko in svojega eksponenta Apafyja na Sedmo-graškem.
Turčija je nato obrnila orožje proti Benečanom in jim leta 1669. iztrgala otok Kreto. Tri leta pozneje je sultan Mohamed V. sam vodil svoje čete v Podolijo do Lvova. Sultan je zahteval Podolijo in 220 tisoč zlatov na leto. Jan S o b i e s k i pa je zavrnil to zahtevo, pridobil vojvodo valaškega in leta 1674. premagal Turke ob Dnjestru; vendar je moral leta 1676. skleniti mir s Turki, ki so sedaj raztegnili svojo oblast najvišje proti severu. Leto pozneje so pričeli Turki vojsko z Rusijo. Tri leia pozneje (1681) so Turki sklenili mir, Rusom prepustili Kijev z večjim delom Ukrajine, dovolili jim plovbo na Črnp~ norju in božja pota v Jeruzalem. Sed < o ično dvestoletni boji Rusije proti Turčiji.
Mejtem je francoski kralj Ludo-vik XIV. delal spletke proti Habsburža-nom. Pregovoril je Tokolyja, da se je proglasil za ogrskega kralja, in mu izposloval turško pomoč. Ker je sultan od cesarja Leopolda za severozapadno Ogrsko zahteval visok letni danj in druge pogoje, ki mu jih je moral cesar odbiti, je veliki vezir Kara Mustafa spomladi leta 1683. z močno armado — 200.000 mož — odrinil proti Dunaju. Od Drinopolja do Belgrada je tudi sultan Mahomed V. spremljal armado. Papež Inocenc XI. je pregovoril poljskega kralja Sobieskega za zvezo s cesarjem. Proti Turkom je Karol Lotarinški vodil armado, v kateri je bil tudi pozneje slavni princ Evgen Savojski. Toda cesarjeva armada jc bila preslaba. Cesarski dvor je zbežal z Dunaja, kjer je ostala slaba posadka, ki so jo vodili in navduševali grof Strahemberg, grof Daun, župan Lieben-berg in škof grof Kolonič. Dne 18. julija so Turki pričeli streljati na Dunaj, ki je bil utrjen. Turkom je poslal na pomoč inženirje francoski kralj Ludovik. Dva meseca so se držali Dunajčani proti divjim napadom. Dne 12. septembra je krščanska armada pod vodstvom kralja Sobieskega zapodila Turke v beg in zaplenila veliko dragocenosti in raznega blaga. Bila je to najslavnejša krščanska zmaga proti Turkom. Krščanski narodi so dobili nov pogum. Po posredovanju papeža Inocenca so Poljaki, Rusi in Benečani s cesarjem sklenili zvezo. Že drugo leto so se Turki morali pa 145 letih umakniti iz Bude, po porazu pri Mohaču leta 1687. iz Slavonije. ,
Odslej je turška moč hitro pešala. Sultan je bil odstavljen, janičarji in spahi so ubili velikega vezirja. Novi sultan Sulej-man III. je nadaljeval vojsko proti avstrijski armadi, ki pa si je osvojila leta 1688. Belgrad, Semendrijo in Zvornik, drugo leto kos Bolgarije s trdnjavo Vidin. Badenski grof Ludovik jc prodrl tudi v Bosno, da jo priklopi habsburški državi. Benečani so že upali, da postanejo gospodarji Sredozemskega morja. Njih vojskovodja Morosini je z brodovjem osvojil-^Peloponez, s topovi razrušil Akropolis v Atenah in se približal že Carigradu. To je vzdignilo Turke, da so
Ali časi postajajo boljši in naposled, kakšno pravico ima ubog trgovec, ki mu gre bolj po glavi dobiček nego trpljenje blaženega Sinu Marijinega,« in križal se jc, »ustvariti si sodbo o takih visokih stvareh? Odpustite mi, vzprej-mem vašo grajo, ker je moja vera morda slepa.
Ako bi pa kaj več vedeli, bi ta »graja« tisto noč rešila življenje marsika-kega možaka.
»Ali vas smem prositi, da se sami potrudite s temi zavoji,« je nadaljeval, »kajti jaz jih ne morem odpreti tukaj, in da vzamete sode? Ne, mali sodček bom nesel sam, ker se nadejam, da ga malo pokusite pri svoji božičnici. Narahlo se mora ravnati ž njim, akorav-no se bojim, da te vaše ceste ne bodo zboljšale njegove dobrote.« Nato je naložil koncem voza bedenj tako na svoje rame. da je bil kvišku obrnjen, in odšel lahkih korakov proti odprtim grajskim vratam.
»Z ozirom na njegovo velikost, jc ta človek čudno močan,« si je mislil Wulf ki jc šel z balo preprog za njim.
Zatem so zvalili šc ostale sode v klet spodaj.
(Dalje.)
napeli vse svoje moči. Novi vezir Mustafa Koprili, brat Ahmedov, je leta 1690. cesarsko armado pregnal iz Bolgarije in Srbije ter zopet TokqJyju izročil Sedmograško. Mnogo Srbov je bežalo pred Turki čez Savo, ki je tvorila novo mejo. Srbski pa-trijarh se je preselil iz Ipelta v Karlovce leta 1690. in ž njim do 40.000 srbskih družin iz Stare Srbije in novopazarskega okraja. Pa kmalu se je obrnila sreča, Leta 1690. je grof Badenski prepodil Tok6lyja s Sedmograškega in leto pozneje premagal Turke pri Slav. Kamnu. Leta 1697. jc princ Evgen naklestil Turke pri Centi, kjer je padlo do 20.000 sovražnika, do 10.000 pa utonilo. Princ Evgen je udri do srede Bosne. Tu pa so Angleži in Nizozemci posegli vmes, propter invidiam. Ker je bila turška armada precej razbita, je turški sultan v Karlovcih leta 1699. sklenil mir na 25 let. Habtburžani so dobili vso Ogrsko, izvzemši temešvarski Banat, Sedmograško, skoraj vso Hrvaško in Slavonijo, izvzemši vzhodni del Sirmije. Benečani so se okoristili s turško Dalmacijo in Morejo. (Peloponez), Poljaki Podolijo in Ukrajino, Dubrovnik z oklico je postal samostojna republika. Pri sklepanju miru v Karlovcih je bil prvič navzoč zastopnik Rusije. Turško vprašanje je postalo mej-narodno, prično se tudi boji Rusije s Turki.
Rušila za balkanske narode.
Naše naziranje, da stoji Rusija na strani balkanskih držav, brez ozira na to, kaj Avstro-Ogrska k temu poreče, potrjuje zdaj tudi oficielna izjava vlade v »Rosiji«.
Oficiozno glasilo najprej e konstatira, da je ruska javnost glede na balkansko vprašanje razcepljena, oziroma da se velik del javnosti oglaša, naj Rusija balkanske narode podpira.
Nato zagotavlja »Rosija« balkanske države simpatij R u s i j e , ki da se zaveda svojih temeljnih tradicij, lc cla se vlada ne more kar tako udati čustveni politiki, marveč mora pri tem vpoštevati mnogotere interese. — S tem se kljub vsej previdnosti daje balkanskim državam pogum, poudarja glavna tradicija Rusije, ki je ta, da je treba Turka iz Evroep vreči in se rusko javno mnenje le še podžiga.
»Rosija« označuje po teh besedah za cilj ruske vlade ohranitev miru, ne da bi se žrtvovali kaki interesi. V ohranitev miru (s čimer more v sedanjem trenotku le splošni evropski mir po končani balkanski vojski misliti) pa nc služi samo miroljubnost Rusije, marveč predvsem dejstvo, da je Rusija močna, da je finančno krepka, da razpolaga z dobro armado, ki jo more varovati proti vsem n a. k 1 e -p o ni. — Oficiozno glasilo rožlja tu z mečem in ko govori o naklepih, ki so proti miru, pač ne misli balkanskih državic, katere je preje ruskih simpatij zagotovila, marveč brez vsakega dvoma le Avstrijo.
Nato kaže »Rosija« na trdnost in solidnost rusko - f r a n c o s k o - a n-gleškega razmerja in na prijateljstvo do N e m č i j e in šele potem pride na Avstrijo, s katero da se je baš zadnji čas doseglo neko z b 1 i ž a n j e , ki da je našlo najkrepkejSi izraz A' intervenciji Avstrije in Rusije pri balkanskih državah, cla se, če mogoče, mir ohrani, oziroma, če se vojska nc da preprečiti, teritorialni status quo ohrani.
Po tej izjavi, ki jc nekako pomirljiva, pa pride takoj stavek, da so »d o-g o d k i nepreračunljivi«, Rusija pa da se lahko zanaša na. svojo moč, s katero bo lahko varovala i n-t e r e s e ljudstva in dostojanstvo Rusije.
Ta oficielna izjava pove veliko. V prilog miru gotovo ni. Vzbudila je vznemirjenje. Država, ki bi se postavila v nasprotje z željami balkanskih držav, lahko iz tega posname, da bo imela v tem slučaju opraviti z Rusijo. Obenem pa vemo, cla Rusija clanes ni sama., da je mednarodna konstelacija zanjo skrajno ugodna. Zato bi bilo silno nespametno, če hi avstrijski državniki balkanskim narodom nasprotovali in se po želji nekaterih slovanofobov brezpogojno postavila n? stališče teritorialne integritete Turčije tudi po bolgarski zmagi.
Pismo s Celinja.
C c t i n i c, 13. oktobra 1912.
Razlika med črnogorskim in turškim vojakom.
Sedanja vojna je jasen dokaz, da je Črnogorec še vedno tisti junak, kakor ga opeva narodna pesem in kakor ga pozna njegova krvava zgodovina.
Vse utrdbe, ki skozi nje vodi pot sedanje črnogorsko-turške vojne, stoje na strmih pečinah, po katerih je treba v pravem pomenu besede plezati kvišku. Toda Črnogorci so hiteli do tem golem skalovju
kakor po ravnem naprej, naravnost proti sovražniku. Ravno to slepo junaštvo, ki ne pozna nobene ovire in nobene nevarnosti, je ono, kar Turke navadno zmede in jih nagne, da odnehajo.
Treba je pa priznati, da so Turki drugače Črnogorcev vredni junaki! Ob vseh dosedanjih spopadih so se obupno branili in odnehali šele tedaj, ko je postala vsaka bramba nemogoča. V eni stvari pa se razlikujejo od Črnogorcev. Kadar med Črnogorci pade kak častnik, se oni bijejo dalje, kakor bi se ne bilo nič zgodilo. Karakteristika črnogorske vojske je v tem, da je vsak črnogorski vojak sam svoj častnik, ki ravna popolnoma samostojno in se ne briga mnogo, če pade vodja. Istotako Črnogorec ne izgubi glave, če tudi padajo tovariši na desni in levi kakor snopi. Drugače je to pri Turkih. Kakor hitro jim pade častnik ali začno na gosto padati tovariši — tedaj se jih polasti neko malodušje in prično se umikati.
Malisori. — Razdelitev armade.
V mestih, ki jih zavzemo Črnogorci, se takoj osnujejo pošte in brzojavi, s četami' obenem prihaja tudi komunikacija. Moha-medansko prebivalstvo po vaseh se le malo upira in v največ slučajih izobesi belo zastavo. Srbi in Malisori pa se seveda pridružujejo črnogorski vojski, ki se tako od kraja do kraja pomnožujc. Malisori izvršujejo velika junaštva in v hrabrosti tekmujejo s Črnogorci. Vidi se, da izkušajo Turkom plačati svoj stari dolg, zlasti ker upajo, da Turki nikdar več ne bodo imeli nad njimi tiste moči, ki so jo imeli doslej.
K uspehom črnogorskega orožja pripomore že sama razdelitev armade. Deli se namreč na 56 bataljonov, kakor se tudi črnogorski narod deli na 56 rodov in plemen. Člani poedinih plemen so zbrani v poedinih bataljonih. Tako pride, da so si vsi vojaki v oddelku sorodni in da stoji sin pri očetu, brat pri bratu, ki v nobenem slučaju ne zapuste drug drugega. Čast posameznika je združena s častjo celega plemena in narobe.
Ranjenci.
Danes dovažajo v cetinjsko bolnišnico ranjence z bojišča. Videti je strašnih ran in poškodb — toda žalosti ali potrtosti ni na bledih obrazih ranjencev. Nobeden noče priznati, da ga kaj boli, vsak Se trudi, da bi čim veselejše izgledal — ponosni so na svoje rane.
Značilen dogodek se je te dni pripetil v Podgorici. Po boju pri Dečiču je prijezdil na konju vojak, ki se je komaj držal v sedlu, kajti topova krogla mu je zdrobila nogo nad kolenom. Toda obraz mu je bil vesel, vihtel je čepico in klical: »Živela Črna gora!« Vse se je zbiralo okrog njega in mu čestitalo z običajnom pozdravom: »Sretne ti rane bile!« A kakšne so morale biti telesne bolečine tega junaka!
Dan za tem je krogla nekemu starčku zdrobila desno dlan; vzel je puško v levo in se umaknil v ozadje. Tu mu pride nasproti neki iMalisor, ki bi bil šel rad v boj, pa ni imel puške. Ponudil je starcu denarja, da bi mu odstopil puško. Toda ta odkloni novce, da mu puško in naboje ter pravi: »Pojdi in maščuj mojo roko!«
Na bojišču je tudi mnogo žensk, ki prinašajo svojcem hrane in streliva — kakor nekdaj. Bilo bi jih še mnogo več, toda straže jim branijo. Neka mlada žena je bila na bojišču nevarno ranjena.
Drugo pismo s Celinja.
Cetinje, 14. oktobra 1912.
Junaki. — Ranjenci.
Morda se vam bo zdelo, da so vse to, kar vam pišem, same bajke, ki sem jih zbral nekodi od starih pevcev, ki hodijo slepi od sela do sela in pojejo slavo starih junakov. Saj bi tudi jaz ne verjel, če bi z iastnimi očmi ne videl. Toliko je gotovo, da vse, kar vam v naslednjem povem, ne bo niti deseti del tega, kar se v istini odigrava pred mojimi očmi.
Na en sam dan so pripeljali v našo provizorično bolnišnico do 200 ranjencev. Dosedaj so prirejene že tri velike dvorane vojašnice za sprejem ranjencev, sedaj sc urejuje četrta — postelja pri postelji na obeh straneh in na vsaki postelji ranjen vojak, ta obvezan na glavi, drugi na roki itd. Ko jih gledate vse bedne in onemogle od bolečin, a vendar žarečih oči, in slišite, kako se pogovarjajo, da pojdejo takoj zopet na bojišče, kakor hitro nekoliko okrevajo, potem čutite kaj je junaštvo.
Krvavi boj pri Tarabošu.
Vseh ranjencev je dosedaj okrog 800 — vsi enega plemena: sami Lešnjani. (Črnogorska armada je razdeljena po posameznih plemenih, oziroma krajih, tako da so vsi vojaki povečini v bližnjem ali daljnem Sorodstvu ali vsaj sosedje.) Predvčerajšnjim so se hoteli na vsak način posebno izkazati kot junake ter skupaj s ceklinjanskim bataljonom osvojiti trdnjavo Taraboš. V temni noči so se previdno plazili proti gradu in mu prišli blizu do 1500 metrov; tedaj pa njih vrste naenkrat oblije luč reflektorjev turških ladij, ki stoje na Skaderskem iezeru, in z dveh strani se
vsufc nanje ogenj iz topov. Ogenj so sipali nanje s trdnjave, z gradu in od zadaj z ladij. Strašni trenotki! A junaki niso odnehali: gotovo smrt pred očmi, so planili na najbližje šance in jih tudi zavzeli. Toda z višjih šanc so deževale kroglje kakor gosta toča in Črnogorci so padali kakor klasje pod srpom. Ako bi ne bila noč, bi niti eden njih ne odnesel žive glave. Rešilo se jih je tako malo, da se mora reči, d a ceklinjskega bataljona ni več.
Vzrok tej usodepolni nočni ekspediciji je bilo njihovo junaštvo, ki jim ne di pokoja, in pa želja Črnogorca, da svoje pleme proslavi pred drugimi. Nekateri pa pripovedujejo, da jc bil vzrok tudi ta, ker je pesnik kralj Nikola v svoji knjigi »Nova kola«, ki jo je posvetil črnogorskim plemenom, grajal Lešnjane v teh-le stihih: '•U sto boja i megdana Poginulo sto Leinjana.«
Zato so sedaj Lešnjani hoteli »gospodam pokazati, da niso najslabši med vsemi. A sreča jim ni bila mila — polovica njih plepiena je ostala na onih pečinah in s svojo smrtjo zapečatila pismo svojega junaštva. Mnogo je rodbin, ki jim je v tem boju padel zadnji potomec, oziroma zadnji potomci. Kajti, kakor že rečeno, črnogorska vojska je razdeljena po plemenih ter so si vojaki enega bataljona v sorodu; naravno je, da se v nevarnosti ne zapuste in tvegajo življenje drug za drugega.
To so očetje!
Strašne so družinske krvne žrtve, ki se vam odkrivajo med ranjenci. Tu je med njimi starec blizu sedemdesetih let; sam je lahko ranjen, toda na bojišču sta padla dva njegova sina, tretji je težko ranjen, četrti je še na bojišču. Včeraj je obiskala ranjence kraljica, in ko je zvedela starčevo osodo, se je ponudila, da mu osvobodi najmlajšega sina iz vojske. Toda starec je zajokal in rekel: »Ljubše mi je, da me na kose razsekate, nego da doživim tako sramoto.«
Ondi leži drug starček, zastavonoša svojega bataljona; sam je lahko ranjen, v boju pa je izgubil sina. Vprašam ga: »Kako je, očka?« »E, hvala Bogu, čez kak dan grem nazaj, da maščujem sina; zanj mi je žal, toda — hvala Bogu!«
Na bojišču sta se borila drug ob drugem oče in sin. V dežju krogel opazi starec, da se mu je sin, zadet v nogo, zgrudil. Hitro se vleže čezenj, da ga s svojim telesom brani. Ko so po boju pobirali ranjence, so morali mrtvega očeta potegniti s sina, ki je še živel.
Junaški starčki.
Dr. Metanovič nam je danes pripovedoval, da je te dni v Podgorici obvezal nad deset ranjenih starčkov nad 75 let starih. Neki uradnik pa mi je s solzami v očeh pravil, da ima 72letnega očeta, ki je šel prostovoljno na bojišče, in sedaj sin ne ve, ali je še živ ali mrtev. Sploh je čudno, da je med temi ranjenci večina starčkov — junakov. Vsled izgube krvi in bolečin leže onemogli in so mili za pogled — kakor jagnjeta. Toda, da le spomniš boja, pa se jim zažare oči — ti se znajo boriti!
Dva brata bogoslovca umrla za domovino.
Naj še iz mnogih omenim dveh bratov-dvojčkov, ki sta letos dovršila bogoslovje, pa sta oba ostala mrtva na bojnem polju.
Junaki učitelji.
Med ranjenci leži tudi šest učiteljev, ki bodo kasneje lahko šolski deci pokazali svoje rane, ko jo bodo učili zgodovine in ljubezni do domovine.
Ranjena žena.
Še nekaj! Tu med ranjenci leži tudi ena črnogorska žena. Mlada je še, komaj dva meseca poročena. Vojna ji je pobrala od doma moža, starega očeta in dva brata. Ob osirotelem ognjišču je ostala sama s staro taščo. Tedaj je prišel glas, da vojaki v taboru nimajo hrane. In ona, ljubeča žena, zbere skupaj tisto malo, kar je bilo v hiši ter se poda na bojišče — da svojcem prinese okrepčil. Ko je prispela na bojišče, je boj najhuje divjal; toda ona se ne zmeni za to, marveč hodi med vrstami in išče svojega moža. Mislila je pač, da se bo mož lažje bojeval in bo varnejši, ako bo ona pri njem. Ravno v hipu pa, ko je dospela do njega, poči zopet s trdnjave in žena se v prsi zadeta zgrudi na tla. Sedaj leži tu bleda in slaba in zdravnik ima malo nade, da bi ozdravila. Pa njej sami ni na tem: »Hvala Bogu, da krogla ni zadela njega; bilo bi ga mnogo bolj škoda nego mene.«
Črnogorsko-liirška vojska.
Tudi Berane zavzete.
(Telegram našega poročevalca.)
Cetinje, 16. oktobra. Danes ob 10. uri so Črnogorci z napadom zavzeli Berane. Polastili so se 700 mož posadke, H topov , mnogo pušk, hrane in municlje. Izgube so neznatne.
Drago poročilo o zavzetju Bcran.
»Neues Wiener Tagblatt« poroča: Mesto Berane so 16. t. m. opoldne Črnogorci osvojili. Boj je trajal dva dni. Tako Črnogorci kakor Turki so veliko vojakov izgubili. Črnogorci so zaplenili 14 topov z municijo. (Severni črnogorski armadi, ki je osvojila Berane, poveljuje Vukotič.) Ko so Črnogorci osvojili Berane, so najbrže pričeli prodirati v Sandžak, kakor sklepamo iz Soluna došlega turškega poročila, ki pravi, da Črnogorci v Sandžak le s težavo prodirajo, ker jih ponoči in podnevi nadlegujejo turški prostovoljci in da Črnogorci osvojenih postojank ne bodo mogli držati, ko pošljejo Turki v Sandžak ojačenja. Kakor se iz Podgorice poroča, nameravajo zdaj Črnogorci skupno s Srbi napasti P 1 e v 1 j e.
Boj za Skader.
»Berliner Zeitung a. M.« poroča iz Podgorice: Črnogorci so ob bojih pri Tuziju in Humu vjete Turke, 250 mož, odvedli v Podgorico. Črnogorci imajo v Skader prosto pot. Južna Martinovi-čeva armada se pripravlja, da obstreljuje skadrsko utrdbo Taraboš. Marti-novič jc proti Skadru lahko prodiral, ker sc mu Turki niso veliko upirali. Utrdbe Katriola, Vladina in Soza kakor tudi utrjene kule pri Seliti in Gorici je lahko osvojil. Turške postojanka pri Radovcu in Lipovini jc osvojila črnogorska pehota. Ko je zavzel Markovih postojanke pri Lipovini, je korakalo levo krilo njegove armade ob desnem bregu skadrskega jezera do višin pri Pet Ubali in Cckli, kjer so sc Turki trdovratno branili. Boj je trajal več ur, nakar so se Turki udali, manjše turške posadke, ki so zasedle bližnje kraje, so pa bežale proti Skadru. Glavni napad na Skader se bo najbrže šele takrat izvršil, ko dospe pred Skader iz Huma 1. črnogorska divizija pod Danilom. O bojih za Skader poročajo Turki to-le: Iz Soluna: Iz E1 Bassana in iz drugih krajev hite Turki Skadru na pomoč. Pri Tarabošu in Tuziju so turški vojaki porazili močne črnogorske oddelke, ki so proti Skadru prodirali. Črnogorci so veliko vojakov izgubili. Drugo solunsko poročilo trdi, da so Turki preprečili črnogorske poizkuse, napasti Skader tam, kjer teče reka Bojana. Iz Carigrada se po turških virih poroča, da so 4 turški bataljoni v okolici Kranj e razgnali 8000 Črnogorcev, ki da so 600 mrtvih izgubili. Skadrski turški poveljnik je brzojavil v Carigrad, da so Črnogorke pomorile več turških ranjencev in da so Črnogorci streljali tudi na bolnišnice v Tuziju in v Berani, dasi so bile razobešene zastave Kdečega polumcsca. — Iz Podgorice se poroča, da bo armada črnogorskega prestolonaslednika došla najbrže dne 18. t. m. pred Skader, kjer se bo bila odločilna bitka. Kakor znano, brani Skader Essad bej.
Dosedanje črnogorske izgube.
Iz Kotora se poroča: Po zanesljivih poročilih so Črnogorci dozdaj izgubili 600 mrtvih in 1000 ranjencev.
Ruski veliki knez kupuje za Črnogorce sanitetni material.
Z Dunaja poročajo: Veliki knez Peter Nikolajcvič nakupuje na Dunaju za črnogorsko armado sanitetni material, šotore in druge potrebščine. Najel je tudi več bolniških strežnic, ki jih v Črnogoro odpošlje.
Črnogorski kralj o vojski.
Črnogorski kralj Nikolaj je izjavil poročevalcu »Berliner Tageblatta«: Odkar vladam, je to tretja vojska, ki so mi jo Turki vsilili. Dobro poznam strahote vojske in zelo obžalujem prelivanje krvi. Kako bi bil srečen, če bi se spori med državami reševali brez meča, a žal, da bodo na to tudi v velikih, civiliziranih državah še dolgo čakali.
SRBSKO VOJAŠTVO.
Koncentracija bulgarske armade.
Iz Sofije poročajo: Bulgari koncen-trujejo armado. Sodijo, da bo bulgarska armada dne 18. t. m. koncentrirana. Bulgarska vojska je razdeljena v dve armadi. Prva armada, ki se zbira v vzhodni Bulgariji, takozvana Ma-rica-armada (po reki Marici), šteje približno 250.000 mož. PoVeljništvo je nastanjeno v Slari Zagori, kjer se nahaja tudi bulgarski car Ferdinand. Druga, kustendilska armada šteje 95.000 mož in bo najbrže skupno s srbsko armado operirala na zapadu. »Tanin« poroča, da se je koncentracija bulgarske armade, ki bi bila morala biti dne 15. t. m. končana, za nekaj dni zakasnila, ker je manjkalo železniških voz in da ho šele čez nekaj dni končana. Bulgari so, kakor poroča »Tanin«, svoje vojake odmaknili 25 km od meje v notranjo deželo. Na meji so pustili le prednje straže.
1, Linijska infant« rija. — 2. Gardna Infanterija. — 3. Štabni častnik v paradi. — 4. Kavalerijski častnik. — 5. Artiljerist. — 6. Infanterija. — 7. Kavalerija.

Bulgarija nakupuje aeroplane.
»Jugoslovanska korespondenca« poroča: Bulgarski artiljerijski nadzornik general Zenov se nahaja že nekaj dni na Dunaju, kjer sklepa kupčije za nabavo municije. »Neues Wiener Tagblatt« poroča, da je bulgarska vojna uprava naročila v Avstrii 8 aeropla-nov, ki se morajo še ta mesec dobaviti. Bulgarija je tudi engažirala avstrijske aviatikc Stangla, Barthela in Scidla, ki odpotujejo v Bulgarijo, da sc udeleže vojske.
Boj z bulgarsko vstaši č to pri Vele-su (KopriL^.
V okolici Velesa so Turki, kakor se poroča iz Soluna, uničili bulgarsko vstaško četo, ki jo je vodil znani četaš Ilija, ki je s svojo četo izvajal bombne napade.
Napoved vojske.
Bulgarski ministrski svet ni glede na vojno napoved ničesar sklenil. Ker so prekinjene diplomatične zveze, ni potrebno, da se odpošlje Turčiji ultimat Izdal se bo marveč že danes vojni oklic, ki ga prečita bulgarski car armadi, na kar se javnosti razglasi. Osobje turškega poslaništva je dne 16. t. in. ob 10. zvečer odpotovalo čez Belgrad iz Sofije. Turški poslanik je naprosil bulgarsko vlado, naj mu izpo-sluie dovoljenje, da sme potovati tudi skozi Srbijo. Bulgarska in srbska vlada sta mu takoj prosto potovanje za-jamčili. Kljub prekinjenim diplomatič-nirn zvezam sodijo, da se pred petkom ne prične velika vojska.
Pariški bulgarski poslanik se udeleži vojske.
Bulgarski poslanik v Parizu, Stan-ciov je odpotoval iz Pariza, da se udeleži kot rezervni častnik bulgarsko-turške vojske.
Poročilo iz Sofije.
Vojaki bulgarske aktivne in rezervi)'- armade so odpotovali dobro obkCeni in oboroženi na vojsko. Večina je imela poleg denarja za menažo tudi manjše vsote v zlatu, da lahko plačujejo z zlatom, kar bodo kupili, ko pridejo čez mejo. Bulgarske banke so jim zelo rade preskrbele kredit in zlato, kar dokazuje, da so se za mobilizacijo zelo dobro pripravile. Nekateri inozemski listi so sicer poročali, da primanjkuje bulgarskim bankam denarja, a ta poročila so bila popolnoma, izmišljena. Veliko bulgarskih veteran-cev, sivolasih mož junakov, ki so se žc lela 1877. pod rusko zastavo borili v ruski armadi pri Šipki in Plevni proti Turkom, se je pri vojni oblasti priglasilo da se skupno s svojimi vnuki in sinovi bore za osvoboditev krščanske bulgarske raje, ki še ječi pod turškim jarmom v Macedoniji. Bulgarska pisateljica Ana Korima je v Sredcu (Sofija) ustanovila žensko društvo, ki hoče skrbeti, da ostane mesto Sredec snažno, da sc goje javni vrtovi, ki v njih zalivajo cvetlice. Ko se je proglasila mobilizacija, je moral prenehati ves promet na poulični železnici v Sredcu. Zdaj so pa Bulgarke prevzele službo sprevodnikov, tako da v bulgarski pr-vosioliei zonet vozijo tramvajski vozovi. Ženske so v mestu oživile zopet, tudi trgovino in same prodajajo in kupcujejo, ker se vsi Bulgari udeleže vojske s Turki.
TurSKc priprave.
Boji ob turških mejah.
Iz Soluna sc poroča: Bulgarske in grške čete poizkušajo povsod vdreti v Turčijo. Dozdaj se je posrečilo, da so bile vstaške čete odbite. Ob grški meji je baje koncentriranih 18 bataljonov, pri Trikali in Larissi stoje baje štiri divizije, Došlo je oh Jonijsko morje 15 gorskih topov. Ob meji so videli v zraku pluti grški vojaški aeroplan.
Boji srbskih in turških obmejnih vojakov
so se pričeli 15. t. mes. pri Kraljevu, majhnem kraju, kjer so Srbi streljali iz topov na turške stražne stolpe. Srbi in Turki so streljali na obmejne stražne stolpe od Kralieva do Trago-višta.
Abdulah paša odpotoval na bojišče.
Abdulah paša, poveljnik turške vzhodne armade, jc iz Carigrada 15. t. mes. odpotoval na bojišče. Turško brodovje se pripravlja na daljšo akcijo. Grški konzulat v Carigradu je izdal 32 tisoč potnih listov otomanskim Grkom. Mladoturki hujskajo na klanje kristjanov.
Iz Carigrada se od zanesljivega turškega vira poroča: Mladoturško vodstvo poziva v zaupni okrožnici svoje krajnc skupine, da če nastopijo makedonski četaši z bombami, naj se mohamedanci takoj nahujskajo, da prično klati Eulgare, Srbe in Grke. Vladi je to znano in bi rada klanje preprečila.
Zadržavanje grških ladij v Carigradu.
Turško zunanje ministrstvo izjavlja, četudi je zadnji turški ministrski svet sklenil, da smejo odjadrati tiste grške ladje, ki so s tujim bLagom naložene, cla ne pusti nobene grške ladje odjadrati zato, cla bi se ne mislilo, da je Turčija z ozirom na ultimat odnehala.
Fos aniki balkanskih držav zahtevajo inštrukcije.
Korespondenčni biro poroča iz Carigrada: Bulgarski, srbski in grški poslanik zahtevajo nujnih inštrukcij od svojih vlad, ker jc njih stališče po prekinjenih diplomatičnili zvezah postalo nevzdržljivo.
Turški odgovor na bulgarsko-srhsko noto.
Turčija je svojim poslanikom brzo-javila: »Ker bulgarsko-srbska nota glede na vilajete v evropski Turčiji ni vredna, cla se na njo odgovori, smo svoje zastopnike v Sredcu in v Belgradu pozvali, naj s tamošnjimi oblastmi prekinejo vse zveze in se vrnejo v Carigrad. Sodimo, da bodo velevlasti upoštevale naš trud za vzdrževanje miru, medtem ko male države velcvlasti niso upoštevale, ker so odklonile njih posredovanje in so se obrnile proti nam, ne cla bi se ozirale na cksistenco Evrope.«
Albanci protestirajo proti razkosanju Albanije.
Glavarji in dostojanstveniki Gorenje, Srednje in Južne Albanije so obvestili velevlasti, da protestirajo, ako bi se Albanija zato razkosala, da se poveča kaka balkanska država. Albanci se nameravajo z orožjem upreti vsakemu poizkusu razkosati Albanijo in cla se hočejo bojevati tudi proti tistim rojakom, ki se nameravajo Črnigori pridružiti. Albanci končno zahtevajo samoupravo v okviru iurško države.
Koncentracija tnrške armade.
Iz Carigrada se poroča: Vsak dan sc pripelje v 30 vlakih, ki štejejo po 25 voz, 10 do 12 tisoč rezervistov, iz Ana-tolije k i turškim armad, zborom, ki jih Turki koncentrirajo proti Bulgarom v Drinopolju, Kirkilisiju, Carigradu in v Gallipoliju. Vsak turški armadni zbor sestavljajo v tri turške divizije, katerih vsaka šteje 9000 mož. Te štiri armadne zbore že štirinajst dni ojaču-jejo rezervisti iz Male Azije, ki vsak dan dohajajo in štejejo skupno 250.000 mož. Svojo glavno armado nameravajo Turki razdeliti v dva dela, in upajo, da. so močni dovolj, da zabranijo Bulgarom prodirati iz Odrinu v Carigrad. Zdaj Turki iz Male Azije nc dovažajo več vojakov v Evropo. Proti Črnogorcem in Srbom namerava vodstvo lur-škc armado udDoslati v vojsko armad.
zbore, katerih poveljstva sc nahajajo v Skoplju, Bitolju (Monastir) in v Solunu. Čc bo pa sila, bodo morali tudi skopeljski, bitoljski in solunski armadni zbor hiteti Carigradu na pomoč. (V najskrajnejšem slučaju.) Turki nameravajo takoj pričeti z ofenzivo. »Kol-nisehe Ztg.« poročajo iz Carigrada dne 16. t. mes.: Turška armada v evropski Turčiji šteje 350.000 mož. Dne 14. t. m. so pričeli dohajati anatolski rezervisti, došlo je dozdaj (16. t. m.) 6000 moha-medanskili Anatolcev, ki jih prištevajo najboljšim turškim vojakom.
Turki nameravajo napasti bulgarsko obrežje?
»Kdlnische Ztg.« poročajo iz Bukarešte: Ponoči 16. t. m. se je pripeljal angleški petrolejni parnik »Servia« v neko rumusnsko pristanišče. Kapitan poroča, da jc videl ob treh zjutraj 25 milj od bulgarskega obrežja križariti tri vojne ladje, ki na njegove signale niso odgovarjale. Sodi, cla gre za turške ladje, ki so pripravljajo, da napadejo bulgarsko obrežje.
Pismo iz Soluna.
Krščanski novinci. — Slabe kompanije. — Premalo municije. — Goljufije. — Nova
razdelba armade.
Turčija mobilizuje. Mobilizacija napreduje vsled slabih in dolgih zvez le počasi. V turško armado je po novi ustavi uvrščenih tudi mnogo kristjanov. Ti gredo povečini zelo neradi v boj. Videli smo veliko vojakov, ki so jih u k 1 e n j e -n e gnali k njihovim polkom. V grškem okraju Tatavla so se ljudje uprli vnova-čenju. Armenski patriarh pa je nad 30 let starim Armencem naravnost prepovedal se zglasiti,
Vnovačeni Grki kar javno zopel armado zabavljajo. Menda hoče turška vlada Carigrad kristjanov očistiti, da bi med vojsko ne povzročili nemirov v glavnem mestu. Kako pa se bodo v armadi vedli, to je veliko vprašanje. Težko, da bi na kristjane streljali! >
Polki, ki odhajajo proti meji, imajo kompanije po 150 mož. To je malo, Morebiti jih kaj dopolnijo, ko dospč rezervisti iz Anatolije.
Kar se tiče a r t i 1 j e r i j e , je večina vojakov neizvežbanih in ne zna s konji ravnati; od 16 mož pri topu so morebiti le trije izurjeni. To bo slabo!
Armadi manjka tudi municije. Baje pride na vsak top le 400 strelov. Tudi za puške mavzerce je premalo municije. Albanci, ki so oplenili turške orožarne, imajo puške, krogel pa ne. Kako se bodoa proti Črnogorcem bili? Hudo manjka tudi sani-tetnih priprav, kuhinj in pekarn. Vojaki so že zdaj kot pes lačni. Ako turško brodovje ne uniči grškega in se ne polasti Egejskega morja, tudi ne bo moglo nič materiala iz tujine dohajati. • O razdelbi armade se čuje, da je ne razdele, kakor so prvotno nameravali, v vzhodno pod Abdullah-pašo in zahodno pod Riza pašo, marveč postavijo sedem armad, ki bodo neodvisno operirale. To je: Drinopoljski, kirkiliški, carigrajski in galipolski polk na vzhodu, solunski, bitoljski (inanastirski) in skopelj. ski zbor na zahodu. Ako bo to kaj bolje, kdo ve? V voj. ministrstvu vlada največja brez-glavosi, le minister Nazim-paša sam je ostal hladen. Prišel je pravkar na sled velikim goljufijam; tako n. pr. je našel, da je dodatni kredit štirih milijonov funtov, ki se še ni izdal, samo na papirju. Ta nered pohaja od bivšega vojnega ministra Mahmud Šefket paše, ki je bil organ mladoturkov.
Bogve, kako se bo turška armada obnesla? Edini pravi, izbomi vojaki so stari letniki, redifi, poslušni, zadovoljni, zmerni. Novejši so nekoliko bolj taktično izvež-bani, ni pa pravega duha med njimi: mlado-turštvo je armado zastrupilo. Kristjani seveda niso zanesljivi. Nered v upravi ovira dobro in hitro mobilizacijo.
Iz Belgrada se poroča: Prvi del armade, ki jo tvorijo kadri z devetimi rezervnimi letniki, je že odposlan na jug. Rezervisti nosijo opanke. Prvi del armade šteje 170.000 mož, ki so vsi dobro oboroženi in je tudi priprega dobra. Drugi del armade, ki jo tvorijo rezervniki šestih letnikov v starosti 32 do 38 let, jc že tudi zbran na jugu in jih je 85.000 mož, ki so oboroženi s predelanimi Mauserjevimi puškami. Tretji del armade, osem letnikov v starosti 38 do 46 let zdaj zbijajo. Zelo se čuti pomanjkanje častnikov, ki jih je v Srbiji ob miru 2000, a v vojski potrebuje Srbija 7000 častnikov. — Po tem poročilu je mobilizirala Srbija in tudi koncentrirala 255.000 vojakov,
Turški poslanik
ni 15. t. m. odpotoval iz Belgrada brez vseh formalnosti, kakor sc je poročalo, marveč jc bival šc 16. t. rn. v Belgradu. Osebje turškega poslaništva in konzulata v Belgradu ie odpotovalo 16. 1. m. iz Belgrada v Ze-
mun, Spremljali so jifi vsi v Belgradu se nahajajoči diplomatje. Turški konzulatni uradniki ostanejo v Zemunu.
Izredna srbska vojaSka poslanika v Črni-gori in na Grškem.
Iz Belgrada sta 16. t. m. odpotovala generala Atanaškovič in Miloš Vasič, prvi v Črrtogoro, drugi na Grško kot posebna vojaška odposlanika srbske vlade. Vojska se še ni pričela, a v Belgradu že kujejo srebrne in zlate svetinje za hrabrostno odlikovanje.
Srbi streljali na avstrijski patruljni čoln.
Iz Pančove se pojoča, da vadijo na Donavi do zime patruljni čolni avstrijskega donavskega vojnega brodovja. Križa-rijo tako po Donavi kakor tudi po Savi. Dne 15. t. m. je patruljiral fregatni poročnik baron Levecov s patruljnim čolnom E po Savi, kjer se je s srbskega obrežja na čoln dvakrat ustrelilo. En strel je čoln zadel, ne da bi ga bil poškodoval. Levecov je zadevo javil predstojnikom. Uvedla se je preiskava. Zdaj je v službi le še poleg patruljnega čolna E tudi patruljni čoln F, ki mu poveljuje fregatni poročnik Evgen Randich. Vse ostalo donavsko brodovje, tudi monitorji, se nahaja zdaj v zimskem j pristanišču v Budimpešti.
Bosenski Srbi
so popolnoma mirni in so prepričani, da ! zmagajo Srbi. Iz Sandžaka je pobegnilo v j Bosno 250 turških rodbin, ki stanujejo ve- i činoma v Sarajevu in okolici. Poročilo 1 »Daily Maila«, da je več tisoč bosenskih Turkov in Srbov dezertiralo, se dementira ; in naglaša, da sta iz sarajevskega okraja de- j zertirala le dva nahujskana mohamedanca. j
Turško avantgardo proti Srbiji
tvorijo največji zločinci in lupeži, ki jih je | Turčija nabrala med Arnavti, da ji ket ja- I ničarji delajo pot proti Srbiji.
O srbskih financah
fe finančni minister dr. Laza Paču izjavil, j da ima Srbija toliko denarja, da lahko s svojimi sredstvi šest mesecev vodi vojno.
Hrvaških prostovoljcev
se je srbski Narodni Odbrani prijavilo nad 300.**
Pomanjkanje zdravnikov v Srbiji.
V	Belgradu in po deželi je občutno pomanjkanje zdravnikov. Zato je vlada skupščini predložila zakonski načrt, ki tujim zdravnikom zagotavlja fazne ugodnosti. Vsega skupaj bi bilo treba okrog 200 zdravnikov; vlada želi Slovanov.
Železniški promet med Srbijo in Bolgarijo
je zopet otvorjen.
XXX
Grki lahko eno leto vzdrže vojsko.
V	grški zbornici je izjavil dne 15. t. m. grški monariški minister, da je grško brodovje tako pripravljeno in oboroženo, da lahko eno leto vzdrži vojsko in da je boljše kakor turško brodovje.
Telefonska ln Brzojavna prodte.
DANES VOJSKA NA CELI ČRTI.
BOJI NA BOLGARSKI MEJI.
Sofija, 17. oktobra. Danes je brez vsake vojne proklamacije vojska na celi črti izbruhnila. Na bulgarski meji so se boji že včeraj oziroma danes ponoči začeli.
Sofija, 17. oktobra. Po zadnjih ve- [ steh se bijejo ob bulgarski in srbski i meji hudi boji.
BOJI NA SRBSKI MEJI.
Belgrad, 17. oktobra. Na meji so se že včeraj začelii boji. Prišlo je do resnega spopada pri Pretolacu in Marbare In sicer med Albanci in Srbi. Boj je bil ljut, ker je morala stopiti v akcijo tudi srbska artiljerija. Padlo je na srbski strani 10 mož, 40 je ranjenih, Albanci pa imajo 200 mrtvih.
KRALJ PETER NA BOJIŠČE.
Belgrad, 17. oktobra. Kralj Peter je kljub lahnemu oboljenju odpotoval v generalni stan v Niš. Odpotoval je tudi prestolonaslednik.
BOJ Z BULGARSKO ČETO PRI KRIVI.
Solun, 17. oktobra. Turški vojaki bombardirajo cclo vas Krivo (ob Krivi), ker se je v njej utaborila bulgarska četa. Udala sc pa še ni; toda se mora, ker je vas popolnoma oblegana. Vaščane iz obližja so vse zaprli.
SRBSKI IN BULGARSKI POSLANIK DOBILA POTNE LISTE.
Carigrad, 17. oktobra. Porta je poslanikoma Bulgarije in Srbije izročila potne liste.
Belgrad, 17. oktobra. Srbski poslanik v Carigradu Nenadovič je dobil vsa potrebna navodila, da postavi srbske podanike v Turčiji pod rusko varstvo Rusije in potem odpotuje.
SPREJEM SRBSKIH VOJAKOV NA BULGARSKI ZEMLJI.
Sofija, 17. oktobra. Ko sta se srbska in bulgarska vojska sešli na bul-
garskih' tleli, je bil medsebojni pozdrav nad vse prisrčen in ganljiv. Bel-grajska vojška godba je igrala srbsko himno, vojaštvo je defiliralo pred srbskimi četami. Ko je bilo dano povelje za pozdrav, so bulgarski vojaki stopili pred srbske s kruhom in soljo. Bil je pretresljiv prizor, ko so bulgarski vojaki srbskim najpreje poljubili roko, potem jim izročili kruh in sol, nato jih pa objeli in poljubili. Potem se je med vojaštvo pomešalo ljudstvo, in bulgar-ske žene so srbskim vojakom pripenjale šopke. Zedinjjna bulgarsko • srbska armada že koraka proti Drinopolju.
TURŠKA NASILSTVA V STARI SRBIJI.
Skoplje, 17. oktobra. Ker se Turčija boji vstaje v Stari Srbiji, je začela po hišah pobirati orožje in stikati za kakimi izdajskimi dokazi. V Skoplju je vojaška straža pridrla v srbsko tiskarno »Vardar«, vso premetala, vjela faktorja in mu odsekala glavo. V Prizrc-liu je vojaštvo obkolilo ('črkev ter vso preiskalo, čc ni v njej skritega orožja in bomb.
BEGUNCI IZ STARE SRBIJE.
Belgrad, 17. oktobra. Beguncev iz Stare Srbije jo došlo doslej že nad 2000 v Vranjo, kjer so bili lepo sprejeti in preskrbljeni z vsem potrebnim. Drugi so pobegnili v gore, kjer sedaj čakajo ali srečne, vrnitve, v osvobojeni dom ali pa turškega noža. Kar jih ni uteklo, je turška oblast poloviln, spravila na vlake in odpeljala v Malo Azijo. Izvze- j la ni niti starcev, niti žen in otrok. B:>šibozuki s u strašno divjali nad nesrečnim ljudstvom, zlasti nad ženami , in otroci. Begunci pripovedujejo strašno stvari o postopanju turškega vojaštva, ko po srbskih hišah išče in pobira orožje. Otroke koljejo prod očmi starišev. Vse srbske vasi med Prištino, Mjfrovico in Novim Varošem so zapuščeni in opustošene. Begunci iz Staro Srbijo šc vedno prihajajo v Srbijo v večjih in manjših skupinah.
ČRNOGORSKO PRODIRANJE.
Ceiinje, 17. oktobra. Vojna situacija je sedaj sledeča: Divizija Martinovič oblega Skader in }e zopoi, navalila na Taraboš ter zavzela utrdbo na gori Murič nasproti Tarabošu. Skader bo po vsej priliki kmalu padci. — Divizija Danilo se bliža Skadru in ga kmalu tudi napade. — Divizija Vukotič, ki je zavzela Berane, Bjelopolje in druge okoliške kraje, koraka proti Rožaju, iščoč zveze s srbsko kolono, katera prodre skozi Sandžak.
Ceiinje, 17. oktobra. O zavzetju Berane se je danes izdalo tudi oficieino poročilo, ki pravi, da se je v Beranali dobilo 14 Kruppovih topov, provianta za dva meseca in municije. Udalo se je 700 nizamov in 500 redifov, nekaj tisoč Albancev in drugih prostovoljcev je pa mesto že prej zapustilo. V srbskih samostanih v Gjurgjevu in Stambovi (?) so se brale zahvalne maše za kralja Nikola.
London, 17. oktobra. Angleška poročila trdijo, da so Črnogorci imeli dozdaj 1000 ranjencev. Težke izgube generali Martinoviča se pripisujejo zastareli taktiki.
Berolin, 17. oktobra. »Lokalanzei-ger« trdi, da so Črnogorci pri napadu na Taraboš bili odbiti in imeli 1000 mrtvih ter ranjencev, Turki pa le malo.
Carigrad, 17. oktobra. Tu se razširjajo vesti, da so Črnogorci izstreljevali dum-dum-kroglje ter da so ranjeno Turke morili. (Po vsej priliki gre tu za nalašč izmišljene vesti, da se muslimane razpali. — Op. ured.)
TURČIJA ODPOŠILJA DIVIZIJE V SKADER.
Carigrad, 17. oktobra. Odposlali sta j se dve diviziji na pomoč proti Skadru. ! (Odkod?
TURČIJA OPERIRA OKOLI VARNE.
Sofija, 17. oktobra. Okoli Varne in Burgasa križarijo turške vojne ladje. Baje so videli tri.
Peterburg, 17. oktobra. Ruski par-niki so v Črnem morju zapazili turško vojno ladjevje, ki je spremljalo transporte čet.
TURČIJA MOBILIZIRA TUDI NA RUSKI MEJI.
Carigrad, 17. oktobra. Turčija je mobilizirala redifske divizije na ruski meji.
BIVŠI SULTAN ABDUL HAMID.
Carigrad, 17. oktobra. Vest, da prepeljejo bivšega sultana Abdul Hamida v Carigrad, se potrjuje. Abdul Hamid je daroval za armado 3 milijone funtov. — V Carigrad se je povrnil prestolonaslednik Jusuf Eddin.
NAVDUŠENJE ZA VOJSKO V SIRIJI.
Beirut, 17. oktobra. Tu so bile veli-! kanske manifestacije za vojsko, ki se jih I je udeležilo do 30.0(10 nsob. Iziti eduv 'n I bilo.
ČASNIKARJI V SOFIJI.
Sofija, 17. oktobra. Tujih časnikarjev je doslej prispelo v Sofijo 55. Najbolje sta zastopani Amerika in Anglija.
ŽENE NA SOFIJSKEM TRAMVAJU.
Sofija, 17. oktobra. Tu je zopet začel voziti tramvaj. Uprava prireja tečaje za ženske, ki bodo vršile službo. Tudi v trgovinah posluje samo ženstvo.
NEMŠKI ČASTNIK ODPOSLAN K BULGARSKI ARMADI.
Hamburg, 17. oktobra. Na povelje cesarja Viljema se, kakor poročajo »Hambur-gcr^Cachrichten«, poda major Masov k bolgarski armadi.
TURČIJA IN GRČIJA.
Carigrad, 17. oktobra. Grški poslanik še ni odpoklical. — Turška vlada je onim grškim ladjam, ki imajo na krovu tujo blagd, dovolila, cla iz turških pristanišč oclplovcjo.
Odessa, 17. oktobra. Grški konzul jo dobil nalog, naj nabiranje prostovoljcev ustavi, ker se jih jo v Grčiji sa-j mi preveč javilo. (Srbska vlada je sli-čon korak ukrenila, ker taki prostovoljci armado lo ovirajo. Op. ured.)
SLOVO GRŠKEGA KRALJA OD SVOJIH SINOV.
Atene, 17. oktobra. V Atenah sc jc včeraj vršilo slovesno cerkveno opravilo za zmago grškega orožja. Navzoči so hili kralj, princi in princezinje, državni dostojanstveniki in veliko občinstva. Po svetem opravilu so bili princi, ki se vojske udeleže, obhajani. Princi so se poljubovali v slovo; kralj jc jokal, ko jc v slovo poljubljal sinove. Žclol jim jc, naj sc zdravi in zmagoslavni vrnejo iz vojske.
NAVDUŠENJE NA KRETI.
Atene, 17. oktobra. Grška, vlada jo brzojavno krečansko vlado obvestila o Vcniselosovi izjavi o združitvi Krete z Grško. Izjava je Kročanfi navdušila. Vcniselos jo naprosil sedanjo krečansko vlado, da naj do volitev vodi posle in vzdržuje na otoku red kakor tudi brani krečansko mohamedancc.
MINISTRSKA KONFERENCA NA DUNAJU.
Dunaj, 17. oktobra. V zunanjem ministrstvu se jc vršila ministrska konferenca.
SESTANKA MED CESARJEM FRAN-COM JOŽEFOM IN CARJEM NE BO.
Dunaj, 17. oktobra. Kakor izve naš poročevalec od merodajinega vira, je pariška vest, da se cesar Franc Jožef in car Nikolaj sestanefa, brez podlage.
BORZA.
Dunaj, 17. oktobra. Predborza je bila danes mirna.
ANGLEŠKA BANKA ZVIŠALA DISKONT ZA EN CEL PROCENT.
London, 17. oktobra. Angleška banka je zvišala diskont od 4 na 5 odstotkov.
VPRAŠANJE DARDANEL.
Peterburg, 17. oktobra. Ministrstvo zunanjih zadev izjavlja, da se zaprtja Dardancl za nevtralne ladje tekom sedanje vojske ni bati.
ZA BRATE NA BALKANU.
Zader, 16. oktobra. Tu se je osnoval odbor gospej in meščanov, ki bo nabiral darove v novcu in blago za ranjence na Balkanu.
VELIK DAR ZA AVSTRIJSKO ZRAKO-PLOVSTVO.
Dunaj, 17. oktobra. Veleindustrijca Scholler in Anton Drcher sta podpisala 200.000 K za zgradbo avstrijske zračne flote.
MALTEŠKI RED ZA OSKRBO RANJENCEV.
Strakonice, 17. oktobra. Danes so tu pripremili sanitetni park Malteškega' reda, ki odide na Balkan.
MIR MED ITALIJO IN TURČIJO. Ouchy, 17. oktobra. Vprašanje denar ne odškodnine Turčiji sc je uredilo z vpla čevanjem 50 anuitet.
DOPOLNILNA DRŽAVNOZBORSKA VOLITEV.
Opava, 17. oktobra. V drugem volilnem okraju je bil namestu odstopivšega barona Roisberga izvoljen za drž. poslanca češki avtonomist Witt.
ŠKANDALI V BUKOVINSKEM DEŽELNEM ZBORU.
Černovice, 17. oktobra. Pri razpravi o proračunu v bukovinskem deželnem zboru je poslanec Blandu skočil k rumun-skemu demokratu Cizanovicu, ki ga je v svojem govoru napadel, ter je Cizanovca večkrat oklofutal. Nastala je tako zmešnjava, da je poročevalec padci na steno-grafe. Galerija jc potegnila z opozicijo in tako divjala, da so jo morali izprazniti. Ru-rnunski demokrati so sklenili, da prično z obstrukciio v deželnem zboru.
Černovice, 17. oktobra. Seja deželnega zbora je trajala do 3. ure zjutraj. Bilo je veliko viharnih prizorov, Piskalo se je in bobnalo. Končno se je proračun sprejel.
NAMERAVANA ZASTRUPLJENJA V ITALIJI.
Milan, 17. oktobra. Policija je dognala, da je bilo po pošti razposlanih nad 2000 pošiljatev s strupenimi pilulami. Domneva se, da je to delo anarhistov.
ROOSEVELTOVO ZDRAVJE.
New York, 17. oktobra. Zdravstveno stanje Roosevelta je dosti normalno. Krog-lje še niso odstranili. Roosevelt je dobil mnogo čestitk, tudi od suverenov.
PIVOVARNA POGORELA.
Inomost, 17. oktobra. Znana pivovarna Kundl blizu Worgla je pogorela.
ŽRTVA NESREČNE BORZNE ŠPEKULA-CIJE.
Pariz, 17. oktobra. Radi velikih izgub
na borzi je ustrelil sebe in svojo ženo zasebnik Andrej Rcmy.
NA OČIMA STRELJAL.
Reka, 17. oktobra. Tu je večkrat ustrelil 20 let stari Ivan Logar iz Bistrice na svojega očima Gašperja Mance, ker je sumil, da je Mance sokrivec. njegovega strica, ki je umoril njegovo mater. Manceta ni zadela nobena kroglja.
SMRTNA NESREČA OB POROKI GROFICE NOSTIC.
Praga, 17. oktobra. Ob poroki grofice Site Nostic z grofom Wilczekom se je peljalo 50 avtomobilov na Ilradčin. Avtomobil, v katerem se jc vozil grof Nostic s svojim sinom, je pa zdrčal po cesti nazaj, povozil ženo Šimek ter jo usmrtil.
'	m	* """""""
| tet Ako še niste, B | pošljite naročnino! \
Dnevne novice.
-f V skrbeh. »Slovenski Narod« je v skrbeli, in sicer za dr. šusteršiča. Dunajska »Montags-Revue« je glasom »Naroda« list, ki ima stare in odlične zveze, velik vpliv in je že marsikakemu politiku prizadela »smrtno rano«. V, zadnjih letih da velja za posebno glasilo ministrskega predsednika Kor-berja. In glejte, ta list je začel ščipati dr. šusteršiča z razbeljenimi kleščami, čes da se druži s Starčevičem, »najhujšim sovražnikom monarhije« in da je ta zveza nekaka »zarota« zoper državo. Nazadnje se pa »Narodu« vendar le to dobro zdi in pravi, da dr. šusteršič čuti vendar enkrat na lastni koži, kar je tolikrat krivično storil slovenskim naprednjakom. Pogreta kaša! Liberalci so žc zdaj tako omejeni, da trdijo, da so samo zato na nič prišli, ker jih je dr. Šusteršič na Dunaju »očrnil«. Bog ve, kdo jih je pa pri nas doma »očrnil«, cla jih je ljudstvo ob tla zagnalo? Kar pa »Montags - Revue« piše, ima za nas še manj pomena kakor piškav oreh. Pred judovskim papirjem jc pameten svet že zdavno, izgubil re-špekt iti ima k večjemu še kaj vere pri omejenih liberalcih. Torej prepustimo tisto »zaroto« le »Montags - Revue«!
j- Premestil je nemški viteški red č. P. Rafaela Grobljarja iz Semiča v Ormož in č. P. Anzelma Polaka iz Ljubljano v Semič.
—	šolstvo. Za suplentko na ljudski šoli na Jesenicah je namestu obolele učitcljicc Roze Salberger-Merva imenovana provizorična učiteljica v Škofji Lok i J o s i p i n a S t c r 1 e k a r.
—	Umrl je v Celovcu bivši ravnatelj koroške hranilnice Pavel Murko.
—	Novice iz Amerike. Pri razstrelili v premogovniku v Lalham Coal Co. blizu Lincoln, 111., je ubilo Slovenca Josipa T i č a r j a iz Litije na Kranjskem. Tičar je bil oženjen šele leto dni.
Vslecl nesrečnega padca na stopnji-cah jc umrla v Pittsburgu soproga špecerijskega trgovca Ivana Okoviča Helena Okovič, stara 55 let, doma iz Vinico. Tovorni vozovi so v Ročk Springsu povozili 74 let staro Marijo Ccferin iz Poljan-Brd v poljanski dolini na Gorenjskem. Bila jc takoj mrtva. Istotam je vsled zadobijenc poškodbe umrl rojak J. Trojar. — Umrla je v Cievelandu soproga rojaka Franceta Kramarja iz Barbertona.
g Cena jajcem je poskočila na dunajskem trgu. Vzrok je ta, ker so na dunajski trg prišle tedensko velike množine jajc iz Bulgarije, a so sedaj vsled vojske vse te pošiljatve izostale.
—	Proračun Nižje Avstrije izkazu-I je za leto 1913 prebitka 78.027 K.
- Pazile na otroke! Iz Zužcmbor-| ka. so nam poroča: Krnestina Podboj, : (Hotna hčerka tukajšnjega posestnika j in trgovca, se ie v ponedeljek zvcCef
»
vrtila okoli dekle, ki je v kotlu kuhala Ea svinje. Ko se je dekla za trenutek Dddaljila po opravkih, je dekletce odprlo vratica pri kotlu, plamen je švignil ven in otroku se je vnela obleka in lasje. Na njen krik sta takoj prihitele iekla in mati ter s težavo pogasili agenj na otroku, toda bilo je že prepozno. Vkljub zdravniški pomoči je ljubeznivo dekletce drugi dan podleglo strašnim opeklinam.
Cnvol Desni.
Zagreb, 16. oktobra. Zopet velikanski komploi. — Aretacije iijakov in dijakinj. — Čuvaj dal aretirati tri žnrnaliste brez vzroka. — Nameravane aretacije politikov. — Cuva-jeve kreature.
Čuvaj besni. Ali hoče napraviti nalašč razburjenje in punt, da bi mero-rlajne kroge prepričal o nadaljnji potrebi komisariata, ali hoče Hrvate še bolj ustrahovati, da bi se mu ne upali postaviti pri volitvah v sabor nasproti svojih mož, ali pa se hoče pred svojim ioncem z različnimi podlostmi maščevati, kdo ve? Na vsak način uprizarja v itak že brezpravni Hrvatski preganjanja, ki spominjajo na Albanijo in so avstro-ogrske monar i4e v tein zgodovinskem trenotku v Evropi skrajno nevredna in državi sami nevarna.
Policija je te dni javnost vznemirila z vestmi, da te je odkril komplot zarotnikov, ki da so hoteli Jukiča osvoboditi. Ako je to res, jc mogla biti to le otročarija, ne pa upoštevanja vreden političen dogodek. Naj pa svoje kaznjence bolje zastražijo. No, Čuvaj je iz tega zopet konstruiral politično afero prve vrste. Po ulicah mrgoli špionov, iti vlečejo na ušesa, ne govori li kdo o okomplotu«. Po ulicah mrgoli policajev ln žandarjev kakor v Rusiji za časa socialne revolucije. Policija pa leta sem in tam in aretira ter izprašuje vse mogoče osebe, veliko jih je morala izpustiti. Aretirala je tudi gojenke lice,?-Dve je obdržala v zaporu: gospodično C v i j i č , sestro obsojenega Cvijiča, in Uletno devojko H r u b y. Vrgla .ju je v ?rd zapor in tako z njima postopala, 3a je moral odvetnik posredovati. Ker se deklice, navajene na dom, v smrdljivi luknji nista mogli pomiriti, je policija prisilila njuni materi, da sta pri njih prenočili. Policija je vlovila tudi veliko dijakov, a se nič ne more izvedeti. Vse sluti zopet nove procese in novo veliko lopovščino komisarja.
Redarstvo pa se je lotilo tudi časnikarjev. Pri vajh je izvršilo hišne preiskave, a brez uspeha. Aretiralo pa je iotrudnika »Srbobrana«, Kokanoviča, »otrudnika »Agramer Tagblatta« in so-trudnika »Novosti« Bičana. Hišne pre-skave pri teb so bile brez uspeha, čemu ;o jih aretirali? Najbržeje zato, ker do-jisujejo v inozemske liste o Cuvajevih »zaslugah«. Govori ss, da hoče Čuvaj ie veliko časnikarjev v arest spraviti, la bi časopisje tako ubil, da bi ne bilo iroti njemu za slučaj volitev prav no-jenega odpora javnosti. Govori se, da )o te dni aretiran tudi urednik »Srbo-)rana« in poslanec S v e t o z a r P r i -)ičevič.
Vkljub temu nastopanju komisarja e najdejo še nekateri ljudje, ki poda-ajo izjave za Čuvaja. Včeraj je »dežel-li zdravstveni svet« sprejel resolucijo, katero obsoja »Društvo hrvatskih dravnikov«, katero je obsodilo posto-lanje psihiatrov dr. Žirovčiča in Lart-,a, ki sta Jukiča tako »strokovnjaško« .reiskala. Seveda so »Narodne No vino« •esolucijo »deželnega zdravstvenega veta« z velikim veseljem na uvodnem oestu priobčile in dodjale ji dolg ko-aentar. Pa kdo se ne smeje? Deželni ;dravstveni svet je vendar organ vlade n mora tako delati, kakor zapiska Cu--aj.
xxx
Čuvaj besni. To v očigled sedanjc-au resnemu položaju monarhije. Treba e Dunaju odločno in glasno zopet za-tlicaii, naj stori temu vendar enkrat tonec.
Ljubljanske novice.
lj Bivši igralec slovenskega gleda-išča Julij šusteršič-Sr&en umrl. Vče-•aj je umrl v tržaški bolnišnici po dalj-;i bolezni v dobi 70 let g. J u 1 i j S u -; t e r š i č , odvetniški uradnik. Pokoj-lik je bila znana pregnantna oseba ned starejšo generacijo slovenskega fledališkega sveta. Bil je odličen igra-ec sosebno kakor karakterni komik. V '0. letih je igral pod igralskim imenom >ršen v Ljubljani v deželnem gledališču in v stari čitalnici v Šelenburgovi ilici. Pozneje se je bil preselil v Celo-ec, a pred štirimi leti v Trst, kjer je >il čislan uradnik v pisarni odvetnikov Ir. Rybafa in dr. Abrama. Tudi v Tr-
stu jc nastopil parkrat z velikim uspehom. Vsi, ki so poznali pokojnika, mu ohranijo gotovo blag spomin. Pogreb je bil danes dopoldne.
lj 251etnico svojega delovanja v deželni bolnišnici praznuje danes gospod primarij clr. B o c k. Tem povodom je bila dopoldne v deželni bolnišnici interna slavnost, pri kateri so zastopniki dežele, vodstva zavoda in bolnikov izražali g. primorija zahvalo za njegovo plemenito delovanje, ki se ga danes spominja nešteto hvaležnih src. Gosp. primarij je dolgo vrsto let svoje, delo posvetil deželni bolnišnici popolnoma brezplačno. V znak hva'ežnosti so danes bivši bolniki v raznih cerkvah dali brati svete maše, cla bi Bog g. prima-rija še dolgo vrsto let ohranil trpečemu človeštvu.
lj Čilalnica S, E. S. Z. bo v petek ves dan zaprta radi snaženja. Časopisi bodo pa na razpolago v odborovi sobi v I. nadstropju ocl 6 ure dalje.
lj Nemški kurz S. K. S. Z. se je že začel in se bo vršil vsak ponedeljek od pol 8. clo pol 9. ure zvečer ter v petek ob tri četrt na 8. do tri četrt na 9. uro. Kdor bi se želel še udeležiti pouka, naj se zglasi gotovo v petek pred uro pri g. profesorju.
lj Enkcta o izreki. Čujemo, da namerava intcndanca slovenskega gledališča v kratkem sklicati ustno anketo o izreki slovenskega jezika in povabiti na sodelovanje veščake. Misel prav toplo pozdravljamo in želimo, da sprejme v program nameravane ankete tudi o pisavi slovenskega jezika.
lj Umrli so v Ljubljani: Terezija Kasper, vdova krojaškega mojstra, 75 let. — Ivan Veber, sin strojevodje, 9 let. — Marija Stibernik, hči dninari-ce, 2 dni.
lj Sodba brez sodnika. Prodajalka kruha Frančiška Štepiceva je nesla parkrat kruh mimo nove vojašnice, ocl katere so ga gredoč kupili vojaki. Ko sta to opazila kantinerjeva hlapca, sta obakrat Štepicevi vzela košaro s kruhom. katero ji jo potem njiju gospodar oddal nazaj. Vsekako hlapca nista zadela na pravo.
lj Zaradi prepovedanega povra*-ka je bila včeraj aretovana leta 1888. v Zgornjem Kašlju rojena ter v D. M. v Polj'i pristojna Apolonija Avšičeva, katero so izročili pristojnemu sodišču.
lj Srebrno uro z verižic? je izmaknil vrvarskemu pomočniku Štefanu Sinatorju njegov tovariš ter jo dozdevno odkuril proti Hrvatski.
Primorske vesii.
p S pošte. Ernest Nastran, c. kr. poštni kontrolor v Trstu, je imenovan za c. kr. poštnega naclkontrolorja.
p Ustrelil sb jo dne 16. t. m. v gozdiču v Klancu v Istri Ilans Uggo-witzer. Bil je svoje dni učitelj v Dolini in v Herpeljah, pa je službo popustil. Kasneje je bil v pivovarni Dreher-jevi v Trstu in zastopnik zaloge na Kozini, pa tudi to ni šlo. Zadnja leta je nosil pisma, ker je živel pri svoji sestri, poštarici v Klancu. Večkrat je pravil, da se sam konča, sedaj je to storil.
— Morilec svoje matere Koblitz, ki je po umoru pobegnil iz Prage, se je, kakor poročajo najnovejše vesti, v Nabrežini ustrelil. V Trstu in v Nabre-žini se je izdajal za inženirja Tichyja iz Amerike ter je bil tudi kot »inženir Tichy« pokopan.
p Trgovec aretiran radi požiga. Slab »kšeft« je napravil lastnik tvrdke Slatoper, Anton Tonsich, ki ima svojo prodajalnico na vogalu ulice Stad'on in Carducci. Predvčerajšnjim zjutraj je nastal ogenj v tej prodajalnici, ki jc po Tonsichevih zatrjevanjih napravil okrog 60.000 K škode. Ogenj je baje nastal par ur prej, preden je Tonsich otvoril trgovino, in sc je potem razgorel, ko je dobil zraka po otvoritvi trgovine. Oblasti se je zdela cela stvar nekoliko sum^iva. Tonsicha so aretirali in ga izročiš državnemu pravdništvu. Tonsich je bil zavarovan pri »Societa Adriatica di Assicurazione« za 35.000 kron, pri »Societa Verona« pa za nadaljnjih 30.000 K.
Štajerske novice.
š Slovensko gledališče v Mariboru.
V nedeljo, dne 20. vinotoka, vprizori dramatično društvo svojo prvo opereto »Vzbujeni lev« in krasno burko »V civilu«. Začetek predstave točno ob pol 8. uri zvečer.
š Vinska trgatev se je začela, skoro po celi štajerski deželi. Letos imamo precej neugodno letino, katero bodo občutili kmetje sami, pa tudi obrtniki in denarni zavodi. O trgatvi poročajo: Iz L j u t o m e r a : Trgatev so jo tu deloma že začela. Mošt ima različno mno-
žino sladkorja. Najbolje so se obnesli letos silvanec, žlahtnimi, burgundoe in traminec, dočim rilček in šipon slabo zorita. Mošt ima ocl 12 do 18 stopinj sladkorja. Cene so v slpošnera dobre, za mošte od silvandca, burgundca in traminca se plačuje celo po 70 do 80 v, liter. — Iz Zgornjih Slovenskih goric poročajo, cla se plačuje za mošt po 40 do 56 vin. liter. — Iz Brežic so poroča: Trgatev sc je pričela na Bizeljskem in drugih vinskih goricah našega okraja že v polnem obsegu, ker grozdje močno gnije. Mošt se plačuje po 36 do 50 vinarjev liter.
š Poročil se je v Petrovčah pri Celju g. dr. Fr. Kovča, c. kr. sodnik v Ilirski Bistrici na Notranjskem, z gdčno. Fani Jar-mošekovo iz Celja.
š Mestni kinematograf v Celju. V zadnji seji mestnega sveta se je razpravljalo vprašanje, ali se naj ustanovi mestni kinematograf ali ne. Mestni svet se je odločil za ustanovitev kinematografa in hoče na dvorišču hiše, v kateri se nahaja tiskarna »Celeja«, postaviti posebno dvorano. — Upajmo, da bo imelo mesto od tega gledališča kak dobiček. Prostor zanj pa je na dvorišču omenjene hiše popolnoma nepri-praven in tudi za ljudi, ki niso ravno nemški nacionalci, nedostopen.
š Samoumor ali nesrnča? Te dni so našli v nekem potoku v Grajski vasi pri Gomilskem v Savinjski dolini truplo dekle Marije Ribič. Ribičeva je bila v službi v graščini Štrosnek. Bila je v blagoslovljenem stanu. Če je izvršila samoumor, ali čc je padla v potok po nesreči, se nc ve. Znakov nasilja na telesu ni opaziti.
Tržne ccec.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 17 oktobra 1912.
Pšenica za oktober 1912 . . .	11-20
Pšenica za april 1913.....12-—
Rž za oktober 1912.....10 22
Rž za april 1913.......10-54
Oves za oktober 1912 ....	1177
Oves za april 1913......11-45
Koruza za maj 1913.....801
Metearologtčno poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm
p; Cas opa-
~ Kovanja
16 9. zveč.
17
Stanj o baroni etra v m nt
74175
Temperatura
po Celziju
6-5
Vetrovi ^ Nebo
sl.svzh. jasno
00
7. zjutr. 741-1 30 brezvetr. megla 2. pop. 739-3 13 0 j sl. j vzli. del. obl. | Srednja včerajšnja temp. 7-10, norm. 10-4°.
Sunlight
MILO daje najboljšo garancijo proti pre-rani obrabi perila.
I.
Čisto in milo je, ter se zato lahko rabi za čiščenja najfinejših oblačil in nakita, svilenega in flanelastega blaga, čipk itd.
SUNLIGHT MILO je najbolj razširjeno po coiem svetu.
Ovojni kos po
oO h, osuierokoten po 16 b.
Svarilo.
Zahvala.
3308
Za vse blage dokaze srčnega sočutja pgvodom bolezni in smrti nepozabne, iskreno ljubljene soprogo in srčno dobre mamice, hčere, sestro in tete, gospe
Hermine Perhavc
kakor tudi za mnogobrojno časteče spremstvo drage pokojnice, izrekamo prisrčno zahvalo vsem udeležencem sprevoda, osobito pa cenjenim gospodom uradnikom ter vsem ljubeznivim darovalccm prelepili vencev.
Ljubljano, dne 17. oktobra 1912.
Žalujoča rodbina PerhavQ-eva.

T
3309
Tužnim srcem naznanjamo žalostno vest, da je Vsemogočni poklical k Sebi nepozabno nam teto, gospodično
Lucijo Porenta
Blaga pokojnica je izdihnila 17. oktobra po kratki a zelo mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, v starosti 72 let
Pogreb bo v petek, dne 18. oktobra iz hiše žalosti Moste štev. 69, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše se bodo brale pri svetem Petru v Ljubljani.
Blago rajnico priporočamo v molitev.
Moste, dne 17. oktobra 1912.
Žalujoča rodbino Erhlavec.
Zahvala.
5305
Za dokaze srčnega sočutja povodom bolezni in smrti našega nepozabnega, iskreno ljubljenega soproga, brata, svaka in strica, gospoda
Franca Sattlerja
kantinerja ln hišnega posestnika
kakor tudi za lepe darovane vence in za mnogobrojno častno spremstvo dragega pokojnika do zadnjega počivališča, izrekamo vsem in vsakemu, zlasti spoštovani častniški deputaciji c. in kr. topničarskega polka štev. 7 in podružnične zaloge topničarskih potrebščin, na čelu ji gospoda c. in kr. stotnik Franc Loh in c. in kr. upravitelj podružnične zaloge topničarskih potrebščin Teodor Drennig, gospodom dalje služečim c. in kr. podčastnikom imenovanega polka in cele garnizije, gospodom uradnikom, trgovcem in obrtnikom svojo najsrčnejšo zahvalo. Posebna zahvala tudi gosp. dr. Mav-riciju Rusu za požrtvovalno pomoč v času težke bolezni ranjcega.
V Ljubljani, 17. oktobra 1912.
Adela Sattlsr in ostali sorodniki.
Podpisana hišna posesluica v Rožni dolini št. 238 izjavljam, da nisem plačnica za dolgove, ki bi jih naredil moj soprog Martin Mezek po gostilnah ali kje drugod.
Marija Mezek.
3307
iz hrastovega lesa, prav močne in nekatere skoraj nove od 200 — 400 litrov od 600 - 1000 litrov,
«———. proda po nizki ceni ——
Franc Cascio, ulnsfti trgovec
Lingerjeva ulica št. 1, za škofijo
Priporoča tudi
mm
po nizki ceni.
Št. 85/o. n. š.
OSSIiSCp!
3306
V smislu določil obrtnega zakona z dne 23. februarja 1907 je vsak delodajalec zavezan, da vpiše svojega vajenca v obrtno nadaljevalno šolo.
Pokazalo se je, da nekateri delodajalci tej dolžnosti šc niso zadostili. Radi tega jih podpisani šolski odbor poživlja, da to nemudoma store, ker bi se sicer z njimi moralo postopati kazensko, tako kot določa to zakon.
Šolski odbor za obrtne nadaljevalne šole v Ljubljani,
dne 14. oktobra 1912.
Dr. Ivan Tavčar, 1. r.,
načelnik.
V Benečiji vlada brezmejno sovraštvo proti Avstrijcem in Avstriji.
Pod tem naslovom poroča goriška »Soča«:
»Neki goriški Slovenec, še mlad človek, hodi zlasti po semnjih, pa tudi v drugem času okoli po Benečiji prodajat svoje blago. Poznajo ga po raznih krajih med Slovenci in Italijani in do letos se mu ni nikjer nič pripetilo, marveč je neovirano vršil svoj posel, prodajal, in čez čas je šel domov.
Letos pa je bilo drugače. Kakor da je prišel v kako povsem tujo mu deželo, med ljudi, ki ga ne poznajo, med ljudi, ki sovražijo vsakega vnanjega človeka.
Prišel je v gostilno, sedel mirno, jedel in pil. V gostilni so bili tudi Italijani. Kmalu so ga začeli zbadati in kmalu je za-donel klic: Fuora 1' Austriaco! Goričan se ni dal ugnati, marveč je šel v svojo sobo, prenočišče je bil plačal že naprej, tam se Je zabarikadiral in prebil noč v strahu, kajti v hiši in okoli hiše je bilo rjovenje in hoteli so ga imeti ven. Kaj bi se bilo zgodilo z našim Goričanom, ako bi bil moral iz hiše na cesto med razljuteno in opito druhal? Do tretje ure v jutro so bombardirali okno njegove sobe s kamenjem.
Bil je nekje drugje, sedel pri ognju, mirno, kakor vedno, ne da bi se utikal v kake pogovore. Eden izmed navzočih ga nagovori in izpregovorila sta par besed. Toda hitro se oglasi drugi, rekoč proti onemu, ki ga je nagovoril: Ali te ni sram, govoriti z Avstrijakom? Konec je bilo pogovora, grdo so gledali Goričana.
Zopet v drugi vasi. Miren kakor navadno je sedel v gostilni. Pri drugih mizah so bili mlajši in starejši moški, očividno pripravljeni, odpotovati kam na delo. Kmalu so ga začeli pikati; krčmar je potegnil ž njimi in ubogi »Austriaco« je moral teči iz krčme. Zmerjali so ga, da kaj hodi sem v Italijo služit kruh; marš domov, fuora! — Najlepša pri tem je ta, da so tisti Italijani drugi dan odšli v Avstrijo na Štajersko na delo! Tako se mu je godilo. En sam je hodil okoli pa so ga tajko kruto preganjali, podili iz hiš, kamenjali in s poleni mu žugali, pred karabinjerje postavljali — v Avstriji pa si služi kruh leto za letom na tisoče in tisoče regnikolov.
Tudi vsega je kriva Avstrija. Tako ria primer so zanesli hujskači med pripro-sto ljudstvo misel, da je Avstrija kriva, da še ni končala tripolitanska vojna. In ljudstvo verjame in preklinja Avstrijo.
Taka ljubezen do Avstrije in Avstrijcev cvete v ljubi naši zaveznici Italiji; kajti, kakor je v Benečiji, tako je tudi nižje doli.«
POSREDOVALNICA SLOVENSKEGA OBRTNEGA DRUŠTVA V CELJU.
Iščejo se: 4 učenci za krojaško obrt, 5 učencev za pekarsko obrt, 5 učencev za kovaško obrt, 1 učenec za kolarsko obrt, 4 učenci za mizarsko obrt, 1 učenec za kleparsko obrt. Nadalje se išče za Šmartno na Paki kolarski mojster. Delavnico, ki je tik kovačnice, dobi brezplačno. Ker ni daleč naokrog nobenega kolarja, bi bil zaslužek dober. Več pove posredovalnica. Pri tej priliki prosimo vse mojstre-obrtnike, ki iščejo učence potom nas, da nam v slučaju, da kakega učenca sprejmejo v uk, to tudi vselej takoj naznanijo. Potrebno je to, da vemo, če je imelo naše posredovanje kaj uspeha, nadalje da si prihranimo nepotrebno pisarjenje in nepotrebne izdatke in konečno, kar je glavno, da ne priporočamo na novo se priglasečim učencem takih mojstrov, ki prvih sploh več ne rabijo.
Žitno kavo, najpopolnejši izdelek zadnjega časa, zajamčeno slovanski produkt, pošilja 5 kg v lepi platneni vrečici za K 4-— po povzetju na vsako avstro-ogrsko poŠto. K vsaki pošiljki se priloži prav lepa in dragocena premija, kot pozlačen kozarec, lonček, poslikana šatulja, jedilno orodje i. dr. porabni predmeti in prav lepi okraski za vsako gospodinjstvo. Obrnite se zaupno na tvrdko Jos. Vesely, Praga VII. 586 Češko.	3016
Pozor!
□ta*!
Rastlinski eiiksir
je napravljen iz najboljših zdravilnih gorskih rastlin in po zdravniških strokovnjakih preizkušen kot najboljše zdravilo proti vsem boleznini želodca, črev, jeter, ledvic ln vranice. Zdravi najbolj zastarele bolečine v želodcu, odstranjuje krče, daje slast in pospešuje prebavo, čisti kri, pomirjuje živce ter jači in krepi ves život. Zato naj ga naroči vsaka hiša. Na razpolago mnogo priznanje in zahvalnic. Pošilja se po povzetju ali predplačilu zneska.	3100 10
«■• it?
Prejel.! Vaše steklenice. Ker mi liobro učinkujejo, poš';iie mi ?c tri velike steklenice »Rastlinski eiiksir".
Frančiška Potočnik iz Kavče, p. Velenje, Slajar.
3 vel. sil 12 mal. stekl. franka vtaka poŠta fi-20 K
C „ „ 24 „ ., „ „ ,, B'80 K 9 „ „ 36 „ „ „ „ f. 12-80 K
Dobiva se samo pri meni. Prosim naj so točno naslavlja:
Lekarna pri Spasitelju, Koprivnica, Hrvatsko.
c\otio jesci-iiHo in simslio 66qcjo ca senike obfelli? pti
eR. ^Itififaiic
u-GCjana, Slziiat jeoa nI!i ca d.
^icica na zafal'et>o. C?eue ni-fic. ^ostieiSa šivano cJo&ra.
3229
za tovarniško pisarno, 14—15 let star, z lepo pisavo, vešč slovenščine in nemščine v govoru in pismu, se sprejme takoj. Dobra šolska izobrazba pogoj. - Ponudbe na upravo „Slovenca" pod šifro „Praktikant 3268".
Tvrdka JULIJ ffiEIML, uvoz kave
priredi v svoji podružnici
Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 7
18. in 19. vinotoka kuhanje kave
ter vljudno vabi k obisku — zjutraj od 9. ure naprej dajale se bodo poskušnje brezplačno vsakomur (otroci izvzeti).	3297
2155
Potem pišite ,,Slovenski Straži" v Ljubljani po knjižico gosp. župnika Haasea o ljudskem zavarovanju, ki se vsakomur dopošlje popolnoma zastonj.
»«asaak:
Priporoča se domača najnovejša
konfekcijska trgovina
ačel
Franca Jožefa cesta štev. 3.
biih
Sprejemajo naročila po meri ter j§ se izvrše točno in solidno.
H is sa
1183
Založniki c. kr. priv. juž. žel. bbb
Solidna postrežba.	Najnižje cene.
sr ♦
♦
♦
i
Manufakturna trgovina =
L Kostevc
Ljubljana, Sv. Petra cesta
Priporoča svojo Segalo
Mojih 8 otrok
ki izgledajo zdravo in čvrsto, je odgojila moja žena po mojem navodilu s Sladnlm čajem. To naznanjam jaz Ubald pl. Trnkticzy, lekarnar v Ljubljani. Tega dejstva mi ne more nihče odreči. Na stotine mater mi ie hvaležnih, ker posnemajo moj vzgled, ki sloni na štirinajstletni izkušnji. Sladni čaj je kot redilno sredstvo za otroke, kateremu se primeša innlo mleka in sladkorja, varuh za dojenčke, čegar raba tvori odporno silo, da, skoro izključi otročje bolezni in učinkuje brez graje. Drugič: Medtem ko stanejo vsa druga redilna sredstva za otroke po 1—2 kroni in se v par dneh porabijo, stane sladni čaj zavitek '/«kg samo 60 vinarjev, s tem se lahko hrani dojenček 20 do 30 dni. Nadležni in dragi Soxhlet-aparat odpade. Zadostuje navadna steklenica za dojence. Sladni čaj, ki ga izdeluje doktor p. Trnkoczij, je brezdvomno velika pridobitev na polju otročje prehrane in štedljivosti.
Kri, moč, zdravje, mirne živce, mirno spanje, 50°/0 prihranka na denarju, najboljši zajuterk dosežejo, dobe tudi odrasli, ki pijo namesto nercdilne, razburljiva kave, čaja, sladni čaj znamka „Sladir.". Posebno priporočljivo za bolnike in slabotne.
Dobiva sc v lekarnah, drogerijah in pri trgovcih. Sladni čaj znamka ,Sladin', izdelan po dr. pl. Trnkoczy-ju se ne sme zamenjati s sladno kavo. Tovarniška zaloga pri lekarnarju pl. Tmkoczjj v Ljubljani. Kranjsko. Po pošti takoj najmanj 5 zavitkov 4 K. franko, poštni zavoj s 5 kg vsebine, 15 zavitkov, K 10'— franko. Na Dunaju v lekarnah: Trnkoczy V. S c h o n -brunnerstr. 109; III. Radeč ky platz 4; VIII. Josefstadterstr. 25; v Gradcu, Sackstrasse. 4.
Za resničnost zgoraj navedenega jamči tu navedenih 5 Trnkoczyjevih tvrdk, ugodna spričevala zaupnih oseb in stotina zahvalnic mater, med njimi takih, ki so že obupavale pred vporabo sladnega čaja, ker se jim ni obneslo nobeno drugo sredstvo.	3266
□
□
((
JJ
Danes in vsak dan
priljubljenega, nanovo pridobljenega
..Original The Weihings 3292 Ewsemble"
glasbenega, instrumentalnega in taumorističnega kabareta.
Začetek ob 9. uri.
Vstop prost. Vso noč odprto.
Z velespoštovanjem Štefan Miholie, kavarna*.
□
m
□
vljudno vabi k nakupu 2im-shlh potrebščin v svojo me-nu fakturno trgovino „Pod Tranio" Stari trg št. t.
3226
Kranjska deželna
za štule mleti sprejme takoj A.Terpinc v Kamnika.
ter vse v to stroko spadajoče prstete po strogo so!!Mta cenah.
Vzorce pošijem poštnine prosto
n
Obrestuje hranilne vloge po
47//.
brez vsakega odbitka. Obresti sc pripisujejo glavnici poluletno. Vloge v tekočem, giro-računu in na blagajniške liste po najugodnejših pogojih.
* o deželnem duorcu g
oiitsd o Gosposki nlld z
Daje komunalna posojila
občinam, okrajnim in šolskim odborom ter zdravstvenim zastopom v
47,7.
komunalnih zadolžnicah.
Hipotekarna posojila
v zastavnih listih po
4727.
Eskomptuje menice denarnih zavodov in daje lombardna posojila. Prodaja lastne pu-pilarno-varne komunalne za-dolžnice in zastavne liste.
I

Banka je papilarno varen zavod, ter jamči zanjo dežela Kranjska.
Uradne urs za stranke usak delaonik od pol 9. ure dopoldne do 1. ure popoldne.
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
Twk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Miha Moškerc.