GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK MNISKI OBČA ŠT. 7 LETO 16 JULIJ 1977 CENA 3 DIN OB PRAZNIKU NAŠE OBČINE )|miHIIINIWllllllllW!IIIHIHIIIIIIMMOIllMIM^ | V SPOMIN NA 27. JULIJ 1941, ZAČETEK OBOROŽENE VSTAJE = NA KAMNIŠKEM, BOMO TUDI LETOS PRAZNOVALI = Letos bo minilo 3« let, odkar sta 27. julija ob Pero v-■ški brvi padla prva partizana na Kamniškem. Mlada skojev-ca Anton Miklavčič in Dominik Mlakar sta hitela na zborno mesto skupno dogovorjene sabotažne akcije, ki so jo tiste dni izvedli zavedni rodoljubi pod vodstvom komunistične partije. Iskra upora, ki so jo takrat zanetili na Kamniškem je vzplamtela in zrasla v velik plamen upora, ki je zajel vso našo domovino. OKREPITEV V VRSTAH ZK Obveznost osnovnih organizacij zveze komunistov je, da redno kadrovsko krepijo svoje sredine z novimi, svežimi močmi. Evidentiranje v članstvo ZK poteka bolj ali manj intenzivno praktično skozi vse leto. Trend naraščanja števila članov Partije v kamniški organizaciji zveze komunistov je vsekakor pozitiven, njegove oscilacije pa za-visijo od intenzivnosti idej-nopolitičnega delovanja članov zveze komunistov v posameznih temeljnih sredinah, kajti zaupanje v zvezo komunistov in njen ugled, ki pogojujeta porast članstva ZK, sta odvisna od tega, koliko so komunisti sposobni zagotoviti pogoje, v katerih ima naš delovni človek ter občan vse možnosti za uveljavitev svojih pravic in realizacijo svojih dolžnosti. V letošnjem letu, v letu praznovanja Titovih in partijskih jubilejev ter v času močnega spodbujanja akcije v zvezi z uresničevanjem zakona o združenem delu, je priliv novih članov v zvezo komunistov ugoden. Še posebej so svoje idejnopolitično delovanje v smeri sprejemanja novih članov okrepile osnovne organizacije v gimnaziji Rudolfa Maistra, kjer je bilo sprejetih v letošnjem letu kar 13 novih članov, v Do-nitu TOZD Svit, v Alprernu in drugod. Starostna struktura kaže, da je bilo sprejetih največ mladih ljudi. M. MARINČIC ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ Družbenopolitične organizacije in skupščina občine Kamnik čestitajo vsem delovnim ljudem in občanom ob 22. juliju, dnevu vstaje slovenskega naroda in 27. juliju, kamniškem občinskem prazniku Volilna komisija pri predsedstvu občinske konference SZDL Kamnik je pričela z aktivnim delom. Aprila je bila na seji predsedstva OK SZDL imenovana nova volilna komisija namesto prejšnje, ki ji bo letošnje leto potekel mandat. Za Predsednika je bil izvoljen Prof. Ivan Justinek, za namestnika Janez Novak, za člane pa Valentin Rotnšak, Andrej Osolnik, Marinka Fo-5Janšek, Franc Kladnik, Janez Maleš, Mirko Gorjup, Stane Zamik, Ivan Kozjek, za cinika pa Božena Grilj. Na osnovi analize delegatskega sistema je delegacija za volitve 1978 izdelala predlog, ki je Letošnje praznovanje kani- g niškega in domžalskega ob- = činskega praznika ima še po- M sebno obeležje, saj sovpada S s praznovanji 40-letnice pri- = hoda tovariša Tita na čelo 5 jugoslovanske komunistične S partije, njegovega življenjske- = ga jubileja in 40-letnice usta- = novitve komunistične partije = Slovenije na čebinah nad Tr- = bovljami. Naše mesto je ob = jubilejih tovariša Tita šc po- = nosnejše, saj je mladi Broz S prav v kamniškem Titanu = spoznaval borbo delavskega = razreda za svoje pravice, za S katere se je in se še zavze- g ma v svojem bogatem revo- S lucionarnem življenju. S Titovo ime je tesno pove- S zano z besedo »SVOBODA«, = ki so jo izgovarjali naši borci v boju proti fašističnim osvajalcem in domačim izdajalcem. Tudi prispevek borcev iz kamniške občine je pomemben del trdnega in čudovitega mozaika, ki mu pravimo »REVOLUCIJA«. Ob našem prazniku je čas, da se spomnimo na pot, ki smo jo v povojnem razvoju prehodili. S ponosom se lahko ozremo nazaj in vsemu svetu lahko pokažemo, kaj vse je v tem času izgradila socialistična Jugoslavija. Delovni ljudje In občani kamniške občine so bili v preteklem letu priče še enemu slovesnemu in za vse občane pomembnemu dogodku. Na Novem trgu smo ob prazniku mladosti začeli graditi šolski center za usmerjeno izobraževanje, za katerega smo se odločili z glasovanjem na referendumu za krajevni samoprispevek. Ta naša pomembna odločitev in začetek gradnje pomeni za našo družbo nove možnosti za pridobivanje znanja, ki je razvoju gospodarstva in občine kot celote nujno potreben. Ob praznovanju našega občinskega praznika in dneva vstaje slovenskega naroda pa naj bo naša pozornost uper-jena tudi v bodočnost. Pred nami sloje pomembne naloge, ki smo si jih zadali v naših programih in načrtih. Zato naj bo naše praznovanje tudi trenutek odločitve za boljši jutri. Vsem občanom in delovnim ljudem kamniške občine ob praznovanju iskrene čestitke. UREDNIK 27. JULIJ - PRAZNIK OBČINE KAMNIK Program prireditev: 5 Nedelja, 17. julija, ob 10. uri S Četrtek, 21. julija, ob lfi. uri | ob 20. uri § Sobota, 23. julija, ob 9. url S ob 17. uri s Nedelja, 24. julija, ob 8. uri = ob 8. uri ob 8. uri ob 9. uri S ob 10. uri ob 14. uri 5 Sreda, 27. julija, ob lfi. uri Četrtek, 28. julija, ob 12. uri Sobota. 30. julija, ob 8. uri ob 11. uri ob 10. url ob 17. uri ob 18. uri ob 20. uri Nedelja, 31. julija, ob 10. ari ob 14. uri ob 15. uri Odprtje vodovoda v Porebru Srečanje kegijaških ekip Kamnik-Domžale n,t kegljišču Planinke v Kamniku Proslava ob obletnici dneva vstaje v kulturnem domu na Duplici Odprto prvenstvo Kamnika v tenisu Gasilske vaje sedmih POD na Duplici Rokometni turnir z udeležbo rokometašev i/ pobratenega mesta Gendringen Strelsko tekmovanje »B« skupine mest na strelišču v Kamniku Tekmovanje lovskih organizacij v streljanju na glinaste golobe v Kamniški Bistrici Nadaljevanje odprtega prvenstva Kamnika v tenisu Odprtje asfaltirane ceste skozi naselje Podgorje Odkritje spominske plošče padlim gasilcem na obnovljenem gasilskem domu na Duplici Otvoritve razstave ob 10-letnici rokometnega kluba Kamnik v prostorih Metalke z nastopom folklorne skupine iz Kamniške Bistrice Odprtje nove separacije v Rudniku kaolina Črna Skupna slavnostna seja občinskih skupščin Kamnik in Domžale v dvorani Komunalnega centra v Domžalah Slavnostna prireditev obeh občin v Zlatem polju »b 35-letnici požiga Zlatega polja in sosednjih vasi Odbojkarski turnir trojk najboljših slovenskih odbojkarskih moštev Promenadni koncert godbe na pihala na Trgu talcev v Kamniku Tek po ulicah Kamnika Tradicionalni miting na Trgu prijateljstva v Kamniku Slavnostna se.ia gasilskega društva Kamnik ob 95-let-niči ustanovitve Gasilska parada in sprevod narodnih noš skozi mesto Kamnik, nato proslava 95-Ietnice Gasilska veselica na Trgu prijateljstva v Kamniku | OBČANI, POČASTIMO NAŠ PRAZNIK S CIMVECJO UDELEŽBO! OBČINSKA KONFERENCA SZDL KAMNIK § [HimilHIlMIHIIIIIMIIIHHlinnUHimimuMIIHMHtlMIlllllim^ 27. JULIJ - NAŠ PRAZNIK Letošnji občinski praznik praznujemo še posebej slovesno, v znamenju življenjskega in delovnega jubileja našega predsednika Tita. Ob teh jubilejih še posebej prihaja do izraza zgodovinsko izročilo dneva vstaje na kamniškem, dneva, ko so pod vodstvom partije krenile v oborožen upor proti nemškemu okupatorju prve skupine mladih delavcev, kmetov in izobražencev, dneva, ko sta ob perovski brvi omahnila v smrt prva dva oborožena partizanska borca na Slovenskem — Miklavčič in Mlakar. ZA VOLITVE - PRAVOČASNO I bil posredovan vsem osnov- nim organizacijam sindikata ter krajevnim organizacijam SZDL, ki ga naj obravnavajo in dajo pripombe do jeseni. Volilna komisija je izdelala tudi kadrovska načela in merila za evidentiranje in kandidiranje volitev 1978. Julija bo volilna komisija pripravila pregled evidentiranih kandidatov za naslednje volitve in sklicala sestanek z vsemi predsedniki koordinacijskih odborov za volitve v TOZD in krajevnih skupnostih, kjer se bodo dogovorili za nadaljnjo dejavnost. Oceno evidentiranja bo obravnavalo tudi predsedstvo občinske konference na naslednji seji. K. F. OB POŽIGU GRADIŠČA V ZIVI V OGNJU Prav tja, kjer dobra setev je zorela, kjer že se je nagibal težek klas, je stopil tujec z okovanim škornjem, steptal duha, ubil svobode glas. Nesrečno mesto, strašen kraj zločina, kjer Sivi v ognju so glave sklonili, krvnike tuje nemo obtožili: — Zdrobe naj vas, saj v vas ni več človeka! — Zdrobilo jih je tisočero rok, vam mrtvim pa teptano čast vrnilo in v živih novo upanje zbudilo: — Pravica je močnejša kakor smrt! — E. PODBEVSEK Ko vsako leto obsoirej delamo bilanco naših prizadevanj in naporov za hitrejši napredek naše družbe na vseh področjih, ko ocenjujemo rezultate našega dela, vedno znova ugotavljamo, da kljub težavam in problemom iz le: ta v leto boljše živimo, da se naše okolje spreminja na slehernem koraku, da delovni človek in občan v delegatskem sistemu vse bolj postaja odločilni dejavnik pri urejanju našega samoupravnega družbenega razvoja. Letošnji napori so še posebej usmerjeni v utrditev in pospešeni razvoj našega gospodarstva, še posebej industrije in v oživitev zakona o združenem delu v sleherni delovni organizaciji in krajevni skupnosti. Uspehi v dosedanjih naporih se odražajo tudi v uresničevanju sprejetih programov na področju varstva okolja, izobraževanja, otroškega varstva, izgradnje too-. munalnih naprav in drugih objektov. Ob dnevu mladosti smo zastavili lopato za srednješolski center, kot rezultat odločitve občanov na referendumu, v pripravi je gradnja otroškega vrtca v Komendi, dograjen je vodovod, ki napaja z zdravo pitno vodo več kot polovico občanov naše občine, tik pred zaključkom je gradnja prve faze čistilne naprave, za kamniško in domžalsko občino, ki bo prek že zgrajenega kolektor- ja pripomogla k ponovni oživitvi Kamniške Bistrice, letos bo zgrajenih preko 120 no viti družbenih stanovanj. Po široki javni razpravi bo jeseni sprejeta dopolnitev urbanističnega načrta občine, ki bo omogočil še hitrejši in skladnejši razvoj na vseh področjih našega življenja in dela. Ko se ob prazniku spominjamo naših žrtev v narodnoosvobodilnem boju, 1 se jih spominjamo tudi z zavestjo, da pospešeno na vseh področjih urejamo naš sistem splošne ljudske obrambe, da z našimi enotami teritorialne obrambe nadaljujemo izročilo slavnega kamniškega partizanskega bataljona in da bomo sposobni ohraniti pridobitve naše revolucije. Občinska skupščina je izražajoč željo vseh naših delovnih ljudi in občanov sklenila podeliti najvišje priznanje naše občine -- zlato plaketo našemu dragemu predsedniku Titu, velikemu borcu za mir ter častnemu občanu naše občine, nekdanjemu Titanovemu delavcu. Vsem delovnim ljudem in občanom ob občinskem prazniku v imenu občinske skupščine iskrene čestitko! FRANC SVETELJ predsednik skupščine občine Kamnik —f-- IZVAJANJE ZAKONA 0 ZDRUŽENEM DELU Tudi v občini Kamnik smo organizirano pristopili k pripravam za izvajanje zakona o združenem delu. V mesecu aprilu je občinska skupščina imenovala komisijo za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu, kateri poglavitna naloga je neposredna povezanost z združenim delom. Komisija mora biti vseskozi navzoča pri praktični reorganizaciji združenega dela in vztrajati pri uveljavljanju temeljnih načel, organizacijskih oblik in odnosov, ki jih predvideva zakon. Komisija se je z vodstvi družbeno političnih organizacij dogovorila za enotno akcijo. Zato so že v mesecu maju bile določene skupine, Iti so zadolžene za obiske po posameznih organizacijah združenega dela na območju občine Kamnik. Te skupine naj bi obiskale več kot 30 raznih organizacij združenega dela, med katere pa niso štete tiste, ki so bile spremljane po programu akcije 119 v Sft Sloveniji. NI potrebno posebej nagla-Sati, da so razne akcije v smeri priprav uveljavljanja zakona o združenem delu potekale že prej, pri čemer so bili posebj aktivni sindikalni delavci v občini. Ob koncu junija lahko ugotavljamo, da sicer še niso doseženi zastavljeni cilji, da pa je v glavnem akcija stekla in kaže na pravilno usmeritev. V večini primerov so delovne skupine že vodile razgovore z odgovornimi delavci v organizacijah združenega dela, pri čemer je bil poudarek predvsem na pripravi in sprejetju ustreznih programov, ki naj bi jih v sleherni organizaciji združenega dela sprejeli do konca junija 1977. Glede na vsebino programa in potrebe po konkretni akciji so bila na omenjenih razgovorih posebej izpostavljena vprašanja: — samoupravni sporazum o združitvi dela delavcev v TOZD, — samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah in obveznostih med TOZD in DSSS, — delitev OD odvisno od rezultatov dela (tudi za delavce, ki niso v neposredni proizvodnji), — samoupravno urejanje dohodkovnih odnosov pri ustvarjanju skupnega prihodka in delitvi dohodka, — svobodna menjava dela. V organizacijah združenega dela so resno pričeli z delom, saj so v mnogih že sprejeli programe in nadaljujejo z izvajanjem nalog, v drugih Imajo pripravljene osnutke, ki jih bodo sprejemali prve dni julija, so pa tudi primeri, ko imajo že pripravljene osnutke ali pa že sprejete samoupravne sporazume o združitvi dela delavcev v TOZD, samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah in obveznostih med TOZD in DSSS pa tudi iskanje ustreznih oblik delitve OD ter dohodkovnega povezovanja je ponekod že prisotno. V na- Politična šola Komite občinske konference ZKS Kamnik in kamniška delavska univerza sta organizirala politično šolo, M so jo obiskovali člani zveze komunistov iz kamniških osnovnih organizacij. Politična šola, ki je bila v popoldanskem času v prostorih občinske skupščine je obsegala 60 umi program, ki ga jo pripravila komisija za idejno politične odnose pri OK ZSK. Slušatelji politične šole, ki jih je bilo okoli 25, so bili predvsem tisti kadri, ki so jih organizacije zveze komunistov evidentirale za pomembnejše dolžnosti. Sama politična šola pa je sodila v program priprav na XI. kongres ZKJ in VIII. kongres slovenskih komunistov. V programu so poslušali predvsem predavanja o dialektičnem materiafemu, politični ekonomiji, informiranju in aktualnih dogajanjih v naši družbi in svetu. Posebno pozornost so slušatelji posvetili revolucionarnemu delu predsednika Tita, ki so mu slušatelji sledili z velikim zanimanjem. Predavatelji na politični šoli so bili zvečine člani predavateljskega aktiva pri kamniški delavski univerzi, ki že dve leti sodeluje pri vseh pomembnejših izobraževalnih dejavnostih v kamniški občini. Vsi udeleženci politične šole so ob koncu predavanj imeli tudi krajši test, na katerem so preverili pridobljeno znanje. Z dobrim izpolnjevanjem testnih vprašanj so dokazali, da so v politični šoli pridobili solidno znanje, ki jih je še bolj oborožilo za na daljnje politično delo v zvezd komunistov in drugih družbe-nopohtičnih organizacij ter delegatski bazi. Komite občinske konference predvideva, da bo jeseni organiziral novo politično šolo, ki bo dosegla 120-umi program. M. J. vedenih primerih predvsem izstopajo večje organizacije združenega dela, kot npr.: Stol, Donit, Kočna, Titan, pa tudi v drugih organizacijah združenega dela, kot npr. Al-prem, Menina, Svilanit, Kamnik itd. so vidna prizadevanja v smeri uresničevanja zakona o združenem delu. Kot je bilo pričakovati, bo več težav oz. bo akcija težje stekla v nekaterih manjših organizacijah združenega dela. Takšne manjše organizacije združenega dela imajo možnost, da k sodelovanju pritegnejo Klub samoup-ravljalcev pa tudi s člani delovne skupine naj tesneje sodelujejo. Pa naj povzamemo še ugotovitev medobčinskega sveta Zveze sindikatov ljubljanske regije, ki med drugim ugotavlja, da niso bili redki primeri, ko so bili osnutki aktov narejeni bolj za potrebe obiska, kot za lastne potrebe. Vendar pa je na ta način delo steklo in iz aktov »za potrebe obiskov« bodo nastajali akti za potrebe delavcev samih. Z akcijo je potrebno nadaljevati. Franc Svetelj, predsednik kamniške občinske skupščine je sprejel najboljše učence BOGATA VSEBINA PRAZNOVANJ JUBILEJEV Komite OK ZKS Kamnik je v začetku letošnjega leta sprejel vsebinsko usmeritev in akcijski program praznovanj, posvečenih zgodovinskim obletnicam življenja in delovanja Josipa Broza Tita in Zveze komunistov Slovenije ter imenoval kot operativno izvršilno telo posebno delovno skupino, ki je po sprejeti oceni analize praznovanj na zadnji seji komiteja, svoje delo vestno in kvalitetno op- Evidentiranje delegatov za volitve 1978 PRIPRAVE NA VOLITVE Tako kot drugod, tudi v občim Kamnik intenzivno potekajo kadrovske priprave na volitve, ki narekujejo zagotovitev pogojev, v katerih mora imeti vsak delovni človek in občan vse možnosti, da kar najbolj demokratično uveljavi svoje pravice in oprava tudi svoje dolžnosti. Zato mo- Z otvoritve nove poslovne enote kamniške podružnice Ljubljanske banke na Bakovniku BANKA NA BAKOVNIKU Pred dnevom borca je kamniška podmižnica Ljubljanske banke na Bakovniku odprla novo poslovno enoto kamniške banke. Nova poslovna enota bo poslovala predvsem 6 prebivalstvom in številnim občanom, ki stanujejo v novem stanovanjskem naselju na Bakovniku ter na Duplici in Šmarci ne bo treba hoditi več v mesto. Nova enota, ki bo poslovala tudi popoldne, ima svoje prostore v isti stavbd, kjer je pred nedavnim trgovsko podjetje ABC-Pomurka Kočna odprlo moderno samopostrežno trgovino. Ob otvoritvi poslovne enote, Id so ji prisostvovali šte- vilni gostje, med njimi tudi Franc Svetelj, predsednik kamniške občinske skupščine, je vse navzoče pozdravil Miha Jerman, predsednik izvršilnega odbora kamniške podružnice Ljubljanske banke. Zbranim je spregovorila predsednica zbora varčevalcev tovarišica Marinka Pirate-rič, ki je poudarila, da nova poslovna enota pomeni nadaljnje približevanje banke vsem varčevalcem. Bakovniška poslovna enota je zelo lepo in moderno opremljena, skoraj vsa oprema pa je zdelana v dupli-štoem Stolu. •mg ramo že v pripravah zagotoviti, da bomo evidentirali delavce, ki bodo sposobni voditi razprave ter skupne odločitve organizirano prenašali in zastopali v vseh sredinah, da bodo znali v končni obliki sprejemanja odločitev uveljavljati demokratičnost in samoupravno spregemati napredne, uresničljive in celovite odločitve. Družbeno-poldtične organizacije, predvsem pa sindikati, morajo oceniti dosedanje delo delegacij in aktivnost delegatov, da bi se v bodoče odpravljale napake, ki so povzročale v nekaterih odločitvah nesoglasja, predvsem iz razloga nekoordiniranega dela delegatov z delavci ali občani. Koordinacijski odbori za organizacijske priprave na volitve, ki so imenovani v vstb TOZD in krajevnih skupnostih, so že nekaj časa v akcija in izpolnjujejo svoje naloge. Posebej je potrebno dati priznanje Oš Franca Albrehta, Gimnaziji, Združenju obrtnikov, KS Nevlje in po evidenci še nekaterim, ki so evidentiranje že zaključili. Po informacijah tudi povsod drugod poteka evidentiranje. Po skupaj sprejetem dogovoru, ki je tudi v skladu z rokovnikom, mora biti evidentiranje zaključeno do konca julija. Do tega časa morajo biti tudi posredovane podpisnice evidentiranih kandidatov volilni komisiji pri predsedstvu OK SZDL Kamnik. Samo doslednost pri izpolnjevanju nalog nam daje garancijo, da bomo tudi ostale naloge, ki so povezane z volitvami, pravočasno in kvalitetno opravili v določenem času. SLAVKO ŠUŠTAR ravila. Načela ugotovitev na seji komiteja je bila, da je bil program uspešno izveden in da je narejenega celo več, kot smo v programu opredelili. Najpomembnejše dejstvo pa je, da je bila večina proslav tako v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih kot na občinskem nivoju vsebinsko realizirana, saj so vse te proslave in akcije ponovno močno afirmirale osnovne vrednote našega samoupravnega socialističnega sistema. Oglejmo si nekaj konkretnih akcij in prireditev. Vse osnovne organizacije ZK so imele slavnostne seje, na katerih so ovrednotili pomen ustanovnega Kongresa KPS ter prelomnega obdobja za KPJ pred 40-imi leti, ko je tov. TITO pričel voditi jugoslovanske komuniste. Teh sej so se udeležili tudi predvojni in medvojni komunisti, vodstva družbenopolitičnih organizacij, samoupravni in poslovodni organi ter odbori za SLO. V šolskih ustanovah so pisali naloge na temo letošnjih jubilejev, v Oš Toma Brejca In v Oš Stranje pa so izdali celo posebna biltena z jubilejno vsebino. Uradni pričetek prireditev na občinskem nivoju je pomenila slovesna podelitev članskih izkaznic novospreje-tim članom ZK, ki je bila 28. marca letos. Ob tej prili- ki je spregovoril tudi sekretar 1K P CK ZKJ tov. Stane Dolanc, kar je celotni prireditvi dalo še posebej slavnostni značaj. Govor tov. Dolan-ca pa je postal pomembno napotilo za vsakdanjo akcijo. Postavitev razstave »Razvojna pot KP na Kamniškem in TITO v Kamniku« je pomenila za Kamničane prijetno doživetje, kar argumentira množičen obisk te razstave. Tudi že tradicionalnemu delavskemu prvomajskemu pikniku v Kamniški Bistrici so letošnji jubileji vtisnili vsebino. S tovariškim srečanjem predvojnih in medvojnih komunistov, bivajočlh v kamniški občini, na katerem je navzočim spregovoril tudi tov. Miha Marinko, smo se želeli zahvaliti dolgoletnim revolucionarjem, hkrati pa jih spomniti, da je njihova bistvena naloga v prenašanju izkušenj na mladi rod. Življenjska pot tovariša TITA ter NOB na kamni- škem področju sta bili temi kriza znanja, ki ga je v okviru programa jubilejnih prireditev organizirala OK ZSMS Kamnik. Osrednja prireditev je bila 24. maja, ko je delavec tovarne Titan na Beštrovi hiši. kjer je v letih 1911—12 živel tovariš TITO, odkril spominsko ploščo. S položitvijo temeljne«* kamna za center usmerjenega izobraževanja, položil ga je dr. Avguštin Lah, ter s srečanjem pionirjev iz 18 jugoslovanskih mest, kjer je živel in delal tov. TITO (»TITOVA POT — NAŠA POT«) so bile prireditve v glavnem končane. Vseh številnih prireditev in akcij ne moremo našteti, ugotovimo pa lahko, da so imele akcije velik odmev » javnosti, saj so se posameznih prireditev udeležili n« samo komunisti, temveč široke množice ljudi, še posebej mladine. M. MARINlC Priznanje Francetu Sprukti Ob dnevu samoupravi j alcev 27. juniju, je bil nagrajen tudi Karmničan France Spruk za svoj prispevek k razvijanju samoupravnih odnosov v organizaciji združenega dela »Graditelj« Kamnik in za svoj prispevek k delu sindd- Srečanje gorenjskih aktivistov v Zasipu Na devetem srečanju gorenjskih aktivistov, ki je združeno s srečanjem borcev Gorenjskega odreda, se je v nedeljo, 26. junija, zbralo več tisoč borcev, pripadnikov teritoria nih enot, mladine ter občanov, med njimi tudi aktivisti in občani kamnižke občine. Slavnostni govornik je bil Marjan Rožič, sekretar zvezne konference SZDL Jugoslavije. V govoru je poudaril vlogo OF med narodnoosvobodilno revolucijo ter sedanje naloge vseh naprednih družbenopolitičnih sil pri graditvi samoupravnih socialističnih odnosov, tako v delovnih organizacijah kot v KS. Z zbora so poslali pozdravno pismo tovarišu Titu. V kulturnem delu so nastopili združeni pevski zbori občine Radovljica, ženski pevski zbor Jesenice ter godba na pihala iz Tržiča, Gorij, Lesc ter recita-torji. Prapor gorenjskih aktivistov so Radovljičani predali predstavnikom občine Kranj, kjer bo naslednje leto 10. srečanje gorenjskih aktivistov. Družbenopolitične organizacije že sedaj vabijo, da bi se nasled. njega srečanja leta 1978 v kranjski občini udeležili aktivisti ter občani v čimvečjem številu. K. F. France Spruk kalne organizacije in na tumo-prosvetnem področij France Spruk je bil dlje sa predsednik delavskega s** ta v OZD Graditelj, kjer J* 6 svojim ustvarjalnim deio^ pripomogel k tako hitren* razvoju OZD in uveljavljanj samoupravljanja. Uspešno deluje budi v •A. združenj borcev NOV in ' delegacijah za cbčins* skupščino in samouprav"" kulturno skupnost. y. J Občinska skupščina je sprejela Na zadnji 29. soji družbeno političnega zbora, 30. junija ter skupni 31. seji zbora krajevnih skupnosti in 32. seji zbora združenega dela so sprejeli: — Stališča izvršnega sveta občinske skupščine do pripomb na osnutek novelaoije urbanističnega programa občine, urbanističnih načrtov za območja Kamnika, Most in Komende. V kolikor bodo pravočasno pridobljena vsa potrebna soglasja bi skupščina lahko novelacijo urbanističnega programa z ustreznimi odloki sprejela v mesecu septembru. — Prodlog odloka o določitvi rezervatov centralnih površin za gradnjo brgovsko-poslovnega, družbeno-fcultur-nega in športno-retoreacijske-ga centra v Kamniku. Delegati vseh treh zborov so nadalje sprejeli na znanje: — Informacijo o izvajanju delegatskega sistema in uresničevanju delegatskih odnosov v skupščini SR Slovenije. — Začasne stopnje za ti- Neodgovoren odnos do zaupane funkcije delegata Na zadnji seji občinske skupščine, ko sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti obravnavala pomembno problematiko občine, je nenadoma ugotovljeno, da zbor krajevnih skupnosti ni več sklepčen. Zato seveda ni mogel sprejemati pomembnih odločitev o ureditvi mestnega prometa, ni mogel sprejeti odloka o določitvi trase obvozne ceste in obravnavati Se nekaterih drugih vprašanj, ki sta jih ostalla dva »bora sprejela. Ce bi vso zadevo prepustili neustreznemu preglasovanju v zborih bi najbrž bila Seja uspešno končana. Toda ne gre zato. Zbori se morajo dogovoriti in se s predlaganimi Rešitvami čimbolj približati dmžbenemu interesu. Ni znano, iz kakšnih razlogov so delegati zbora krajevnih skupnosti zapuščali sejo, ali zaradi dopustniškega vzdušja ali zaradi kajenja. Tudi zbor združenega dela je bil komajda sklepčen. Vendar eno je gotovo. Tak odnos je skrajno neodgovoren nc le do obravnavanih vprašanj temveč tudi do delegatskega sistema nasploh. Vzroke bomo morali poiskati, sicer se nam v bodoče to lahko še ponovi. Pravice in dolžnosti delegata prav gobovo poznamo. Takšno neodgovorno ravnanje je mogoče tudi izraz nekega odnosa, razmera ali stanja, ki ga je potrebno analizirati in ustrezno ukrepati. T. m. Za še boljše informacije članstva Kamniška občinska konferenca zveze komunistov bo v obdobju priprav na 8. kongres zks in 11. kongres zkj ter v času priprav na volilne konference v osnovnih organizacijah in občinski konferenci zk izdajala posebne ^formacije. Namen INFORMACIJ je bolj redno in pravočasno informirati članstvo o konkretnih akcijah in odgovornih nalogah, ki v tem obdobju stojijo pred zvezo komunistov. Predstavljajo tudi večjo možnost uresničevanja načela demokratičnega centralizma. Poleg dosedanjih rednih oblik sestajanja s sekretarji °snovnih organizacij bo ta Oblika informirnja še bolj po ?0stniia in poudarila pomen *n vsebino dela in aktivnosti pri nadaljnjem poglabljanju družbenoekonomskih odnosov in graditvi političnega Sistema samoupravljanja. INFORMACIJE bodo izhajale najmanj enkrat mesečno, v nakladi 70 izvodov. Prva številka bo izšla v drugi polovici julija. Informacije bodo vsebovale stališča in sklepa organov in forumov ZKS in ZKJ, kratko vsebino gradiv za sejo ob činske konference ter organov in forumov ZKS in ZKJ, o katerih bo potrebno organizirati predhodno obravnavo v osnovnih organizacijah. V vsebini INFORMACIJ so zajete tudi zanimivosti iz dela osnovnih organizacij in aktivov ZK v občini. Ker bo vsaka osnovna organizacija prejela le en izvod INFORMACIJ, bo nujno potrebno redno sestajanje članstva. Tako bodo tudi vse konkretne akcije potekale istočasno v vseh okoljih. T. M. naneiranje skupno porabe ter predlog dopolnila k dogovoru o temeljih družbenega plana občine za obdobje 1976—1930 ter pooblastila izvršni svet, da vnese v samoupravne sporazume stopnje za financiranje SIS, ko bodo le-te vsklaijeme med SIS. Zbori namireč niso sprejeli predloge samoupravnih sporazumov o temeljih planov družbenih dejaivnosti za obdobje 1976—1980, ker le-ta presegajo okvire dejanske, 6 odstotne rasti družbenega proizvoda v občini. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sta sprejela na znanje še: — Informacijo o raziskovanju dejavnosti kot sestavini združenega dela. Pri obravnavi ostalih zadev, ki so bile na dnevnem redu zbor krajevnih skupnosti ni sprejel zaradi nesklepčnosti. Delegati so namreč med sicer nedogovorjenimi pavzamj neodgovorno zapuščali sejo. Zato bodo v kratkem še enkrat razpravljali o teh zadevah. Družbenopolitični zbor in zbor združenega dela pa sta sprejela še: — Poročilo o delovanju sodišča združenega dela v Ljubljani — Poročilo odbora za organiziranje družbene prehrane v občini Kamnik — Predlog odloka o določitvi števila sodnikov pri sodišču združenega dela v Ljubljani — Informacijo o zbranih sredstvih s krajevnim samoprispevkom in prispevkom iz dohodka TOZD ter poteku in financiranju gradnja centra za usmerjeno izobraževanje. — Predlog odloka o podelitvi priznanj Skupščine občine Kamnik ter — Imenovali medobčinsko komisijo za ugotavljanja katastrskega dohodka na območju občin Domžale in Kamnik. Zbor združenega dela je sprejel še tudi: — Poročilo republiške skupnosti za ceste glede izvedbe srednjeročnega programa modernizacije ceste Orna—Crnevec in Podkoz-jak—Ločica ter — Osnutek zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja. T. M. Gostje iz Trsata v Kamniku V okviru 11. tradicionalnega srečanja delovnih ljudi pobratenih mest Rijeke in Ljub Ijane so tudi krajevno skupnost Kamnik obiskali predstavniki družbenopolitičnih orgaiiizaoij in krajevne skupnosti Trsat iz Rijeke. Ob letošnjem vzajemnem obisku so si gostje iz Trsata ogledali znamenitosti Kamnika, imeli pa so tudi korist- Osrednja vprašanja aktivnosti Ni dolgo tega, ko je predsedstvo centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije sprejelo sklepe v zvezi z dejavnostjo članstva, organizacij in vodstev ZK v obdobju priprav na 11. kongres ZKJ. Uvodna beseda tovariša Edvarda Kardelja »Temelji političnega sistema socialistične samoupravne demokracije« pa zajema problematiko in vprašanja, ki jih bomo morali temeljito proučiti in na osnovi tega ustvarjati pogoje za nadaljnji razvoj našega političnega sistema. V obdobju, ki je pred nami, moramo vso pozornost posvetiti uresničevanju delegatskega sistema in celotnemu sklopu vprašanj v zvezi z delegatskimi odnosi kot ljudi k natančnejši opredelitvi vloge, metod dela in organiziranja subjektivnih socialističnih sil. Opredeliti ta vprašanja m lahka naloga. Zato terja tudi visoko stopnjo angažira nja znanja in sposobnosti v vsakem okolju. Izkušnje so tako neprecenljivega pomena za oblikovanje smeri naše akcije. Ker pa je občina kot temeljna družbenopolitična skupnost osnovna celica našega političnega sistema pomeni, da nas ravno in še posebej v občini čakajo te velike in odgovorne naloge. Podati bo potrebno oceno stanja na vseh področjih ekonomskega in še posebej političnega delovanja, odkrivati vzroke težav in razvoj usmerjati končnemu cilju. T. m. ne izmenjave izkušenj pri uresničevanju zakona o združenem delu, razvijanju delegatskega sistema in pripravah na bodoče volitve ter o aktualnih vprašanjih delovanja dmžbmopolitičnih organizacij v krajevni skupnosti, njihovega dela in sodelovanja z organa krajevne skupnosti, organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in ostalimi organizacijami, ki delujejo na ravni krajevne skupnosti. Začetno, bolj turistično srečanje je taloo preraslo v vsakoletno manifestacijo stalnih vezi in sodelovanja ter prepo-trebne izmenjava izkušenj med bratskima narodoma. Predstavniki družbenopoM-tičnih organizacij in krajevne skupnosti Kamnik bodo v naslednjem tabu gostje krajevne skupnosti Trsat. T. M. Kamniški čebelarji na Koroškem Tovariško srečanje borcev NOV v Kamniku Pod geslom TITOVE — NASE OBLETNICE so se v soboto 9. julija v Kamnita! srečali borci in aktivisti Prispevek k predlogu za imenovanje ulic v Komendi Odprto pismo predsedstva 00 ZSMS Komenda Predsedstvo OO ZSMS Ko-nienda je predlagalo predig, objavljen v junijski šte-viUti Kamniškega občana in "neni, da je dolžno k razpravi prispevati svoje pripombe. Ker iz objave ni raz-^dno, kdo je kompetenten, "a ga sprejme ali zavrne, nabavljamo to odprto pismo n& družbenopolitične organizacije Komende in na svet *S Komenda ter ga objavlja-11:10 v Kamniškem občanu. Menimo, da morajo imena ^'ic dbdržati preteklo in so-^°bno življenje kraja, poleg fega pa morajo biti prebival-°eni blizu — nekaj jim mo-**Jo pomeniti. Od dvanajstih je devet imenovanih po r01! ali manj znanih osebah, £ so živele in delale v Komendi. Mi mladi smo o mno-med njimi pred tem premogom vedeli malo ali nič. gotovo velja tudi za ve-prebivalce? Komende. Predlogi so resda pojasnjeni in utemeljeni (?), vendar naj se sestavljal« predloga zamislijo, ali ni malo pozno seznanjati krajane s temi osebami šele zdaj, v predlogu. Po drugi strani pa sta vsaj dve imeni, ki sta Ko-menčanom dobro znani in jim — vsaj nam mladim, a gotovo ne le nam — tudi veliko pomenita, vendar ste ju iz predloga kar izpustili: Janez Cebulj, eden izmed organizatorjev vstaje v Komendi (in tudi pravi domačin, česar za mnoge imed predlaganih ne moremo reči), in dr. Tine Zaje, vodja partizanske bolnice na Dobravi. Končno za Komendo niso nekaj storili le župniki, učitelji in dvorni svetniki iz 18. stoletja ( kar sedem od devetih predlogov! O pomembnosti P. P. Glavarji seveda ne dvomimo) ampak »tudi«"borci za Svobodo iz naše pol- pretekle zgodovine, o kateri toliko govorimo — bomo ostali le pri besedah? Nismo prezrli, da se ena ulica imenuje po aktivistu Urhu, vendar vztrajamo pri svojem predlogu, saj sta nam Je tu delal tovariš Tito in kot Janez Cebulj in dr. Tine mlad kovinarski delavec pri NOV vseh avtotransporbnih podjetij iz vse Slovenije. Tudi naliv ni premotil preko 900 zbranih udeležencev, da ne bi z navdušenjem spremljali besedo generala Lada Ambrožiča-Novijana, ki je v govoru poudaril pomen takih srečanj, mesto in vlogo ter naloge borcev v naši samoupravni socialistični družbi Srečanja so se udeležite tudi delegacije koroških in težaških partizanov ter z Ljubljano pobratenega mesta Reke. »Ni slučaj, da je to tovarir ško srečanje v Kamniku saj V začetku junija so se oa-pravili na poučne ekskurzije na Koroško kamniški čebelarji, ki so združeni v čebelarski družini Janka Malošiča. Lani, junija, je umrl prizadevni in skromni kamniški čebelar, mekdnjski učitelj lanko Malešič, ki mu gre zasluga, da je razgibal in obogatil dejavnost čebelarjev v naši ob čini in s svojim strokovnim delom na oplemenilni postaji na Kopiščih prispeval bogat delež za domače čebelarstvo; njegov glas pa je segel tudi v zamejstvo. Kamniški čebelarji so mu namesto reda I. stopnje Antona Janše, ki ga je s svojim delom zaslužil, po smrbi po svetil svojo družino. Strokovna ekskurzija po Koroškem je imela zelo bogat program. Več kot 90 udeležencev so že v Borovljah sprejeli koroški čebelarji, ki so jim gostoljubno razkazali svojo domovino. Zelo zanimiv je bil obisk v čebelarski šoli v bližini Celovca, ki ima 25 rednih dijakov, opremljene in bogate delavnice ter poskusne postaje po vsem Koroškem. Dijaki postavijo svoje panje na raz- ličnih straneh dežele in tako ugotavljajo, kje čebele bolje prinašajo. Strokovni vodja ekskurzije je bil Valentin Benedičič, predstavnik Zveze čebelarjev Slovenije, ki je z bogatim strokovnim znanjem navdušil mnoge udeležence. Zelo sproščeno je bilo tudi vzdušje v avtobusih in krajih, kjer so se srečavali s koroškimi rojaki, zlasti pa v Og-rinu, kjer so se čebelarji ustavili za dlje časa v slovenski gostilni in kjer je zado-nela slovenska pesem. V poznem večeru, polni lepih vtisov, so se čebelarji vrnili v Kamnik. V nedeljo, 17. julija, bo čebelarska družina Janka Malošiča priredila v Tunjicah v gostilni pri Slanovcu veliko vrtno veselico z bogatim sre-čolovom. Zanimivost te igre na srečo bo, da bo zadela vsaka srečka! S to prireditvijo si skuša čebelarska družina pomagati tudi finančno, saj prizadevno delo odbornikov kaže, da bo čebelarstvo na Kamniškem še naprej ohranjalo svojo kulturno in gospodarsko vrednost. T.R mnogo bolj znana. Pripominjamo še, da bi ime Konjeniška ulica zvenelo mnogo lepše kot Kipo-dromska. Prepričani smo, da bi morali mladinci sodelovati že pri pripravi predloga, vendar o njej sploh nismo bili obveščeni. Zato prosimo, da premislite vsaj o teh pripombah in jih upoštevate. Ne oglašamo se le kot člani ZSMS, ampak tudi kot mladi Komenčani, ki bomo še dolgo živeli s krajem, torej tudi z njegovimi ulicami in imeni. > Predsedstvo OO ZSMS Komenda šel kaliti svojo revolucionarno miselnost,« je poudaril Mirko Podbevšek-Lado, ki je zbrane pozdravil v imenu skupščine in družbenopolitičnih organizacij občina Kamnik. Organizator letošnjega srečanja VIATOR TOZD Hoteli in žičnice je pripravil za udeležence pester kulturni program. S srečanja so poslali pozdravno pismo tovarišu Titu. Ob obujanju spominov ao si udeleženci navdušeni obljuibi-li, da se prihodnje leto zopet snidejo na tretjem srečanju verjetno v škof ji Loki. maj Tudi rezervni vojaški starešine so počastili letošnje jubileje Krajevna organizacija ZRVS Poljane je preteklo soboto za vse svoje člane organizirala vsakodnevni patrolni pohod ki se ga je udeležila večina članov. Pohod je bil v Tunji cah — po treh različnih poteh, cilj pa je bil za vse udeležence v Sidražu pred spominskim obeležjem, kjer so leta 1943 domači izdajalci napadli kurirsko partizansko javko. V tej borbi Je padla večina kurirjev, pa tudi domačinom ni bilo prizaneseno Posebno velja omeniti, da so na pohodu sodelovala tudi miadinci, člani krajevne organizacije ZSMS iz Tunjic; pio. nirji osnovne šole Tunjice so vsem udeležencem pripravil pred spominsko ploščo v St-dražu kratek kulturni program, ki je bil posvečen 85-letnici tov. Tita tei letošnjim jubilejem, domačin Karel Jamšefc pa je navzočim s preprostimi besedami orisal dogodke iz lota 1943. Udeležence je pozdravila tudi delegacija organizacije ZZB NOV iz Cerkelj, kar je dalo celotni akciji še posebno svečan pomen. sp 25« maj — naš velik praznik Letošnji sprejem pionirjev v mladinsko organizacijo je bil še posebno svečan, saj je potekal v okviru proslavljanj meseca mladosti in v znamenju letošnjih jubilejev. 25. maja je prejelo izkazni-. co člana ZSMS 398 učencev iz kamniške občine. O tem, kakšna je zdaj njihova dolžnost do družbe, pa tudi pravice, so izvedeli že na predavanjih, ki jih je zanje pred sprejemom organizirala občinska konferenca ZSMS Kamnik. Kakšna pa je dediščina, ki jo je neka mladinska organizacija v osnovni šoli zapustila naslednikom — pravkar sprejetim članom ZSMS? Kako je s tem na osnovni soli Toma Brejca, so poveda- li Rosana Kleindienst (predsednica osnovne organizacije), Mateja Reba in Saš Do-linšek (člana predsedstva). Njihov mentor je tovarišica Marija Jeretina. Na tej šoli so trije osmi razredi s 104 učenci. V vsakem razredu deluje razredna skupnost, ki izmed sebe izvoli predsednika in tajnika, izvoli jm tudi štiri delegate za oddelčne konference, ki so jih uvedli marca letos. Od jeseni lanskega leta so izvedli niz akcij in nalog. Večino izmed njih so izpeljali skupaj s pionirsko organizacijo. »Organizirali smo čiščenje okolice šole, spomenika na Perovem in Malega gradu. Nižji razredi so očistili otro- Priprave na volitve Občinska konferenca ZSMS Kamnik se je v maju vključila v priprave na volitve. Mlade iz delovnih organizacij in krajevnih skupnosti je obvestila o prvi fazi volitev — evidentiranje možnih kandidatov za skupščinske volitve, ki bodo leta 1978. Na .posvetu predsednikov in seKretarjev Osnovnih organizacij ZSMS je kadrovska komisija štirinajst dni kasneje že preverjala vključevanje mladih v evidentiranje. Splošna ugotovitev je bila, da se mladi v TOZD še ne vključujejo v evidentiranje in to ne zaradi svoje neaktivnosti, ampak predvsem zato, ker Osnovne organizacije sindikatov, kot nosilec akcije, še niso pričele s pripravami. Čisto drugačna slika je bila v krajevnih skupnostih, kjer je bil skorajda povsod ta postopek že opravljen, pri tem pa so bili mladi številčno zelo dobro zastopani. Na obiskih, v začetku junija, ki so jih delali člani predsedstva in sekretariata OK ZSMS po OO ZSMS, smo ponovno preverjali vključevanje mladih v evidentiranje in to predvsem v delovnih organizacijah. Medtem ko so mladi v krajevnih skupnostih že končali z evidentiranem, se je v TOZD postopek šele začel. Ob takem pristopu mladih v pripravo na volitve je upati, da se aktivnost mladih ne bo več izražala samo v zabavi, ampak da se bodo tudi mladi kreativno vključili v krajevno samoupravo ter v samoupravno življenje združenje dela. S. Z. Lokalna delovna akcija »Dobrava 77" V počastitev letošnjih jubilejev se je OO ZSMS Komenda odločila za desetdnevno delovno akcijo pri partizanski bolnici na Komendski Dobravi. Na tem kraju je v zadnji vojni nekaj mesecev aktivno delovala partizanska bolnica pod vodstvom dr. Ti-neta Zajca. Zaradi neodgovornega dejanja izdajalca je bila bolnica požgana, osebje pa je bilo pobito. Da pa bi ohranili spomin na padle borce in pa na same objekte, smo se odločili za delovno akcijo. M Da pa bi delo potekalo nemoteno, smo mladinci žrtvovali nekaj sobot, saj je bilo potrebno na novo napraviti pot do bolnice. Postavili smo tudi tabor, kjer bodo udeleženci lahko prespali. V ta namen pa smo tudi kupili šotor za več oseb. Same akcije se bo udeležilo okoli 30 mladincev in mladink iz Komedne, k sodelovanju pa smo tudi povabili mlade iz Šiške in Men-gSa ter mladinske organiza- cije iz nekaterih kamniških krajevnih skupnosti. Ena skupina bo obnavljala objekte, medtem ko bo druga skupina pomagala pri popravilu ceste na Komendsko Dobravo, kjer bo 14. avgusta otvoritev partizanskega spomenika. Ker mladinska organizacija ni finančno tako močna, da bi to mladinsko delovno akcijo nemoteno izpeljala, smo zaprosili za pomoč delovne organizacije naše občine, vendar pa je bil odziv dokaj slab. Le krajevna skupnost Komenda nam je obljubila finančno pomoč pri plačilu hrane. Otvoritev delovne akcije »DOBRAVA 77« je bila v nedeljo, 10. julija 1977. Ob tej priložnosti je bila ustanovljena brigada dr. TINETA ZAJCA. Ta brigada bo v nadaljnjem delu pomagala pri akciji krajevne skupnosti in izven nje. V spomin na akcijo bomo podelili brigadirske srajce in embleme. DANICA KUHAR ško igrišče — ti so bili najbolj prizadevni. Organizirali pa smo tudi redno prometni-ško službo: učenci-prometni-ki skrbijo za varen prehod učencev na prehodu pred šolo.« Največ učencev pa se je vključilo v delo raznih krožkov, ki jih je na šoli veliko, ki je izdal s pomočjo tovarne Titan Cvetočo vejico; dramska skupina je za novo leto pod vodstvom tovarišice Sonje Kristan pripravila igrico Dvanajst mesecev, za 8. marec pa eno partizansko in eno otroško igrico; zelo delavni pa so učenci še v likovnem, astronomskem, matematičnem krožku, šahisti in pa učenci v krožku za ročna dela, šolsko športno društvo Ud. V teh krožkih večinoma sodelujejo le učenci iz Kamnika, iz mesta. V osmih razredih je skoraj polovica učencev iz Tuhinja, in ti se zaradi oddaljenosti redko vključujejo v delo krožkov.« Konec šolskega leta je mladinska organizacija na osnovni šoli Toma Brejca organizirala dopolnilni pouk, kjer so pomagali pridobivati znanje slabšim učencem. V pripravah na končni izlet so zbirali star papir, mislili pa so tudi, da bi delali v tovarni Svit in tako prislužili nekaj denarja za izlet. »Toda nihče od učiteljev ni pripravljen iti z nami na izlet. Menda je to zanje prevelika odgovornost.« Na majsko kviz tekmovanje med osnovnimi organizacijami ZSMS so poslali svojo ekipo in zasedli četrto mesto. Sami pa so do konca maja pripravili predavanja o Titu in njegovi revolucionarni poti. V svoje pestro življenje pa so vključili tudi sodelovanje na mladinskih delovnih ak-tijah, tako krajevnih kot tudi republiških. Sonja Hribovšek S tekmovanja ekip prve pomoči v Srednji vasi. Posvet o poklicnem izobraževanju Letošnji vpis v srednje, višje in visoke šole je znova pokazal na veliko neusklajenost potreb združenega dela po kadrih in interesih mladih, ki se odločajo za poklice. Da bi izboljšali stanje na področju poklicnega usmerjanja, je Konferenca mladih v izobraževanju pri občinski konferenci ZSMS Kamnik organizirala posvet, ki so se ga udeležili predstavniki Samoupravne skupnosti za zaposlovanje delavcev Kamnik, vodje kadrovskih služb v delovnih organizacijah, vodje poklicnega usmerjanja v osnovnih šolah in predstavniki Informativni sestanek s študenti Konec junija je Občinska konferenca ZSMS skupaj z Oddelkom za ljudsko obrambo organizirala informativni sestanek z letošnjimi udeleženci mladinske učne enote na Velikih Blokah. Na tem sestanku, Katerega so se udeležili skoraj vsi vabljeni, smo študente seznanili z osnovnimi podatki o poteku letošnjega šolanja v učnem centru. Predstavnik Oddelka za ljudsko obrambo jim je na kratko orisal dopoldanski del šolanja_ medtem ko jim je predstavnik OK ZSMS malo več povedal, kaj naj bi delali popoldne in v prostem času. Vseh 17 udeležencev iz Kamnika je v članstvu ZSMS, vendar od tega le malo aktivnih, zato tudi ni bil nobeden predlagan za predsednika aktiva ZSMS. Med njimi sta tudi člana ZK, eden od njih, Povše Iztok, predsednik OK ZSMS Kamnik, je bil predlagan za sekretarja aktiva ZK. Občinska konferenca ZSMS bo študentom, ki bodo 13. julija za devetnajst dni odšli v učni center, priredila svečan odhod. S. Z. 3. julija je v Lokvah pri ornomlju startala mladinska pohodna enota AVNOJ 77, ki se bo na Kozari vključila v zvezno mladinsko pohodno akcijo PO TITOVIH POTEH. Udeleženec pohoda je tudi Kamničan, EVGIDIJ LAM-PIČ, ki je pri OK ZSMS zelo aktiven v štabu Centra za MDA, sicer pa je dijak tretjega letnika gimnazije Rudolfa Maistra. S. Z. Predsednik Komisije za or-niziranost, razvoj ter kadrovska vprašanja pri OK ZSMS Kamnik, MIRO MILOSEVIC, se je kot komandant regijske brigade PRAN LEVSTIK, ki šteje 57 brigadirjev 26. junija udeležil štirinajstdnevne mladinske delovne akcije v Loškem potoku, v Suhi krajini. S. Z. Mladinska delovna akcija „Praprotno" 18. in 19. junija je že drugič v letošnjem letu stekla mladinska delovna akcija na Praprotnem, kjer skušajo mladi v sodelovanju z krajani izkopati jarek za vodovod. Center za MDA pri OK ZSMS Kamnik je na drugo delovno akcijo povabil vse do sedaj evidentirane brigadirje, ki se bodo v avgustu udeležili republiške akcije v Brkinih. Kljub temu pa se je delovne akcije udeležilo le 15 brigadirjev, maloštevilni so bili tudi domačini, tako da z deli na trasi zelo počasi na- predujejo. Temu je verjetno vzrok tudi težavnostna stopnja terena in navsezadnje slaba organizacija krajevne sku. pnosti, ki brigadirjem drugega dne ni uspela priskrbeti niti minimalnih obrokov. Ker je dela še dovolj in ker mladi žele pomagati krajanom v njihovi želji, da bi čirnpreje dobili vodovod, upamo, da bo nesporazum s krajevno skupnostjo kmalu rešen in se bomo ponovno v še večjem številu zbrali ria de-lovišču, na MDA Praprotno III. Seminar za brigadirje Naši mladi brigadirji V soboto, 25. junija 1977, je Center za mladinske delovne akcije organiziral enodnevni seminar za udeležence MDA »BRKINI 77«. Seminarja se je udeležilo 2B brigadirjev, ki so v dopoldanskih urah poslušali teme: Organiziranost ZSMS, Pomen prostovoljnega dela za mlade, Brigada kot mladinska poli- tična šola, in Organiziranost brigade. Predavali so člani predsedstva Občinske konference ZSMS Kamnik ter člani štaba brigade dr. Emila Orožna. Po končanem seminarju so imeli brigadirji brigadno konferenco, zatem pa so vadili nekatere vrline vsake brigade — himno in brigadirske pozdrave. S. Z. ZSMS. Udeležba je bila skromna, čeprav je bilo povabljenih veliko število tovarišev, ki so odgovorni za uspešnost poklicnega usmerjanja. Strokovne službe, ki se ukvarjajo s poklicnim usmerjanjem, vsako leto organizirajo predavanja za sedme in osme razrede, prikazujejo filme o poklicih in organizirajo obiske v delovnih organizacijah. Kljub temu pa se mladi odločajo predvsem za suficitarne poklice. Kritično je stanje pri vpisovanju v poklicne šole, kjer je veliko število učnih mest ostalo nezasedenih. Vzrok za to najdemo v premajhnem poznavanju poklicev, v preskromni poklicni vzgoji, nezdravi ambicioznosti staršev, razlikovanju poklicev na ženske in moške in še v marsičem. Zgotovitev posveta je bila tudi ta, da so kadrovske službe v delovnih organizacijah prešibke in da kadrovski plani niso izdelani. Prav gotovo misel, da je nemaffoče vedeti, kakšni kadri bodo potrebni čez nekaj let, ne sme biti izgovor za to, da izgubljamo mlade, ki bi jih potrebovali v proizvodnji. Na področju poklicnega usmerjanja bodo potrebne akcije vseh, ki delajo z mladimi. Z aktivnim poklicnim usmerjanjem bo potrebno za- četi že v šestem razredu osnovne šole, večjo skrb bomo morali posvečati vzgoji staršev, s štipendijami stimulirati mlade za deficitarne poklice in sprejemati število novincev v šole glede na potrebe združenega dela, vendar ne mimo njihovih interesov. Več pozornosti bo potrebno posvečati usmerjanju v izobraževanju ob delu in iz dela, ter usmerjanju srednješolcev v študij, kajti očitno v Kamniku ni nikogar, ki bi skušal pridobiti bodočega strokovnjaka iz' vrst gimnazijcev, ki zapuščajo šolske klopi. Na posvetu je bilo sklenjeno, da se v novem šolskem letu povežejo strokovne službe in občinska konferenca ZSMS Kamnik, da bi z obiski v delovnih organizacijah na pravi način približali učencem vse plati posameznih poklicev. V razgovoru z mladim delavcem, ki poklic opravlja in da bi učence seznanili tudi z zahtevnostjo posameznih šol. Preobrazba šolskega sistema v usmerjeno izobraževanje bo vsekakor pomenila velik korak naprej tudi na področju kadrovanja, priprave nanjo pa bodo zahtevale angažiranost celotne družbe. IDA CERKVENIK Pestra dejavnost mladih Izšel Viharnik Maja je izšla izredna številka Viharnika z odgovori kamniških učencev na vprašanja: kaj je mir, svobo-da, vojna, domovina; kaj mi pomeni beseda Tito. To je bilo tudi eno izmed naših daril tovarišu Titu za njegov 85. rojstni dan. Junija pa je izšla še redna številka Viharnika. Kamilicam drugI Orientacijsko-taktičnega tekmovanja v Kopru so se skupaj s predstavniki ZRVS udeležili tudi trije mladinci iz pohodne enote Kamniškega bataljona (Lampič, Čolnar in Desnica). Zasedli so odlično drugo mesto. Dve novi osnovni organizaciji ZSMS Pred kratkim sta bili ustanovljeni še dve osnovni organizaciji ZSMS v kamniški občini: Kamnik-Zaprice in Križ. Reorganizirali pa so še mladinsko organizacijo in koordinacijski svet v Titanu. Še dva posveta Sredi junija so bili tudi posveti v TOZD in KS. V tozdih so seznanili mlade z izvajanjem zakona o združenem delu, v KS pa z vključevanjem mladih v krajevno samoupravo in družbenopolitične organizacije, oboje p» so seznanili še s pripravami na skupščinske volitve 1978- Obisk vojakov v Kamniku V soboto, 2. julija 1977, je prišla na obisk delegacija vojakov iz vojašnice Stane Žagar iz Kranja, s katero Občinska konferenca mladine iz Kamnika že dlje časa tvorno sodeluje. Na Trgu prijateljstva so jih pričakali predstavniki OK ZSMS Kamnik, ki so jim najprej razkazali mesto Kamnik, nato pa so se napotili k Beštrovi hiši, kjer je v letih 1911—1912 živel tov. Tito. Po ogledu spominske Plošče so jih sprejeli mladi iz tovarne Titan, Kamnik. Predstavniki delovne organizacije so jim orisali razvoj Titana od nastanka pa vse do dane«, delovanje samoupravnih organov, vojake pa je še p°" sebno zanimala aktivnost mladinskih organizacij po P->" sameznih TOZDih. Zatem s" si mladi iz vojašnice ogledali vse obrate tovarne Titan in v razgovoru z njimi dobil' odgovore na marsikatera vprašanja, ki se jih najbolj zanimala. Na koncu so vojaki izrazi11 željo po še plodnejšem sodelovanju in to ne samo z Občinsko konferenco ZSMS K8' mnik, ampak tudi z mladim1 iz delovnih organizacij 1,1 krajevnih skupnosti. S. * Delegatska vprašanja — pomembne iniciative iz baze POSLOVNIK OBČINSKE SKUPŠČINE že tretje teto delovanja delegatskih skupščin imamo na dnevnih redih tudi posebno točko — delegatska vprašanja. Lahko rečemo, da so tudi delegatska vprašanja dokaj pomembne pobude iz »baze«, neposrednega življenjskega in delovnega okolja delovnih ljudi in občanov. V osnutku poslovnika so obravnavana v posebnem poglavju, vsebuje pa jih tudi poglavje o pravicah in dolžnostih delegatov. Delegati namreč imajo pravico, da predlagajo skupšči- ni ali svojemu zboru izdajo odlokov in drugih predpisov, sklepov in priporočil, obravnavanje vprašanj s področja zbora kakor tudi vprašanj, ki imajo pomen za delovne ljudi in občane v delovnih skupnostih ali organizacijah (v TOZD, v krajevnih skupnostih). Poleg tega imajo tudi pravico, da predlagajo obravnavanje vprašanj, ki se nanašajo na politiko in delo izvršnega sveta, občinskih upravnih organov, na • izvajanje predpisov itd. Delegatska vprašanja se praviloma ne nanašajo na vsebino posamezne točke dnevnega reda, kajti v tem primeru so dejansko le dodatna vprašanja k problematiki, ki jo zbor obravnava, so torej dodatna pojasnila, kadar ustrezno vprašanje, o katerem se razpravlja, ni bilo celovito in dovolj jasno obdelano. Če delegat ne dobi »jasnega odgovora, lahko postavlja tudi dopolnilna vprašanja, lahko tudi zahteva, da se na vprašanje odgovori pismeno ali predlaga uvrstitev takega Obisk v Slovenskih Konjicah in na Osankarici Spoznati izkušnje, medsebojno izmenjati mnenja v času priprav na koiigres ZK in na skupščinske volitve ter v okviru praznovanja 4. julija — Dneva borca, počastiti spomin 69 tragično preminulim borcem slavnega Pohorskega bataljona, so bili osrednji cilj enodnevne ekskurzije, ki jo je 2. julija organiziral za sekretarje OO ZK in stalni aktiv ZK v kamniški občini občinski komite ZK. Po ogledu tovarne brusov Komet v Zrečah nas je predsednik IS SO Slovenske Konjice seznanil z gospodarskim in družbenopolitičnim položajem ter razvojem konjiške občine, namestnik sekretarja komiteja OK ZKS Slovenske Konjice pa nam je posredoval podatke o organiziranosti ZK v Konjicah ter o nalogah Konjiških komunistov v zvezi s pripravami na kongres ZK. Spomnimo se nekaj zanimivosti: štajerska občina Slovenske konjiče leži na površini 222 kvadratnih km, od tega ima 58 % gozdov ter 42 % kmetijskih površin. 19.700 prebivalcev uresničuje svoje samoupravne pravice v 22 krajevnih skupnostih. V družbenem sektorju je zaposlenih okrog 5.800 delavcev (od tega 38 % žensk), ki skupaj z ostalimi delavci ustvarjajo produkt, ki v slovenskem merilu pomeni približno 0,8 % družbenega proizvoda SRS. K ustvarjenemu dohodku večino prispeva industrija, s tendencami po hitrejšem razvoju terciarnega sektorja pa skušajo povečati delež trgovine, gostinstva ter obrti pri ustvarjenem dohodku. Glavni nosilci industrijskega razvoja SO OZD KONUS, VNIOR, LIP in KOMET. še nekaj zanimivih podatkov o družbenih dejavnostih: 2.830 šoloobveznih otrok je vključenih v 5 centralnih, 10 podružničnih šol in eno po-sebno osnovno šolo. Imajo tudi glasbeno šolo, v kateri duhovno bogati svojo osebnost 130 učencev. Od 2.000 predšolskih otrok jih je 530 v organiziranem varstvu v 4 otroških vrtcih. Glavna ost akcije 780 Kon- * * ★ * ★ * * * * * * * ★ * ★ * ★ * ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ * ★ * ★ ★ SLAVJE V GRADIŠČU Prvo nedeljo v juliju so krajani krajevne skupnosti Šmartno slavili svoj krajevni praznik v spomin na požig vasi Gradišče, ki so jo Nemci požgali 8. julija 1944. Nemci so se takrat maščevali zavednim vaščanom iz Gradišča, kjer so vsi vaščani sodelovali s partizani. V goreče hiše so zmetali tudi domačine in tako na kar najbolj krvav način pokazali svojo krutost nad nedolžnim prebivalstvom. Krajani iz krajevne sku pnosti ' Šmartno so letos prvič praznovali krajevni praznik, vsa leta do letos pa so bile na Gradišču le proslave. Dogovorili so se, da bodo odslej vsako leto na omenjeni datum praznovali svoj praznik. Slavnostni govornik je bil Franc Hribar-Lovro, ki je orisal dogodke tistih dni in poudaril pomemben prispevek vaščanov Gradišča v narodnoosvobodilni borbi. Krajevna skupnost Šmartno in tudi Gradišče so se po vojni lepo razvili. Vas Gradišče je obnovljena in še lepša. Uredili so vaške ceste in napeljali vodovod. Vsem krajanom pa zelo veliko pomeni modernizirana Tuhinjska cesta, ki jih je približala svetu. Zato vse večje število domačinov hodi na delo vbližnjo kamniško industrijo. Poleg številnih domačinov in gostov iz sosednjih krajevnih skupnosti se je slavnosti udeležil tudi Mirko Podbevšek-Lado, predsednik občinskega odbora ZZB NOV Kamnik. Na proslavi so bili tudi številni prapori borčevskih organizacij. Položili so tudi venec k spomeniku požiga Gradišča. Proslavo so tudi povezali s praznovanjem 4. julija, dneva borca. V kulturnem programu so sodelovali učenci podružnične osnovne šole Toma Brejca iz šmartnega in moški pevski zbor iz Tuhinja, ki so ga letos ustanovili, -tj * ★ * ★ * * * ★ ★ * ★ ★ ★ * ★ ★ ★ * ★ ★ * * * * ★ ★ * ★ * Mogoče bo zaleglo? 'Državni praznik, četrti julij, Dan borcev, nam je ponovno dokazal, kako nekateri občani Kamnika ne poznajo ali nočejo poznati določila odloka o javnem redu in »hiru v občini Kamnik, ki v U. členu nalaga dolžnost lastnikom in uporabnikom stanovanjskih in poslovnih zgradb y mestu Kamnik, na Duplici *i v Mekinjah ter ob regionalnih cestah, da ob držav-republiških in krajevnih praznikih izobesijo zastave. Na dan pra/znika je bil kaj žalosten pogled predvsem na Kidričevo ulico od Samčevega predora do križišča Ljubljanska—Kranjska cesta, na kateri relaciji so se le redki občani, pa tudi organizacije, zavedli svoje dolžnosti in izobesili zastave. Zal bo pre-nekaterega občana in organizacijo na njihovo dolžnost moral spomniti sodnik za prekrške. ' maj jiških komunistov, ki so organizirani v 38 OO ZK ter v 3 stalnih aktivih je v tem času usmerjena v priprave na kongres ZK ter na uresničevanje zakona o združenem delu. V BOJ ZA SVOBODO SVETA STE ŠLI KOT PONOSNI JUNAKI VENEC JE VEČNO ZELENO POHORJE VAM SPOMENIK (napis na spomeniku Pohorskega bataljona) V popoldanskem času smo se povzpeli na Osankarico, na prizorišče zadnjega boja Pohorskega bataljona. Predsednik OO ZZB Slorenska bis-trica ter Kustos mariborskega muzeja sta nam orisala potek bojev in čas ter situacijo, v kateri so za svobodo dali svoja življenja borci Pohorskega bataljona. Naša delegacija, v kateri so bili predstavnik obč. odbora ZZB tov. Podbevšek, sekretar OK ZKS tov. Fišer ter predsednik SO tov. Svetelj je položila k spomeniku pogumnih borcev legendarnega Pohorskega bataljona venec. Kameni bloki, kot simbol jeklene volje in neustrašnega značaja borcev, postavljeni na mestih, kjer so posamezni borci in borke do zadnje kaplje krvi branili svoje taborišče in slovenski narod, so v vseh nas vzbudili globoko spoštovanje do vseh udeležencev NOB, še posebej do Pohorskega bataljona, katerega 69 borcev' je 8. januarja 1943 v neenaki borbi proti okrog 2.000 sov-ražnikom, darovalo svoja življenja domovini. Toda uničenje Pohorskega bataljona, ki naj bi demoralizirajoče vplivalo na razvoj partizanskega gibanja pri nas in o katerem je šef SS formacij Himler osebno poročal Hitlerju, ni doseglo takega učin. ka, kot so ga Nemci želeli. Ze maja istega leta je bil namreč ustanovljen 2. Pohorski bataljon, ob obletnici padca 1. Pohorskega bataljona pa še Zidanškova brigada. M. MARINČIČ vprašanja kot. posebne točke dnevnega reda. Ugotovljeno je, da delegati premalo izkoriščajo možnost, da zahtevajo najrazličnejša pojasnila in strokovno pomoč o vprašanjih, ki so predvidena za obravnavo na seji zbora ali skupščine. Tudi delegatska vprašanja se le redkokdaj, na zahtevo delegata ali skupine delegatov, uvrstijo v dnevni red seje skupščine ali zbora. Aktivnost delegacij ali delegata se kaže tudi v tem, v kakšni meri le-ta spremlja, ugotavlja in posreduje pobude, mnenja, predloge in pripombe okolja, ki jim je zaupalo upravljanje delegatskih dolžnosti, da ne govorimo o neupravičenih izostankih s sej in premajhnem sodelovanju z dnožbeno-pjliitičnimi organizacijami in samoupravnimi organi v neposrednem okolju. T. MALINARIČ Akademski slikar Miha Maleš (avtoportret) Najvišja priznanja Slovenci nagrajujemo vsako leto svoje najbolj zaslužne umetnike in znanstvenike. Med nagradami, ki jih lahko dobijo naši zaslužni umetniki, je prav Prešernova nagrada največje priznanje za • umetniško delo. Med letošnjimi Prešernovimi nagrajenci je bil tudi kamniški rojak slikar in umetnik Miha Maleš, ki se je rodil na Je-ranovem. Osnovne korake v umetnosti sta ga učila kamniški podobar France Ton-čič in kasneje Maks Koželj. Kasneje je študiral v Ljub- Prešernovega sklada je bil tudi Hubert Bergant, ki je bil rojen v Kamniku in bil med prvimi maturanti kamniške gimnazije. Nagrado Prešernovega sklada je dobil za izvedbo J. S. Bachovih orgelskih del. Slišali smo ga že tudi na koncertih v Kamniku. Letošnji nagrajenci sklada Borisa Kidriča so bili tudi trije kamniški znanstveniki. Na področju tehniških ved je bil nagrajen prof. dr. France Bremšak za dosežke sklada prof. dr. Janez Batis za razpravo »Življenje in delo J. M. Žagarja (Sagarja)«, ki jo je pripravil skupaj s kolegom dr. Dragom Mu-šičem. Med vojno je bil organizator OF v okolici litije, kasneje pa je kot veterinar in sodelavec OF deloval v Kamniku do internacije v Begunje in kasneje v Mautt-huasen. Njegovo delo je toliko pomembnejše, saj je raziskal znanstveno delo J. M. Žagarja, znamenitega fizika, veterinarja in zdravnika. Prof. dr. France Bremšak ljani, Zagrebu, Dunaju in Pragi. Svoja dela je razstavljal v domovini in tujini; povsod pa je bil deležen velikega priznanja za svoje ustvarjalno delo. Posebno pozornost občudovalcev uživa s svojimi grafikami, linorezi, olji in litografijami. Zlasti v grafiki je zastopal poim-presionistično smer v naši bogati beri na tem področju. Med letošnjimi nagrajenci Prof. dr. Janez Batis s področja sistematske teorije avtomatske regulacije in računalniške stimulacije, ki jih je opisal v svojih člankih in razpravah. France Bremšak je bil tudi borec NOB in je bil po vojni predsednik MLO Kamnik. Sedaj je redni profesor na Elektrotehniški fakulteti v Ljubljani. Na področju biotehniških in matematičnih ved je dobil nagrado Kidričevega Prof. dr. Vladimir Klemenčič Tretji nagrajenec, prav tako iz Kamnika, je prof. dr. Vladimir Klemenčič za številna dela, ki jih je kot profesor geografije napisal v zvezi s položajem slovenske manjšine na Koroškem. Nekatere članke o koroškem vprašanju je napisal tudi za Kamniškega občana in Kamniški zbornik. Na svoje znanstveno delo je opozoril že kot študent z razpravo o Tuhinjski dolini. Komunalno gospodarstvo Obifo nalog Na 2. seji skupščine samoupravne komunalne skupnosti so delegati potrdili finančni načrt za leto 1977, po katerem znašajo skupni dohodki komunalne skupnosti ,18,560.000 dinarjev. Na osnovi razpoložljivih sredstev in nujnosti prioritetnih vlaganj, je skupščina opredelila in sprejela tudi prednostni vrstni red vlaganj v komunalno opremljanje in sicer v zazidalno območje Bakovnik-Jug, Perovo, v stanovanjsko sosesko Komenda II ter v obrtno cono ob Korenov! poti. Skupščina je nadalje sprejela poročilo o delu izvršilnega odbora ter obravnavala problematiko urbanizacije, graditve in komunalnega opremljanja na območju občine. Poleg tega je imenovala tudi člane odbora za kolektivno uporabo sredstev tur storitev in cen v komunalni dejavnosti ter imenovala člane odbora za urbanizem, komunalno opremljanje in finančno planiranje ter usklajevanje potreb z razpoložljivimi sredstvi. čeprav je bila komaj sklepčna, je skupščina nakazala vrsto problemov, ki jim bodo morali v bodoče posvetiti veliko pozornosti. Sicer pa je tudi cilj ustanovitve te skupnosti hitrejše, kvalitetnejše in vsklajeno urejanje vprašanj s tega področja. Več pozornosti bo potrebno posvetiti tudi organizacijskim vprašanjem ter nujnemu sodelovanju in skupnemu reševanju problemov s samoupravno stanovanjsko skupnostjo, krajevnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela j« občinsko skupščino. T. M. Orgelski mojster Hubert Bergant Ob 35. obletnici požigov in selitev Že nekaj let praznujeta občini Kamnik in Domžale skupaj svoj občinski praznik. Med NOV je Kamniško okrožje obsegalo področje obeh občin in je bilo vojaško in politično delovanje tako tesno povezano, da so se razni medvojni dogodki povsem prepletali med seboj. Ta nam narekuje, da tudi sedaj ob raznih obletnicah in obujanjih spominov na takratne dni skupaj praznujemo. Kako podobno usodo so doživljali med vojno ljudje obeh občin bomo videli iz naslednjega zapisa: 8. julija 1942 so močne policijske enote obkolile vse Gradišče in zaselek Hom. že stežaj odprt. Do tja sta ga spremljala dva policista, nakar sta žrtev pognala vanj in jii obstrelila obe nogi. Ko so v skedenj pripeljali osmega vaščana, so ga zaprli in za žgali. V drugi skupini pa so bile štiri žrtve. Odgnala so jih do Malega Homarja, jih zvezali, dva takoj obstrelili v skednju in ga zažgali. Jurija Petka in Toneta Vrankarja pa so preganjali po vasi, da sta morala gledati vsa ta grozodejstva in ju končno pognali v goreči skedenj. Naslednji dan so ljudje iz sosednje vasi našli na pogoriščih le še zoglenele kosti. Isti dan, to je 8. julija 1942 Požgana vas Gradišče okrog treh zjutraj so začeli razbijati po hišnih vratih in zahtevali naj jim odpro. Prestrašeni vaščani si niso mogli prav nič pomagati, zaslutili pa so, da se dogaja nekaj hudega. Policisti in gestapovci so ukazali možem naj se zberejo pri Koritniku, kjer jih bodo zaslišali. Niso jim dovolili, da bi se oblekli in obuli, ampak so jih suvali s puškinimi kopiti in močno zastražene odvedli na konec vasi. Ženim so povedali, da jih bodo selili. V pol ure so morale »iti z otroci vred pripravljene na pot v izgnanstvo. Shrambe, kleti in ostale prostore so policisti izrapali ter pobrali vse kar je imelo kako vrednost. Ko so žene in otroci šli zastraženi mimo Koritnika. so videli može in očete, da mo rajo stati v vrsti pri kozolcu in gledati v deteljo. Takrat so jih videli zadnjikrat, oni pa niso imeli niti te sreče. V šmarfcnu so že čakali kamioni, ki so jih odpeljali v Goričane pri Medvodah in nato v Nemčijo. V tej skupini je bilo petinpetdeset oseb. Za možmi, ki so stali zastraženi ob kozolcu so imeli postavljene mitraljeze. Gesta-povec jim je prebral smrtno obsodbo. Drugega za drugim so zaslišali in hoteli izvedeti kaj ve o partizanih. Nato je moral iti vsak proti Vačilar-jevemu skednju, M je bil na je podobna usoda doletela vas Koreno nad Krašnjo. 2e ponoči so Nemci obkolili vas. Kakor v Gradišču so tudi tukaj najprej odpeljali žene in otroke stare do petnajst let, vas pa izropali. V ogenj so vrgli šestnajst živih moških in osemdeset let staro ženico, ki je bila že dalj časa priklje-njena na posteljo. V vseh krajih, kjer so imeli partizani tesne stike z vaščani in se je močno razraščalo organizirano sodelovanje, so Nemci hoteli za vsako ceno to gibanje zatreti. Sredstev niso izbirali in so se posluževali najrazličnejših zastraševalnih metod. Pri tem so nujno rabili domače propalice — izdajalce, ki so jih žal tu in tam tudi našli. Plačevali so jih z denarjem in raznimi obljubami. Zaradi izdajstva je 20. julija 1942 zagorela tudi vas Hrastnik nad Moravčami. Vaščani te vasi so že mesec dni spali v gozdu in imeli stalno stražo. Vedeli so, da so bili izdani zaradi mitinga, katerega so 20. junija 1942 priredili partizani sredi vasi. Policija jih je večkrat iskala, vendar so se vsakokrat pravočasno umaknili. To noč je divjala nad vasjo huda nevihta. Mislili so, da so v takem vremenu doma varni, zato niso postavili straže. To pa je izkoristil vaščan — izdajalec. Ja- gozdno gospodarstvo Ljubljana, Obrat kamnik čestita vsem delovnim ljudem ob občinskem prazniku 27. juliju Obrtno podjetje usluga Kamnik Iskrene čestitke ob občinskem prazniku lončarska obrtna zadruga komenda čestita ob občinskem prazniku 27. juliju vsem ob čanom meso Kamnik čestita ob 27. juliju, občinskemu prazniku, svojim odjemalcem in vsem delovnim ljudem živilska industrija kamnik čestita vsem občanom in poslovnim partnerjem ob občinskem prazniku 27. juliju vil je Nemcem, da so to noč vsi vaščani doma in nimajo straže. Že ob 1 uri ponoči je bila vas obkoljena in ljudje niso mogli več zbežati. žene in otroke so policisti odpeljali v zapore in nato v Nemčijo. Osem mož so pahnili na Topolšfcov skedenj :n jih žive zažgali, deveti pa se je skril pod neko kaščo. Ko so Nemci zažgali vsa poslopja, je začelo goreti tudi kašča. Da bi se rešil pred ognjem, je zbežal proti gozdu, a predno je bil na varnem so ga pokosile nemške strojnice iz zased. Ustreljenega so nato vrgli na Topolškov skedenj, da je zgorel z drugimi vred. Iste nemške trupe, ki so požgale vas Hrastnik, so naslednji dan nameravale po-žgati tudi zlatopoljške vasi. Že večkrat so hajkali po okoliških hribih, a jim napadi niso uspeli. Prebivalci so bili že organizirani in so partizane o vsem pravočasno obveščali. Policijske patrulje smo večkrat pognali v beg ali pa speljali na kak drug hrib. Vaščani so se že v tem času zatekali v gozdove in spali zunaj, nekateri celo po več ns-secev. Ker so Nemci spoznali, da so prebivalci enotni in jim tako ne morejo do živega, so tudi tu začeli iskati izdajalce. Pri. tem jim je precej pomagal takratni občinski komisar Matej Kunej. Med Zla-topoljci je našel izdajalca Jerneja Hribarja in njegovega brata Vinka, ki se je vrinil v organizacijo OP. Kmalu sta z nekaterimi sorodniki izdala Nemcem vse kar sta vedela o partizanih in vaščanih. Vse izdajalske družine so se nato izselile na Koroško. Partizani in vaščani so zdaj vedeli, da jim je potrebna dobra to stalna obveščevalna služba. Organizirali smo jo odlično. 21. julija 1942 so močne po-cijiske enote začele prodirati proti Zlatemu polju iz *vreti smeri. Bilo jih je več sto. Partizanov nas je bilo dvain-sedemdeset — dve četi Kamniškega bataljona. Sklenili smo, da za nobeno ceno ne bomo dovolili izseliti vašča-nov. S spretnim manevriranjem in nenadnimi napadi na posamezne policijske patrulje, se nam je posrečilo, da »mo jih pognali v beg in jim prizadeli izgube. Kljub njihovi številčni premoči smo zopet preprečili selitev. Vendar Nemci svoje namere niso opustili, saj je bil takrat fašizem na višku svoje moči. 2. avgusta 1942 so zopet zbrali vse razpoložljive poli-oijske in vojaške sile z nalogo, da izselijo vse zlatopolj-ske vasi. 2e ponoči so zasedli vse hribe v okolici. Ko so se prebivalci zjutraj kot navadno vračali iz gozdnih skrivališč na svoje domove, so zagledali Nemce, ki so z več obroči obkolili vasi. Nekaterim ljudem se je posrečilo uiti in se skriti v gozdu. Nekaj je bilo skritih v krošnjah dreves tudi po dva dni brez hrane in vode. Nemci so ljudi iz vseh vasi vodili v Podgoro. Moške, »tare nad petnajst let, so zaprli v šolo, oroke in ženske pa v cerkev. Po praznih vaseh so ropali, klali prašiče in kokoši ter izganjali živino. Ko so zbrali vse ljudi, so jih začeli zasliševati. Ker od njih niso dobili zadovoljivih odgovorov, so začeli v šolo nositi slamo. Vse moške so nameravali žive zažgati. Ker so svojo namero le javili na nemško upravo na Bled, odkoder so dobili ukaz, da ne smejo več zažigati živih ljudi, so bili Zlatopoljci rešeni strašne smrti v ognju. Vse ljudi so nato izselili, štiri dni po selitvi so nepre-stalno stražili in čakali, če se bo kdo vrnil domov. Prekmalu so se vrnili štirje domačini, padli v zasedo in izgubili življenje. Končno so začeli zažigati domačije. Požgali so vse, razen dveh, lei so jih hoteli obdržati za svoje postojanke. V onemogli jezi so nato minirali in razstrelili vse. Kar bi nam moglo nuditi zavetje. Prav je, da se ob obletnicah teh žalostnih dogodkov spominjamo vseh teh žrtev in na ta način seznanjamo mladino o strahotah vojne, obenem pa se oddolžimo njihovemu spominu. MIRKO PODBEVŠEK-LADO Zlati znak sindikata Letošnji zlati znak sindikata, ki ga podeljuje republiški svet zveze sindikatov Slovenije, je dobil tudi Franc Petkovšek, upokojuni mizar in dolgoletni sindikalni delavec v dupliškem Stolu. Takoj po napadu na Jugoslavijo so ga zajeli Nemci in odpeljali v ujetniško taborišče, od koder je leta 1945 ušel in se vključil v NOV. Kmalu zatem je bil sprejet v KPS in bil v zaščitnem bataljonu CK ZKS in KNOJ. Kasneje je bil član številnih sindikalnih vodstev, v Stolu pa je deloval v sindikatu, samoupravnih organih ta organih zveze komunistov. Več let je bil tudi predsednik krajevne skupnosti Duplica. Tovariš Franc Petkovšek je za svoje požrtvovalno in neumorno delo prejel tudi številna odlikovanja. V. LJUBLJANSKA BANKA — podružnica Kamnik čestita vsem vlagateljem hranilnih vlog, potrošnikom ln vsem občanom ob občinskem prazniku 27. juliju KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK čestita vsem delovnim ljudem ob občinskem prazniku Vsem gostom in občanom čestita ob občinskem prazniku Gostinsko podjetje PLANIKA KAMNIK Cenjenim gostom se priporoča MENINA tovarna pogrebne opreme Kamnik-Šmarca čestita ob občinskem prazniku vsem poslovnim partnerjem in vsem delovnim ljudem ŽITO Ljubljana, obrat VESNA v Kamniku čestita vsem delovnim ljudem za 27. julij Čestitkam ob občinskem prazniku 27. juliju se pridružuje Industrija pohištva STOL Kamnik KEMIJSKA INDUSTRIJA »KAMNIK« Kamnik čestita vsem delovnim ljudem za občinski praznik in priporoča svoje izdelke: RAZSTRELIVA: praškasta, vodoplastična, metanska, seizmična SMODNIKI: rudarski in lovski VŽIGALNA VRVICA: počasi goreča METALURŠKO LIVARSKA SREDSTVA: eksotermne mase in posipi, termoizolacijske mase in posipi, ločilci, livni praški ALUMINIUM PASTE ALUMINIUM PRAH PIROTEHNIČNI PROIZVODI za rudarstvo, ognjemete PLASTIČNE FOLIJE IN IZDELKE: polietilenski rokavi in folija, polietilenske vrečke, tiskane in neti-skane, polipropilen folija in vrečke, tiskane in neti-skane ter nylon folija Tekstilna tovarna SVILANIT Kamnik čestita vsem svojim kupcem za 27. julij in priporoča svoje izdelke: — frotir brisače — frotir plašče za dom in plažo — modne kravate Iskrene čestitke za 27. julij občinski praznik Industrijsko podjetje ALPREM Kamnik priporoča svoje izdelke in usluge: — izdelovanje in montaža oken, vrat, vetrolovov, pregradnih sten, fasad itd. iz aluminija — opremo za samopostrežne in klasične trgovine vseh vrst — stavbno ključavničarstvo ZARJA, obrtno in montažno podjetje Kamnik čestita za 27. julij in priporoča usluge v svoji obrti Priporočamo: —elektroinstalacijska dela — kovinsko instalacijska — vodovodno-instalacijska — kovinsko konstrukcijska — kleparska, pleskarska, slikarska in steklarska dela Splošno gradbeno podjetje »GRADITELJ« Kamnik, Maistrova 7 čestita ob občinskem prazniku — 27. juliju — vsem občanom in poslovnim prijateljem! Priporoča svoja kvalitetna gradbena dela, ki jih opravlja hitro, solidno in poceni! TITAN, tovarna kovinskih Izdelkov in livarna Kamnik, n. sol. o. proizvaja: — fitinge črne in pocinkane — navadne in varnostne ključavnice s cilindričnimi vložki za stavbno in pohištveno mizarstvo —- ulitke in temperne litine za avtomobilsko, elektro in strojno industrijo — motorne mesoreznice — druge proizvode za široko potrošnjo Občanom in delovnim ljudem čestita ob občinskem prazniku Kemična industrija »DONIT« Medvode z n. sol. o. TOZD KAMNIK čestita ob občinskem prazniku 27. juliju Proizvodni program: TOZD SVIT — elektroinstalacijski materiali, dekorativna keramika TOZD »TRI V AL« — elektroizolacijski materiali, razni poliester profili, gumbi TOZD KEMOSTIK — čistila za gospodinjstva in avtomobile, brusne in polirne paste, lepila za gradbeništvo, industrijo, obrt in široko potrošnjo DONILIT — tekoča plastika za zaščito garaž, balkonov, silosov, skladišč in proizvodnih prostorov KOČNA, trgovsko podjetje na veliko in malo čestita vsem delovnim ljudem ob občinskem prazniku — 27. juliju RUDNIK KAOLINA ČRNA KAMNIK čestita vsem delovnim ljudem ob občinskem prazniku Uspešna kooperacija s kmeti ETA, živilska industrija Kamnik, ki je največi slovenski in med navečjimi jugoslovanskimi predelovalci vrtnin, računa letos na rekordno proizvodnjo. V tovarni se zavedajo, da mora predelam količina vrtnin zadoščati potrebam potrošnikov skozi vse teto, zato jih je slaba letina vrtnin v preteklih dveh letih vedno pestila. Zlasti kumaric, rdeče pese, paprike in še nekaterih vrtnin jim je v pomladnih mesecih vedno primankovalo. Posledice slabih letin pa Je mogoče omiliti z dobro orga-zirano kooperantsko proizvodnjo vrtnin pri kmetih. Eta že vrsto let neguje in uveljavlja kooperacijiske odnose s kmetijskim zadrugami in obrati za kooperacijo, ki v odnosu do kmeta nastopajo kot usmerjevalci in pospeševalci pridelovanja vrtnin. Zato je delavcem tovarne tudi uspelo preseliti velik del pri- delave kumar v Slovenijo in bližnjo Hrvaško. Po cenah že več kot polovico kumaric, ki jih vlagajo, zraste v Sloveniji. Najbolj uspešni pridelovalci so kmetje v okolici Krškega, Novega mesta, Trebnjega in Žalca. Podobno je tudi z ostalimi vrtninami. Zanimivo je omeniti, da skoraj vse količine sladkih feferonov, teh pa je čez 250 ton, pridelajo kmetje v Prekmurju. Le za proizvodjo nekaterih vrst zgodnje paprike pri naših pospeševalcih v kmetijstvu ni dovolj posluha, čeprav so v Sloveniji ugo. dni pogoji za rast. Kooperacija s kmeti pa ne zajema le zajamčenega odkupa vseh vrtnin, temveč vključuje tudi pospeševalno službo, oskrbo kvalitetnega temena ter kreditiranje kmetov s strani kmetijskih zadrug. ETA je v preteklosti sama sti- mulirala kmete z dodatnimi premijami, ki so bile odvisne od letine, kvalitete vrtnin m seveda finančnega uspeha tovarne. Tako je vsaj začrtala bodoče dohodkovne odnose med kmeti kooperanti in industrijo, ki njihove vrtnine predeluje. Samoupravne organi ETE so zadolžili posebno delovno skupino, ki bo na podlagi sedanjih izkušenj pripravila predlog bodočih samoupravnih sporazumov, ki bodo zagotavljali trajno sodelovanje na relaciji kmet — kmetijska zadruga — industrija — trgovina. Seveda bodo v začetku v take sporazume zajeti le večji pridelovalci in tudi ve- čji kupci etinih izdelkov. Osnova takih sporazumov pa bodo seveda dohodkovni odnosi, ki morajo zagotoviti vsem udeležencem v ustvarjanju skupnega prihodka pravičen dohodek glede na vložen denar, sredstva za delo in delo. Eta si od dohodkovnih odnosov obeta pravičnejšo pre-porazdelitev ustvarjenega dohodka, saj je bila sedaj to industrijska veja, ki si z navadno kupoprodajo ni mogla zagotoviti povprečne akumulacije. Zato skoraj vse tovrstne tovarne v Jugoslaviji ne ustvarjajo dovolj dohodka in zvečine poslujejo že nekaj let % izgubo. T. J. Zemljišče je rezervirano V ETI so že začeli s predelavo kumaric Evidentiranje se bliža koncu Na zadnji seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti kamniške občinske skupščino so delegati med drugim sprejeli odlok, ki določa rezervate zemljišč za gradnjo trgovsko-poslovne-ga centra, družbeno kulturnega centra in športno rekreacijskega centra v Kamniku. V skladu z urbanističnim načrtom naj bi bodoča kamniška blagovnica z vsemi spremljajočimi objekti stala na Zapricah na zemljišču vrtnarije in sadne drevesnice trgovskega podjetja Kočna. Bodoči družbeno kulturni center, ki ga Kamnik tudi potrebuje, naj bi bil na prostoru ob Trgu prijateljstva in za stavbo občinske skupšči- ne. Za rekreacijsko-športni center pa so delegati določili zemljišče ob sedanjem bazenu ob cesti proti Tuhinju, študijo o omenjenih treh centrih je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, ki je ugotovil, da so to v Kamniku najbolj smotrno izbrane površine za te objekte družbenega standarda. Čeprav je do uresničitve idejnih programov še dovolj časa, nekateri objekti bodo zgrajeni šele čez leta, je prav gotovo treba pohvaliti načrtovanje, ki upošteva dolgoročno razdelitev prostora. Tako se v bodoče ne bo zgodilo, da nam bo zmanjkovalo pre-potrebnih zemljišč za centralne objekte. -tj V letošnji jeseni oziroma drugo leto spomladi bo potekel mandat vsem organom zveze komunistov od osnovnih organizacij do centralnih organov ZKS in ZKJ. Zaradi tega je bilo treba pravočasno pričeti z volilnimi pripravama. Intenzivno evidentiranje za vse organe ZKS in ZKJ je, ob permanentnem evidentiranju, ki pa še ni tako kvalitetno, kot bi želeli, je steklo že spomladi, tako da danes že lahko ugotavljamo pomembne rezultate. Skoraj vse osnovne organizacije ZK so že, na osnovi analiziranja aktivnosti posameznih članov in v skladu s kriteriji za izbiro kandidatov, ki jih je sprejela OK ZKS Kamnik, evidentirale možne kandidate za sekretarje, namestnike ter člane sekretariatov ter možne kandidate za organe in delovna telesa na višjih nivojih organiziranja ZK. Poleg kadrovskih priprav, ki jih neposredno operativno vodi kadrovska komisija pri komiteju OK ZKS Kamnik, so na vseh nivojih stekle še idejno-politične, organizacijske ter programsko informativne priprave, tako da bomo šli na programsko volilne seje osnovnih organizacij in občinske konference ZK resnično vsestransko pripravljeni. M. MARINČIČ V ČRNI SO PRAZNOVALI V SLOVO KARLUU JEVŠNIKU Vse ki smo ga poznali, je Karlo je bdi tudi aktiven presenetila kruta novica, da član tovarniške gasilske enoje moral Karlo Jevšnik zara- Krajani krajevne skupnosti Črna in rudarji rudnika kao-lina Orna so 3. julija praznovali svoj krajevni praznik, ki so ga združili s praznovanjem Dneva rudarjev. Praznovanje krajevnega praznika, ki je v Orni žo tradicionalno, sodi v spomin na 51 ustreljenih talcev, ki so jih ustrelili Nemci pred 34 leti. Vendar tudi take povračilne akcije okupatorjev niso ustrahovale domačinov, ki so bili tesno povezani z osvobodilnim gibanjem, veliko domačinov pa je bilo v partizanih. Skupni praznik krajanov in rudarjev je manifestiral tesno povezanost krajevne skupnosti z organizacijo združenega dela rudnika kaolina črna, ki vsa povojna leta tesno šote, v kateri se je dobro zave- delujeta. Ta povezanost ni del, da je celoten uspeh od- zgolj v izražanju manifesta- visen od posameznika. tivne podpore, temveč se od- Okoliščine, v katerih sta raza tudi v materialni pomo- umrla Karli in njegov tovariš Lojze, so tragične. Dve mladi življenji sta ugasnili v najlepšem življenskem obdobju, či, ki jo rudnik nudi krajevni skupnosti. Ta je seveda odvisna od materialnih možnosti te črnske organizacije pa vendar se na žalost usodi združenega dela. ne da prikrojiti preobsežnih peruti smrti. Slavnost so začeli s pohodi partizanskih kurirskih pa- di prometne nesreče z motorjem leča v prerani grob. Umrl je skupaj s svojim tovarišem Alojzom Uršičem, oba pa sta bila žrtvi nasilnega prometa. Ko se je Karli dan pred odhodom na odslu-ženje vojaškega roka peljal k svojim bližnjim sorodnikom po slovo, je bila to res njegova zadnja vožnja z motorjem in pa zadnje slovo od sorodnikov. Tovariš Karli je izhajal iz delavske družine. Komaj dob ro se je izučil in prišel do svojega zaslužka, mu je že usoda segla po življenju. Bil je vesten in marljiv delavec, zaposlen v tovarni »SVI-LANIT«, zato je v vrstah kolektiva, še posebej pa v delovni enoti, v kateri je delal, nastala vrzel, ki jo bo težko nadoknadi«. Tovariša Karlija Jevšnika trol in povorko vozil od va- bomo vsi, ki smo ga poznali, si Gozd do Črne. zlasti pa njegovi najbližji so- Osrednja proslava je bila delavci in mladinci delovne v domu na Vegradu, kjer je organizacije »SVILANIT« Ka- o rudarskem prazniku in por- mnik, ohranili v spominu kot spektivah rudnika spregovoril marljivega, vedno vedrega in inž. Uroš Bajžel, direktor dobrega sotovariša. rudnika kaolina črna. O pomenu krajevnega praznika pa Kolektiv DO »SVILANIT« je spregovoril Adoll Žagar, KAMNIK predsednik krajevne skupno- sti, ki je poudaril tesno povezanost kraja z rudnikom. Orisal je tudi uspehe, ki so jih krajani dosegli v petletnem obdobju. Domačini načrtujejo napeljavo vodovoda v vas Praprotno, ki je pomembna krajevna investicija v komunalno objekte. Praznovanja krajevnega praznika so se poleg predstavnikov sosednjih krajevnih skupnosti in papirne industrije, udeležili tudi Franc Svetelj, predsednik občinske skupščine, Albin Vengust, predsednik izvršnega . sveta skupščine mesta Ljubljane in Franc Rems, predsednik kamniškega občinskega sindikalnega sveta. Franc Rems je zbranim tudi spregovoril o pomenu za-koma o združenem delu, ki ga prav sedaj v naši družbi uresničujemo. Pri tem je poudaril tudi prispevek kamniških organizacij združenega dela, ki so se aktivno vključile v njegovo uresničevanje. Prav dohodkovni odnosi, ki jih kot pomembno novost začrtuje zakon o združenem dolu, bodo delavcem zagotovili pravičnejšo delitev skupno ustvarjenega dohodka, je zaključil Franc Rems. V kulturnem programu so sodelovali učenci iz osnovne šole Stranje in moški zbor Svobode iz črne, ki ga vodi Ernest Kvartič. Za zabavni del praznovanja pa je poskrbel ansambel Ritem. -tj V SLOVO LOJZETA URŠIČA Presenetila nas je novica, da si se v prometni nesreči s svojim prijateljem Karlijem smrtno ponesrečil. Skupaj sta se peljala z motorjem v Tuhinj po slovo, ko je tvoj kolega odhajal na odslu-ženje vojaškega roka. Lojze, ti si bil dober in marljiv delavec na montaža klasičnih ključavnic. Izhajal iz delavske družine. Komaj dobro si se zaposlil in prišel do svojega zaslužka, ti je že usoda pretrgala nit življenja. Tovariš Lojze, delovni kolektiv in mladinska organizacija TITAN te bomo ohranili v trajnem spominu. Kolektiv DO TITAN KAMNIK Samoupravna komunalna skupnost Občine Kamnik razpisuje na podlagi 34. člena Zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Ur. list SRS št. 7-320/77) in na podlagi sklepa Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik z dne 1. 7. 1977 naslednji JAVNI NATEČAJ za oddajo stavbnega zemljišča za gradnjo individualne stanovanjske hiše v zazidalnem okolišu Stranje pare. št. 947/16, stavbišče v izmeri 415 kv. m k. o. Stranje pod naslednjimi pogoji: — Odškodnina za stavbno zemljišče znaša 48,70 din za kv. m — Izklicna cena stroškov za urejanje stavbnega zemljišča znaša 55.000,00 din. — Stroški tehnične dokumentacije, postopka ter izvedbe zemljiško-knjižnega predloga znašajo 2.G00.00 dinarjev. — Poleg odškodnine za stavbno zemljišče in izklicne cene komunalne ureditve, plača ponudnik tudi prispevek za vodni sklad po 2,00 din/kv m in prispevek zemljiško kmetijski skupnosti, glede na bonitetni razred po določbah 13. in 55. člena zakona o kmetijskih zemljiščih. — Rok za plačilo odškodnine za stavbno zemljišče in plačilo stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča je najkasneje v 15 dneh po dostavi pogodbe. Plačilo stroškov tehnične dokumentacije, stroškov postopka in izvedbe z. k. predloga pa v 30 dneh po dostavi pogodbe. — Ugodnejši ponudnik je, kdor ponudi večjo ponudbeno ceno za stroške komunalne ureditve. — Rok za pričetek gradnje je 6 mesecev od sklenitve pogodbe, za dokončanje pa 3 leta od sklenitve pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča. — Pismene ponudbe je potrebno predložiti db vključno 3. 8. 1977. — Ponudbe pošljite v zapečateni ovojnici na naslov SAMOUPRAVNA KOMUNALNA SKUPNOST OBČINE KAMNIK 61240 KAMNIK, Cankarjeva 11 z označbo na ovojnici: »Javni natečaj za oddajo stavbnega zemljišča«. — Zazidalne ni vse ostale podatke dobe interesenti pri Samoupravni komunalni skupnosti občine Kamnik, Kamnik, Cankarjeva 11, KAMNIŠKA KRONIKA POROKE Milan JUHANT, šofer, iz Križa pri Komendi, star 23 let in Marija BERLEC, uslužbenka iz Kamnika, stara 21 let; Srečko KOS, zidar iz Kamnika, star 21 let in Marija VI-DOVIČ, kuharska pomočnica iz Kamnika, stara 23 let; Stanislav KUHAR, gozdni delavec iz Krivčevega, star 29 let in Ivanka KUHAR, pre- vijalka iz Bele peči, stara 24 let; _ Dušan PETEK, edektrondk iz Kamnika, star 23 let in Milena MOVERN, ekonomski tehndk iz Kamnika, stara 21 let; Janez PETEK, strojni tehnik iz Kamnika, star 25 let in Irena PESTOTNIK, administrativni tehnik iz Kamnika, stara 22 let. SMRTI Franjo BRATINA, osebni upokojenec iz Ljubljane, star 91 let; Frančiška BURJA, kmetica lz Potoka v črni, stara 86 let; Franc MALEZ, osebni upokojenec iz Mekinj, star 78 let; Stanislav PRELESNIK, delavec iz Okroglega, star 47 let; Antonija KOMATAR, kmetica iz Zakal, stara 81 let; Stjepan ŠIMUNOVIČ, rudar-kopač iz Kamnika, star 37 let; Anton ZORMAN, kmečki upokojenec iz Gore pri Komendi, star 67 let; Janez 2UHBI, osebni upokojenec iz Kamnika-Žale, star 62 let. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega sina, brata LOJZETA URŠIČA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in vence. Posebno se zahvaljujemo tov. Sedušaku za poslovilne besede. Iskreno se zahvaljujemo pevcem in gospodu župniku za obred. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žalujoči: oče Miha, mami Ivanka, brata Dušan ta Miha z družino, sestri Mart in Ivi ZAHVALA Na pokopališču Žale v Kamniku smo se dne 2. julija 1977 poslovili od našega najdražjega, nenadomestljivega *ina, brata KARLIJA JEVŠNIKA Vsem sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem in sorodnikom se najtopleje zahvaljujemo za vso pomoč ta izrečeno sožalje ter sočustvovanje z nami, za darovano cvetje in vence vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti v taka velikem številu. Posebno se zahvaljujemo govorniku tov. Nograšku za poslovilne besede ob odprtem grobu. Iskreno se zahvaljujemo tudi mladinski pihalni godbi, gospodu župniku ter dr. Kirnu, ki mu je nudil prvo pomoč v tragični nesreči. Zahvaljujemo se tudi podjetju Svilanit in podjetju Titan Vsem še enkrat najlepša hvala Neutolažljivi: oče Albin, mami Ivanka, sestrici Metka in Alenka IGRALCI KIK - NAJBOLJŠI V okviru športnih tekmovanj. Ob 125. obletnici Kemijske industrije Kamnik je bil 21. in 24. junija veliki nogometni turnir med delovnimi organizacijami. Sodelovala , so sledeča sindikalna moštva: Alprem, Dpnit-Svit, Graditelj, Sob, Stol, Titan, Utok, Zarja in prireditelj KIK. Moštva so hita z žrebom razdeljena v tri skupine, predhodno pa so bile ekipe Stol, Titan in KiK določene kot nosilci posameznih skupin. Rezultati predtekmovanja: 1. Skupina—Kamnik KIK : Alpina KIK : Alprem 4:1 (2:0) Alprem : Utok 0:2 (0:1) Utok : KIK 0:4 (0:1) 2. Skupina—Duplica: Svit : Sob 0:1 (0:0) Sob : Stol 1:11 (0:5) Stol : Svit 7:0 (3:0) 3. Skupina—Komenda Titan : Zarja 6:1 (5:0) Zarja : Graditelj 0:2 (0:1) Graditelj : Titan 2:0 (1:0) Zmagovalci posameznih skupin KIK, STOL, GRADITELJ šo se uvrstili na finalni turnir v Kamniku. Rezultati finalnega turnirja: STOL — KIK 0:4 (0:2) KIK — GRADITELJ 1:0 (0:0) STOL — GRADITELJ 3:1 (1:1) Končni vrstni red: 1. KIK, 2. STOL, 3. GRADITELJ, TITAN, UTOK, SOB, ALPREM, ZARJA, DONIT—SVIT. Za zmagovalno moštvo so nastopili: Markovič Miran in Dragan, Muhič, Torkar, Jarc, Pestotnik. Vavpetič, Stevano- vič, Klemene, Stevič, Kokalj,, Poljanšek, Mitkov, Berlec, v predtekmovanju pa še: Ober-star, Pestotnik Brane, Drolc in Gorjan. Največ zadetkov so dosegli igralci STOLA (21), najboljši strelec pa je Kranj — Stol (8). Sodniki: Vugrimec, Kožman, Nikolič, Golob, Erazem. Turnir, zlasti finalni del je gledalo 600 gledalcev, ki so bili zadovoljni' s prikazanim nogometom. Lahko rečemo, da je v Kamniku še vedno dosti zanimanja za to športno panogo kljub reorganizaciji sistema v Sloveniji, ki je dala večji poudarek na množičnost. Srečanja pa so v tem smislu uspela, saj je na turnirju nastopilo preko 150 igralcev. Zmagovalno moštvo je prikazalo najboljšo igro, saj so imeli poleg dobrega napada tudi najbolj čvrsto obrambo. V štirih tekmah so prejela samo en zadetek. Omeniti velja, da je bila po končanih tekmah manjša slovesnost z zakusko in razglasitvijo rezultatov. Slovesnost pa je bila v mali dvorani kina Dom. Predsednik odbora za proslavo 125-obletaice KIK, tov. CVERLE Jože je najprej orisal razvojno pot KIK od nastanka Fužin leta 1852 pa do danes, nato pa so bile podeljene diplome za tri prvouvršče-ne ekipe, zmagovalec Kemijska industrija Kamnik pa še pokal, katerega bo dobila na Kamniški šahisti nimajo osnovnih pogojev ZAGOTOVITI PROSTOR Kamniški šahovski klub, ki že od osvoboditve deluje v okviru delavsko prosvetnega društva »Solidarnost«, združuje skoraj 100 članov. Med prizadevnimi šahisti, ki bi lahko tekmovali tudi v slovenski ligi, je zlasti veliko mladih, ki zelo radi gojijo to zanimivo igro. Žal pa jim prostori vse od preureditve dvorane nad kavarno »Veronika« predstavljajo nerešljiv problem. Ob preureditvi dvorane nad kavarno so namreč ostali brez prostorov, saj so v večji dvorani pretežno le razstave in sestanki, v manjši dvorani pa sta dobila svoj prostor ženski in moški zbor DKPD »Solidarnost«. Sahisti so se začasno preselili v sobo v stari mestni železniški postaji, kjer še sedaj gostujejo pri združenju obrtnikov. Ta prostor ni ravno primeren, saj je jeseni in pozimi v njem zelo hladno ter ga ni mogoče dovolj ogreti. Združenje obrtnikov sedaj predvideva razširitev svoje de- javnosti in potrebuje tudi ta prostor. Torej kam s šahisti? Mar naj v Kamniku opustimo to zanimivo in pomembno igro, ki jo zlasti gojijo v JLA? šahisti so tiho upali, da bodo dobili prostore nad Petkovo hišo, vendar so potrebe narekovale drugačno rešitev. O problematiki kamniških šahistov je bilo govora na nedavni občinski konferenci SZDL Kamnik. Na predlog Toneta Fišerja, sekretarja občinske konference ZKS Kamnik je bila izvoljena posebna skupina, ki naj skupaj z izvršnim svetom občinske skupščine razreši ta za šahi-ste nerešljiv problem. Hkrati so se zavzeli tudi za spremembo v načinu financiranja šahovskega kluba. Povedati namreč moramo, da šah ne sodi v telesno kulturo ali vzgojo in izobraževanje, vendar bi se prav iz teh sredstev moralo financirati njihovo dejavnost. Torej tudi to kaže sistemsko in z dogovori tudi urediti. T. J. KAMNIČANI DRUGI Kamniški košarkarji so tudi letos organizirali košarkarski turnir v počastitev na nekdanjega predsednika kluba in priznanega družbenopolitičnega delavca v občini Kamnik pokojnega prof. Slavka Frbežarja. Letošnji turnir, ki je nosil naziv »FRBEŽAR-MRAKOV MEMORIAL«, je bil posvečen tudi spominu lani tragično preminulega Dušana Mraka, dolgoletnega aktivnega igralca v klubu, iskrenega tovariša in športnika. Obeh so se kamniški košarkarji spomnili tudi s položitvijo cvetja na njuna prerana grobova. Na turnirju so sodelovale ekipe Trnovega, Branika (Mrb.-Old Boys), Mengša in Kamnika. Rezultati: Trnovo : Branik 85:64 (36:28) Mengeš : Kamnik 41:63 (24:21) % V finalni tekmi sta se pomerili ekipi Trnovega in Kamnika, v kateri so izkušenejši igralci Trnovega slavili zasluženo zmago in tako postali tretji zmagovalci že tradicionalnega turnirja. Z zmago z rezultatom 80:62 (38:33) so osvojili kamniško majoliko. Tekme sta sodila kamniška sodnika Peter Podjed in Janez Maleš. maj sklepni prireditvi ob zaključku športnih in drugih tekmovanj. Vsi sodelujoči igralci in sodniki so prejeli spominske značke. Do konca leta bo KIK organiziral še tekmovanja v šahu, kegljanju, streljanju, namiznem tenisu in av-to-raly 10. 7. Prireditelje lahko pohvalimo, da so tekmovanje vzorno pripravili, v Kamniku si takih športnih manifestacij še želimo. Andrej PERČIČ EKIPA KEMIJSKE INDUSTRIJE KAMNIK (od leve proti desni) — stojijo: Kokalj, Gorjan, Poljanšek, Vavpetič, Markovič D., Muhič, Pestotnik, Mitkov, Stevič; čepijo: Stevano-vie, Markovič M., Torkar, Jarc, Berlec, Klemene Nogometni turnir na Duplici NOGOMET V juniju se je končalo nogometno prvenstvo 1976/77 v kamni ško-domžalski ligi. Najbolj uspešna v tem prvenstvu sta bila Dob in Virtus. Pionirji Virtusa so s šestimi točkami naskoka brez težav postali prvaki v kamniško-do-mžalski nogometni ligi. V mladinski ligi je bil najboljši Dob, ki je brez poraza osvojil prvo mesto. V članski ligi je trajal boj za prvo mesto vse do konca prvenstva, šele v samem fini-šu si je Virtus zasluženo priboril prvo mesto, ko je s točko naskoka prehitel tehnično najboljšo ekipo Kamnika. PIONIRSKA LIGA V organizaciji Nogometnega kluba Virtus je bil na Duplici turnir za pionirje, mladince in člane-. Tekmovanje je bilo za prehodni pokal Vinka Dobaja in v počastitev občinskega praznika. Vinko Dobaj — Viko se je rodil 9. februarja 1922 v delavski družini na Duplici. Takoj po končani osnovni šoli se • je zaposlil v stolarni takratni tovarni »REMEC« CO na Duplici. Kot mezdni delavec je že v svoji rani mladosti spoznal in občutil vse težave takratnega delavskega razreda. V borbi za zboljšanje odnosov se je pridružil naprednemu delavskemu gibanju. Večji del svojega prostega časa je posvečal športu, ki mu je bil nadvse priljubljen. Bil je aktivni član predvojnega športnega društva »VIRTUS«, kjer je igral tudi nogomet. Kot vzoren športnik in napreden mladinec je bil leta 1973 sprejet v Zvezo komunistične mladine Jugoslavije. V drugi svetovni vojni je bil med prvimi kamniškimi borci, ki so se 27. julija 1941 organizirano uprli sovražniku. Upreti se v tistem času sov- jeval za osvoboditev naše domovine. Boril se je za svobodo, katere pa sam ni dočakal. V borbi zanjo je 18. junija 1942 padel na Veliki planini. Rezultati: pionirji 18. 6. 1977 VIRTUS I — KOMENDA 4:1 (3:0) VIRTUS II — KAMNIK 0:12 (0:9) za 3. in 4. mesto KOMENDA : VIRTUS II 7:1 (3:0) za 1. in 2. mesto VIRTUS — KAMNIK 5:2 (3:1) Pionirji Virtusa so zanesljivo osvojili prvo mesto. Mladinci: 25. 6. 1977 VIRTUS — PARTIZAN (Lu-kovica) 4:0 (0:0) KAMNIK — DOB 2:1 (1:0) za 3. in 4. mesto DOB — PARTIZAN 4:2 (4:0) za 1. in 2. mesto KAMNIK — VIRTUS 2:1 (1:0) Igralci Kamnika so prikazali tehnično najboljšo igro. Člani: 9. 7. 1977 VIRTUS : DOMŽALE 5:6 (2:2 1:1) po 11 metrovki KAMNIK : MENGEŠ 1:3 (0:0 0:0) po 11 metrovki za 3. in 4. mesto VIRTUS — KAMNIK 2:8 (2:3) za 1. in 2. mesto DOMŽALE — MENGEŠ 5:3 (2:1) Zmagovalec članskega turnirja je vrsta Domžal. Zanimivo je, da sta oba finalista prišla v zaključili del šele po streljanju enajstmetrovk. Kvaliteta turnirja je bila zelo dobra. Andrej Perčič 1. Vil tus 16 17 0 1 107:22 34 2, Radomlje 18 13 2 3 59:25 28 3. Kamnik 1« lil 4 3 50:30 2« 4. Mengeš 18 7 6 S 53:42 20 S. Ihan 18 6 4 8 411:39 1« 6. Induplati 18 5 3 !<) 27:41 18 7. Komenda m 6 t 11 35:53 13 8. Dob m 5 2 lil :«:«) 12 9. Domžale 16 5 2 m 32:73 12 10. Partizan 16 3 0 15 25:81 6 MLADINSKA LIGA 1. Dob 1« 112 6 0 72:25 »0 '2. Domžale 1« IS 2 4 78:39 2« 3. Induplati 16 l:i 1 5 7'1:42 25 4. Mengeš 1» <) 4 5 4«:34 22 5. Virtus 18 9 1 S 42:42 19 6. Kamnik 16 7 5 6 41:41 10 7. Ihan 13 4 5 9 27:52 IB 8. Radomlje 16 5 2 M 52:50 12 9. Moravče 1« 2 3 13 2»:59 7 10. Partizan 1« 3 1 14 33:74 7 ČLANSKA LIGA 1. Virtus 22 IS 4 3 60:34 34 2. Kamnik 22 H 5 3 75:24 33 3. Induplati 23 114 4 4 55:29 32 4. Mengeš 22 11 5 6 59:27 27 5. Dob 22 9 6 7 46:46 34 6. Domžale 22 KI 3 9 46:35 213 \. Ihan 22 1! 5 9 47:31 21 B. Partizan 22 8 5 9 41:3« 2)1 9. Radomlje 22 8 5 9 46: Mi 21 ■110. Moravče ?.2 7 ■J 13 39:09 1« 11. Komenda 22 2 2 18 20:79 H 12. Napredek 22 2 18 22:91 B MAKS FLIS v. s il^.PLANINSKI KOTIČEK ražniku, ko je bil na višku svojih moči, je pomenilo izredno junaštvo. Samo najboljši sinovi naše domovine so bili tako pogumni in takšen je bil tudi Vinko. Skoraj leto dni se je kot komandir partizanske čete bo- OCISTIMO GRINTOVEC Odsek za varstvo narave pri planinskem društvu Kamnik je organiziral v soboto 3. in nedeljo 4. julija akcijo »OČISTIMO GRINTOVEC«. Namen te akcije, ki je bila prvič organizirana lani, je v tem, da se očisti pot iz Konca na Kokrško sedlo in nato naprej na vrh Gruntovca odpadkov, embalaže itd., skratka vseh svinjarij, ki jih od-vržejo nadobudni nekulturni planinci in planinke. S tem čiščenjem poskušamo pokazati, da je neomadežavana narava še lepša, da jo nato lahko še pristneje doživljamo. Akcije se je udeležilo veliko število članov odseka GORSKE STRAŽE, t. j. odseka za varstvo okolja pri PD. Pri akciji so nabrali kar precej vreč odpadkov, ki jih bodo nato s pomočjo žičnice spravili v dolino in nato na tisto mesto, kamor spadajo. Ob rej akciji, pa ne savno ob njej, apeliramo na vse obiskovalce naših gora, na vse občane, da čuvajo lepote, ki Kamniška košarkarska ekipa mortalu na Ferbežar-Mrakovem me- nam jih tako radodarno nudi naša domovina in da ne onesnažujejo narave. Če ste lahko prinesli polno embalažo na sam vrh gore, potem lahko odnesete prazno nazaj v dolino na mesto, kamor spada. HELIKOPTERSKE VAJE POSTAJE GRS KAMNIK V četrtek. 7. julija, je imela postaja GRS Kamnik vajo v reševanju s pomočjo helikopterja. Kamniški reševalci so se tega modernega sredstva za reševanje ponesrečencev z gora dosedaj bolj malo posluževali. Velikokrat je bilo temu krivo vreme ali dnevni čas — noč, saj takrat, ko gre za človeško življenje, ura dneva ni važna, nekaj pa tudi to, da smo imeli v Kamniku samo dva reševalca usposobljena za reševanje s helikopterjem. No, na tej vaji, ki so se je udeležili sko-raj vsi aktivni gorski reševalci, so dobili osnovna znanja iz helikopterskega reševanja. Najprej so bila kratka predavanja, ki so jih imeli načelnik kranjske postaje GRS tovariš Herlec, pilot helikopterja tov. Andolšek in pa mehanik in še nekaj članov GRS iz Kranja. Nato je sledil še praktični preizkus poleta reševalcev privezanih na vrvi ir.pod helikopterja in pa reševanje s pomočjo viseče mreže. Toda to je šele začetek. Za dobro reševanje s helikopterjem bo potrebno še veliko vaje, predno bo ta dragi, a tako koristni stroj res lahko veliko pomagal. Toda kljub vsej tehniki in pripomočkom, bo še vedno ostal človek tisti, ki bo reševal iz sten in najtežjih predelov, kjer helikopter ne more pristati, ali pa v takih vremenskih pogojih, v katerih vsa tehnika odpove in vse ostane samo na ramenih srčnih mož iz GRS. ZNAČKE PD KAMNIK, VODNIK »PLEZALNIH VZPONOV« KOROŠICA Propagandni odsek je pripravil novo značko planinskega društva. Ta naj bi bila prva iz serije, ki bi izhajala nekaj let. Stane 15 din in se lahko dobi v pisarni PD. Alpinistični odsek pa je končno le zveza' še preostale knjižice »PLEZALNEGA VODNIKA — KOROŠICA«, ki ga je izdal že leta 1973. Tudi t« vodnik se lahko dobi v pisarni PD po ceni 25 din. TURNI SMUKI Na Kamniškem ni bilo turno smučanje dolgo časa skoraj prav nič razvito. V zadnjih letih pa se ta dejavnost vedno bolj razvija v okviru delovanja alpinističnega odseka. Tako je bilo letos do srede maja narejenih 33 turnih smukov, tako v Kamniških kakor tudi v Julijskih Alpah, ki so jih izvedli člani kamniškega AO. Med najbolj aktivnimi turnimi smučarji so bili AŽMAN Janez z 8 turnimi smuki, HUMAR MIRA in VOLKAR JANEZ jih imata po 6, ŠKRPELOVA MARIČ-ka 4, ostali pa manj. Letos smo tudi organizirali turne smuke za kamniško smučarsko srenjo, pa žal ni bilo nobenega odziva. So se morda vsi naši smučarji toliko raz-vadili, da se raje ne gredo smučat, če ni žučnic? Ali se jim zdi prenaporno nositi »dilce« nekaj ur v breg? Upamo, da bo prihodnja sezona, vsaj kar se tiče vključevanja nealpinistov v turno smučanje, uspešnejša. KAMNIŠKI OBČAN KAMNIŠKI OBČAN glasilo SZDL občine KAMNIK — Ureja uredniški odbor - glavni ta odgovorni urednik TOMAŽ JANČAR — tehnični urednik Ciril Romšak — Izhaja enkrat mesečno — Uredništvo ta uprava — Občinska konference SZDL Kamnik, Titov trg l/II. telefon 831-315 - tekočI račun 50140-678-57156 - Ttska CZP Delo v Ljubljani.