Stev. 23.
V Mariboru, 10. doeembra 1894.
Tečaj XV.
Izhaj a 10. in 25. dne
vsakega meseca.
Stoji za celo leto 3 gld — pol leta 1 „ 60
četrt „ — „ 80
(Posamezne štev. 15 kr. Oznanila lkrat natisnena od vrste 15 kr
Naročnina, oznanila in reklamacije
pošiljajo se u p r a v n i š t v u v Mari bor. Odprte reklamacije so poštnine proste.
POPOTNIK.
Grlasilo
,,Zaveze slovenskih učiteljskih društev".
Tz <3.a,j a/bel j in. -u.r ed.za.ils:
M. J. Nerat, nadučitelj.
Spisi in dopisi
pošiljajo se uredništvu v Maribor, Reiserstrasse 8.
Pismom, na katera se želi odgovor, naj se pridene primerna poštna
znamka. Na anonimne dopise se ne oziramo.
Nefrankovana pisma, se ne sprejemajo. Rokopisi in na oceno poslane hjige se ne vračajo.
Psihologični listi.
Piše ravnatelj H. Schreiner.
(Dalje od št. 10.)
IV.
Po vsebini razlikujejo se predstave isto tako, kakor občuti in zaznavanja v marsičem. 1. Predstava tona je drugačna, nego predstava barve in predstava tega tona ali te barve zopet drugačna nego predstava unega tona ali une barve. Predstave razlikujejo se torej po kakovosti. 2. Predstava melodije je bolj sestavljena, nego predstava jednega tona, predstava črte je jednostavnejša, nego ista krajinske slike, tkanine itd. Predstave razlikujejo se torej tudi po obsegu. 3. Tudi po jasnosti so predstave različne. O predmetu, ki si ga pazljivo ogledaval, ostaue ti jasnejša slika v duši, nego če si ga samo mimogrede površno pogledal. O tej točki treba nam je še nekoliko povedati. Jednostavno predstavo (rudeče barve, kakega okusa, kakega tona itd.) imam, ali pa je nimam. Da bi bile te predstave včasih jasnejše, včasih temnejše, kakor je luč močnejša ali slabejša, tega nikako ne opazujemo. Da imamo temne predstave, to se nam le zdi, ako omahujemo med dvema predstavama. Vsaka jednostavna predstava je popolnoma jasna, ali pa je sploh ni. Drugači pa je se'sestavljenimi predstavami. Predstava kakega predmeta je jasna, ako obsega vse bistvene dele in znake dotičnega predmeta in sicer lepo po redu združene. Predstava dišeče vijolice ne bila bi jasna, ako bi ji manjkalo bistvenih delov in znakov (n. pr. dolgi lazeči razrastki, prijeten vonj), ali ako si jih ne bi predstavljali združenih v pravem redu. Ako hoče biti predstava ^petelina" popolnoma jasna, ni zadosti, da znaš, da je petelin s perjem pokrit, da ima kljun in dve nogi; ampak znati moraš tudi, da poje, da ne nosi jajec, da ima na nogah s kremplji oborožene prste, kojih jeden je nazaj, drugi pa so naprej obrnjeni itd.
O naraščanji in pojemanji jasnosti predstav, dvigajočih se in zginjajočih v naši zavesti, smemo torej samo v tem smislu govoriti, da se zavedamo polagoma pojedinih delov vsebine kake predstave ali pa da nam ti deli zginevajo, ne pa v tem smislu, kakor da bi se zjasnjevala ali otemnevala polagoma vsebina iste predstave. Skratka: „Le pri sestavljenih predstavah smemo govoriti o različnih stopnjah jasnosti. Večja ali manjša jasnost ni nič drugega, nego večja ali manjša popolnost in večji ali manjši red predstavnih prvin. Popolnoma jasna je predstava, ki ima v sebi vse bistvene dele in znake predstavljenega predmeta v pravem redu združene".
Stanovitnost ali vztrajnost duševnih tvorov.
Izmed neštevilnih predstav, ki jih duša. razvijajoča se, stvarja, nam je v vsakem hipu samo celo malo število pričujočih, rekše v vsakem hipu zavedamo se celo malega
števila predstav; malo predstav nam je v vsakem trenutku v zavesti. Največ predstav nimamo v zavesti, ne zavedamo se jih. Toda navadno moremo se zopet in zopet v novic zavedati takšnih iz zavesti izginolih predstav (oziroma občutov ali zaznav) in sicer tako, da ni treba vnanjega mika, ki bi je vnovič stvoril. To opetno nastajanje poprej pričujočih predstav imenuje se reprodukcija ali obnova predstav.
Iz resnice, da se predstave zopet in zopet na novo obnavljajo, sklepamo, da med tem Časom niso bile popolnoma zgubljene, ampak, da vztraj a j o v duši. Kako si moramo to vztrajanje misliti, je silno težavno razložiti, kajti izginjevanja predstav iz zavesti ne more nikdo opazovati. Ne bi-li, ko bi kdo hotel poskusiti opazovati predstave, kako izginjajo, baš s tem je v zavesti ustavljal? „Je-li mogoče, da bi zavest tako rekoč s postranskim pogledom neposrednega gledanja zasačila odhajajoče predstave, obračajoč na nje toliko pozornosti, da bi opazovala njih u;odo, toda ne toliko, da bije z neposrednim pogledom zadržala ter zabranila, da ne bi ubežale." Zate m nj e va nj e predstav, njih izginjevanje ne more biti nikoli predmet notranje izkušnje. Temveč, ako se obnovi iz katerega koli vzroka v nas kaka predstava, ki je nekoliko časa poprej dala opraviti naši pozornosti, začujeni zapazimo, da je ni bilo v teku misli, ki so ta čas izpolnjevale. Doznavanje, da predstav med tem ni bilo, je jedino, kar o izginjanji sami na sebi opazujemo. O izginjevanji predstav moremo torej le govoriti s pomočjo sklepov, koje izvajamo iz tega, kar smo pozneje našli v zavesti, ali pa na podlagi načel.
Izrazi, da ^predstave vztrajajo" v naši zavesti, da so „otemnele", dokler ne pridejo z nova v zavest, ali da so ^predstave brezzavestne" itd. so prav za prav vsi napačni. „Brezzavestna ali nezavedna predstava" je samo po sebi prekoslovje, kajti predstava obstoji samo v naši zavesti. Ako je ni v zavesti, ako je nezavedna ali brezzavestna, je sploh ni. — Govoreč o vztrajanji predstav, mislimo si je telesne in zavednost kot neki prostor, kjer so predstave shranjene v kakem kotičku, iz katerega jih zopet lahko izvlečemo v ospredje. Razume se, da v tem prostoru najde mesto le samo določeno število predstav. — Tudi izraz „otenmeIe predstave" naslanja se na predstavo prostornosti, v kateri so vselej samo nekatere v njem shranjene predstave razsvitljene, druge pa v temi, kakor baš svetloba vpada, sedaj na to, sedaj na drugo stran. Predstave niso v duši samostojna bitja, ampak, kakor vsi duševni pojavi, so predstave minevajoče in menjajoče dogodbe; od teh dogodeb, se ne da zavest (zavednost), ki istotako, kakor one nima nobedne samostalnosti, skratka ne ločiti. „Po pojmu smemo sicer razločevati zavest kot način duševnega delovanja, ki ostaja v vseh predstavah jednako, od menjajoče vsebine predstav, ki jo ono delovanje tako rekoč shvata, slično kakor n. pr. po pojmu lahko razdelimo ton v njegovo vlastno vsebino (visokost, barvenost itd.) in v dejanje zvenenja. V resnici pa ni predstav brez zavesti, kakor tudi ni tona, ki ne zveni, ali svetlobe, ki ne sveti."
Gori navedenih izrazov sicer ne moremo pogrešati, če sploh hočemo o teh pojmih govoriti. Toda pozabiti ne smemo, da nam rabijo ti izrazi v prenesenem pomenu isto tako, kakor n. pr. govorimo o tonu, da spi v struni kakega godala. Kakor je v resnici ton le tedaj pričujoč, kedar se struna trese, tedaj pa ne, ako struna miruje: isto tako predstave obstoje samo tedaj, kedar so v zavesti; ko pridejo iz zavesti, prestanejo biti predstave. To se ve, da zaostajajo o vsebini predstav (občutkov), ki smo je poprej imeli, nekaki vtisivduši, ker bi sicer obnova (reprodukcij a) ne bila mogoča, ravno tako, kakor se da struni kakega godala vselej vnovič izvabiti isti ton samo s pogojem, da ostanejo gotove iste razmere na struni (tvarina, napetost, dolgost). Kakoršni so ti duševni vtisi, to ostane, ker so ti vtisi nezavedni, našemu opazovanju skrito; na nobeden način pa jih ne moremo smatrati za predstave. Zategadelj
se obnova predstav ne more shvatati, kakor se navadno godi, kot vrnitev ali po-vratek predstav, kajti iste kot takšne ne obstoje več, ako so postale nezavedne; ampak z besedo reprodukcija smemo le razumevati, kar v resnici pomeni, namreč na novo stvarjenj e, obnovitev predstav po duši. (Oster-mann).
Ožina zavesti. Kakor smo že gori omenili, zavedamo se v vsakem hipu le malega števila predstav; le majhno število predstav je v vsakem hipu v naši zavesti. Velika večina izginila je iz naše zavesti — ne da bi bila zato naši duši zgubljena, kajti brez ponavljanja vnanjih mikov se lahko obnove — to zavestno svojstvo so nazvali ožino zavesti. O resnici tega stavka prepriča nas lahko vsakdanja izkušnja. Hočeš-li si n. pr. predstavljati dogodke kake veselice, katere si se vdeležil, ne moreš najedenkrat misliti na različne slučaje, ampak zaporedoma si bodeš predstavljal n. pr. kako so se vršile vzporedne točke, s kom si se kaj menil tam, o čem itd. A nemogoče ti je ob je dne m misliti na to, o čem si se pogovarjal se znancem A in kako je svirala godba itd.
Koliko predstav se moremo najedenkrat zavedati, na to vprašanje ni lahko odgovoriti. V tem oziru moramo razločevati neposredne občutke in pa spomin na pretekle različne predstave. Kakor je znano, dohajajo na naša čutila ob jednem različni miki, kateri se dovajajo s pomočjo živcev naši duši. Ako uživaš kak živež, mičejo se okusni živci, ob jednem prihajajo različni vonji do vohala, vidni traki zadevajo ob oko, slušni ob uho in toplotni ob kožo. Res je, da boš ob jednem zaznaval samo to, na kaj je obrnjena tvoja pozornost, na kaj paziš. A da ob jednem prihajajo drugi miki k duši, da se zavedamo tudi teh, če tudi ne tako jasno, kakor najprej omenjenega, to nam dokaže resnica, da se pozneje spominjamo takih občutov. Ako ravno tedaj takšni občutki niso bili tako močni, ali niso imeli tolike vrednosti, da bi bili prevladali druge občutke ali da bi bili zasukali naše misli, bili so itak v naši zavesti, če tudi kolikor toliko nejasni, ali temni, česar se tudi zavedamo v spominu.
Popolnoma inači vrši se duševni proces, ako ponavljamo v spominu predstave, ne da bi dohajali dotični miki na naša čutila. Zaporedoma vrsti se, kar smo videli in slišali; kar je bilo pri čutenji istočasno, prihaja v spominu po vrsti v zavest. Naša zavest, ki ni neposredna slika čutnih dojmov, je podobna ozkemu, tankemu toku, ki se sicer obrača pogostoma v brzih skokih od predstave do predstave, predirjajoč v kratkih presledkih mnogoterne predstave, ki pa ni, kakor se vidi, nikakor sposobna, da bi obsegla najedenkrat mnogost, kakor vid očesa.
Vkljub temu, kar smo povedali o ožini zavesti, moramo si misliti, da more ob jednem biti v zavesti, če tudi malo, itak več, nego samo jedna predstava. Da nas torej ne vara vselej hitrost menjavanja predstav. Da moremo imeti za jedno najmanj tri predstave v zavesti, o tem nas poduči izskušnja, da moremo primerjati. Kdor namreč primerja, ne prehaja samo od predstavljanja jednega primerjanega predmeta, k predstavljanju drugega. Ampak, da more primerjati, mora se ob jednem zavedati obeh predstav in isto tako oblike, kako prehaja od jedne do druge. „Ako hočemo na znanje dati primerjatev, smo prisiljeni po bistvu jezika, da v času vrstimo imeni primerjanih delov in zaznamovanje razmere med njima; in to nas pač zmoti, kakor da bi se istotako vrstile predstave, ki je izjavljamo. Ob jednem pa se itak zanašamo, da ne bode naša izjava vzbudila v zavesti drugega človeka treh razločenih predstav, ampak da bode jedna predstava stvarila razmerje med dvema drugima. In naposled, akoravno tudi svoje zamolčano snovanje misli prenašamo v obliko govora,, ker smo vajeni posluževati se govora, je itak jasno, da je tudi tukaj vrsta, v kateri se po času vežejo besede za naše predor
stave, samo risanje po razmerah, ki smo si je poprej predstavljali med njihovo vsebino. Ta navada notranjega govorenja zadržuje prav za prav tek misli, ker razpeljuje v vrsto, kar je izprva bilo sodobno." (Lotze.)
Resnica, da razumemo razmerje med predstavami, nam je torej dokaz, da moremo imeti ob jednem po več predstav. Ona nas pouči tudi o pogojih, pod katerimi je to mogoče. Za osamljene, nespojene predstave zavest nima prostora; a naša zavest ni preozka za mnogotere predstave, kojih dele smo postavili v nekako razmerje, ter je uvrstili in spojili. Predstavljati si dva vtisa ob jednem, ne da bi si predstavljali nekako razmerje med njima, se nam ne posreči. Zavest lože obsega večjo mnogost predstav, ako pozna pot, katero ima hoditi od jedne predstave do druge, nego manjšo množino brez nje. Vsako prostorno sliko si lože predstavljamo, ona nam bolje ostane v spominu, ako moremo njen vtis popisati. Ako znamo povedati o kakem delu kake stavbe, da počiva na drugem, da podpira tretji, da je proti četrtemu pod določenim kotom naklonjen, pomnožimo sicer množino predstav, ki si je moramo zapomniti. Toda s tem govornim izrazom v stavkih spremeni se mirujoča vzporednost delov v vrsto medsebojnih delovanj, ki se, kakor se dozdeva, med njimi vrše in je močneje med seboj spajajo, nego nerazdeljeno gledanje. Sodobni toni glasbe občutijo se od vsakega človeka kot takšnji; toda težko se jih spominja, kojemu niso nič drugega, nego mnogost brez zveze. Glasbeno iz-vežbano uho shvata je koj iz začetka kot celoto, polno medsebojnih razmer, kojih notranja uredba je bila pripravljena po prejšnji melodiji. Obseg zavesti torej narašča vsledi vež-baiya. Čim bolj je duh izobražen, čim bolj razume najti spajajoča razmerja oddaljenih misli, tem bolj narašča širina zavesti tudi za takšne predstave, kojih vsebina ni več zvezana po prostornih in časovnih oblikah, ampak po skupnosti notranje zavisnosti.
(Dalje sledi.)
--
Enketa za ureditev učiteljskih plač na Štajerskem.
(Konec.)
To so bili poglavitni nedostatki, koje so govorniki proti sedajnemu razrednemu sestavku bolj ali manj obširno navajali. Za plačilne razrede potegnil se je jedini nadučitelj Hremmer, tisti mož, ki je skrpal zloglasno brošuro o ureditvi učiteljskih plač. Ta mož je bil svoje dni profesor in uživa kot tak sedaj lepo pokojnino, poleg pa še nadučiteljsko plačo in mu torej pri njegovih dvojnih, dovolj dobrih dohodkih, pač ni bilo težko pisati brošure, po katerej bi se naj učiteljske plače tako uredile, da se tistim, ki imajo malo več, nekaj odvzame in da tistim, ki imajo malo manj. Ako bi šlo po volji tega moža, tedaj bi dežela nič ne doplačala, ampak bi še celo nekaj pridobila. Ako bi pa gosp. upokojeni profesor živel le od svoje nadučiteljske službe, tedaj bi imel menda malo druge nazore, nego sedaj in bi se ne dal tako zlorabiti. Enketa pa je pokazala, da se ž njim nikakor ne strinja, kajti popolnoma ga je prezirala; na njegove opazke se niti jednemu ni zdelo potrebno reagirati. On je torej se svojimi ^plačanimi" nazori popolnoma propadel.
Vitez Schreiner in grof Stiirgkh sta konečno še povdarjala, da vendar ne kaže povsod uvesti osobni plačilni sestav, temveč da bode kazalo v posebnih slučajih oba sistema nekako združiti. Ta nasvet se je tudi pri glasovanji sprejel.
Kar se tiče dobave potrebnih denarjev za povišanje učiteljskih plač, se je marsikaj, pa le malo kaj posebno izdatnega nasvetovalo. Vitez Sc'.ireiner obžaluje, da se je o svojem času odpravila šolnina, ki bi sedaj marsikateri krajcar vrgla v pokritje šolskih troškov. Sedaj pa seveda je skoraj nemogoče jo zopet uvesti. Drugi so na-svetovali, da se osemletna šolska doba skrči na šest let, pa brez vsakih olajšav, tako
bi potem ne bilo treba toliko šol mahoma razširiti. Tudi, ko bi se povsod po deželi, koder razmere to zahtevajo, uvedel poludnevni pouk, bi se mnogo prihranilo, ob jednem pa tudi prebivalstvu šolsko breme kaj močno olajšalo.
Tudi se je nasvetovalo, da bi z ozirom na to, da je finančno stanje dežele jako slabo, kakor tudi na to, da imajo učiteljice očividno manjše potrebe, kakor učitelji, učiteljice dobivale nekoliko manjšo plačo od učiteljev. S tem pa ni rečeno, kakor da bi se učiteljicam jednaka plača ne privoščila, temveč je uzrok temu nasvetu jedino le velika denarna stiska dežele in davkoplačevalcev sploh na jedni strani, na drugi pa zopet nujna potreba, da se učiteljem plače povišajo. Tudi v nekaterih drugih deželah se je tako določilo. Nadalje se je nasvetovalo, da se za nekoliko odstotkov poviša deželna doklada ter da se upelje primeren davek za take reči, ki človeku niso ravno neobhodno potrebne, temveč mu služijo bolj v zabavo in kratek čas.
Graško učiteljsko društvo je pa v zadnjem trenutku izdelalo še neki drugi načrt glede na učiteljske plače, ki je različen od onega, katerega je „Zaveza" vis. dež. zboru v svoji spomenici predložila. Zgodilo se je to vsled tega, ker je društvo iz merodajnih krogov izvedelo, da se o načrtu „Zavezinem" sploh ne da razgovarjati, kajti so tamkaj posamezne plače postavljene previsoko in ne bi bilo mogoče dobiti toliko denarja, kolikor bi se ga po omenjenem načrtu potrebovalo.
Vkljub temu pa se je načrt „Zavezeu radi svoje jasnosti in logične sestave sprejel kot podlaga nadaljnemu posvetovanju, pa s tem pristavkom, da se priklade, koje bi dobival učitelj za časa svojega službovanja primerno skrčijo. Po tem načrtu bode glavna plača povsod jednaka, v krajih pa, koder je dragota očividno večja, dobivali bodo dotič-niki še posebne priklade. Na podlagi tega načrta izdelal se bode novi načrt in se je v ta namen volil ožji iz osem udov obstoječi odsek, v katerem sta dva učitelja, dva uda dež. šolsk. sveta, dva uda deželnega odbora in dva poslanca. Do prihodnjega zasedanja deželnega zbora bode ta načrt izgotovljen in se mu potem predloži v obravnavo in posvetovanje.
Odseku pa, ki ima novi načrt izdelati, je prelat Karlon v imenu svoje stranke, to je v imenu nemških konservativcev v precej dolgem govoru polagal na srce, da naj načrt izdelajo tako, da se niti jedna doklada v deželi povišala ne bo. Ako bi deželni zbor dovolil, da bi se vsled večjih učiteljskih plač povišale deželne, okrajne in občinske doklade, „ tedaj", pravi govornik, „sem prepričan, da v prihodnjem deželnem zboru niti jednega od nas tukaj ne bode; tiste pa, ki pridejo za nami, vam (učiteljem) pa še čisto nič dali ne bodo. Jaz in moja stranka bodemo torej odločno glasovali proti vsakemu povišanju že kakoršnega koli davka."
Dotični odsek bode imel torej rešiti jako težko nalogo, kajti povišati učiteljem plače, ne da bi se krajcarja več davka plačevalo, to je že več kot uganka.
Zato pa tudi učiteljstvo naj nikar preveč ne pričakuje, kajti bi se drugače v svojih nadejah močno, močno varalo. Načrt, kakoršnega je izdelala „Zaveza", ostane za učiteljstvo le neka utopija.
Konečno je grof Stiirgkb stavil te-le predloge, ki so se z večino glasov sprejeli:
a)	Do časa, ko se učiteljske plače z novega uredijo, odpravi se četrti plačilni razred.
b)	Starostne doklade dobijo zanaprej tudi vsi stalno nastavljeni podučitelji.
c)	Učiteljicam ročnih del se remuneracije primerno povišajo.
d)	Deželnemu šolskemu svetu se da pravica, da se mu pri imenovanji učiteljev ni treba ozirati na terno, sestavljeno po okrajnem šolskem svetu, temveč sme vzeti katerega koli izmed prošnikov.
Proti zadnjemu predlogu glasovala sta dva Slovenca in pa nekateri konservativci.
Vsi ti predlogi pa zadobe še le potem postavno veljavo, ko jih sprejme deželni zbor, kateremu se bodo predložili.
S tem je bil dnevni red končan in predsednik enkete, grof Attems, zaključi zborovanje okoli 5. ure popoludne.
O celem zborovanji je pa naša sodba ta, da se je sicer mnogo govorilo, pa le malo kaj doseglo. Obče se je sicer kazala neka naklonjenost do nčitelja-trpina, in bilo je slišati mnogo lepih besed o občekoristnem delovanji učiteljstva, pa kadar se je govorilo o dobavi pripomočkov za zboljšanje gmotnega stanja, takrat se je reklo, da se da to pač težko doseči, kajti je ljudstvo z davki že tako preobloženo, da se mu več sploh naložiti ne more in ne sme. „0d samo lepih besedi pa se nihče ne izrodi" in tudi učiteljstvo ljudskih šol se menda ne bode!
-©SO-
Slovniška teorija Kernova.
Piše dr. Janko Bezjak.
(Dalje.)
Ne moremo se tu spuščati v natančneje preiskovanje te trditve, ker bomo pri povedku imeli prilike dovolj, govoriti o tej reči; samo to hočemo povdarjati. da je velika razlika med stavkoma: es ist ein Gott in es ist Nacht. V prvem trdimo sploh bivanje Boga, trdimo, da je bil Bog, da je in da bode: sedanjik ,ist' je takozvani neomejeni sedanjik, s katerim izjavljamo misli, ki imajo stalno vrednost, ki veljajo za vse čase. V drugem ne trdimo, da je' sploh noč, saj to vemo, saj jo opazujemo den za dnevom; ampak hočemo izjaviti, da je noč nastopila in da ni več den: sedanjik ,ist' v drugem slučaji ni neomejeni sedanjik, ampak je pravi sedanjik, ki ga moremo le takrat izgovoriti, ko je zares noč. Ko bi pa hoteli trditi, da ,je' sploh noč, ali da biva noč, smeli bi ta stavek izreči vsak čas. V nemščini lahko označimo to razliko rekoč: Es existiert Gott in es ist Nacht, ne pa: es existiert die Nacht. Tudi iz naglasa razvidi se različnost: v prvem stavku naglašamo ist (existiert), v drugem Nacht: es ist Gott, es ist Nacht.
Iz tega pa dalje sledi, da v obeh stavkih, dasi imata isto skladnjo, odgovarjajoči si besedi ist Gott in ist Nacht vendar nimate istega opravila: v prvem je Gott osebek ist povedek, stavek je osebkov; v drugem je Nacht ali povedek ali povodni imeno-valnik, ist ali vezilo, ali povedek, — ono po navadni, to po Kernovi označbi — a gotovo je stavek brezosebkov,
S tem zaključimo preiskavo o brezosebkovih stavkih in sploh o osebku. Govorili smo o vseh glavnih in važnih slovničnih prikaznih, spadajočih v osebkovo okrožje. Ko bi pa bili kaj izprevideli, naj se nam ne šteje za zlo; če bo treba, še lahko dodamo, a sedaj hitimo dalje.
II. Povedek.
Za najglavnejši stavkov člen rabimo besedo „povedek", ker je kračja od navad-nejše besede »dopovedek" in ker se po pomenu nič ne razločuje od poslednje. Sicer nismo prvi, katerim služi ta izraz. Takoj pa hočemo izjaviti, da se popolnoma strinjamo s tem, kar uči Kern o povedku. Prav za prav bi nam torej ne bilo treba posebno razpravljati o njem; ker pa hočemo po drugi poti priti do istega konca in smotra, ki ga je dosegel Kern; ker hočemo o tem predmetu govoriti natančneje nego Kern; ker hočemo dokazovati nedostatnosti in nedoslednosti raznih slovničarjev: zdi se nam po vsem opravičena posebna razprava o najvažnejšem členu stavkovem.
Navadno čitamo v slovnicah: kar se o osebku dopoveduje, to je dopovedek. Ta označba ne velja ni piškavega oreha; kajti preširna je in primerna jedino le povedku stavka, ki ga navadno imenujemo golega, vsem drugim povedkom ni primerna. Vza-mimo n. pr. Slomšekov izrek o posiljeni pisavi, ki se glasi: Posiljena pisava vlači misli in stavke, cvetje in prilike v svoje kolo kakor za lase. — Ne dvomimo, da je »vlači" povedek; a poglejmo, kaj se »dopoveduje" o osebku „pisava"! — Slišimo, da vlači. A slišimo li samo to? — To bi pač bilo jako nejasno, bilo bi nerazumljivo. Torej se tudi »dopoveduje", da pisava v 1 a č i misli in stavke, cvetje in prilike. A vedno še ne vemo, kam to meri. Zavoljo tega „dopoveduje" se dalje o pisavi, da vlači dotične predmete v svoje kolo; in na zadnje izvemo tudi način tega dejanja: kakor za lase. Kaj se torej istinito »dopoveduje" o osebku »pisava"? — Da »vlači misli in stavke, cvetje in prilike v svoje kolo kakor za lase". Ali so potem takem te vse besede povedek? — No dobro; tedaj nam ne bo treba drugih stavkovih členov več, tedaj bo slovnica jako priprosta, priprostejša, nego bo ljubo celo Kernovcem. Po Kernu bi sicer bile te besede »polni povedek", kakor bi naj bil osebek z vsemi svojimi pojasnili »polni osebek". Govorili smo o tej Kernovi trditvi že v 9. številki, dokazujoč, da je Kern nedosleden in da pojmu „polni osebek" ni najti ni mere ni konca. Prav isto je reči o »polnem povedku".
Razvidno je, da označba, zgoraj navedena, ne velja, ker je preohlapna. Treba je torej iskati meje in mere povedkovemu pojmu. To pa najdemo lahko, premišljujoč, katera besedna plemena navadno služijo v povedek, katera ne, katera bi morala služiti in katera ne bi smela.
Slovničarji navajajo sledeča:
1.	povedek je glagol v povedni obliki, ali prosti ali opisani po pomožnem glagolu.
Opisanim oblikam prištevajo nekateri slovničarji takozvane pomožnike načina
(Hilfszeitvvorter der Art und Weise), spojene z nedoločnikom; n. pr.: on more pisati; more pisati je povedek (gl. Heyse II, 21).
2.	povedek je ime:
a)	samostalnik: a) v imenovalniku: Dunaj je mesto; brat se imenuje Janez; p) v rodilniku, ki ga zovejo »povedni rodilnik" : Slomšek je bil plemenitega srca; f) samostalnik s predlogom: otroci so brez skrbi; cerkvica je na gori. Šumanimenuje to skladnjo »povedno razmerje" (§ 110), (gl. tudi Heyse II, 21);
b)	pridevnik ali pridevni deležnik: hrast je zelen; lipa je dišeča;
c)	pridevni zaimek: klobuk je njegov; prijatelj je takšen;
d)	pridevni števnik: ta učenec je prvi; sad je stoteren.
3.	povedek je prislov: jaz sem tukaj, ti pa tam.
Povedno ime oziroma povedni prislov se spaja z osebkom po takozvanem vezilu, tudi „vez" ali »kopula" imenovanem. Vezilo je navadno pomožnik »biti", sicer so pa tudi drugi glagoli vezila, kakor: ostati, postati, imenovati se, zvati se, videti se, zdeti se itd.
A slovničarji se tu že ne vjemajo in si nasprotujejo v svojih nazorih. Nekateri trde, da je povedek le dotično ime, ali dotični prislov; drugi menijo, da je povedek ime oziroma prislov in vezilo; spet drugi so povzdignili vezilo iz prahu ničevosti do samo-stalnega povedka, a le v jednem slučaji, namreč če pomeni pomožnik »biti" bivanje v pravem pomenu. Tem je v stavku: Bog je povsod »je" povedek, »povsod" pa krajevno prislovno določilo; a isti razlagajo, da je stavku: jaz sem brez skrbi povedek »brez skrbi", »sem" pa vezilo. Ako še naposled pristavimo, da je Kernu glagol »biti" sploh povedek, našteli smo vsa pravila o povedku, kar jih nahajamo v raznih slovnicah ali
slovničnih spisih, nemških in slovenskih, grških in latinskih. Treba je bilo pregledati j a, ker se bomo na nja ozirali v sledeči razpravi.
Na čelo postavimo Kernovo trditev o povedku; njegova označba slove: »Satz ist der Ausdruck eines Gedankens mit Hiilfe eines finiten (ausgedriickten oder zu ergan-zenden) Ver b um s. Die Verbalperson ist das Subject, der Verbalinhalt das Pradicat desSatzes". (Grundriss § 10). Njemu je torej povedek vsebina povednega glagola brez izjeme, tudi glagola biti, kar smo že povedali.
Da služi povedna oblika glagolova v povedek, o tem se strinjajo vsi slovničarji; vendar odrekajo nekaterim glagolom to častno mesto, trdeč, da so preslabi na svoji vsebini, da ne morejo izražati popolnoma povedkovega pojma. Zaradi tega jim je treba v dopolnitev tega pojma pojasnjevalne podpore, v katero jim služi ime ali prislov*). Ta podpora se šopiri na pravem mestu povedkovem, glagoli sami pa leže pod tem prestolom, služeč imenu ali prislovu kot sužnji, zadobivši ime ubogega „vezila".
Sicer niso vsi slovničarji tako kruti in samooblastni, nekateri skazali so tistim glagolom posebno milost, posade je poleg podpore na prestol povedkov, tako da glagoli in imena oziroma prislovi skupno vladajo, tvarjajoč pojem povedkov. (Dalje sledi.)
*) Glej Hey8e II, 25: „Es gibt jedoch noch einige andere Verba, welche nur Modificationen des Seins ausdriicken und wegen ikres geringen stofilichen Inhaltes in der Regel eben so \venig, wie das Verbum s e i n selbst, fiir sieli allein einen erschopfenden Pradicatsbegrift' darzustellen vermogen, sondern vielmebr als Formworter die Stelle der Copula einzunehmen und ein adjectivisches oder substantivisekes Pradicat mit dem Subjecte zu verbinden pflegen. Diese Verba sind: werden, ldeiben, sebeinen, heifien,
sowie die analogen Passiva: genaunt, gerufen, gepriesen, gescbolten, geschimpft, gctauft werden."
—--
Slovstvo.
Poročila odbora za ocene slovenskih mladinskih spisov.
X.
„Zlate jagode. Zbirka basnij za slovensko mladino in preprosto ljudstvo. Nabral AntonKosi, učitelj". V Ljubljani. Izdala in založila Ig. pl. Kleinmayr & F. Bamberg. 1894, 8», 144 str. Cena 60 kr.
Kaj lično tiskana in trpežno vezana knjiga! O njej sodi „Slov. Narod" v svojej 232. št. tako le: „Ta knjiga nas je močno razveselila, saj so basni res zrcalo, v katerem vidimo sami sebe, svoje napake iu po-greške, saj je splošno priznano, da so basni najprimernejša oblika, v katerej zamoremo podajati mladini dobre nauke. V tej knjigi je zbranih nad 150 najlepših basnij. Večina njih je bila že natisnena v raznih knjigah in listih, a ker jih je le težko dobiti, veseli nas, da so se basni zbrale in jezikovno jed-notno urejene izdale".
S to laskavo oceno mi v obče soglašamo. Vendar si dozvoljujemo tu pa tam pristaviti tudi kako svojo opazko. Na str. 13. nam ne ugaja basen „Pes in osel". Osel trdi, da zna plavati, pes mu pa pravi, naj. poskusi. Osel utone, a pes se „utap-
ljajočemu bedaku" iz vsega grla smeje. To je vendar preveč! Pes naj bi osla rešil, potem bi mu v imenu božjem dovolili, da se oslu posmeje! — V basni „ kuka vi ca in jastreb" (str. 42) se pripoveduje, da pribije kmet obstreljenega, a še živega jastreba na hlevna, vrata. A potem prileti kukavica ter se roga na pol mrtvemu jastrebu! To ni prav, in ni prav! Živali naj se ne trpinčijo, niti škodljive ne! Pa tudi, kdor se roga nesrečniku, dokazuje izprijeno svoje srce! — V basni „Lisica žal niča" se pripoveduje, da lisica požre mrtvo ženo, pustivši same kosti! Grozno! To je že h i-j ensko! — Basen »Lastovka in ptice" bi izpustili, ker ne gre loviti ptic Iz istega vzroka bi odstranili basen »Prepelica in mlade prepeličice". Preveč se morali zuje v basnih »Pajek in muha" in „Grilče in mravljice". Opomba, kije označena z dvema zvezdicama na str. 103., ne spada tja, nego bi se morala postaviti že pred pod basen, ki v prvo govori o hrano nabirajočih mravljah! —Obžalujemo, da so se vrinili štirje nedostojni robati iz-
razi: trapa (44), babe (61), tepec (121), brbljavec (122. str.); pa tudi hudiča (136) ne vidimo radi v knjigi. Ti izrazi naj bi se zatrli ter z dostojnišimi zamenjali. O nekaterih basnih sodimo, da bi bile brez škode lahko izostale, ker skoro nimajo smisla. N. pr.: „Petelinčkova smrt" (na str. 29); »Mula in muha" (74); „0 mehurčku" (133). Izbor ne se nam pa zdijo basni: „jagnje in osel" (Slom,sokova); „Veverici in opica" (Slomšek-ova); „N e h v a I c ž n o s t j e p 1 a č a s v e t a" (Jern. Ciringer-jcva); »Jež in lisica (Slomšek-ova), „Modra miška" (Grimm-ova); »Sekire in drevje" (Slomšekova); »Popotnika i n lipa" (Metelkova); »Vodena kaplja" (M.) in morda še katera druga.
Oglejmo si zdaj jezikovno stran te knjige Da je jezik v obče nenavadno dober, to priznavamo drage volje. Pozna se mu pila odličnega ljubljanskega ■slovstveniha. Vendar tudi odličnemu korektorju je v naglici ušla marsikatera mala napaka. Poglejmo!
Ne kot napako, nego kot neko posebnost omenjamo koj od kraja, da rabi gosp. nabiratelj oziroma njega korektor mestnike, kakoršni so: »vimeni, na drevesi, po namenjeni poti" . . . V koliko je to v prozi prav, ne bodemo preiskovali. A poglejmo drugo! »Gola resnica požeri" (str. 3); kaj je to, ne vemo. Na str. 8 bi mi pisali: „oveo bolj cenim" namesto »več". Isto tako bi raji pisali »peha v pogubo" namesto »paha". Na str. 10 bi mi pisali: »Tebi, gospodar in vladar vse zverine, dobro je znano" (ne pa: je dobro znano). — Na str. 22. čitamo: »zahteval je, naj žrebajo, koga ima jutri za zajntrek!" Tu bi mi raji pisali: koga bode imel... ali pa: koga dobi. (Primeri: Janežič »Slovenska slovnica", 4. natisek, str. 207 sub e)\) — ... »ter bi imel to za spomin zveste t v o j e službe (25). Tu mora stati svoje! Na strani 29. se glasi »prosi j e listja", na str. 30. pa: »prosi j o mleka" ; torej nedoslednost! Nedoslednost je tudi pisati k r i ž a n e k (39) poleg »križa nika" (40). Na str. 45. bi mi ne začenjali stavka z enklitiko; torej: »Bodem te že dobil"', ne: Te bodem. Bolje bi se glasilo: »trepeta po vseh udih (nam. na . . . 47). V stavku: »Popustil bodem razvajeno surovost, šel bom po svetu in se pošteno živel s kakim rokodelstvom in nikdo me ne bode več zameta val" nas tisti »bode" preveč — bode! Temu bi ?e bilo lahko izogniti s nesestavljenimi prihodnjiki
(Levstik, 116). — Pravilneje je pisati: »s k o k o š i m i" (66) kakor: »s kokošmi" ; isto tako »okoliščine" nam. okolščine (str. 66). Na str. 69. naj bi stalo: »deliva si!" (ne: se!) — »Grozdje je viselo previsoko, in ni j e dosegel" (73). Tu mora stati mesto »je" ga! — Na strani 93. čitamo: »Ko bi bila slušala moje besede, bila bi sedaj pri meni". Da se izognemo tistemu neugodno zvenečemu dvakratnemu »bila", pisali bi lepše in pravilneje: »Da" si slušala moje besede, bila . . . Pisati »željčnost" (100) poleg »želeno" (106) ni dosledno. Čudno se glasi, da koga ne lomi dolgčas (101)! Namesto »po razpokanih travnikih" (105) bi mi raji pridržali obliko iz našega »III. Berila", namreč: razpok lih". V »III. Berilu" se tudi glasi: Ko čez nekaj ur soln-čice spet skozi meglice prisije, bilo je vse prerojeno . . .; v »Zlatih jagodah" pa: Ko čez nekaj ur solnčece spet posije skozi meglice, tedaj je vse prerojeno. Zakaj sta se tu glagola postavila v sedanjik? Saj dejanje ni istodobno!-— Ali bi ne kazalo namesto »globnjak" (110) pisati raji globlja (Vertiefung)? — Na str. 112. bi mi pisali »bogve" (ne: Bogvc). Že večkrat, smo omenili, da se nam »tedaj" in »torej" ne zdita identična. Mislimo, da kaže »tedaj" bolj na — čas, torej pa bolj na — vzrok! — Na str. 119. čitamo : »opameteti se na tuji nesreči". Tistega „se" ni tu kar nič treba; ali pa bi se moralo pisati: opametiti se (verniinftig vverden). Čemu se rabi beseda »sehlad" namesto: suhljad (120)? Na str. 124. naj stoji: zvest svojim obetom (ne obetam!). Zakaj piše gospod nabiratelj »golobinjak" nam. golobujak? Bolje bi se glasilo: Z dobroto se več opravi, kakor z grdobo (nam. ko str. 131.) Na str. 133 čitaj: Bog jo daj (ne ga). Na strani 144. naj stoji »Vinar jo zavrne", ne pa »ga", ker se nanaša na krono.
A vrhu teh malih nedostakov nam je omeniti, da je v knjigi premnogo besed, katerih otroci sami ne bodo umeli. Recimo: gumno (18), lisica žal niča (27), jarica (29), dočim (40), smrček (41), potaja (47), čuvit (49), zarahtati (61), pukati (69), iz-bavljati (70), konopec (76), praščanje (84), komarati (91), željčnost (100), želčno (106), mižurkati (106), putrh (lil), potukne se (111), lukati (112), pogibel (116), nedo-statek (126), prezirnivo (130), modriž (137). Vse take besede bi bilo po našem mnenji tolmačiti pod vrstami z drobnejšim tiskom.
Zapazili smo tudi precej tiskovnih
pogreškov. K tem štejemo: prvzel (str. 15, nam. prevzel); noge (28. nam noge); kljuni (29. nam. kljune); ker li diši kurje meso (34, nam. j i); ti bitedaj (50, nam. bi tedaj); ze prav (51, nam. že); zvezdica (*) naj na str. 60. odpade pri besedi „doliu, postavi pa naj se niže za besedo „mede" ; spravil sem te tolike zadrege (62), tu nedostaje med „te" in „tolike" predi. „iz"; pristane (83, nam. prestane); padlo bi vanj (90, nam. padla); ustrinjalo (108, nam. utrinjalo); njino sestrico (110, nam. najino); str. 117 naj stoji namesto klicaja dvopičje; (»pride gospodar in reče:); ljudjem (121, nam. ljudem); olipša (123, nam. olepša); slačicami (130, nam. sladčicami ali slaščicami).
Pri nas u m r j e t a le človek in čebela; v „ Zlatih jagodah" pa tudi pes (50), krokar (97) in medved (99)!
Končna naša sodba o „Zlatih jagodah" je, da je ta knjiga primerna za šolarske knjižnice, le navedeni robati izrazi naj se izbrišejo. Seveda jako dvomimo, da bi jo otroci radi brali od konca do kraja. Prejednolična je! Saj se še konj naveliča samega ovsa ter si poišče raji zadnjo mrvico suhega sena: kak6 naj bi otrok čital celo knjigo samih basnij?! Svetujemo torej, naj bi učitelj »Zlate jagode" hranil v omari ter le časih bral in razpravljal jedno ali dve basni pred svojimi učenci. Tudi za naloge v spisji bode knjiga rabila izvrstno. N. pr. kot zgled, kako se epična pesem prelaga v prozo, naj jim čita »Jablana in smreka", katero basen nahajamo v vezani besedi v III. Berilu.
Tak6 se bodo otroci teh basnij vedno veselili in le tako dosežejo divne te hčerke nebeške poezije svoj zares vzvišeni namen! Zato, dragi tovariši, sezite po „Zlatih jagodah" ; priporočamo vam jih kar naj-topleje!
Dostavek.
Podpisanec s tem nepreklicno odlagam načelništvo ocenjevalnega odbora ter se po-
slavljam od odseka za ocenjevanje mladinskih spisov. Že v Gorici ob zadnjem zborovanji „Zaveze" sem poročal, s kakimi težavami se mi je boriti. A te težave so se zdaj še dokaj povečale. Gosp. II. Podkrajšek je stopil iz ocenjevalnega odbora, a meni so narasle različne ovire. Vrhu tega sem tako preobložen z različnim delom, da mi ni m6či več tej sicer hvalevredni napravi posvečevati svojih slabih sil. Poslavljaje se, lepo prosim da se mi ne zameri, če komu nisem ugodil s priobeevanimi ocenami, saj so dobri mladinski pisatelji redki kakor biseri! Reči smem, da sem se pošteno trudil, da sem vršil svojo nalogo vestno po svojih slabih zmožnostih. Svoje nazore o mladinskih spisih, katere sem teoretično razvijal v Mariboru, skušal sem praktično kazati v ocenah. Tako me odstopajočega vsaj boža zavest, da sem vsaj nekaj storil ter kolikor toliko pripomogel k spoznanju dobrih mladinskih spisov. Hvala vsem, ki so me v tem podpirali! Bog živi nežno našo mladino! Bog živi ves narod slovenski!
V Begunjah nad Cerknico na Kr., 2. decembra 1894.
Janko Leban.
3lTo-vosti. „Glulionemi. Zgodovina in sedanja metoda njih vzgoj e vanj a". Spisal Anton Rudež, učitelj v goriški gluhonemnici. 25 slik. V Gorici 1894. Tiskala in založila „Goriška tiskarna". A. Gahršček. Cena —
Ta knjiga ohsega 321 str. navadne osmerke in razpravlja o vsem, kar koli se tiče gluhomutcev, posehno natančno pa obravnava metodo pouka gluhonemih otrok. Namenjena je v prvi vrsti učiteljem v gluhonemnicah, a zanimala bo tudi vsakega drugega učitelja in sploh vsakega razumnika. Knjigo torej najtopleje priporočamo, okrajne knjižnice naj ne prezrejo naročiti jo. Ako nam čas dopušča spregovorili še bomo obširneje o tem zanimivem delu.
-pr—
-—
Listek.
Iz planinskega raja.
Snežinke. I.
Ze začetek zime ima svoj kos poezije v sebi. pod tvojimi nogami, na nebu pa sivo-keinni oblaki, Zemlja trda kakor rog, po malih lužicah na cesti ki komaj čakajo vetra, da iztresejo na milijone in tista svetla ledena zrcalica, ki tako ljubko pokajo milijone premičnih stvaric na to pusto zemljo, —
teh nebeških kristalov — snežink, katerim je božji Stvarnik ntisnil prečudno umetalno nežnost. In ta divni ples ljubkih snežink, ni čuda, da se ga raduje fantazije polna mladina. Spočetka poletavajo posamezno, kakor da bi se hale te grešne zemlje, polagoma pa se ojačijo in nekatere se še celo vračajo proti nebu vabeč svoje sestrice v veseli ples ....
Sedi k ljubi topli peči in misli ti zaroje kakor snežinke po zimskem zraku. Človeška duša je res neumorna, breztvarinska, neumrljiva, sicer bi jo ta brezbiojna množica mislij v kratkem času obrabila ali pa zadušila, Ni se čuditi, da današnje stoletje potrebuje toliko papirja. H kemičnim primesim našega ljubega zraka prikradel se je gotovo posebne vrste bacil, ki v naših možganih provzroča te brez-broje mislij. Dan za dnevom rodeva vam te obilice imenitnih vprašanj, jedno bolj pereče nego drugo, in misliti in misliti in zopet misliti moramo, ne pomaga nič, — globoko ali plitvo. Misli pa zopet rode besede, te pa priklepamo na papir, sicer gredo gotovo v zgubo, potem pa jih prodajamo, ako jih moremo. Odtod torej naše papirnato stoletje. Značilno tega stoletja je tudi to, da misli in besede se tako nerade oživot.vorijo v dejanje. Ljubezen do na-
roda se dandanes izgublja skoro v same besede. Ta ljubi svoj rod v samih mislih — grozna fili-sterska duša —, drugi plamti zanj v plamtečih napitnicah pri „veselem omizji" in „kroka" za narod, — narodni veseljak —, kdor pa se naroči na jeden ali dva slovenska časopisa, ter tu in tam še kupi kako slovensko knjigo, meni, da prinaša bog-sigavedi koliko žrtev na altar domovine, —• narodni bali a ček. Tu nimam v mislih jedino le učitelje, ampak sploh narodnjake take vrste. Tudi za učitelje imam še posebno misel in besedo. Koliko navdušenih besed se je govorilo v naši „Zavezi", pa kako malo je vernih u d o v-pla čnik o v pri posameznih društvih, kako malo je navdušenih naročnikov njenega glasila „Popotnika", tonam jasno svedoči oni tisočak zaostale naročnine, katerega ste g. urednik zadnjič v svojej listnici prilepili. Tisočak, gospoda moja, za denarstvene razmere nače Zaveze, to vam je ogromna vsota, ki se da nekaj časa šteti. — Tako se nam vrste te brez-brojne misli, vesele in trpke, zraven pa je človek „himmelhoch jauchzend, zum Tode betriibt."
Svantevidsky.

Društveni vestnik.
Iz Savinjske doline. Savinjsko učiteljsko društvo zborovalo je 19. novembra v Št. Pavlu. Učiteljstvo se je zbralo v šolskem poslopji, raz ko-jega je ponosno vihrala cesarska zastava kot napo-vednica veselega imendana naše presvitle cesarice. Po običajnem predsednikovem pozdravu predstavi nam le-ta še gosp. Jan. Kocuvana, nadučit. iz Žalca in zastopnika celjskega učiteljskega društva, kot gosta, ter gosp. Šijaneca mL, učitelja v Ojstrici, kot novodošlega uda. Oba sta bila z živahnim trikratnim „Živio" sprejeta in pozdravljena. Potem se gosp. predsednik spomni naše presvitle cesarice in preblage dobrotnice, koje god ravno danes praznujemo ter povabi po dokončani besedi vse navzoče, da ji ž njim vred zakličejo trikratni „Živio" — čemur se vsi z navdušenostjo odzovejo.
Prebere se zapisnik zadnjega zborovanja, kateri se neizpremenjen potrdi in odobri, ter vzamejo se še nekateri malenkostni dopisi na znanje.
Gospod Stritar, učitelj z Braslovč nam potem kot zavezin odposlanec poroča o letošnjem zavez-nem zborovanji v Gorici s posebnim povdarkom na one stvari, ki jih iz Popotnikovih poročil nismo posneli.
K tretji točki „Prosto predavanje" oglasi se zopet naš neutrudljivi podavatelj gosp. Šijanec, nadučitelj v Št. Jurju ob Taboru, ki nam to pot razpravlja o treh smrtnih grehih sadjerejčevih, koje je našel v svojem okolišču in ki so: a) pregloboko,
b) pregosto sajenje sadnih dreves, c) da se puste rasti vsi stranski poganki iz korenin in debel, tako imenovani „ravbarji" (Wasserschosse) ter povdarja, kako bi se že dalo pri odrašeni šolski mladini na na to uplivati, da bi se tem napakam prišlo v okom. Navzoči krepko podpirajo podavateljeve misli. Zajedno nam poroča o kmetijski družbi za Vranski okraj, da ima v svojem vrtu v Št. Jurju ob Taboru, kojega tudi gosp. poročevalec oskrbuje, — posebno veliko jednoletnih hruševih divjakov ter je pripravljen jih bližnjim šolskim vodstvom tudi brezplačno podariti. Oglasila za nje naj se naslovejo na gosp. predsednika imenovane kmetijske družbe. Gosp. predsednik se gosp. poročevalcu za njegov trud prav laskavo zahvali posebno pa za to, da nas je hkrati blagovolil obvestiti radi brezplačne oddaje hrušovih divjakov iz vrta „Vranske kmetijske družbe", po katerih bodo sigurno nekatera vodstva vprašala.
Ker je dala beseda besedo, prišel je konečno tudi razgovor na vrtne nadzornike, ki imajo nalogo ogledati si letno vrte v določenem okraji, ter potem o njih stanu pri uradnih konferencijah poročati. O tej stvari izjavila so se začetkoma razna mnenja, vendar so se konečno zjedinili vsi do nastopnega: Savinjsko učiteljsko društvo smatra posebne vrtne nadzornike, ki imajo troške potovanja iz lastuega žepa nositi, kot nekako nepotrebno in sicer ker ima prvič itak okr. šolski nadzornik, kojemu se še mora poleg tega posebej vsako leto o njih stanu poročati,
tudi nalogo ogledati si ob jednem šolske vrte, drugič ker ni radi tega skrb za šol. vrte večja, če so postavljeni posebni vrtni nadzorniki, ki se poleg tega tudi kaj malo menijo, dasi bi imel marsikateri poklic in poziv kakor tudi veselje ogledovati si še tudi druge šol. vrte ter si takim potem še tu in tam pridobil kaj koristnega".
Prihodnjič zboruje društvo na Polzeli.
Gosp. predsednik zaključi zborovanje, vabeč zbrane na prijateljski razgovor v gostilno gosp. Zanierja v Dolenji vasi, koder nam je postregla predsednikova gospa z izborno večerjo, za kar ji naj gre vsa čast in hvala. Seveda seje vršila poleg kapljice rujnega vinea cela vrsta napitnic, izmed katerih moram posebno omenjati ono, ki je bila izgovorjena gosp. predsedniku Vidicu na njegovo tridesetletno trudapoluo službovanje v Št. Pavlu ter na njegovo vzgledno posnemevredno vodstvo, po katerem se je Št. Pavelska šola razširila iz jedno-razredne že v četirirazredno in nadejati se je, da se pod njegovim spretnim vodstvom še razširi v petrazredno. Napivalo se je potem še tudi gosp. Zotterju kot na novoporočenemu, kakor gosp. Pečar-ju kot ravnoizprašanemu učitelju izražujoč mu zajedno svoja voščila h godu, ki ga je obhajal drugi dan.
—r—
Od Save. (B r e ž.-s e v n i š k o učit. društvo.) Bilo je na vseli mrtvih dan. Vedno bolj se je umikal mrak jutrnemu svitu. Siva, gosta megla se je trdovratno upirala solnčnim žarkom; z vstrajnostjo je objemala goro in dol, kakor bi hotela zadušiti utrujeno naravo. Iz visokih lin udarja mi na uho žalostno klenkanje zvonov budeč otožen odmev v mojih prsih . . . Mir vam bodi 1 Blag, svet vam spomin I . . . Med takimi pojavi in v jednake misli zamaknjen vzamem „palico v roko in pot pod nogo" ter jo mahnem s tovarišem za Savo proti Vidmu. Zborovanje imamo, ugodno vreme tudi in prosto tudi; toraj sledim tja, kamor mi sili srce. Na kraji sem. Tudi solnce že stoji višje na oboku; premagalo je svojega tekmeca, pregnalo tudi meni mračne misli in mirno obsevalo — lepo savsko dolino . . .
Evo jih kolegov! Zbralo se je jih tudi danes nenavadno veliko število. Našteješjih 17; med njimi dva iz sosedne Kranjske dobro došla gosta. Prijateljski si stiskamo roke. Kmalu sedimo v šol. sobi ter se lotimo dela, katerega nam je odbor odmeril so to pot. Zapisnik zadnjega zborovanju odobrimo; razgovarjamo se o dopisu marib. učit. društva za-stran zgrajenja konvikta za učiteljske sirote, sklenemo odgovoriti v pozitivnem smislu stavljenega vprašanja in povzamemo h konci še priporočbo za naročitev „Popot. koledarja".
Na to sledi poročilo o zborovanji „Zaveze" v Gorici. G. predsednik, ki se je kot delegat udeležil zborovanja, zanimivo poroča o posameznih točkah; z veseljem omeni imenovanja dveh častnih udov
dični Zavezi, povdarja uzorno gojitev kolegijalnega čuvstva osobito med Goričani, navaja tamošnjo razumno sodelovanje mej učiteljstvom in č. duhovščino ter se h konci še spomni sijajnega banketa. Na trudu kakor na požrtvovalnosti izrečejo zbrani svojemu predsedniku — delegatu po g. Mešičku naj-toplejo zahvalo.
V bljižnji točki dnevnega reda poroča g. kolega Zupan-Brežice o „Narodni pesmi v ljudski šoli". Da-si so strokovnjaški listi že več sličnih sestavkov obelodanili, je istotako tudi g. poročevalec to hvaležno nalogo prav dobro rešil. Razvijal je znamenitost petja od starih dob do današnjega dne, ocenjeval raznovrstnosti današnjega slov. petja, ter h konci skrbno priporočal marljivo hraniti biser slov. naroda t. j. narodno pesem v ljudski šoli. Slušalci so pazljivo slede poročilu nazorom gosp. kolege povsem pritrjevali in jih odobravali; gosp. predsednik mu pa izreče za uspešno, z ne malim trudom sestavljeno poročilo prisrčno zahvalo.
S tem smo končali zborovanje. Z njim se nagibamo koncu društvenega leta. Dolžnost naša je pregledati naše gospodarstvo in delovanje, sestaviti ju v potrebni red in položiti o njiju račun. Prepričan sem, da ne bo stalo to opravilo gg. tajnikoma nikakih težav. Redna zasedanja z raznovrstnimi referati, povsem povoljno obiskovanje osobito zadnjih dveh zborovanj, polagoma obuditev jed notnega tovariškega čuta zaslužijo javno priznanje. Tako napredni koraki dajejo odboru zadostilo za njegov trud, a ob jednem ga napolnujejo z upom, da če biti v prihodnje še vse bolje. Ne izgovaijaj se na kratka društvena poročila v „Popotniku" in ne zadovoljuj se ž njimi! Tudi na Te kot posameznika stavi se ista naloga, kakor na društvo, čegar ud hočeš biti. Torej „le pridi, le pridi!" sami kolegi smo zbrani. Tu lahko utopiš svoje nadloge in skrbi v tolažilni ali v dobro nasvetovani besedi svojega sočutečega tovariša, daš duška z zaprekami se borečim željam itd. Ne boj se pota! Prijetni spomini, ki Te zvesto spremljajo vračaje se na dom, olajšavno Ti pomo-rejo preko trnevega pota in Ti obilno poplačajo trud. —
Hvala torej vsem, ki so v tekočem letu posvetili svoje preostale moči društvenemu življenju; namenite jih — pa pomnoženi — tudi v bodoče učiteljstvu in šoli v čast in korist!	E.
Iz gornjegraškega okraja. Učiteljsko društvo za gornjegraški okraj imelo je 8. t. m. svoje občno zborovanje na Ljubnem. Gosp. predsednik .T. Kelc pozdravi s primernimi besedami mnogobrojni zbor, ter predstavi društvu dva nova uda: gospdč. M. Kralj in gspdč. H. Cizelj, ki se z navdušenjem sprejmeti v naš kraj. V svojem govoru spominja se čislanega in pravicoljubnega deželnega šolskega nadzornika g. K. J are a, ki seje preselil na Moravsko. Vznak spoštovanja zakliče zbor trikrati „živio !"
Gosp. predsednik se nadalje spomni Njega Veličanstva presvitlega cesarja zaščitnika šolstva, kojega preslavni god smo obhajali dne 4. oktobra in pa Nje veličanstva presvitle cesarice, koje preslavni god se bode obhajal v teku tega meseca. V znak globoke vdanosti zaori gromoviti trikratni „živio" po dvorani.	•
Preide se na dnevni red.
I.	Zapisnik zadnjega zborovanja se prečita in odobri.
II.	Gosp. blagajnik poroča o denarnem stanji društva.
III.	„Kaj me v srce peče" (premišljevanje o učiteljskem stanu in njega poklicu) podava gospod M. Dedič. Gosp. referent povdarja v svoji nalogi posebno ovire in težave, katere se delajo učitelju pri poučevanji in vzgoji mladine. Poda nam več izvrstnih svetov in sredstev, kako se lahko učitelj brani proti omenjenim oviram. Gosp. predsednik se v imenu društva zahvali g. referentu za njegovo res jedrnato in dobro premišljeno podavanje.
IV.	Volitve stalnega odbora. Stari odbor se sprejme en bloc, t. j. g. J. Kelc, predsednik, gosp. M. Dedič, podpredsednik in blagajnik, g. K. Jeranko tajnik, gg. Klemenčič in A. Žagar, odbornika.
V.	Predlogi.
G. predsednik naprosi g. Praprotnika, naj bi poročal o izidu enkete za zboljšanje učiteljskih plač, ki je bila sklicana na dan 29. oktobra t. 1. G. Praprotnik nam precej obširno poroča o tej za nas učitelje tolikej važnej zadevi. A kakor smo zvedeli, imamo le malo pričakovati. Plače, kakor so omenili gg. deželni odborniki, se učiteljem ne morejo zvišati, ker nima dežela denarjev, a temu pa, da bi se deželni davek zvišal, protivijo se vsi. Jedino, kadar se bode vpeljal personalni davek imamo nekaj pričakovati. Gotovo pa ne v tej meri, kakor želimo. Začasno, kakor g. poročevalec zagotavlja, odpravi se 4. plačilni razred, podučitelji dobe pravico do petletnih doklad in učiteljicam ženskih roč. del bi se plače povišale. Naš up je šel po vodi — le jadrajmo za njim 1	—j—
Iz brežkega okraja. Dne 2. listopada t. 1. je zborovalo učiteljsko društvo za breški in sevniški okraj na Vidmu, Sešlo se nas je precejšno število udov. Počastila sta nas pa tudi dva gosta : gospodič. Zevnik, učiteljica v Čatežu in gosp. Škulj, učitelj v Veliki dolini. Načelnik gosp. Emerih Moric, nadučitelj v Zdolah, otvori zborovanje, izrazujoč veselje o lepoštevilnej udeležbi.
Po prečitanji in odobrenji zadnjega zapisnika prečita gosp. predsednik dopis učiteljskega društva za mariborsko okolico, tičoč se ustanovitve „Uči-teljskega konvikta." Po dolgotrajnej debati je sklenilo naše društvo, da bi bilo zares dobro, ko bi se ustanovil tak zavod in želi, da bi učiteljsko društvo v Mariboru na to delovalo, ter priporoča, da bi se
tak konvikt ustanovil lahko v Mariboru. Vlada bi to gotovo tudi podpirala.
Gospod predsednik da sedaj besedo gosp. Ig. Supanu, kateri nam je prav lepo razvijal o šolskem petji. Najbolj je ugajala skoro vsem navzočim misel: da bi se ne gojilo v ljudski šoli preveč cecili-jansko petje, kajti to ne ugaja našemu ljudstvu.
Prešlo se je sedaj k točki, ki nas je vse zelo zanimala; to je bilo poročilo o letošnjem zborovanji učiteljske „ Zaveze" v Gorici. Akoravno smo zvedeli že vse poprej po našem listu, smo se le nadejali, da si zamoremo vse še bolj živo predstavljati, ako slišimo izvršen program iz ust istega, kateri je bil tam navzoč. Gospod predsednik, ki se je bil sam potrudil v solnčno Gorico, nam je to tudi tako živahno slikal, da smo se čutili, kakor bi sami hodili po istih prostorih in zrli vrle gospode, ki so se tam trudili za provspeh učiteljevega ugleda.
Gospod Mešiček stavi predlog: da se izreče gosp. predsedniku presrčna zahvala za tolike žrtve, ki se je seveda jednoglasno sprejel.	J.
Sv. Trojica v Slov. gor. Storil je vselej, kar mu je velevala stanovska dolžnost, za mladino in narod; in Vsemogočni mu je podelil srečo, da je krepkega zdravja dosegel 40. leto svojega težavnega službovanja. Ta veteran učiteljskega stanu je gosp. Matevž Rajšp, nadučitelj Šentjurjevški v Slov. gor. Redki so nam tovariši, katerim bi bila usoda tako mila, to izvanreduo veselje doživeti. Zato se je pa v prvi vrsti njegov tovariš gosp. Černko požuril, prirediti svojemu blagemu nadučitelju ta dan primerno slavnost, požurili so se tudi njegovi sosedje iz mariborskega in cmureškega okraja, požurilo se je pa posebno učiteljsko društvo šentlenartskega okraja, da slavi ne samo svojega zvestega in najstarejšega uda, nego tudi svojega skrbnega ter za društveni gmotni blagor navdušenega blagajnika.
Popotnik! ako si 19. septembra večer po Slov. gor. potoval, slišal si pokanje topičev, katero je vabilo k izvanredni svečanosti za 20. september k Sv. Juriju.
Vabilu so se odzvali vsi društveniki, sosedje in dragi mi „Popotnik", tudi tvoj urednik. Lepo število se nas je zbralo.
Kakor je pri Slovencih sploh običajno, da se za vse dobrote Bogu zahvaljujejo, tako se je zgodilo tudi takrat pri nas. Pred zborovanjem je služil č. g. Baumann sveto mešo, pri kateri so gosp. učitelji popevali, po meši so se podali društveniki in gostje v lepo okrašeno sobo prvega razreda, kjer se je vršilo slavnostno zborovanje. Gosp. načelnik pozdravi radostnega srca vse navzoče ter razloži v kratkih a jedrnatih besedah pomen današnjega dneva. K koncu stavi predlog, da bi se gosp. slavljenec za izredno velike društvene zasluge imenoval častnim udom. Predlog se je z velikim navdušenjem sprejel; ob jednem se je potem tudi
prvemu častnemu udu izročila diploma. Iz Črnko-vega slavnostnega govora posnameno, da je gosp. slavljenec v teku 40 let služboval pri Sv. Marku, Sv. Benediktu, v Ljutomeru, pri Sv. Ani in sedaj že dolga leta pri Sv. Juriju. V tem času je sprejel za svoje delovanje že tudi mnogo pohvalnih pisem. V trajen spomin poklonilo je učiteljsko društvo gosp. slavljeneu naslonjač; tri učenke pa v znak hvaležnosti šopke svežih cvetlic.
Po zborovanji povabi gosp. slavljenec vse navzoče v svoje gostoljubno stanovanje na krepčilo.
Tukaj so se vršile napitnice za napitnico. Prva veljala je najvišjemu dobrotniku učiteljskega stanu presvitlemu cesarju Francu Jožefu I., potem slavljeneu, njegovi soprogi, materi itd.
Prebrale so se došle čestitke gosp. nadzornika iz Maribora, gosp. kaplana Šijanca iz Slatine itd. Pozabilo se pa tudi ni revnih slovenskih dijakov; v ta namen smo nabrali 10 gld. za Mariborsko dijaško kuhinjo.
Ko so se poslavljali zadnji solnčni žarki začeli smo se tudi poslavljati mi od predragega nam tovariša z iskreno željo: »Vsemogočni daj našemu starosti doživeti še 50. leto v službovanji krepkemu in odravemul"______Kovačic.
Iz šmarijskega okraja. Šmarijsko-rogačko učit. društvo zboruje 27. t. m. ob litih dopoludne v Šmarji. Vspored: Zapisnik. Dopisi. Zgodovinske slike Tridelna Močnikova računica. K obilnej udeležbi vabi vljudno	odbor.

Dopisi in druge vesti.
S Krasa, 14. novembra t. 1. Uči t e 1 j-trpi n. Dandanes se mnogo govori in povdarja o važnosti učiteljstva v človeški družbi.
Nekoji pravijo, učiteljstvo je činitelj, s kojim je treba računiti, drugi trde, ono pripravlja pot k boljej bodočnosti, zopet drugi: Kdor ima učiteljstvo — mladino, njega je bodočnost. Da še celo nek ljubljanski radikalec primerjal je učitelja narodnim pijonirjem, ako je nek drug konservativec zalučal učiteljstvu nezasluženo psovko, nij bilo žive duše v tistem zboru, ne radikalca, ne naprednjaka, da bi se potegnil za te narodne graditelje mostu bodočnosti.
Lepe so fraze, ki se slišijo sem ter tja o nas, a nazadnje so le gole fraze, katere se v dejanji raz-prše, liki mehurčki iz mila na zraku, in od katerih krasnih fraz ne more narodno učiteljstvo obstati, kako še neki živeti. Kedar se hoče učiteljstvu, kaj gmotno opomoči, stavijo se od merodajnih strani sto in sto ovir in zaprek, ko pa je treba sredstev za kako manj važno napravo, najdejo se takoj. Le pri učiteljstvu iščejo se novi fondi, drugod jih že imajo. Namesto, da bi se učitelj dobro gmotno podprl, da bi bil kos svoji težavni nalogi, kajti le v zdravem telesu biva krepka duša, pusti se ga skoraj bi rekel stradati, tako da ni v čudo, ako se ni učiteljstva, osobito onega v najnižjih plačilnih kategorijah — in teh je večina — prijela grozna pela-gra. Gospoda grozno, a skoro resnično!
Izvestno ni ta nebrižnost odločilnih činiteljev v duhu toliko prosvitljenega devetnajstega stoletja !
Zato lahko oprostimo onemu revnemu nemškemu učitelju, kateri je napisal pred zimo na šolska vrata:
„Ihr Kinder, vergesst das Holzgeld nicht,
Denn das ist euere erste Pflicht!"
Učiteljstvo na Goriškem je sedaj najslabše plačano v celi naši državi.
Hudomušniki celo pravijo, da se je pri regulaciji učiteljskih plač na Goriškem gledalo na iz-dihanje iz nežnih otroških srčec, kot pars salarii, češ, to izdihanje ostara učitelja iz česar se lahko ukrepa, zakaj so na Goriškem, osobito na Krasu šolske sobe tako majhne, ozke in nizke. Izvestno zato, da ostane to zdravilno sredstvo bolj skupaj.
Vlani je naš deželni zbor sklenil z veliko težavo nekoliko zboljšati nekaterim učiteljskim osobam njih revno gmotno stanje, a glej čudo, zakofi, kateri bi moral s 1. januarjem 1895 v moč, nij dobil Višjega potrjenja in to radi pomisleka finančnega ministerstva. Nek paragraf v tem zakonu se namreč glasi, da učiteljstvo dežele je prosto vsaka-koršnih davščin in priklad, dasi ima dotičnik nad šesto goldinarjev redne plače. Ta točka izvestno finančnemu ministru, osobito v sedajnih mirovnih časih, nij ugajala, zato hajdi zakon zopet v v solnčno Gorico nazaj v deželni zbor, da te tam v našem smislu popravijo. Od tam pa vrni se zopet k nam popravljen in prerojen, da zadobiš, kar želiš. Goriško učiteljstvo pa čakaj in trpi še dalje! Je pač resničen stari pregovor: „Hos Jupiter odit, quos fecit paedagogos."	Sam.
Slovenci!
Družba sv. Cirila in Metoda nosi v sebi vesolnje Slovenstvo, a uajmileji so jej ta trenotek rojaki onstran Karavank.
Zakaj? Zato, ker smo storili za nje do sedaj najmanj.
Vendar pa jim je materina beseda tako ljuba, kot nam vsem drugim Slovencem in ohraniti jo žele sebi in svojim potomcem prav tako, kot to želimo mi vsi.
Že dolgo časa je iz navedenega vzroka v namenih podpisane družbe slovenska ljudska šola v Velikovci na Koroškem.
Vodstveni seji naše družbe sklep pa je bil te dni tak, da začnemo s prihodnjo pomladjo zidati v Velikovci slovensko šolo, ki bode štirirazredna in izročena čč. šolskim sestram iz materine hiše v Mariboru.
Že imamo prav blizu mesta za 1250 gold. na-kupljen tej šoli prelep stavbeni prostor; šola z bivališčem za sestre pa nas utegne stati krog 15.000 goldinarjev.
Rojaki po vseh pokrajifta našega ozemlja! Naša Velikovska zadeva Vam bodi, prosimo Vas, pri srci tako, kot so Vara pri srci Vaše najožje rodbinske zadeve.
In Ti rodoljubno ženstvo po Slovenskem! Ti si v naši družbi spričalo požrtvovalnost, o kakoršni ni vedela praviti do danes slovenska zgodovina. V svesti smo si tega, da boš tudi ob tej naši koroški šoli našlo srečnih potov in onih načinov — ki Ti je na-reče Tvoja domoljubna iznajdljivost.
Vsak »Vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda" prispeli najmanjši dar nas je volja objaviti v naših časopisih.
Slovenci! S tem označenim Vam činom bodemo stopili pač mogočnim korakom naprej v prospeh verskih teženj mej nami; v prospeh d i n a s t i č-nemu čutu našega ljudstva; v prospeh in hrambo naše narodnosti v ljubljeni slovenski domovini.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Ljubljana, 19. novembra 1894.
Tomo Znpan, prvomestnik.
Luka Svetee,	Andrej Zaniejic,
podpreds.	ud družbinega vodstva.
Zahvala.
Na moj poziv v »Popotniku" od 10. junija 1893. 1. odzvali so se naslednji nabiratelji ter so mi doposlali večje in manjše zbirke raznovrstnih sadnih in trsnih imen:
Canjko J., posestnik v Brežicah; Cilenšek Martin, c. kr. gimn. profesor v Ptuji; Cvahte Simon, nadučitelj pri Mali nedelji; Črnko Jernej, učitelj pri Sv. Jurji v Slov. goricah; Dedič Matevž, učitelj v Bočni; Dobrove Jožef, dijak v Nazarjih; Družovič Jožef, nadučitelj pri Sv. Jurji ob Pesnici; Gnus Anton, učitelj v Gornji Rečici pri Laškem; Jug Franc, posestnik Zadrže pri Šmarijah; Kocbek Franc, nadučitelj v Gornjemgradu; Kosi Anton,
e. kr. gimn. prof. v Celji; Iiovačič Jakob, učitelj pri Sv. Trojici v Slov. goricah; Korman Peter, posestnik pri Dev. Mariji v puščavi; Križan Ivan, posestnik pri Sv. Martinu v rožni dolini; Matko Ivan, nadučitelj v Rajhenburgu; Mejovšek Dragotin, nadučitelj v Se lah pri Ptuji; Petriček Anton, učitelj v Zalci; Polanec Gregor, nadučitelj v Črešnjev-eih; Porekar Anton, nadučitelj na Humu pri Or-moži; Pušenjak Tomaž, nadučitelj na Cvenu pri Ljutomeru; Smeh Tomaž, posestnik v Mislinjah pri Šmarjah! Stritar Jožef, učitelj v Braslovčah; Tominc Blaž, nadučitelj v Globokem; Tramšek Mavro, nadučitelj v Sromljah ; Trebše Andrej, učitelj v Otaležu na Primorskem; Vidic Jožef, nadučitelj pri Sv, Pavlu ob Bolski; Vrečko Franc, c. kr. šol. nadzornik v Slovenjemgradci; Zdolšek Martin, učitelj pri Sv. Mihelu pod Goltmi; Weinhard Teodor, nadučitelj v Dornavi. Razun teh poslali so svoje zbirke še nekateri drugi, kojih imena mi pa niso več v spominu.
Kakor se vidi, so se imena najbolj zbirala v raznih pokrajinah na slov. Štajerskem. Iz Primorskega dobil sem jedno in sicer jako bogato zbirko, katero mi je poslal marljivi nabiratelj g. Andrej Trebše, učitelj v Otaležu. Na Kranjskem in Koroškem pa se žal! ni našel nihče, ki bi se bil hotel v tem oziru nekoliko potruditi. Uverjen sem pa, da se tudi v teh deželah med ljudstvom ne manjka krajevnih sadnih imen in prav želeti je, da bi se prej ko slej našli možje, ki bi jih začeli zbirati? Vsa zbirka je dovolj obširna in jasno priča, kako bogat je slov. besedni zaklad tudi v tej stroki. Nabrana sadna imena pa tudi pričajo, da je Slovenec marsikatero plemenito sadno vrsto že zdavna poprej gojil, preden so jo nemški sadjarji krstili po svoje. Misel torej, da bi bili mi Slovenci vsa žlahtna sadna plemena prejeli od drugod, zlasti od Nemcev, je celo napačna, temveč nasprotno so drugi narodi od Slovencev prejeli marsikateri žlahten sad, kojega so potem po svoje imenovali. Ker se pa pri nas za sadjeznanstvo prav nihče ni brigal, zato se je razširila misel, da je prišlo k nam » tujim imenom tudi tuje blago, da-si je bilo isto pristno domače.
Vsem gg. nabirateljem se na njihovem trudu na tem mestu izreka najtoplejša zahvala, posebej pa še g. Jožefu Stritar-ju, učitelju v Braslovčah, ki je celo zbirko alfabetično uredil. Istotako se najtoplejša zahvala izreka g. Fr. Jerovšeku, c. kr. gimn. profesorju v Maribora, ki je blagovolil zbirko sprejeti, da jo še jedenkrat pregleda. Objavila se bodo pa zbrana imena najhitreje v »Letopisu Matice slovenske".
V Mozirji, 19. nov. 1894.
Fr. Praprotnik.
Prihodnja številka „Popotnika" izide radi velikih praznikov in večje vsebine še le 28. t. m.
Razpis n
st. 1480. Učiteljska služba.
Na trirazredni ljud. šoli na V u r b e r g u (Wurm-berg), III. plač. vrsta in prosta izba, je učiteljska služba razpisana.
Nemškega in slovenskega jezika popolnoma zmožni prositelji naj vložijo svoje prošnje, obložene s spričevalom zrelosti, usposobljenosti in z domovnico do 16. decembra t. I. pri krajnem šolskem svetu Vurberškem.
Okr. šolski svet Ptuj, 17. novembra 1894. 2—2 •	Predsednik: Scherer s. r.
atečajev.
št. 953. Podučiteljska služba.
Na trirazredni ljudski šoli III. plač. vrste v trgu Vozenica je razpisana podučiteljska služba, katera se podeli definitivno ali tudi provizorično.
Nemškega in slovenskega jezika zmožni prošniki naj vložijo svoje redno opremljene prošnje z dokazom avstrijskega državljanstva predpisanim potom dO 30. decembra 1894 pri krajnem šolskem svetu v V o z e n i c i ob kor. železnici. Okr. šol. svet Marenberg, 9. nov. 1894.
Predsednik: Finetti s. r.
st-303-	Natečaj.
Na sedaj v štirirazrednico razširjeni šoli pri Sv. Antonu v Slov. gor. imajo se do poletnega tečaja namestiti tri nastopna mesta v IV. plač. razr. definitivno ali provizorično in sicer a) jedno učiteljsko, h) dve podučiteljski mesti.
Prosilci naj vložijo svoje z zrelostnim in spričevalom učne sposobnosti in domovnico opremljene prošnje uradnim potem do 30. decembra t. I. pri krajnem šol. svetu Sv. Antona.
Za vsako mesto je odločeno prosto stanovanje, podučitelja oziroma podučiteljici dobivata tudi prosto kurjavo in 20 gld. letne podpore. Okr. šol. svetŠentlenartski, 26. nov. 1894.
Predsednik: Kankowsky s. r.
št. 906.	Razpis natečaja.
(Učiteljska in podučiteljska mesta.)
V celjskem politiškem okraji so ta-le učna mesta definitivno eventuelno tudi provizorično namestiti :
Šolski okraj celjske okolice:
1.	Mesto učitelja in šolsk. voditelja na jedno-razredni ljudski šoli v Blagovni, pošta Št. Jurij ob juž. žel., III. plač. razred in postavno stanarino.
2.	Podučiteljsko mesto na štirirazredni deški ljudski šoli v Št. Juriji ob juž. žel., III. plač. razred.
3.	Mesto podučiteljice na štirirazredni dekliški ljudski šoli v Št. Juriji ob juž. žel., IV. plač. razred.
4.	Podučiteljsko mesto na dvorazredni. ljudski šoli v Dramljah, IV. plač. razred in prosto stanovanje.
Konjiški šolski okraj:
5.	Mesto učitelja in šolsk. voditelja na jedno-razredni ljudski šoli v Rakovei, pošta Vitanje, III. plač. razred in prosto stanovanje.
6.	Dve podučiteljski mesti na štirirazredni ljudski šoli v Ga d ram lj i, pošta Oplotnica, IV. plač. razred in prosto stanovanje.
Šmarijski šolski okraj:
7.	Podučiteljsko mesto na dvorazredni ljudski šoli v Z i b i k i, pošta Pristova, IV. plač. razred in prosto stanovanje.
8.	Podučiteljsko mesto na trirazredni ljudski šoli v Št. Vidu, pošta Šmarje, III. plačilni razred.
Laški šolski okraj:
9.	Podučiteljsko mesto na dvorazredni ljudski šoli vJurkloštru, III. plač. razred in prosto stanovanje.
10.	Mesto stalnega okrajnega pomožnega učitelja za okoliš c. kr. okr. glavarstva celjskega z dohodki podučitelja po III. plačilnem razredu.
Prosilci in prosilke za katero teh mest naj vložijo svoje prošnje, katere je opremiti z zrelostnim spričevalom, s spričevalom učne usposobljenosti, z dokazom avstrijskega državljanstva (domovnico) in z ozirom na mesta šolsk. voditeljev tudi z dokazom usposobljenosti za subsidiaričen pouk v katol. vero-nauku, potom predstojnega okr. šolskega sveta do 31. decembra 1894 pri dotičnem krajnem šolskem svetu, z ozir. na mesto pom. učitelja pa neposredno pri okr. šolskem svetu v Celji.
Celje, 24. novembra 1894.
Predsednik: Dr. Wagner s. r.
št-62i- Podučiteljska služba.
Na štirirazredni ljudski šoli II. plačilne vrste vSlovenjemgradcije razpisana podučit, služba, katera se podeli definitivno ali tudi provizorično.
Nemškega in slovenskega jezika zmožni proš-niki naj vložijo svoje redno opremljene prošnje z dokazom avstrijskega državljanstva predpisanim potom do 30. decembra t. I. pri krajnem šol. svetu v Slovenjemgradci.
Okr. š. svet Slovenjigradec, 3. dec. 1894.
Predsednik: Finetti s. r.
st. 498. Podučiteljska služba.
Na dvorazredni ljudski šoli v Veržeji (IV. plačilna vrsta) je mesto podučitelja stalno oziroma začasno nadomestiti.
Podučitelj ima na razpolago dve sobi za stanovanje in prosto kurjavo.
Obojega deželnega jezika popolnoma zmožni prositelji naj vložijo svoje prošnje, obložene s spričevalom zrelosti in sposobnosti, potem z dokazom avstrijskega državljanstva službenim potom do I. fe-bruvarja 1895. pri krajnem šolskem svetu v Veržiyi, pošta Križovska.
Okr. šol. svet v Ljutomeru, 24. nov. 1894. 1—3	Predsednik.
„Popotnik-ov koledar za slovenske učitelje 1895"
s popolnim imenikom šolskih oblastnij, učiteljišč, ljudskih šol iu učiteljskega osjbja po Južno-Štirskem, Kranjskem, Primorskem in slovenskem delu Koroškega je dotiskan ter ze začne razpošiljati, kakor hitro izvrši ktijigovezec svoje delo.
Popotnikov koledar 1891 stoji:
v usnje vezan komad z zaklopnico 1 gld 45 kr. v „ „ „ z zlato obrezo
in zaklopnico .	. . 1 „ 60 „
ir
v platno vezan komad	. 1 gld. 30 kr.
v „ „ „ z z 1 a t o
obrezo.......1 „ 45 „
po pošti 5 kr. več.
ter se nanj naroča najbolje po poštni nakaznici pri podpisanem izdajatelji. Na naročila brez
novcev se principielno ne ozira.
M. J. Nerat, Maribor. Reiserstrasse 8.
Vsebina. I. Psihologični listi. (H. Schreiner.) (Dalje.) — II. Euketa za ureditev učiteljskih plač na Štajerskem. (Konec.) - III. Slovniška teorija Kernova. (Dr. Bezjak.) (XI.) — IV. Slovstvo. (Poročilo odbora za oceno slov. mladinskih spisov.) (VII.) (Novosti.) — V. Li tek. (Iz planinskega raja.) (Svantevidsky.) (VII.) — VI. Društveni vestnik. — VII. Dopisi in druge vesti. — VIII. "Natečaji in inserat.
Lastnik in založnik: ..Zaveza'!
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariburn. (Odeov. J. Otorepec.)