66
Novice.
Deželni zbor kranjski.
V ednajsti seji dne 8. febr. odgovarja deželni glavar Detela na interpelacijo poslanca Hribarja glede samoslovenskih ljubljanskih uličnih napisov in pravi, da stvar ne spada pred deželni zbor, temveč je to stvar deželnega odbora kot avtonomne oblasti, vsled česar se mora, da se ne nepravi prejudic v imenu deželnega odbora odklanjati vsako meritorno razpravo v deželnem zboru. Posl. Hribar predlaga, da se prične o tem debata, a predlog pade. — Posl baron Apfal-trern utemeljuje samostalni predlog glede ustanovitve višje železniške oblasti c. kr, drž. železnic v Ljubljani in stavi nujni predlog, da se vlada naprosi, na bi se pri bodočih spremembah pri c. kr. železniških ravnateljstvih, jemal ozir na Ljubljano in se tu namestil kak višji železniški urad. Posl. Grasselli in Hribar toplo priporočata predlog in posl. Hribar še predlaga, da se naj deželni zbor izreče, da bodo nove zgradbe za na^tanjenje teh uradov za dobo 25 let proste deželnih prikladov. Predlog Hribarjev se izroči na priporočilo posl. dr. Schafferja železniškemu odseku v pretres in poročanje; Apfaltrernov predlog se enoglasno sprejme. — Posl. baron Schwegel poroča o prošnji idrijskega zdravstvenega okrožja za posojilo in podporo za ondotno bolnico in predlaga imenom finančnega odseka, da se prošnja izroči deželnemu odboru, ki naj se z vlado o stvari dogovori in dovoli
67
primerno podporo — Posl pl. Langer poroča imenom upravnega odseka glede poprave od Žužeinperka v Trebnje drseče okrajne ceste v progi od Dobernič, do tje, kjer se stika z zagrebško dižavno cesto pri Občini v cestnem okraji trebanjskem in predlaga, da se deželnemu odboru naroči, da da narediti dotične načrte, stroške za te poravna in v prihodnjem zasedanji nadaljue predloge stavi. — Posl. Lenarčič poroča o preložitvi okrajne ceste Moravče-Vače-HotiČ v progi mej Ho-tičami in Vačami v cestnem okraji litijskem, z dotiČnim načrtom zakona. Načrt zakona se sprejme in dovoli 7000 gld. podpore. — Posl. vitez Langer por< ča o primerni cestni zvezi mej Krško dolino in železniČno postajo pri Zatičini in predlaga imenom upravnega odseka, da deželni odbor da izdelati do-tična načrta in da v prihodnjem zasedanji poroča. — Posl. Ogorelc poroča o uvrstitvi neke občinske ceste pri Dovjem v kranjsko-gorskem cestnem okraji mej okrajne ceste. Uvrstitvi se pritrdi. — V imenu upravnega odseka poročajo dalje: Posl. dr. Tavčar o uvrstitvi več občinskih cest v kranjskem cestnem okraji Sprejme se nastopni predlog: V kranjskem cestnem okraji uvrste se sledeče občinske ceste mej okrajne ceste: a) Cesta, ki drži od kranjskega savskega mosta čez Gorenjo Savo, Rakovico in Spodnjo Besnico v Zgornjo Besnico do pohištva Janeza Paplerja hišna št. 7, b) cesta, ki se mej Spodnjimi in Zgornjimi Tenetišami od okrajne ceste z Goric čez Tenetiše v Kranj odcepi m drži do stika z tržiško-kokrsko okrajno cesto v Trsteniku, c) cesta, ki se^ v Prebačevem od okrajne ceste iz Kranja Čez Smlednik v St. Vid odcepi in drži do stika z okrajno cesto iz Spodnjega Brnika čez Cerklje na Visoko v Zgornjem Brniku. — Posl dr. Papež o uvrstitvi v zatiškem cestnem okraji se nahajajoče od Zagrebške državne ceste pri sv. Roku odcepujoče, v Dob držeče občinske ceste, mej okrajne ceste. Uvrstitvi se pritrdi. — Posl. vitez Langer o prošnjah občine Moravče za popravo okr. ceste od sv. Križa proti čateži in županstva v Ajdovici, da bi deželni tehnik napravil projekt za zgradbo ceste Dvor-Vrbovec Vsa zadeva se izroči deželnemu odboru, da jo študira in v prihodnjem zasedanji primerne predloge stavi. — Posl. dr. Tavčar o letnem poročilu deželnega odbora glede agrarnih Tazmer. Posl Lavrenčič urgira razdelitev pašnikov na Vipavskem v posebni resoluciji Deželni predsednik baron Hein obljubuje, da se bo stvar brž ko mogoče izvršila. Poslanec Lenarčič dalje predlaga v drugi resoluciji razdelitev gozdov i:a Nanosu Dež. predsednik ugovarja rekoč, da stvar ne spada |>red deželni zbor in da se ima za to poprositi pri deželni komisiji za agrarne operacije. Dež. glavar Detela meni, da se o stvari, kot agrarni zadevi, lahko razpravlja v dež. zboru. Posl. Hribar govori o narodnem-gospodarstvu, ki se nekako boljša, dalje proti razkosavanji kmetskih zemljišč in za uvedbo obligatornega zavarovanja na življenje. Dež. predsednik baron Hein se odločno izreka proti drugi resoluciji Lavrenčičevi, tndi posl. Grasselli ne more priporočati resolucije. Posl. Povše priporoča obe resoluciji, ki pa po govoru poročevalca dr. Tavčarja obe padeti in se vzame dotična točka letnega poročila na znanje. — Posl. baron Schwegel poroča imenom finančnega odseka o uravnavi zdravniške službe na Studenci in po obširnem utemeljevanji predlaga: Deželni odbor naj stori vse potrebno, da izvrši sklep deželni zbora z dne 26. jan. 1994. 1. Glede dogradbe druzega nadstropja se deželni odbor pooblašča, da zgradbo takoj izvrši in se dovoli 13 000 gld. Dalje se pooblašča dež. odbor, da začasno namesti primarija dež. blaz-nice. Blazni iz stare bolnišnice naj se premestijo v infekcijsko bolnico na Poljanah in v hiralnico pri sv. Jožefu v Kravji dolini. Posl. dr. vitez Bleiweis je proti tem predlogom in nasvetuje: 1. Deželnemu odboru se naroča, da dopolni tekom 1. 1895. strokovnjaška mnenja glede nadaljne ureabe deželne Paznice na Studenci in sicer v tem obziru, da poizve mnenje slovečega avstrijskega psihijatra, ali bi kazalo izvršiti zgradbe tik že sedaj obstoječih oddelkov,  ali pa zgraditi   na ozemlji v
Studenci blaznico-hiralnico? Ko bode to dognano, naj predloži deželni odbor v prihodnjem zasedanji ne samo načrte in proračune za končno dograjenje deželne blaznice, ampak tudi svoje predloge glede organizacije zdravniških služeb, vpeljavanja lastne režije in splošne uredbe tega zavoda in sicer strogo po istih načelih, kakor so izražena v sklepih deželnega zbora. 2. Deželni odbor se pooblašča, da razpiše in odda zgradbo prvega nadstropja nad oddelki za besne v deželni blaznici na Studenci, a le pod pogojem, da stroški za to stavbo ne presegajo svote 13 000 gld. 3. Deželnemu odboru se naroča, da skuša nastaniti toliko hirajočih umobolnih v blaznici-hiralnici pri sv. Jožefu, kakor tudi v novi hiralnici tik bolnišnice, da se izpiaznejo kolikor Je mogoče po jednacih umobolnih zavzeti prostori v deželni blaznici na Studenci 4. Deželni odbor se pooblašča, da razpiše ustanovo za jedno leto z letno podporo 600 gld. za med doktorja, ki bi se hotel posvetiti psihijatriji ter ivvežbati v tej stroki na dunajski psihijatrični kliniki. — Posl. dr. Vošnjak pripominja, da so bili le finančni razlogi krivi, da deželni odbor ni izpolnil naročil zborniee in podpira predlog glede ustanove za psihijatra Poročevalec bar Schvvegel ugovarja tem predlogom in priporoča one finančnega odseka, ki so v bistvu ednaki Bleiweisovim Posl. Povše priporoča predloge posl. dr. Bleiweissa in le misli, da naj bi z zgradbo druzega nadstropja še malo počakalo, naj bi torej 2. Blei-weissov predlog odpadel. Pri glasovanji se sprejmo 1 3 in 4. Bleiweissov predlog, drugi ne. — Posl. Schaffer poroča imenom finančnega odseka o predlogu posl. Hribarja glede odstranitve vojaške bolnice ter preskrbovaliŠča je iz zdravstvenih in drugih razlogov nujno potrebno. 2. Zato se naroča deželnemu odboru, naj nujno prosi ces. vlado, da stopi v dobrohoten dogovor z mestnim zastopom, in da c. in kr vojni erar ne stavi pretiranih zahtev in cen za zemljišče. Se sprejme enoglasno po topli priporočitvi pasi. Hribarja — Poslanec Višnikar poroča o napravi reliefnega zemljevida Kranjske, katerega hoče izdelati fotograf Lergetporer na Bledu, in predlaga, da naj se deželni odbor pooblasti, da sme skleniti do-tično pogodbo in da se v proračun za 1. 1895, stavi vsota 240 gld Se sprejme. — Isti poslanec poroča o dovolitvi 5 °/0 naklade na najemnino v Ribnici v namen delnega pokritja stroškov za vodovod. Naklada se potrdi. — Kmetijski podružnici v Logatcu se za napravo razstave dovoli na predlog poročevalca dr. Vošnjaka 500 gld. podpore. — Posl. Suklje in tovariši stavijo nastopni samostalni predlog glede zgradbe belokranjskih železnic: Slavni deželni zbor naj sklene: Deželnemu odboru se naroča, naj temeljito prouči obliko in velikost prispevka, s katerim bode deželi udeležiti se pri dobavi stavbene glavnice belokranjskih železnic. Dalje se mu naroča, na| stopi v dogovor z visoko vlado, z vodstvom dolenjskih železnic in z udeleženci v to svrho. da se omogoči zgradba belokranjskih železnic ter zagotovi potrebna stavbena glavnica. Končno naroča se deželnemu odboru, naj o uspehih svojega pogajanja poroča v bodočem zasedanji ter naj glede deželnega prispevka za belokranjske železnice tačas stavi konkretne predloge. — Predlog bo poslanec v edni prihodnjih sej utemeljeval.
V dvanajsti seji dne 11. febr. poroča posl. Hribar imenom finančnega odseka o vpokojenji deželnih dacarev. Posl. Luckmann ugovarla nekaterim stroškom dotičnega pokojninskega pravilnika in predlaga, da se naj o stvari danes še ne sklepa ampak se naj načrt vrne deželnemu oiboru, da ga dobro preštudira in primerno premeni. Posl. baron Serrvv^gel podpira Luckmanov predlog. Posl. Murni k sic*r nima one bojazni glede neizvedljivosti pokojninskega pravilnika kakor poslanec Luckmann, vendar pa nima nič proti njegovemu predlegu, ki se na priporočilo poročevalca Hribarja tudi sprejme. — Posl. Murnik poroča o prošnji žebljarske zadruge v Kropi za podporo. Poročevalec na drobno utemelji revščino v Kropi, poudarja, da je treba kaj storiti v zboljšanje tega stanja in predlaga, da naj se dovoli brezobrestno posojilo 2000 gld   na pet
68
let.   Posojilo   je vrniti potem s 6. letom   počenši v letnih obrokih po 200 gld. s 4 °/0 obrestmi. Se sprejme.
Posl. Po v še poroča imenom upravnega odseka o de-želnoodborskem poročilu glede deželne kulture. Posl. Kersnik opozarja na nevarnost, ki preti od Save vasema Dol in Dolsko in predlaga, da se dovoli občini Dol podpora 400 gld. za vodno stavbo v odstranitev nevarnosti. Posl. Po v še priporoča Kersnikov predlog. Posl. Lavrenčič urgira regulacijo vipavskih voda. Posl. Arko obžaluje, da se še zdaj ni preiskala Pivka in izreka željo, da se to vendar že zgodi Isti poslanec utemelji na kratko predlog: Doželni odbor se izreče, da je za vodovod v Cerknici zagotoviti v slučaji, da prevzame dižava 50 %, udeleženci pa 20 °/0 dotičnih stroškov 30 °/0 deželno podporo. Deželni predsednik baron Hein priznava veliko potrebo naprav vodovoda v Cerknici. Posl. Klun je za zdaj proti predlogu Arkovemu češ, da zadeva še ni dozorela; istotako posl. dr. Papež. Posl. Arko vzdržuje svoj predlog poudavjajoč veliko potrebo vodovoda in zatrjuje, da je vsa stvar že dosti dognana. Posl Hribar poudarja zasluge dež inženerja Hraskega za napravo načrtov za preskrbitev z vodo in predlaga, da mu zbornica izreče zahvalo. Isti poslanec kritikuje način premo-vanja za pokončevnje hroščev. Posl. dr. Papež opravičuje dež. odbor. Pri glasovanji sprejmeta se resolucijska predloga posl. Kersnika in Hribarja, oni posl. Aiko-ta se odkloni in poročilo se vzame na znanje Posl. Lenarčič poroča o letnem poročilu deželnega odbora glede komnikacij. Posl. Arko interpe-luje dež predsednika, kaj je z uvrstitvijo deželne ceste Lo-gatec-Idrija med državne ceste. Dež. predsednik baron Hein pravi, da je zadržek v velikih stroških, ktere bi morala država prevzeti Posl. pl. Langer urgira sklep deželnega zbora z dne 8. aprila 1892, po kterem bi morala dežela prevzeti Auers-pergova mostova čez Krko pri Krki in Soteski. Pretekla so že tri zasedanja in deželni odbor ni storil še nič v tem oziru. Deželni glavar Detela izjavlja, da se deželni odbor z zadevo peča in da bo v prihodnjem zasedanji poročal. Posl. Žitnik predlaga, da naj se cesta mej Tunko Hinjami in Žvirčami v žužemperskem okraji uvrsti mej okrajne ceste Posl. Hribar predlaga, dež. inženerju Hraskemu nagrado za napravo načrta za Franc Josipov most v Eadečah. Poročilo se pri glasovanji vzame na znanje in sprejmo vsi resolucijski predlogi. — Posl. Povše poroča o načrtu Podhagskega glede osuševanja ljubljanskega barja. Načrt gre na to, da se poglobi Ljubljanica, naredi obrežje i. dr. Poročevalec predlaga imenom upravnega odseka, da naj se deželnemu odboru naroči v namen izvršitve tega načrta vse potrebno dognati in staviti primerne predloge. Posl. Hribar obžaluje, da se stvar ki je potrebna to-li hitre rešitve tako zavlačuje. Posl. dr Schffer in dr. Papež in dež predsednik pojasnijo vse težkoče, katere je bilo premagati, predno je stvar dospela do tega stadija, v katerem se sedaj nahaja. Posl Hribar izjavlja, da je zadovoljen s pojasnili. Odsekov predlog se na to sprejme. — Seja se na to prekine in nadaljuje o 4. uri popoludne
(Konec seje prihodnjič )