informator 9lasilo delovne skupnosti • emona' ljubljana 10- april 1977 — praznična številka GRAND HOTEL EMONA ODPRT — Portorož, 2. aprila — Danes smo v okviru proslav tridesetletnice Emone slovesno odprli Grand hotel Emona v hotelskem naselju Bernardin. Hotel ima 508 postelj in je praktično za letošnjo sezono že razprodan. Gre za hotel CHf ali Pečino po načrtu in zdaj hotel Emona, ki je visok 48 m, širok od 18 do 25 m (vrhnji dve nadstropji), dolg pa 120 metrov. Ima 12 etaž, bazen pod streho v najvišjem nadstropju ter kotlovnico za ves Bernardin, Zgrajen je na 08 pilotih, ki so široki po 1,2 do 1,5 metra ter segajo navpično in poševno do devet metrov globoko. Prav ti piloti so, kot smo že večkrat poročali, precej podalj šali gradnjo tega hotelskega velikana, ki sodi med največje v naši republiki. Nosilec vseh del je Gradis, tozd Maribor, s sodelavci Slovenijales, 1MP Ljubljana, Lesnina z Javorom iz Pivke in več deset drugih delovnih organizacij. Gradnja se je podražila za kakih 80 odstotkov od prvotnega proračuna 9 S milijard din 1972.leta. V hotel so vgradili 16.000 kub. betona, 1.700 ton železa, več sto ton opeke, 12.000 kv. metrov slekla, nekaj 100 kilometrov električnih žic, vodovodnih in odvodnih cevi, 30.000 kv. metrov ometov, med njimi največ plastičnih, tako da v celoti tehta okoli 51.000 ton (!), kar je sicer neobičajen, vendar zelo zgovoren podatek. V hotelu bo zaposlenih HO do 128 delavcev (v sezoni), odprt pa bo (centralno ogrevanje) čez vse leto. EMONINIH TRIDESET LET NENEHNE RASTI IN RAZVOJA Franc Nebec, generalni direktor: j ^rehojena pot 30 let razvoja Emone je v vsem spremljala vrsta dinamičnih dogodkov in bitk n» r*ve'n dosedanje stopnje razvoja celotne delovit« rSanlzaoijc. Danes 7000-članski delovni kolektiv je v 30 letih -•'asel iz tedaj komaj 28 zaposlenih. V vsem tein u je moral z relativno skromnimi osebnimi do- Siki skladišč, turističnih in hotelskih objektov, biir • pret,siavU» danes vrednost preko 200 starih •Jard dinarjev, s katerimi gospodarimo. Celotni emu kolektivu moramo dati vse priznanje, Se je vseskozi zavedal svoje neposredne vloge, h iv!.'.’11 J0 je družba zaupala, t. j. preskrbovanje pre l|v«lstva, proizvodnja hrane in vpliv na devizni pri-vi„ Prek° zunanje trgovine za izboljšanje naše de-ne bilance. •ekr’11’®8’ ko gledamo prehojeno 30-letno pot, je ko- < 'V ('.ItlftMf* v« laz* 1 *■ 1« Im nvv m c .. 2» ....J-.... t0 !v I-nionc res lahko ponosen, da je ustvaril vse - ’ ia>' Imamo. Emona se danes nahaja v Sloveniji, ni‘lral,?0SlavUi in v svetu na 300 različnih krajih v nekaj pozna, meni, nam ob lepo n;i rezanr,I, pršutu naliva domači ran, lasten pridelek. K® dobro se dopolnjujeta svežem domačem kruh1 • E-PBE^ a Vaše zaupanje - naše zadovoljstvo Emona za vse, vselej in vsepovsod ^let ČESTITALI SO NAM - ČESTITALI SO NAM - ČESTITALI SO NAM - ČESTITALI SO NAM ROMAN ALBREHT, podpredsednik IS SR Slovenije In predsednik komiteja skupšči. ne SFRJ za spremljanje in uresničevanje, i ikona o združenem delu Delavko in delavci združenega dela Emone, ob tridesetletnici organizacije zdru-ženega dela Emona, iskreno čestitam vsem vam, delav-kam in delavcem, ki sedaj združujete svoje delo v ^fej, kot vsem tistim delavkam in delavcem, ki so 8v°je delo združevali v njej skozi tridesetletno Udobje. Posebej bi rad Čestital vsem vam, ki * jubilejem združenega dela Emone slavite svoj oseb-ai jubilej, tridesetletnico od kar združujete svojo ^«lo z delom drugih delavcev.v tej organizaciji. Razumite to čestitko tudi kot skromen Itraz hvaležnosti in priznanja važemu delu, saj sto * Bvojim tekočim delom skozi polna tridesetletja Ustvarjali tudi sedanje materialne temelje združe-^ega dela Emone, oblikovali delovne in poslovne iz-khSnje in znanja ter si.z rezultati svojega dela ko-' vali zasluženi delovni,.gospodarski, poslovni in družbeni ugled, doma in po svetu. Vsak med vami je s svojim fizičnim in ^akin delom, z rezultati svojih in združenih napo- Mislim na to, da gradite svoje delo na spoznanju, da združeno delo ne prenese družbenega odtujevanja in monopolnega podrejanja v nobeni obliki in da na tem spoznanju posredujete pot vse večjemu številu proizvajalcev na vse trge, na katerih ste prisotni, da se povezujete in združujete delo s številnimi proizvajalci širom po naši ožji in širši domovini in da ste svoje dejavnosti, od proizvodnje naprej razvili širom po naši domovini in izven njenih meja, veliko zlasti v deželah tretjega sveta. In končno, mislim na vaša prizadevanja pri preobrazbi združenega dela Emone v sodobno samoupravno organizacijo združenega dela. Od preobrazbe družbeno ekonomskih osnov, na katerih združujete svoje delre3 in jih razvili. Mislim na to, da gradite svoje združe-ael'le'1'0 na spoznanju, da tvorita proizvodno delo in v trgovini komplementarno celoto dela na istih ho ^Zvo<*i*1 ih uslugah in da je to delo lahko uspeš-“a®°! če je dohodkovno povezano in soodvisno, c. ^^Biik skupnega prihodka in če ga vodi skupni ^■jud" usl>e®neJ®e zadovoljevanje potreb delovnih ANDREJ VERBIČ predsednik gospodarske zbornice SR Slovenije Pridružujem se praznovanju 30-letnice obstoja, dela, nenehne rasti in razvoja Emone z iskreno željo, da v prihodnosti nadaljuje svoj razvoj z enakimi koraki, enako uspešno in predvsem, da bo v svojem delovanju dosegla še boljše delovne rezultate. Ocenjevati pretečeno obdobje je sila težko, tega tudi ni mogoče na ta način, da bi izpostavili le posamezne rezultate. Namreč Emona je vgrajena v cel sklop našega življenja od tega, da se veliko število delovnih ljudi in občanov iz dneva v dan srečuje s to hišo v dejavnosti trgovine in je tako soočena z vsakdanjo oceno, do tega, da posreduje svoje usluge velikemu številu domačih in tujili turistov in slednjič do tega, da izrazito pomaga s sposobnostjo prispevati v razvoj in napredek tudi v tista področja, ki so ali pa še danes veljajo za nerazvita. Končno je Emona prisotna v našem gospodarskem utripu tudi z načinom svojega dela. V teh 30. letih je Emona izjemno prispevala k spoznavanju stopnje razvoja našega gospodarstva v svetu, hkrati pa prispevala utrditi ugled našili organizacij združenega dela med partnerji širom sveta. To svoje poslanstvo bo morala opraviti tudi v bodoče, nadaljevati bo morala s svojo usmeritvijo povezovanja v svetu, še posebej pa sodelovanja v deželah v razvoju. To seveda predstavlja veliko odgovornost za vse, ki združujejo svoje delo v Emoni, da bodo nenehno bdeli nad njenim razvojem in zagotavljali s svojim ravnanjem tako samoupravno organiziranost, ki bo omogočala sproščanje vseh pobud in resnično odločanje o novih pobudah za razvoj. To je toliko pomembneje predvsem zaradi tega, ker se na primeru Emone ogledujejo tudi druge organizacije združenega dela4, tako glede poslovnosti in odnosov kot organiziranosti medsebojne dohodkovne povezanosti. Prepričan sem, da boste v prihodnje nadaljevali s tako tradicijo dela in organiziranja, prepričan, da boste v prihodnje dosegli še večje uspehe in rezultate pri svojem delu. TONE KOVIC dipl. ing. predsednik skupščine mesta Ljubljane Vsem članom delovne skupnosti Emone ob 30. letnici delovnih uspehov iskreno čestitam. Ob tem jubileju vas želim opozoriti na pomembno vlogo vaše delovne organizacije v gospodarskem razvoju Ljubljane. Družbeni plan razvoja Ljubljane za obdobje 1976— 1980 na področju trgovine, uvršča med prednostne naloge organiziranost tržišča in hitrejše prilagajanje izbora blaga potrebam potrošnikov. Trgovina naj se iz organizatorja prodaje in oskrbovalca tržišča razvija v smeri večjega povezovanja z neposredno proizvodnjo. Samouprava naj bo načelo za združevanje dela In sredstev na dohodkovnih odnosih zlasti s proizvajalnimi organizacijami ob skupnem programiranju in pospeševanju razvoja proizvodnje in blagovnega prometa. Racionalna preskrba z reprodukcijskim materialom, povečanje blagovnih rezerv in skupne naložbe v modernizacijo in širitev zmogljivosti morajo biti naloge vašega razvoja. V srednjeročnem planu razvoja Ljubljane, smo zapisali naj trgovina na debelo In na drobno širi svoje zmogljivosti v skladu s programi opredeljenimi na dohodkovni osnovi in skrbi za zadovoljitev potreb Ljubljane. Investicije naj bodo namenjene zlasti gradnji novih prodajnih prostorov trgovine na drobno. Zunanja trgovina naj se usmeri pretežno v Izvoz in opravljanje celovitih inženiring poslov za tuje naročnike. Da bi izboljšali preskrbo občanov Ljubljane s kmetijski živilskimi pridelki, smo skupno sprejeli družbeni dogovor o organizirani proizvodnji in preskrbi Ljubljane s kmetijskimi prehrambenimi proizvodi, katerega podpisnik je tudi vaša delovna organizacija. Z vašo proizvodnjo, ki predstavlja okoli 20 odst. potreb konzumnega mleka, 25 odst. potrebnih količin mesa in s tem, da razpolagate s 50 odst. hla-dilnlških kapacitet v Ljubljani ter 1/3 skladiščnih kapacitet, pokrivate pomemben delež v preskrbi našili občanov in obenem omogočate tudi vzdrževanje potrebnih blagovnih rezerv za nemoteno oskrbo Ljubljane. Pomembna so tudi vaša prizadevanja za izgradnjo novih samopostrežnih trgovin v novih stanovanjskih soseskah kot npr. v ^tepanjskem naselju, Kosezah, itd ... Dosedanji vaši uspehi pri povezovanju živilske industrije In primarne proizvodnje s trgovino na osnovi združevanja dela in sredstev so vidni, zato menim, da boste s povezovanjem .delovnih organizacij na teh področjih smelo nadaljevali. Ne gre prezreti tudi vaših prizadevanj in določenih uspehov na področju zunanje trgovinske menjave, kot tudi širokega posega v turistično dejavnost. Zato ob 30 letnici vašega dela želim delovnemu kolektivu še veliko uspehov, uspešno izpoL njevanje sprejetih nalog in programov ter učinkovito vključevanje v nadaljnji razvoj mesta Ljubljane. Praznovanje tako visokega jubileja, kot je 30-letnica obstoja in delovanja neke delovne organizacije, je prav gotovo najprimernejši trenutek za čestitke in da izrečemo najboljše želje za njen procvlt in uspešen razvoj tudi za naprej. To Je tudi priložnost, da ugotovimo pravilnost poslovne usmeritve in možnost za oceno uspešnosti poslovanja in razvoja. 6500-članski kolektiv Emone, ki je 30 let ustvarjal In vlagal ogromne napore, se prav gotovo lahko s ponosom ozira na prehojeno pot in lahko mirno in odločno ugotovi, da je bila njegova poslovna usmeritev pravilna in tudi zelo uspešna. Tako usmeritev so potrdila ne samo ustavna načela, temveč in predvsem dolo. čila zakona o združenem delu. V skladu s temi načeli je Emona na osnovi združevanja dela in sredstev ter dohodkovnih odnosov trasi-rala in odprla razvojno pot, ki bo lahko vzgled za družbeno in ekonomsko preobrazbo našega gospodarstva, saj je v treh desetletjih uspela dohodkovno povezati proizvodnjo s predelavo In trgovino ter drugimi storitvenimi dejavnostmi. Hvale vredna je tudi pozornost, ki jo Emona posveča razvoju turizma, saj na tem področju dela blizu 1400 njenih delavcev. Uspehi te usmeritve se kažejo širom vse Slovenije, k čemur je pripomogla tako turistična agencija Globtour, MILOŠ SULIN predsednik komiteja IS SRS za turizem še prav posebno pa turistični objekti, od katerih je na kompleks Bernardina, ki je po svoji zamisli in delovanju edinstven, kolektiv Emone lahko še posebej ponosen. Odprtje novega Grand hotela Emona v sklopu Berv nardina pa daje praznovanju visokega jubileja še poseben poudarek. To Je nova delovna zmaga na turističnm področju. za kar zasluži kolektiv še dodatno priznanje. Težko je v nekaj vrstah izreči dostojno priznanje in Izraziti vse spremljajoče občutke ob pomembnem praznovanju tistim, ki so dolga leta ustvarjali, se trudili in uspevali, da so dosegli svoje cilje. Zato naj mi bo dovoljeno, da na koncu še enkrat Izrazim kolektivu svoje občudovanje, iskrene čestitke tn predvsem najboljše želje za uspešno poslovanje tudi v bodočnosti. t Vaše zaupanje - naše zadovoljstvo €W wet Emona za vse, vselej in vsepovsod 30 LET ZVESTOBE DELOVNEMU KOLEKTIVU Danica Ogrizek .je samostojni knjigovodja za osebne dohodke v hotelu Slon v Ljubljani. Je prava Ljubljančanka, doma iz strogega centra mesta. Njena prva zaposlitev je bila leta 1947 v Slonu. Najprej je delala kot kontrolor natakarskih blokov, zatem na planu in kalkulacijah, sedaj pa že 20. leto ureja osebne dohodke zaposlenih v TOZD hotela Slon. Krepko skriva svoja leta in Ji človek nikoli nebi prisodil, da ima že 24 let starega sina. »Prepozno, veliko prepozno sem se zaposlila po vojni. Se pet let mi manjka do upokojitve«, je povedala z nasmehom v očeh, čeprav se je vse dopoldne ubadala s številkami, med katerimi ne sme biti nobene napake. In kot vse naše poročene žene ima tudi Danica več poklicev, tega na delovnem mestu in preostale doma: mati, žena in gospodinja. Stane Virant, poslovodja poslovalnice v Ljubljani, Kidričeva 5, se je rodil 1921. v Sevnici pri Zidanem mostu. V rani mladosti, star komaj 11 let, je ostal brez staršev. Bolj po sili razmer kot po svoji volji se je v Sevnici izučil za mesarja. Ime! Je dobrega mojstra, kot oče mu je bil, nam je zagotovil in uspeh je bil tu. Sčasoma je vzljubil svoj poklic in dosegel visoko kvalifikacijo. V tej poslovalnici je zaposlen že od 1959. leta. Za najtežje obdobje trdi, da je bilo v letih 1960/63, ko so premagovali začetne težave, za najprijetnejše pa od leta 1971 naprej, ko so pod vodstvom direktorja Godca morali prenašati največje obremenitve, ki jim je kot dober gospodar prepustil vso pobudo: dal proste roke, ter jim hkrati naložil vso odgovornost. »♦♦♦♦♦ Miha .Tanžclj je doma iz vasice Kot pri Igru. V hotelu Slon v Ljubljani se je za-posilil 1939. leta kot kletar, kjer je delal do izbruha druge svetovne vojne, ko je mo- ral v vojsko. Med vojno je nekaj časa delal v graščini na Igu pri Pabnetu, po končani vojni pa se je leta 1947 ponovno zaposlil v hotelu Slon, zopet kot kletar. Miha je klenega zdravja, saj se skoro ne •spomni, da bi bil kdaj bolan. Obiskali smo ga v kleti, kjer' ima prav vzorno urejeno vso zalogo pijač, od Laškega rizlinga »Kalvarija« letnik 71 do francoskega šampanjca »Moet Chandon« in najdražjega »Dom Perignon«, za katerega pravi, da stane steklenica veliko nad 1.000 din, a ga kljub temu od francoskih vin največ prodajo. V kleti, kjer se temperatura nikoli ne dvigne nad 11 stopinj Celzija, dela Miha pridno kljub temu, da si je že krepko naložil svoj osmi križ. Do upokojitve mu manjkata še dve letd. *♦♦♦♦♦ Ema Peterka je doma iz Domžal, enega naših najmlajših mest na Gorenjskem. Več kot trideset let je pri Emoni. Zaposlena je na delovnem mestu samostojnega obračunskega referenta za osebne dohodke v TOZD Trgovina na veliko — sektorju za transport na šmartinski cesti v Ljubljani. Delo pri Emoni je nastopila 1. novembra 1946. leta. Delala je na razdelilnikih ra-oioniranega blaga. Pravi, da šteje v najlepše obdobje čas, ko je bilo v podjetju 150 zaposlenih. Za najtežje čase pa obdobje ob združitvi Prehrane z Emono. Meni, da je vsaka združitev za nekatere boleča. Ko smo jo pobarali, kaj si najbolj želi, je dejala, da čimboljše in iskrene tovariške odnose. Na vprašanje, kakšno delo oziroma poklic bi si izbrala, če bi lahko zavrtela kolo časa nazaj, je dejala, da ne ve, po vsej ver. jetnosti bi si izbrala kakšen drug poklic. Se dobre štiri leta bo delala in se ubadala s številkami, toliko ji namreč manjka do upokojitve. Zora Bernardi, prava Ljubljančanka, je v hotelu Slon zaposlena od decembra 1946. leta. 2e dobrih trideset let dela kot blagajničarka in točajka v kavarni. Prišla je kot mlado dekle in se je med tem časom tudi poročila. Meni, da se za gostinsko stroko, če bi lahko zavrtela čas nazaj, ne bi nikoli odločila. Tedaj leta 1946 pač ni imela nobene izbire, gostinskih delavcev pa je tako kot tudi danes primanjkovalo. Spominja se časov, ko so bile kavarne bolj mirne, gostje bolj tihi, ansambel je v kavami zvečer igral koncertno in operetno glasbo. Sedaj, pravi, ko se zvečer vrne domov, se ji dozdeva tišina bolj glasna — po modemi muziki, ki jo posluša ves večer. Trdi, da ne vključi niti radia. Pa še to nam je povedala — v gostinstvu delajo tudi ob sobotah, nedeljah ki praznikih. Ja, če hi ... Franc Milavec, skladiščnik alkoholnih in brezalkoholnih pijač na šmartinski cesti, se je rodil kot kmečki sin v Tomišlju na Notranjskem v času, ko je pričela divjati prva svetovna vojna. Občutil je tudi posledice druge voj-ne, ko so vas leta 1942 obkolili Italijani, ga uklenili in odpeljali v taborišče na Rab, Ker je aktivno sodeloval v NOB, so ga kasneje zaprli tudi domobranci. Uspelo mu je ilegalno oditi prek tedanje meje na Gorenjsko v Kranj, kjer je takoj po osvoboditvi stopil v JA. Po demobilizaciji leta 1947 se je zaposlil v Navodu oziroma kasneje v Prehrani, v kateri si je pridobil tudi kvalifikacijo delavca v trgovski stroki. Piavi, da je star dovolj, le nekaj malega delovne dobe mu še manjka do upokojitve, ►♦♦♦♦♦■ Alojz Tome je doma iz Zaloga pri Škofljici. Kot 18-let-ni kmečki sin je prišel v Ljubljano, kjer je s konjem razvažal blago pri tedanjem ljubljanskem konzumu. Ker se mu je teže ponesrečil brat, je zapustil delo v mestu in se vrnil domov na kmetijo. Leta 1942 so ga italijanski okupatorji odpeljali v internacijo v Padovo. Po kapitulaciji Italije se je vrnil domov in odšel v partizane, v Cankarjevo brigado. Se istega leta so ga v okolici Žužemberka ujeli Nemci in ga odpeljali na prisilno delo v Nemčijo, odkoder se je konec maja 1945 vrnil domov In se leta 1946 zaposlil kot priučen . transportni delavec pri Navodu, kasneje Prehrani. Pravi, da se bo letos kot upokojenec vrnil domov na kmetijo k bratu, ki zaradi stare nesreče težko kmetuje in rabi pomoč. >♦♦♦♦♦ Evgen Murovec se je rodil kmalu po prvi svetovni -vojni v Šentjanžu na Dolenjskem. Star komaj 16 let je prišel v Ljubljano s trebuhom za kruhom in se zaposlil pri zasebnikih. Spomladi 1945 je stopil v brigado Ivana Cankarja. Po osvoboditvi je ostal v KNOJ do leta 1947, ko se je zaposlil v Prehrani. V skladišču na Titovi cesti je delal 10 let, kasneje je delal v pražarni in nazadnje v regatnem skladišču kot vodja komisionarjev. V Emoni si je pridobil polkvalifi-kacijo za trgovsko stroko. Najbolj je bil zadovoljen, ko mu je uspelo s pomočjo Emone, da se je vselil v svojo vrstno hišico. Cez dobre tri leta se bo, kot pravi, vpisal v klub upokojencev Emone. 'V;- ' *♦♦♦♦♦ Anton Šeško, zaposlen v topilnica masti v TOZD Mesna Industrija v Zalogu, doma s Turjaka pri Velikih Laščah, je kot 16-letni fant prišed 1936. leta v Ljubljano in se pri mojstru Koprivcu na Vi- dovdanski cesti izučil za mesarja. Tiste čase pač ni mogel izbirati. Zelo rad bi se šolal. Oče je sicer povprašal pri salezijancih na Rudniku, a žal ni bilo mogoče. Za šolanje bi moral odšteti na mesec po 600 dinarjev. Tako je postal mesar. Do 1943. leta je še delal, potem je mesa zmanjkalo. Na mesec je zaslužil 200 lir, stanovanje in hrano. V ilustracijo naj povemo, da je stala steklenica vina »kiante-rica« kar 400 lir. Zaposlil se je pri železnici In se usposobil za premikača. Kmalu, že 1944. leta, so ga Nemci odpeljali v Nemčijo, od koder se je tik pred osvoboditvijo peš vrnil domov. Do 46. leta je še delal pri železnici, nato pa se je zaposlil v svoji stroki v mestni klavnici. Delo je ostalo isto, menjala so se le imena podjetij — Živinopromet, Gruda, Mesar, itd. Sedaj je v MIZ v Zalogu. Z delom je zadovoljen, ne pa z zdravjem. »Se tri do štiri leta bom delal, potem pa le še doma na vrtu, tako za rekreacijo,« nam je dejal, ko smo ga obiskali na domu. ►♦♦♦♦♦ skrbel za vse strojne naprave in instalacije. Sodeluje v samoupravnih organih in sindikatu. Je član DS in je bil večkrat tud’ predsednik. Sodeloval je Pri vseh političnih ali delovnih akcijah. Spominja se težkih dni, ko je kolektiv s trudom in slabimi materialnimi P0" goji obnavljal kavarno in re; stavracijske prostore, da W si zagotovil boljše pogoje za nadaljnje poslovanje. Zatrdili so nam, da je eden najboljših delavcev v TOZD in vzor marljivosti. ► ♦♦♦♦♦ Davorin Sevšek je pravi Ljubljančan. Ko je končal štiri razrede realke in trgov-sko šolo, se je takoj zaposlil v trgovini. Prva služba P° končani vojni mu je bila Pr' tedanji Nap roži, ko je kot »potujoči« poslovodja vpelja-val v delo trgovske delavce v raznih prodajalnah po Lin-bljani. V Prehrani je najprej delal na Titovi, kasneje pa na Šmartinski cesti, kjer Stanko Hrovatič se je rodil v vasi Dobrni nedaleč od Loke pri žusmu. V avgustu leta 1946 se je zaposlil v hotelu Evropa v Celju kot pomožni delavec. Zelo vesten, priden in sposoben je bil že v letu 1947 premeščen na delovno mesto skladiščnika in kletarja. Kasneje je uspešno končal šolo za skladiščnika. Ko je bilo mesto ekonoma ukinjeno, je tudi. to nalogo prevzel na svoja ramena in jo še danes vzorno opravlja. Ker je leta 1954 stanoval v hotelu, je v katastrofalni poplavi 6. junija požrtvovalno reševal družbeno premoženje in tako preprečil večjo materialno škodo. Preprečil je tudi požar, ko se je pokvaril oljni gorilnik v kurilnici, ker je poleg svojega rednega dela vzdrževal in se je zaposlil na delovne mestu skladiščnika pakiran ga blaga. Bil je prvi P°sl f vodja diskontne prodaje Maximarketu in nato n šmartinski cesti, zadnja le_ pa je delal v pakirnici 1 pražarni. Lani je stopil v z9' j služend pokoj. Pravi, da je bil najbolj ' dovoljen tedaj, ko je ble delo opravljeno, pa četudi J delal v času, ki je presega1 redni delovni čas. Ob vznožju , zelenega t’0' horja ima pri Oplotnici sv°' jo »vencerlijo«, kot pravil0 tam mali hišici v vinograd^ Z veseljem obdeluje mali ^ riograd in nekaj pedi zemU®’ pri čemer mu krepko P011’8" ga žena. Zadovoljen je. ce, ga kdo obišče, da se skup»l z njim sprehodi, mu pokaz to in ono in se naužije stega svežega zraka, ki f>. r Ljubljani tako primabJ' kuje. DAN ŽENA V KOPRU KOPER, 10. marca Zvedeli smo, da so Emon-ke v Kopru svoj pra*' nik g. mrec praznovale že dan poprej. Zbrale s« se v restavraciji »Pri vo-dnjaku«. Najprej so ime-le ob 17. uri sestanek, P° njem pa majhno zakusko in ples. Bilo je zelo Pr* jetno. Za ples in razvedrilo jim je igral ansaW bel »Sahara«, žal je bil° bolj malo plesalcev, zato so se zavrtele kar s kolegicami iz sosednega mar-keta. E-press servlee Emona za vse, vselej in vsepovsod Vaše zaupanje - naše zadovoljstvo ^let spomini pr PRESKRBA LJUBLJANE 4 Spomini na delo Prehrane po 1948. letu Spominjam se sestanka, ki c «no ga imeii vsako nedeljo " dopoldne v pisarni na Gospo svetski cesti. To so bili se-stanki s potniki prodajnega P oddelka in z vsemi komercia-kjer smo obravnavali te-J koče probleme. Tov. Nebec je »Predlagaj da bi pričeli z raz-J^ijo podjetja in moderni-M poijo ter novo tehnologijo v T Po načinu samopo- [ “trežbe. Bili smo zbrani veči- han Pezdir dphta starejši ljudje, navaje-j'1. starega klasičnega trgova- ja, zato smo bili preseneče-«1 pa smo pogumni, zato pbo se odločili, da preidemo klasike v novo trgovanje in 1 zadali nalogo prvega plana dstanoviti 50 samopostrežnih jr€ovin! Pričeli smo tudi izdajati svoje grosistične cenike, kar je vzgojiti kader, kakor tudi uresničiti rekonstrukcijo in odpreti novo trgovino, ki je pričela delati 27. novembra 1957. leta. To je bila prva samopostrežna trgovina v Ljubljani, ki pa nam je dala novega poguma. Tako smo odprli trgovine v Hrastniku, Zagorju, medtem pa se je k nam priključila tudi samopostrežna trgovina v Kranju, ki je dala pobudo, da smo zgradili še en market v Stražišču, medtem ko je ljudski odbor v Kranju zagotavljal, da nam bo dal na razpolago še en lokal v centru mesta, kar pa se na žalost ni zgodilo. MLO je videl, da je neob-hodno potrebno tudi v Ljubljani zgraditi z ozirom, na rastočo rast prebivalstva nove trgovine, ki bi služile za njihovo preskrbo. Zato so se odločili, da zgradimo veliko samopostrežno trgovino supermarket na proštom ob Domu sindikatov. Pričelo se je z gradnjo te trgovine z vso naglico, seveda brez finančnin sredstev tako s strani podjet. Ja Prehrana kot Mestnega ozr. okrajnega ljudskega odbora, vendar to ni nikogar motilo. Pričeli smo leta 1960 graditi to trgovino. Med gradnjo je bilo sto in sto problemov glede financiranja, tako s strani Prehrane kakor tudi okrajnega ljudskega odbora, nakar je priskočila na pomoč Mestna hranilni- ca in Ljubljanska kreditna banka. kavovec, ki je bil zelo iskan artikel v industriji čokolade. Medtem so se tudi druga podjetja registrirala za zunanjo trgovino, vendar smo imeli veliko prednost, izšel je zakon o junanji trgovini, ker je v Jugoslaviji nastala zmeda zaradi prevelikega števila zunanjetrgovinskih podjetij. Pri-nešen je bil sklep, da je v vsaki republiki lahko registrirano samo v eno podjetje. Za nas v Sloveniji je nastal zelo velik problem. Naš kolektiv se je zagrizeno osredotočil, da uspe v tej registraciji, kajti smatrali smo, da je to velikega pomena za nadaljni razvoj. TO nam je tudi uspelo Tedaj je bil predsednik ministrstva oziroma Komiteja za zunanjo trgovino Sergej Kraigher, ki je pričel z delom v nerazvitem afriškem področju. Tako nas je pozval, da v sodelovanju z zagrebškim po-djetjem ki je bil to njegov ra. jon, sodelujemo in pričnemo z razvojem nerazvitih afriških dežel. In res smo takoj poslali naše uslužbence v Gvinejo, kjer smo odkupili prve velike količine kave,.banan, limon, kokosovih orehov, itd. Bili smo tako samozavestni, da smo zaključili in najeli celo ladjo nizozemske kompani-je, za dobo treh mesecev. To je bila ladja Barbara Bro-\ving, ki je pripeljala prvo količino južnega sadja iz afriške dežele, vse dotlej smo banane uvažali le iz visokorazvitih srednjeameriških držav. Tako smo postali pionirji v neraz-Nadalje smo pričeli z razširitvijo zunanje trgovine tako v izvozu kot v uvozu in obenem pričeli organizacijo tako imenovane paketne službe, to je preskrbo raznih diplomatskih in ostalih predstavništev v tujini, po zgledu danskih in drugih firm. To je bil za nas nov posel in v začetku zelo težaven, še posebno ker nismo imeli dovolj strokovnega kadra, pa vendar na koncu je tudi to uspelo in se še danes lepo razvija. Piše: Ivan Pezdir, nekdanji direktor ex Prehrane če pomislimo, da je bil začetek zunanje trgovine začet s tremi uslužbenci, ki niso bili nikdar zaposleni v zunanji trgovini ter smo ob velikem entuziazmu nadaljevali začeto delo, kar je danes razvidno, kako se je ta majhni oddelek razvil v samostojno veliko organizacijo. Rast in investicijska gradnja Pri odločitvi na prehod dela iz klasične trgovine v novo moderno trgovanje je bilo treba rešiti tudi vprašanje po slovne zgradbe, gradnje novih skladišč, garaž ter stanovanj za neumorne uslužbence. Ta. ko smo se lotili tudi tega de- njih skupnih prostorih, seveda z urejenimi sanitarijami. Vse to pa smo že na koncu preprečili, kajti izkušnje so nam pokazale, da je šlo to predaleč, kajti posamezniki bi izkoriščali to kot svoja stalna bivališča, kar pa ni bilo v interesu podjetja. Seveda takrat kot so bila skladišča zgrajena, so bila za tedanji obseg prevelika in so nekateri celo kritizirali, da je to nesmisel, kar pa se je v kratkem času pokazalo, da je bil sklep pravilen, odnosno za ra. zvoj kakršne je danes še veliko premajhen, saj se je potem še vedno dograjevalo. Vzporedno s tem, kot sem že omenil zgoraj, smo gradili tudi zasebna stanovanja, kakor tudi zasebne družinske hišice v okviru stanovanjske zadruge. Seveda je velik del in začetek tega financirala Prehrana. Gradnja luke Koper Po vsej tej ogromi investiciji smo bili pozvani, da priskočimo na pomoč že k gradnji luke Koper. Bili smo prepričani, da našo zunanjo trgovino lahko uspešno razvijemo le, če bomo imeli na razpolago tudi prostore in skladišče v Luki. Bil je ustanovljen konzorcij, v katerem jc bila vodna skupnost Koper, sedaj podjetej Luka Koper, Prehrana, Slovenijales, Žitni silosi v Ljubljani in Empex iz Kopra. Tako se je začelo z razvojem luke Koper, kjer je imela Prehrana velik interes in veliko pobu do, da je pričela luka Koper obratovati, ki je tedaj še ni bilo. Naročili prvih sto vagonov limon iz Sicilije, ki se morajo dostaviti po morski poti v luko Koper, ki je bila tedaj še samo za osebni krajevni obalni promet. Prva barka s temi limonami je sredstev ni bilo. Res je, da je bila dana pomoč s strani Ljubljanske banke, vendar takih sredstev kot jih je pred-pisoval takratni zakon, ni bilo. Kako je bilo vse to financirano, ne vem in tudi marsikdo ne, lahko rečem samo, da se je zgodil čudež, kajti danes je vse to velikega pomena ne samo za Prehrano, temveč za Ljubljano, če vzamemo širšo Luko Koper tudi za Slovenijo, marsikateremu podjetju pa smo dali vzgled in pogum, da so nas začeli posnemati. Nastanek kluba upokojencev Po vsem . tem ogromnem delu smo ostareli in postali utrujeni ter dali možnost nadaljnjega še večjega razvoja našim mlajšim sodelavcem. Ker pa smo bili navajeni skupnega življenja, saj smo živeli kot družina, smo se pričeli shajati tedensko bb določenih dnevih. V začetku nas je bilo največ 10. Seveda je vse to raslo tako, da nas je bilo že prek 20. Sklenili smo, da napravimo organiziran klub ter določili članarino v znesku 2,00 din za pokritje raznih obvestil. Tako je to raslo ter vsak, ki je šel v pokoj, je izrazil željo, da bi tudi on sodeloval in se nadalje družil z vsemi svojimi bivšimi kolegi. Tako je nastal klub, da smo ga organizirali kot samostojno organizacijo v okviru podjetja Prehrane, oziroma Emone, kajti z razširitvijo in priključitvijo bivše Emone Agrokombinat, smo tudi ta klub razširili na njihove upokojence. Klub je pričel delovati z namenom, da povezuje svoje stare kolege skupaj jim omogočil razna sestajanja ter iz- '*♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ 30 LET EMONE - 30 LET EMONE - 30 LET EMONE - 30 LET EMONE - 30 LET *♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ j^ntenilo za takratno obdob-* in našo konkurenco revolu-eijo. Nadalje smo stali pred pro-“'Guiom poslovnih prostorov, »eveda pa je bilo za vse to ^ba najti finančna sredstva denar. Za nas je bil to ve-problem in življenjska od-*°Citev, kako preiti s starega kčina dela na novi način, endar nas to ni motilo. Po-■'bdiia se nam je priložnost 'fkupa lokala od firme To-?0s iz Kopra na Titovi 25. 5® ta lokal, v kolikor se spo-T^hjain, smo plačali okoli 20 "kujotiov dinarjev, ga prev-in takoj začeli obnavljati ** je dan nalog, to je bilo rjPtembra 1959, naj odpre prv0 samopostrežno trgo 1110 za 29. november . ^ov. Bregar je vprašal, ka-. rega leta, nakar je dobil na-da napiše na izložbeno , *ho, otvoritev za 29. novem-ra istega leta Pričeli smo takoj z lasti fkciativo in s svojimi dela J rekonstrukcijo lokala, n Tav° vsega inventarja, pre pa hladilnikov, person je dobila nalog, da tak T* novo poišče in zaposli n r* delovno silo. Res se na f6 Posrečilo dobiti samo p kvalificiranih trgovskih mo< vbf iPa j® povzročilo na Trg Uit ’ zbornlci v Ljubljani v ° ogorčenje, češ da pre ,/oam° njihove kvalificiral j^re, vendar nas to ni mo es novi kolektiv, ki je ob-j. °Jal i2 15, oseb, smo posla-s ba enomesečne prakso k n obnemu podjetju »Vrača r« »d. Res je, da smo z Jkim idealizmom uspeli Trgovina je bila odprta in je začela poslovati 7. 3. 1961 leta. Tudi tu je nastal velik problem za ljudi, saj svojih še nismo imeli, polovico že izučenih moči smo morali iz Titove 25 preseliti v Cigaletovo ulico. Tudi tu smo imeli velike težave s tedanjo Trgovinsko zbornico. Še posebej pa je nastal problem, ko smo v tej trgovini uvedli tudi oddelek bife — okrepčevalnico s toplimi obroki. Tu so nastopili gostinci, da to ne spada v trgovino, vendar smo šli preko tega. Trgovina je bila na razpolago potrošnikom tudi ob nedeljah in praznikih dopoldne, ker je bil izredno velik naval v tem času. Tako so se razvijale nadaljne samopostrežne trgovine in uresničeval prvotno zastavljeni plan. Zunanja trgovina in priključitve Z delom zunanje trgovine smo se pričeli ukvarjati že v letu 1953, ko smo uvažali razne dišave, ki jih tedaj še ni bilo na trziscu ter polenovko, za kar smo bili takrat edini v Jugoslaviji. Seveda je to idejo prevzela tudi ostala konkurenca. Ker pa je bilo še ved no pomanjkanje sladkorja, smo pričeli uvažati tudi saharin iz Češke v kristalu, ki nam ga je v tablete predelala sedanja Krka. Seveda je bilo vse to pre malo, zato smo uvažali tudi saharin v tabletah. Potem smo se razširili tudi na razne organizacije tako, da smo izvažali razne škrobe, glukozo in druge artikle, da smo uvozili ka. vitih deželah. Bilo je veliko problemov, veliko rizika, a kljub temu nas to ni motilo. Tako smo v Gvineji, to je v mestu Konakry, organizirali prvo predstavništvo, ki je potem usklajevalo delo med nami in Gvinejo. Ko smo postali znani in natančni ter solidni, je prišla ponudba iz republike Mali, da v njihovi deželi zgradimo podoben market, kot je naš v Cigaletovi. Republika Mali je nameravala tak market zgraditi v mestu Bamacu in je po-slaal svojo delegacijo na razgovore v Ljubljano, seveda s posredovanjem Komiteja za zunanjo trgovino v Beogradu. Mi smo ta posel prevzeli ter v roku enega leta je bil market zgrajen z vso opremo, našimi uslužbenci, ki so bili te. daj že strokovnjaki, so ga re shično usposobili v najkraj-žem možnem času. Tudi prve zaloge blaga smo poslali iz Ljubljane. Vse to pa je bilo dogovorjeno, da se plača z izvozom blaga, to je iz Malija, in sicer arašidov in arašidovih pogač. Nastal je problem zaradi cene arašidov In pogač, ki ga je rešil Komi. te za zunanjo trgovino s tem, da je razliko v ceni med našim oljem in pogačami pokrival iz svojega fonda. Nastala je razlika, v kolikor se spominjam, okoli 100 milijonov. Komite za zunanjo trgovino, kf se je med tem časom reformiral v Sekretariat za zunanjo trgovino, posle je prevzel pokojni Boris Kraigher, ki je nastali problem izplačila razlike prevzel na sebe in dal nalog za izplačilo razlike. Seveda smo se mi oddahnili. la in pričeli z gradnjo poslovne stavbe v Kersnikovi ulici. Na tem prostoru so bile nekdaj garaže in je bilo povezano z našim glavnim skladiščem' in z upravnimi prostori na Gosposvetski cesti. Z velikimi težavami smo zgradili stavbo, ki je bila za tiste čase in za tisti delokrog zelo velika. Pred očmi pa smo imeli ra zvoj in smo varovali vse prostore. Zato ker ob otvoritvi še nismo zasedli vseh prostorov, so nam hoteli vseliti druge interesente. Ker pa smo se zavedali, da bi bilo napačno, če bi jih izpustili iz rok, smo na hitro okupirali nezasedene prostore s tem, da smo jih uporabili kot skladišče embalaže. Tako smo ohranili prepotreben prostor za nadaljnji razvoj, obenem pa smo morali že graditi skladišča, ker so obstoječa postajala premajhna. Poleg tega se je pro. štor, kjer so bile garaže, začel rušiti, skladišče na Masa rykovi pa nam je železnica odpovedala ter nas sodnijsko in z vsemi njihovimi argumenti prisilila k izselitvi. Zato smo začeli z gradnjo skladiščinih prostorov in garaž na Smartinski cesti, kjer še danes obstojajo. Zgrabili smo veliko blagovno skladišče, skladišče za embalažo, garažo in mehanično delavnico ter majhni upravni pro štor, ki naj bi služi! za administracijo v skladiščih in obenem za odmor in počitek delavcev, kjer bi imeli na razpo. lago dopoldansko malico ter delavce in šoferje, ki bi se pozno vračali s svojega dela in lahko prenočevali v gor- prispela, za kar obstoja tudi dokumentacija — fotografija. Nadalje smo uvozili 400 vagonov riža iz Egipta ter smo od brodarja zahtevali, da ga dostavi v luko Koper. Ker pa tedaj še ni bilo skladišč, smo ta riž razložili v garažah Slavnika v Kopru, nekaj pa tudi na prostem in pokrili s cera-dami. Pri tem je pričela sodelovati tudi Splošna plovba Piran, kakor tudi špediter In terevropa. Zato smo tudi s Splošno plovbo prvi organizirali prevoz 100 ton kave iz Gvineje, ki jo je pripeljal povsem majhen brod, kakor ,se mi dozdeva, da je bil to prvi brod Splošne plovbe pod imenom Krpan. Tako se je pričelo z gradnjo luke Koper. Pričetek gradnje prvega pomola in se veda poleg pomola tudi skla dišča. Prehrana je bila poleg žitnih silosov Ljubljane, ki je pospravila prvo skladišče v Luki Koper za svoje potrebe seveda s tem, da ga izkorišča tudi Luka. Vse južno sadje je prihajalo, predvsem banane v Koper, kjer so se vskladiščevale. Tako je na ta način Luka Koper danes skoraj edina v Jugoslaviji, pripravljena za organiziran sprejem južnega sadja. Tako se je Luka Koper razvijala naprej. Poleg tega smo z ozirom na velike potrebe in velik razmah in razvoj podjetja še posebej zgradili predstavništvo v Beogradu, ki nam še danes služi, takrat je bilo preveliko, sedaj pa je veliko premajhno. Seveda so bile to velike investicije, finančnih lete. Podjetje Emona je imelo razumevanje do te akcije in je z vso svojo voljo in možnostmi priskočilo na pomoč z ranimi dodatki in podporami z namenom, da uslužbenec, ko preneha s svojim rednim delom, m osamljen in še vedno vidi, da podjetje za njega skrbi in da ga ne smatra odpisanega, kar se vidi tudi iz zavzetosti vseh teh upokojencev, saj se skoraj vsak uslužbenec, ki je upokojen, zglasi v klubu ter se prijavi z željo, da še naprej ostane zvest pripadnik podjetja. Zato je klub s pomočjo podjetja organiziral svojo pisarno, ki redno spremlja vsa dogajanja. Nudi pomoč v obli-ki združevanja, zabave, podpore raznih nasvetov itd. prepričani smo, da bodo tudi mlajši oziroma zanamci upoštevali naše začeto delo, ki smo ga prispevali za pro-cvit podjetja, ne da bi pomislili na svojo lagodnost, kajti imeli smo pred očmi samo nesebično in požrtvovalno delo, tako, da omogočimo mlajšim in zanamcem temelj za njihov nadaljnji razvoj. Vaše zaupanje - naše zadovoljstvo % %^let Emona za ose, vselei In vsepovsod HRENOVKE BOLJŠE KOT NAJBOLJŠI PRŠUT Zimske kuverte debelejše od poletnih — Krašk« burja suši pršut Pridne Kmonke, ki solijo, umivajo in negujejo kraški pršut OBISK V LOKVI NA KRASU PRŠUT ZORI V BURJI LOKEV, marca — Obrato-vodja prSutame Lokev pri Lipici na Krasu, Janez Grošelj, je pravi Dolenjec, jeznorit, natančen, predvsem pa dober človek in delavec, ki od svojih sodelavcev in prišlekov — transporterjev, zahteva vsaj pol toliko delovne prizadevnosti in natančnosti kot od samega sebe. Kot dober gospodar se zaveda, da ima letos na skrbi nad 50.000 kosov pršutov, več sto budržol, pancet in drugih kosov, ki se stiskajo v daleč pretesnih prostorih v Lokvi in drugod pri kmetih kooperantih po Krasu, zato je dvakrat skrben in natančen. Ce mu ob vsem tem uide kaka ostrejša beseda, posebej ko vidi, da nekateri nimajo pravega srca za delo, niti ni nič čudnega. To samo za uvod in šoferjem za uh, naj skrbno pazijo, kako je treba nalagati pršut, da ne bodo prišli navzkriž z mojstrom Grošljem (To seveda le, če bodo prebrali te vrstice!) Ukrojena šunka V pršutarm Lokev je zaposlenih 21 delavk in de lavcev, med njimi osem žensk, največ domačink in domačinov, ki povprečno zaslužijo po 3,400 din na mesec. Medtem ko je pršutar-na lani dala na trg 46 tisoč pršutov, jih bo leto precej nad 50 tisoč, in sicer s pomočjo kooperantov. , Tretjina pršutov pride iz naše farme v Ihanu, drugi dve pa iz posestva Bjelje, iz Vojvodine in od drugod. Ko gredo izbrane in pripravljene šunke skozi raz-soljevalnioo v Lokvi, jih uk-roje v posebnih modelih kot se reče, potem pa jih spričo preskromnega prostora oddajajo v sušenje kmetom kooperantom po Krasu od bližnje Lokve do Križa, šempulje, Tomaja, God j ne in Krepelj. Skozi kmete gre okoli 35 tisoč pršutov. Pršutarna Lokev da letno na trg 180 ton pancete (na zraku sušena prvovrstna slanina), 30. ton budžole, 55 ton pršuta Lipica (pršut brez kosti), pri čemer gre za najboljše kose prašičevega stegna in 50 ton pršuta, ki v povprečju tehtajo po 5,60 kg. Problema in težave: Pršutarna Lokev ima predvsem premalo prostora, zato suši lahko le 15.000 kosov pr- šutov hkrati, in še to zelo na tesnem, druge pa daje v »rejo« h kooperantom. Da bi bila stiska še večja, jim zadnje čase grdo nagaja še vreme, ki se je tudi na Krasu povsem izneverilo. Burje skoraj ni več, pojavlja se celo megla, oblaki se spuste nizko nad zemljo, dež je prepogosten obiskovalec in z njim previsoka vlaga, zato so klima naprave v pr-šutarni neprekinjeno v teku. Kadar je suh zrak in burja, je zorenje pršutov neprimerno hitrejše in boljše, skratka manj težav je. Kar zadeva konkurenco, je najmočnejša s strani občinskega inšpektorja, ki grozi, da bo prepovedal sušenje pršutov pri zasebnikih, ki ne izpolnjujejo vseh pogojev, kot so poseben ločen vhod v sušilnico, maksimalni varnostni in higienski pogoji Janez Grošelj ter podobno. V resnici pa gre za novo »občinsko« pršu-tamo, ki se po časopisih reklamira enkrat s sto tisoč pršutov letno, drugič s štirideset in podobno različno, kar nihče ne jemlje resno, pač pa je žalostno, da občinsko politiko krojijo nekoliko preveč po domače. Bo Ije bi bilo, ko bi se pogovorili s TOZD MIZ, kot up-ravljalcem pršutame Lokev. Podvojene zmogljivosti Perspektivni srednjeročni program predvideva, da oo pršutatrna Lokev v letih 79-80 doživela renesanso, to je povečavo hladilnih in sušilnih prostorov za še enkrat toliko, kot jih premore zdaj. Zadnji čas. 2e prihodnje leto bo konec sodelovanja s kooperanti, če ne bodo svojih sušilnic priredili na občinske sanitarne zahteve, za katerimi, kot že rečeno, stoji domača pršutar- ska konkurenca, ki ima bolj velike želje in oči kot dejanske možnosti. Leta 72 je pršutarna Lokev dala na trg 27,000 kosov pršutov, budžole pa 138 ton, medtem ko bo letos pršutov še enkrat toliko. Prva faza zorenja pršutov traja od septembra do marca. Proces obdelave šunk je naslednji: umivanje, soljenje, obdelovanje, mazanje, čiščenje, prešanje, sušenje, pakiranje itd. Skratka dovolj natančnega in skrbnega dela. Najboljši so pujski, ki imajo nekaj nad sto kilogramov (zadnja stegna), ki jih najprej krojijo v modelih, obdelava v posebno obliko, ki je najprimernejša za soljenje in sušenje. Proces soljenja, ki pobere iz mesa vlago, traja približno pet tednov, nato gre; meso v prvo sušenje. To traja tri tedne, nakar gredo pršuti h kooperantom v finalno sušenje. Medtem pršut še dodatno premažejo z zaščitno zmesjo maščobe in začimb, nakar gre v sušilnico. Tu je potrebna regulacija temperature in vlage, posebej kadar so neugodni vremenski pogoji. Temperatura ne sme pasti pod 0 stopinj in se ne sme dvigniti nad 25 stopinj Celzija. Dim in brinje Na željo kupcev nekatere pršute obdelajo tudi z dimom oziroma nekoliko okadijo, in sicer s pomočjo trdega lesa in brinja, ki daje pršutu še posebno svojstvo, drugačen videz in okus. Naši kooperanti oziroma kmetje, ki od 68. leta sodelujejo s pršutarno Lokev, so se razvili iz enega do današnjih osem. Vsak ima sušilnico s prostorom od tisoč do šest tisoč kosov. 70 odst. pršutov prodamo na domačem, 30 na tujem trgu. Povpraševanje po tej delikatesi je zmeraj večje v ZR Nemčiji in Italiji. Doma ga prodamo največ ob mor-Jh- Pršutarna Lokev kot obrat MIZ tesno sodeluje z njo. Ob razširjenem programu računa na lastno moderno delikatesno trgovino v vasi Lokev, medtem ko so prvi zavitki vakuumsko pakiranega pršuta po 10 dkg že na trgu. Pokusite ga, Emonin pršut iz Lokev, ne bo vam žal! E-služba za informacije Kakor vsako leto bo tudi letos, tokrat enain dvajsetič, pohod po poteh partizanske Ljubljane, ki je dala velik delež k osvo boditvl vse domovine. PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE Pozivamo vse mladinke in mladince Emone, da se letos, ko praznujemo 85. letnico rojstva maršala Tita, 40-Ietnico njegovega prihoda na čelo Komunistične partije, 40-letnico ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije in 30-letni-co obstoja in rasti Emone, da se 7. maja 1977 udeležite pohoda po poteh partizanske Ljubljane In s tem dokažete, da je naš korak, korak po poteh našega partizanskega mesta, tudi korak naprej v utrjevanju naše zavesti o potrebi zaščite sadov naše revolucije. Prijavite se v svojih osnovnih organizacijah ZSM, ki naj pošljejo prijave tov. Miri Težak, referentki za šport in rekreacijo, Ljubljana, Kersnikova 2, kjer bodo dobili podrobna navodila in svilene nalepke za na majice. Lokev, 4. marec — V pr-šutami v Lokvi na Krasu, obratu mesne industrije Zalog, kjer zori in se oblikuje priznani kraški pršut, h kateremu se tako zelo prileže in poda kraški teran, ki Ima tu svojo domovinsko pravico, smo se pogovarjali z delavci pršutarne, ki negujejo pršute in budjole, da dobe prav tisto obliko, barvo in okus, kot jo morajo imeti. Dušana Mevljo smo zmotili ko je vlagal budjole v sušilnici. »Sem domačin iz Lokev, v pršutami delam že peto leto. Dela sem se priučil tako, da mi gre kar dobro od rok. Največ sem zaposlen pri soljenju in vezanju pršutov »Lipice« in budjol. To je sicer lažje delo kot metanje in obešanje pršutov, zahteva pa več ročne spretnosti. Ka-terikrat, ko obešamo pršut, da se suša, ga dnevno premečem tudi nad tisoč kosov, kar je več kot 7 ton, saj tehta kos tudi nad sedem kilogramov. Na takšen dan sem še za TRIM, samo da ga raje gledam na TV. Nevenka Kozlovič je doma iz dobrih 5 km oddaljene Divače, od kjer se vozi s svojim fdčkom. Pri Emoni dela enajsto leto. Od lani je tudi predsednik sindikata. Potožite je sicer, da ji delo po tej plati še ne gre od rok tako kot bi moralo iti, a so jo kolegice hitro potolažile, da je vsak začetek pač težak in da ji bodo že pomagale. Nevenka je s sodelavkami prala pršute. Delo je bilo sicer malo težje kot ponavadi. Zmanjkalo je toka, zato je bila voda hladna. Sest de lavk je tega dne opralo nad 1500 pršutov. Sveže in že nasoljene po pranju osuše, obesijo za 2 do 3 dni v rahel dim, popoprajo in nato obesijo v zračne sušilnice, kjer pršut zori 6 do 7 mesecev. »Pozimi, ko je naša sezona, zaslužim več kot poleti. Sedaj je tudi več dete ko pripravljamo pršute. Povprečno zaslužim okoli 2700 din na mesec. Delo je sicer raznoliko in se pogosto menja, le kolegici Rozi Mlač in Marija Grmek sta »specializirani« za razkladanje tovornjakov.« Ker smo bili tik pred praznikom dneva žensk, smo jo še pobarali, kako in kje bo- do ženske v tem obratu pr* znovale, je dejala: »Prav t* ko kot ostale ženske v MI& saj smo njihove — nageljčW in čestitke pa nam bodo P* steli iz Ljubljane.« Jože Jankovič je na velik® mizo, prevlečeno z nerjaveč® pločevino, natresel velik kuP mletega popra in z nji® obilno popraševal rahlo ok* jene, toda še nezrele pršute. »Poper gre v nos in J® treba čihat,« je potegnil P® kraševsko. »Popramo zato, J* je pršut zaščiten. Sicer P* sem se ga že navadil, sal delam tu že enajst let. W svež robček je treba im®" vedno pri roki.« Pri tem delu mu je prič" no pomaga) kolega Stari* Mevlja, ki je povedal, da j® Dušan Mevlja v pršutarni že petnajsto bo, medtem je bil le pri vb' jakih. Oba sta domačina iz LO" kev in trdita, da jima j® hrenovka in govedina ljubša, okusnejša od pršuta. Ko srrri Ju vprašali, če jima je tud* voda bolj všeč kot teran, st* se samo veselo nasmejala rekla pa nista nič. Kar prijetno je bilo gleda1 ti nepregledne vrste viseči# pršutov in budjol ter krašk« slanine, nekatere še povseit* sveže, druge pa že zrele it* primerne za narezek. Sicer pa so se nam dom»’ čini potožili, da je prav« kraške burje vedno manj. Bojda se že tudi ljubljanska megla privleče do Krasa. Z» pravilno zorenje pršuta sd že le suho in vetrovno vrem«. saj le pod takimi pogoji lab' ko dajo na trg izdelek, ki uživa sloves in kakršnega ** potrošniki žele. E-PRESS-SERVICtf Da bo pršut res kvaliteten, ga je treba redno pregledovati in negovati. Vale zaupanje - naše zadovoljstvo Emona za vse, vselej in vsepovsod POGOZDOVALNA AKCIJA NA KRUMPERKU OJ, LE ŠUMI GOZD ZELENI.. Šolarji iz Doba pri Domžalah pogozdujejo gozdove na Krumperku pri Domžalah — 18.350 novih smrečic — uspešno sodelovanje Emonine TOZD s šolo v enem tednu Krumperk, 18. marca — Temeljna organizacija zdravega dela Poljedelstvo-go-vedoreja v Domžalah ima v 870jem sestavu tudi bivše Posestvo Krumperk, na kate-Jem so leta 1961 pričeli kr-®*i gozdove. Tako so nastale ®Plate jas — vseh skupaj ekoii 50 hektarov med lepi-gozdovi v okolici krum-Perškega gradu. V TOZD so se odločili, da bo-* * Nadaljevanje s 7. strani jeni 3 hlevi za govejo živino, ki ga je klavnica Emona uporabljala za skladiščenje kupljene govedi. Iz navedenih samostojnih posestev in zadrug je leta 1959 nastal Agrokombinat Ljubljana. V njegovem okviru so bili polagoma ustanovljeni 4 specializirana obrati, predhodniki našega TOZD in sicer: Poljedeljstvo, Pitano govedo. Mleko In Obrat za vzrejo telet. Leta 1966 so se govedorejski obrati združili v obrat Govedoreja. Ker je poljedeljski obrat realiziral večino svoje proizvodnje preko govedorejskega obrata sta se obrata združila v Obrat Polje-deljstvo-Govedoreja. V letu 1971 pa se je temu obratu priključil še obrat Gozdarstvo. Tako ima TOZD Poljedelj-stvo-Govedoreja danes sledeče organizacijske enote s sledečimi dejavnostmi: OE Pšata; proizvodnja mleka in poljedeljska proizvodnja OE Vodice: proizvodnja mleka in poljedeljska proizvodnja OE Zadobrova: Proizvodnja mlade plemenske živine za obnovo črede na mlečnih farmah OE Smlednik: pitanje mlade govedi OE Mengeš: Poljedeljska proizvodnja OE Moravče: Vzreja telet CH na paši, travniška proizvodnja, pitanje govedi OE Logatec: Vzreja telet CH na paši, travniška proizvodnja, pitanje govedi OE Krumperk: Pitanje in vzreja CH telic na paši OE Mehanizacija: Skrbi za vzdrževanje osnovnih sredstev in popravila OE Dolsko: Topolove plantaže OE Gozdarstvo: Nega in izkoriščanje gozdov OE žaga: Razrez hlodovine OE Uprava TOZD TOZD zaposluje 286 delavcev, letno pa proizvaja naslednje količine kmetijskih proizvodov: Na 1804 ha njiv pridela: 1385 ton pšenice za trg, 525 ton ječmena za trg, 242 ton ovsa za trg, 96 ton rži za trg, 156 ton prosa za trg, 20.460 ton silažne koruze za Franc Ziherl, ki skrbi za Emonine gozdove krmo na TOZD, 1.764 ton koruznih storžev za krmo na TOZD, 1.450 ton slame za krmo na TOZD, 500 ton detelj za krmo na TOZD. Na 571 ha travnikov in pašnikov pa 1.050 ton sena in 2.645 ton travne silaže za krmo na TOZD, 350 ha topolovih plantaž — sečnja se bo pričela 1980 leta, 1000 ha gozdov — letni posek 1900 m! brutto lesne mase. Od 1031 krav namolženo letno 4.495.000 litrov mleka za trg in vzredimo 1045 ton telet v tgži 75.000 kg in prevedemo 275 kom M2 v krave, 2000 kom pitamo in prodamo mlade govedi v teži 960.000 kg za trg. 144 krav pasme charolais da letno 100 kom telet v teži 24.000 kg in prevedemo 25 kom M2 v CH krave Vrednost osnovnih sredstev s katerimi upravlja naša TOZD nanaša: zemljišča za gospodarske namene: 197,167.133,20, gozdovi in dolgoletni nasadi: 13.700,945,00 zgradbe: 49.855.683,38; stroji in oprema: 11.347.906,15, osnovna živina in krave: 10.154.075,15 Skupaj: 282.225.742,88 PROBLEMI Da smo si ustvarili tako vrednost osnovnih sredstev smo najemali v letih osnovanja obratov bančne kredite od katerih še plačujemo odplačila in obresti, ki znašajo letno skupaj 6.450 din. Od tega znašajo obresti 2.000 din letno, kar je za TOZD velika obremenitev. Problem poljedeljske proizvodnje TOZD je ta, da prideluje na 2/3 površin koruzo, ki daje manj dohodka kot ostali tržni proizvodi. To krmo uporabljamo za proizvodnjo mleka in mesa, ki je že leta nazaj nerentabilen vsled nenehne nesorazmerne rasti cen reprodukcijskega materiala napram prodajni ceni mesa in mleka. Vsled tega naša TOZD vsako leto zaključuje svoje poslovanje z negativnim finančnim rezultatom. Večkrat smo že razmišljali o ukinitvi proizvodnje mleka, vendar nam naša etika ne dovoljuje, da bi prikrajšali naše najmlajše za eno redkih tako popolnih hranil. Iz leta v leto upamo, da bo dobilo mleko ceno, ki jo glede na pomembnost v ljudski prehrani zasluži. Prav enak problem je pf* proizvodnji mesa, kjer proizvajamo seno in silažo v visoko kvalitetne beljakovine, ki so neobhodno potrebne z» rast in vzrejo človeškega organizma, ki pa tudi nimajo svoje vrednost primerne cene. Poseben problem je delovna sila, ki jo moramo privzgajati pravilen odnos do dela in do proizvajalnih sredstev. Poleg vseh teh problemov pa imajo še velik vpliv na našo proizvodnjo vremenske razmere. Suše ali deževje ne zmanjšujejo samo pridelkov in preprečujejo pravočasno setev ali spravilo pridelkov, ampak povzročajo tudi večjo porabo delovnega časa, kar tudi podražuje proizvodnjo. Z ozirom na navedena dejstva se čutimo prizadeti v neenakopravnem položaju pri ustvarjanju celotnega dohodka kot proizvajalci napram drugim dejavnostim, kd oblikuje cene svojih proizvodov na stroškovnega principa. Direktor TOZD. FRANCE PETERLIN, DIPL. ING. AGR.