Novi TEDNIK št. 49 7. 12. 2023  COLOR CMYK stran 1 Tednik za Savinjsko regijo / št. 49 / Leto 78 / 7. december 2023 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si PRIL OGA INTERVJU Str. 22-23 NAŠA TEMA Str. 12-13 POLZELA Str. 8 CELJSKO Str. 33 Str. 40 SPORED BOŠTJAN ROMIH: »Gre za zares izjemna prebivališča« ŠT. 49 7. DECEMBER 2023 BOŠTJAN ROMIH: BOŠTJAN ROMIH: BOŠTJAN ROMIH: BOŠTJAN ROMIH: BOŠTJAN ROMIH: BOŠTJAN ROMIH: BOŠTJAN ROMIH: BOŠTJAN ROMIH: BOŠTJAN ROMIH: BOŠTJAN ROMIH: BOŠTJAN ROMIH: BOŠTJAN ROMIH: BOŠTJAN ROMIH: BOŠTJAN ROMIH: BOŠTJAN ROMIH: BOŠTJAN ROMIH: »Gre za »Gre za »Gre za »Gre za »Gre za »Gre za »Gre za »Gre za »Gre za zares izjemna prebivališča« zares izjemna prebivališča« zares izjemna prebivališča« zares izjemna prebivališča« zares izjemna prebivališča« zares izjemna prebivališča« zares izjemna prebivališča« zares izjemna prebivališča« zares izjemna prebivališča« zares izjemna prebivališča« zares izjemna prebivališča« zares izjemna prebivališča« zares izjemna prebivališča« zares izjemna prebivališča« zares izjemna prebivališča« zares izjemna prebivališča« zares izjemna prebivališča« zares izjemna prebivališča« zares izjemna prebivališča« zares izjemna prebivališča« zares izjemna prebivališča« zares izjemna prebivališča« zares izjemna prebivališča« zares izjemna prebivališča« zares izjemna prebivališča« zares izjemna prebivališča« zares izjemna prebivališča« zares izjemna prebivališča« zares izjemna prebivališča« zares izjemna prebivališča« zares izjemna prebivališča« zares izjemna prebivališča« zares izjemna prebivališča« zares izjemna prebivališča« zares izjemna prebivališča« zares izjemna prebivališča« zares izjemna prebivališča« SPORED ŠT. 49 7. DECEMBER 2023 : Eva Boto: »Najbolj izvirna so očetova darila!« PET. 8. 12. SOB. 9. 12. NED. 10. 12. PON. 11. 12. TOR. 12. 12. SRE. 13. 12. ČET. 14. 12. Eva Boto: izvirna so očetova darila!« izvirna so očetova darila!« Lado Bizovičar »Bolj ko sem tiho, pametnejši zvenim« AKTUAL TV Špela Jovan: z majhnimi koraki do velikih življenjskih sprememb Špela Jovan: z majhnimi življenjskih sprememb Postanite tudi vi Božičkovi pomočniki! Spomini na Novi klošter še živijo Alkoholizem – bolezen družine in družbe Foto: Andraž Purg Zagorele so praznične luči V Celju so praznične luči zasijale v soboto in naznanile decembrsko dogajanje v mestu, Rimske Toplice so se v pravljično deželo spremenile v torek, kmalu bo na vrsti Božični Vojnik, kjer bodo postavili več kot dvesto jaslic. Tudi v drugih krajih v regiji se središča in trgi odevajo v praznično podobo in se pripravljajo na prihod dobrih mož. Fotogra ja je s sobotnega prizorišča v Celju, kjer so nastopili tudi ulični umetniki. Novi TEDNIK št. 49 7. 12. 2023  COLOR CMYK stran 2 2 Št. 49, 7. december 2023 AKTUALNO ZADETKI Ljubno ob Savinji je pretekli konec tedna gostilo podelitev najvišjih priznanj Planinske zveze Slove- nije (PZS). Z vsakoletnim dogodkom in s priznanji PZS izrazi spoštovanje prejemnikom nagrad za nji- hovo dolgoletno, neutrudno in predano prostovoljno delo v planinstvu. Letošnje leto so zaznamovali tudi visoki jubileji. Slovenska planinska pot je praznovala sedemdesetletnico, PZS pa je letos dopolnila 130 let. Na prireditvi v Zgornji Savinjski dolini so predsednik in podpredsednik PZS ter ljubenski župan podelili 36 različnih priznanj za prostovoljno delo, ki je temelj slo- venske planinske zveze. Krovna slovenska planinska zveza je podelitev organizirala v sodelovanju s Planin- skim društvom Ljubno ob Savinji in z Občino Ljubno. JANŽE FRIC Ob 130-letnici PZS podelila najvišja priznanja S planinci od preteklosti v prihodnost Tudi na tej prireditvi se govorniki niso mogli izogni- ti poplavam, ki so velik del Slovenije prizadele v začetku avgusta. Ljubenski župan Fra- njo Naraločnik je prisotnim prebral del nagovora, ki ga je pripravil za občinski praznik, ki bi ga na Ljubnem letos mo- rali praznovati 4. avgusta, ko je vremenska ujma pustošila po Zgornji Savinjski dolini. »Narava nam je takrat pove- dala nekaj krepkih resnic, ki morajo postati naše vodilo. Ži- vljenje pri nas je od tega dne popolnoma drugačno. Primar- ne potrebe naših ljudi po ure- ditvi osnovne infrastrukture so zamenjale naše visokole- teče želje,« je povedal župan in opomnil, da imajo v bližini vasi neokrnjene vrhove, kjer se občani lahko spočijejo, pre- den se vrnejo v dolino, kjer jih pri obnovi čaka še veliko dela. Pozitiven pogled v preteklost in prihodnost Planinske poti v okolici Ljubnega so po besedah pred- sednika tamkajšnjega pla- ninskega društva Bernarda Štiglica urejene in uhojene, kar kaže, da Ljubenci resnič- no velikokrat obiščejo okoli- ške hribe. Planinsko društvo Ljubno ob Savinji je že dolgo del družbenega dogajanja te vasi v Zgornji Savinjski dolini, letos je namreč praznovalo že 71 let. »Vi ste jagoda na torti slovenskega planinstva,« je na prireditvi povedal Štiglic in dodal, da so letošnji pre- jemniki priznanj s svojim delom, trudom, znanjem in požrtvovalnostjo pomagali graditi planinsko zavest. Voditelj prireditve Tadej Rifel je spomnil na star pre- govor, ki pravi, da za dežjem, a tudi za nevihtami in popla- vami vedno posije sonce. Na Za varnejši in čistejši jutri »Dan, kot je današnji, je praznik vseh nas. Dragi preje- mniki najvišjih priznanj PZS, s priznanji se vam zahvalju- jemo za opravljeno delo. Na vaših temeljih gradimo in potrudili se bomo, da bomo nadaljevali v tej smeri,« se je zbranim nagrajenim pla- nincem zahvalil predsednik PZS Jože Rovan. Spomnil je, da planincem in planinskim društvom v zadnjih letih ni bilo prizaneseno: »Požari so nam vzeli tri koče, pandemija koronavirusa pa 16 odstotkov članov.« Tudi sam je omenil avgustovske ujme, ki so nare- dile veliko škodo na planin- skih poteh. Opomnil je tudi na varnost v gorah, saj po ocenah planinske zveze v gore hodi med 350 in 400 tisoč ljudi. »Za nas je še posebej pomembna varnost v gorah. Z izobraževa- njem o varnosti želimo doseči čim večji del populacije,« je še dodal Rovan. Dotaknil se je tudi skrbi za okolje: »Varova- nju narave smo planinci že od nekdaj zavezani. PZS je bila ena od pobudnikov za nasta- nek predhodnika Triglavskega narodnega parka. A moramo priznati, naš ogljični odtis je velik. Vozimo se do hribov, velikokrat kar do najvišjega parkirišča. Zato se trudimo, da bi spremenili to miselnost, da se do izhodišča pripeljemo s svojim avtomobilom, zato letos začenjamo akcijo Peš iz dolin do višin.« S to akcijo že- lijo spodbuditi planince, naj do izhodišča pridejo, če je le mogoče, z javnim prometom. Najvišja priznanja PZS so izraz spoštovanja in skromna pozornost posameznikom za njihovo dolgoletno predano Enajst planincev je prejelo svečane listine PZS. Za glasbene premore je poskrbel Kvartet Štiglic. Za 65 let in ustanovitev Andraške poti je spominsko plaketo prejel tudi Simon Ograjenšek. prvo decembrsko soboto so v kraj, svetovno znan po tradi- ciji splavarstva in smučarskih skokov, žarek upanja prine- sli požrtvovalni planinci od blizu in daleč. Dogodek sta s planinsko pesmijo obogatila Kvartet Štiglic in Moški pevski zbor Zarja. Kot se za takšen dogodek spodobi, se je začel s planinsko himno Oj, Triglav, moj dom, ki jo je prvič zapel Jakob Aljaž ob odprtju Alja- ževega stolpa, in sicer dve leti po ustanovitvi predhodnika PZS. »Prav se mi zdi, da o možnostih pomoči ljudem z duševnimi težavami govorimo čim več. Če se ljudje znajdejo v stiski, tako vedo, da niso sami, zavedajo se, da si lahko najdejo pomoč.« Špela Jovan, socialna de- lavka, ki se posveča osebam z duševnimi motnjami »Slovensko planinstvo ne bi zraslo v to, kar je, predvsem pa obstalo 130 let, če ne bi imelo trdnega temelja. Tisoče planincev, ki zahajajo v naše gore, je njegova vidna podoba.« Dušan Škodič, avtor knji- ge Triglav je naš »Proizvodnjo pigmenta ti- tanovega dioksida v Evro- pi pretresa ena najhujših kriz v zadnjem desetletju in večina naših konkuren- tov je že nekaj četrtletij v rdečih številkah.« Aleš Skok, predsednik uprave Cinkarne Celje »Velikokrat smo že rekli, da bomo nehali, ker je to res velik organizacijski zalogaj, a potem vedno znova najdemo energijo. Pomislimo namreč, kaj bo s temi otroki, če decembra ne pridemo k njim na obisk.« Milan Ninić, pobudnik projekta Božičkova tovarna daril »Na tekmovanje sem se pripravljal leto dni. Ob tem sem užival, saj je kulinarika moja strast. Imel sem dober občutek. Priznam, da sem pričako- val, da bom zmagal.« Boštjan Volk, evropski mladi chef iz Velenja 3 -1 2 -2 1 -1 2 -2 Novi TEDNIK št. 49 7. 12. 2023  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 49, 7. december 2023 AKTUALNO Kaj bo novega v osnovnih šolah? Predlog Zakona o osnovni šoli, ki ga je nedavno potrdila vlada, prinaša kar ne- kaj novosti, in sicer glede nacionalnega preverjanja znanja (NPZ), razširjenega programa, pravic učencev pri šolanju na domu in glede obveznih tujih jezikov. Po tem predlogu bo NPZ uveden tudi za učence tretjega razreda, ne le šestega in de- vetega. Dosežki na tem preverjanju v deve- tem razredu bodo lahko upoštevani kot eno od meril za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa v programih srednješolskega izobraževanja. Prvi tuji jezik bo po novem obvezen že v prvem razredu. V poskusnem obdobju se je v njegovo učenje že v šolskem letu 2016/17 vključilo več kot 92 odstotkov prvošolcev in se je ta delež z leti še povečeval. Kot meni vodja aktiva celjskih osnovnošolskih ravna- teljev Helena Verdev, ravnateljica OŠ Lju- bečna, ta novost ne bo povzročila večjih sprememb v šolah. Bolj ravnatelje skrbi, kaj pomeni prenova koncepta razširjenega programa osnovne šole. Nekatere šole takšen koncept že ima- jo. Predlagane spremembe opredeljujejo, da se doslej veljavni elementi razširjenega programa (podaljšano bivanje, dopolnilni in dodatni pouk, individualna in skupinska učna pomoč ter neobvezni izbirni pred- meti) preoblikujejo z izvajanjem vsebin s področij gibanja, zdravja, kulturne in drža- vljanske vzgoje, a tudi z vsebinami s podro- čja učenja. Učenci se bodo v razširjeni pro- gram vključevali prostovoljno, neobveznih izbirnih predmetov pa ne bodo ocenjevali. »Ne vemo še natančno, kaj bo novost pri- nesla v organizacijskem smislu, saj bi šola program lahko izvajala pred, med poukom in po njem. To bo težava zlasti v šolah, kjer imamo veliko vozačev,« meni sogovornica. Helena Verdev z drugimi ravnatelji poz- dravlja spremembe na področju izobraževa- nja učencev na domu, saj se s tem izenaču- jejo zahteve glede na tiste, ki se izobražujejo v šoli. To pomeni, da bodo morali učenci, ki se izobražujejo na domu, po novem opra- vljati izpite iz vseh predmetov posameznega razreda in ne le iz nekaterih, kar je veljalo doslej. Uvaja se tudi možnost prekinitve iz- obraževanja na domu med šolskim letom in omejitev pravic tovrstnega izobraževanja za tiste, ki bodo pri ocenjevanju neuspešni. TC prostovoljno delo na različnih področjih planinske dejavno- sti tako v lokalnem kot širšem družbenem okolju. To delo je temelj planinstva in planinske organizacije, kot je izpostavil slavnostni govornik Dušan Škodič, član uredniškega od- bora Planinskega vestnika in avtor knjige Triglav je naš: »Tudi slovensko planinstvo ne bi zraslo v to, kar je, predvsem pa obstalo 130 let, če ne bi ime- lo trdnega temelja. Tisoče pla- nincev, ki zahajajo v naše gore, je njegova vidna podoba. Pla- ninci ste mu s predanim pla- ninskim delom zgradili trden temelj. Iskreno čestitam vsem letošnjim prejemnicam in pre- jemnikom najvišjih priznanj Planinske zveze Slovenije.« Zveza danes »V naših gorah je organizira- no planinstvo obstajalo skoraj dvajset let pred letom 1893, neuradno še dve leti prej. Ob- stajale so nekatere koče, gore pa so bile pokrite z mrežo markiranih poti,« je Dušen Škodič spomnil na zgodovino planinstva pri nas. Planinska zveza Slovenije je od konca devetnajstega stoletja precej zrasla. Danes združuje skoraj 300 društev s skoraj 61 tisoč člani, kar je 2,5 odstotka vseh Slovencev. Slovenska planin- ska društva upravljajo 159 planinskih koč in zavetišč, 17 bivakov in eno učno središče. Skupaj imajo 7400 ležišč, slo- venske gore pa vsako leto obi- šče približno 1,7 milijona ljudi, ki jim je na voljo 2000 različ- nih planinskih poti, ki skupaj merijo več kot 10 tisoč kilome- trov. Od tega je 64 planinskih veznih poti, med katere spada Slovenska planinska pot, ki so jo odprli pred točno sedmimi desetletji, leta 1953. »Nastala je na pobudo Ivana Šumljaka in povezuje najpomembnejše slovenske planine. Dolga je 617 kilometrov, običajen planinec jo prehodi v 37 dneh. Pot je od Maribora do Ankarana preho- dilo približno 10.500 planin- cev,« je nekaj zanimivosti o poti podal predsednik PZS. kom, spominske plakete PZS 22 planincem ob življenjskih jubilejih ter tudi tri zlate ča- stne znake PZS. Zlat častni znak PZS so pre- jeli Andrej Šter za prispevek pri reševanju na odpravah v tujini, Silvo Karo za prispevek k alpinizmu na najvišji ravni in za promocijo gorske kultu- re ter Marta Krejan Čokl za prispevek k alpinizmu in za dolgoletno prepoznavno delo pri Planinskem vestniku. Med prejemniki priznanj je bilo tudi nekaj planincev iz naših krajev. Svečano listino PZS je prejel Viktor Furman, častni predsednik Planinskega društva Galicija, ki je v ime- nu vseh nagrajencev na koncu prireditve imel tudi zahvalni govor, v katerem je poudaril, da delo v planinstvu zanje pomeni poslanstvo. Dobil je priznanje za dolgoletno vse- stransko delo v planinski sek- ciji Galicija znotraj PD Žalec in pozneje v novoustanovljenem društvu PD Galicija. Ob pre- jemu priznanja je povedal: »V veselje in čast mi je, da sem prejel nagrado, a je v društvu še veliko drugih, ki so starejši od mene in že dlje delujejo v planinstvu.« Dodal je, da se je njegova planinska pot začela v Planinskem društvu Loče leta 1970, potem je nekajkrat menjal društva, zdaj pa živi v Galiciji in je član PD Gali- cija.« O tem, kako mu je pri- padla čast zahvalnega govora, je povedal: »Klicali so me iz planinske zveze, ali bi bil pri- pravljen imeti zahvalni govor, a sem najprej rekel, naj ta čast pripade komu starejšemu. Na koncu je bilo tako kot v dru- štvu. Ne glede na vlogo, ki jo opravljaš, poprimeš za delo tam, kjer je potrebno.« Svečano listino je prejel tudi Marjan Grosman za dolgole- tno delo v PD Zreče, predvsem za delo z mladimi in za velik prispevek k delovanju pla- ninstva v občini Zreče, svojo planinsko pot pa je začel kot osnovnošolec leta 1963 v PD Slovenske Konjice. Spominske plakete Simon Ograjenšek iz PD Polzela je prejel spominsko plaketo za 65 let, in sicer za ustanovitev Andraške poti in njeno vzdrževanje, za delo planinskega vodnika in orga- nizatorja pohodov. »Planinsko pot sem začel v Športnem društvu Andraž, kjer se poleg planinstva ukvarjamo tudi z nogometom, s strelstvom, šahom in še čim. Leta 1992 smo postavili Andraško pot, ki poteka po obronkih nekdanje krajevne skupnosti Andraž. Pot je razmeroma dolga, pri- bližno 22 kilometrov, poho- dnik jo prehodi v sedmih do osmih urah, odvisno od pri- pravljenosti. Pohodna pot se je sčasoma spreminjala, vklju- čili smo tudi rojstno hišo Neže Maurer, s čimer smo sicer ne- koliko prečkali mejo krajevne skupnosti, ampak smo tako ali tako vsi v občini Polzela in je sodelovanje potrebno. S to potjo smo povezali tudi kraj, saj zavije v dele, kamor je pred tem le redkokdo stopil. Skratka, cilj smo dosegli,« je o svojem delu povedal Ograjen- šek. Plaketa se bo pridružila nagradi slovenskega olimpij- skega komiteja, ki jo je Simon Ograjenšek prejel lani. Spominsko plaketo za 85 let je prejel domačin Ivo Ar- nič, ki je že leta 1965 postal član upravnega odbora v do- mačem planinskem društvu, kjer je bil tudi član častnega razsodišča. Bil je tudi pobu- dnik za povečanje in preka- tegorizacijo planinske po- stojanke na Travniku, ki je predvsem zaradi Iva od sep- tembra 1990 več kot le bivak in je zdaj poimenovana Koča na Travniku. Za 70 let in dolgoletno delo- vanje v PD Rečica ob Savinji, tako na pohodih kot pri ak- cijah markacistov, postavlja- nju kresa, mlaja ali tabora za mlade planince, je spominsko plaketo prejel Stane Golob. Za delo v planinski sekciji premogovnika, predsedova- nje PD Velenje, dejavnost v Savinjskem MDO ter za vo- dniško in markacijsko delo je plaketo za 70 let prejel Anton Žižmond. Prav tako je plaketo za 70 let in za dolgoletno delo v planinski sekciji Ponikva, od vodenja in pobude za posta- vitev treh bivakov do ureditve planinske poti in planinske orientacije, prejel Danijel Jelen iz PD Žalec. Foto: Andraž Purg Viktor Furman je v imenu prejemni- kov priznanj imel zahvalni govor. Na prireditvi so podelili 22 spominskih plaket PZS. Svečane listine sta podelila podpredsednik PZS Jožef Bobovnik in predsednik Jože Rovan. Slovenska planinska zveza se lahko pohvali tudi z lastno Planinsko založbo, v okviru katere izdaja planinske ze- mljevide in vodnike, ki pokri- vajo ves gorski svet Slovenije. Zveza je sicer tudi nosilka in izvajalka številnih programov usposabljanja mentorjev pla- ninskih skupin, varuhov gor- ske narave, vodnikov PZS za vodenje v kopnih in snežnih razmerah, turnokolesarskih vodnikov, alpinistov, marka- cistov, športnih plezalcev, tre- nerjev in vaditeljev športnega plezanja ter inštruktorjev vseh vrst. Priznanja tudi v naše kraje PZS je svečane listine pode- lila 11 zaslužnim posamezni- Jože Rovan, predsednik PZS: »Da- nes imajo planinska društva v Slove- niji več članov kot pred pandemijo.« Novi TEDNIK št. 49 7. 12. 2023  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 49, 7. december 2023 GOSPODARSTVO Poslovanje Cinkarne Celje v prvih devetih mesecih veliko slabše od lanskega Po lanskem rekordnem poslovanju je Cinkarna Ce- lje v letošnjih prvih devetih mesecih zabeležila veliko slabše rezultate. Razloga sta ohlajanje svetovnega gospodarstva in velik pritisk cenejšega pigmenta ti- tanovega dioksida iz Azije na evropski trg. Ob tem so cene surovin in predvsem energije še vedno visoke. Da bodo letos imeli veliko slabše rezultate poslova- nja, so v cinkarni napovedali že lansko jesen. »Že takrat so se razmere na trgu bistveno spremenile. Povpraševanje gradbeništva ter proizvajalcev papir- ja in izdelkov iz plastičnih mas je močno upadlo. Razmere se letos niso izboljšale. V tretjem četrtletju smo poslovali s pozitivno ničlo in rezultata iz prvega polletja nismo bistveno izboljšali. Prihodki so celo manjši od načrtovanih, nam pa je uspelo ustvariti toliko čistega dobička, kot smo zapisali v načrtu,« pojasnjuje predsednik uprave Aleš Skok. JANJA INTIHAR Predsednik uprave Aleš Skok: »Proi- zvodnjo pigmenta titanovega dioksi- da v Evropi pretresa ena najhujših kriz v zadnjem desetletju in večina naših konkurentov je že nekaj četr- tletij v rdečih številkah.« Član uprave in delavski direktor Filip Koželnik: »Cinkarna Celje ima tre- nutno 753 zaposlenih, njihova pov- prečna bruto plača je 2.595 evrov, kar je 10 odstotkov več kot lani. S predstavniki sindikata smo pred kratkim začeli pogajanja o spre- membah sistema nagrajevanja.« V največjem celjskem pod- jetju so do konca septembra ustvarili 136 milijonov evrov prihodkov, kar je 28 odstot- kov manj kot v enakem lan- skem času, ko so prihodki znašali 189 milijonov evrov. Čisti dobiček je znašal 7 mi- lijonov evrov, kar je 82 od- stotkov manj kot lani, ko je znašal 39 milijonov evrov. V cinkarni ocenjujejo, da bodo ob koncu leta iz rednega po- slovanja imeli 5 milijonov evrov čistega dobička. Če bo državna pomoč zaradi dviga cen energentov v zadnjem četrtletju enaka, kot je bila v prvih treh, bo letošnji čisti dobiček znašal malo manj kot 10 milijonov evrov. Pri- hodkov od prodaje naj bi bilo 170 milijonov evrov. Za prihodnje leto načrtujejo 186 milijonov evrov proda- je, 4 milijone evrov čistega dobička in za 18 milijonov evrov naložb. Lani je cinkarna imela 227 milijonov evrov prihodkov od prodaje in rekordnih 43,4 mi- lijona evrov čistega dobička. »Delujemo v ciklični dejavno- sti, zato tudi rezultati naše- ga poslovanja nihajo iz leta v leto. Ciklusi se pojavljajo že desetletja, kar je novega v tem zadnjem ciklu, so po- višani stroški za energente in za surovine, pri pridelavi katerih je poraba energije ve- lika,« padec čistega dobička pojasnjuje predsednik uprave Aleš Skok. Pritisk kitajskih proizvajalcev Kljub bistveno nižjim pri- hodkom in dobičku so v cin- karni zadovoljni z letošnjimi rezultati. »Proizvodnjo pi- gmenta titanovega dioksida v Evropi pretresa ena najhujših kriz v zadnjem desetletju in večina naših konkurentov je že nekaj četrtletij v rdečih šte- vilkah,« pojasnjuje Aleš Skok. »Razlog so kitajski proizva- jalci, ki zaradi slabega pov- praševanja doma presežke pigmenta prodajajo po vsem svetu, predvsem v zahodni Evropi, kjer so uvozne cari- ne za pigment samo 5-odsto- tne. Drugače je v ZDA, kjer so carine za kitajski pigment 30-odstotne, zato ni tako konkurenčen kot v Evropi.« Kot še pojasnjuje Skok, je Evropska komisija glede ki- tajskega pigmenta pred krat- kim uvedla protidampinški postopek, ki bo najverjetneje trajal najmanj šest mesecev. »Ne želim ugibati, kakšen bo rezultat tega postopka, a dej- stvo je, da bo Evropska unija morala temeljito razmisliti, ali bo zaščitila domačo ener- getsko intenzivno industrijo. Če je ne bo, jo bo postopo- ma izgubila. Mnogi kemični koncerni že razmišljajo, da bi tiste dele svoje proizvodnje, ki porabijo veliko energije, preselili v druge države. V ZDA so na primer že uvedli nekaj spodbud, ob tem so cene energentov tam dvakrat ali trikrat nižje kot v Evropi,« še pravi Skok in poudarja, da bi višje carine za kitajski pi- gment pomenile olajšanje za evropske proizvajalce. Cinkarna, ki več kot 90 odstotkov prihodkov ustvari na tujih trgih, večinoma v Evropski uniji, je letos prvič 10 tisoč ton pigmenta prodala v ZDA. V prihodnjih letih želi prodajo na ameriškem trgu povečati. 24 ukrepov za znižanje ogljičnega odtisa Čeprav so razmere na trgu slabše, je cinkarna letos za naložbe porabila 10 milijo- nov evrov, kar je skoraj po- lovico več kot lani, ko je naj- več vlagala v gradnjo lastnih sončnih elektrarn. Trenutno pokriva 6 odstotkov svojih potreb po elektriki. Letos so v podjetju izvedli obsežnejša popravila v proizvodnji žve- plove kisline in titanovega dioksida ter zamenjali nekaj ključnih delov opreme. Ne- kaj denarja so vložili tudi v odpravo ozkih grl in v še bolj- šo kakovost izdelkov. »Tudi Kitajci izboljšujejo kakovost pigmenta in če želimo biti konkurenčni, moramo sle- diti razvoju tudi na tem po- dročju,« pravi članica upra- ve in tehnična direktorica Nikolaja Podgoršek Selič. Kot še pojasnjuje, v tovarni letos posodabljajo informa- cijsko omrežje, veliko pozor- nost že nekaj časa namenjajo trajnostnemu razvoju in kro- žnemu gospodarstvu. »Kon- čujemo pripravo trajnostne strategije, ki bo povezala vse tri stebre ESG, to je okolje, družbo in upravljanje orga- nizacije. Poseben poudarek dajemo podnebni strategiji in sledimo zavezi o ničogljič- ni proizvodnji do leta 2050. S tem v zvezi bomo sprejeli več zavez in ciljev. Za prvo obdobje do leta 2030 smo predvideli 24 ukrepov za znižanje ogljičnega odtisa, kar nas bo stalo 40 milijonov evrov,« napoveduje Nikolaja Podgoršek Selič. Načrti do leta 2028 Nadzorni svet cinkarne je pred kratkim potrdil razvojno strategijo do leta 2028, ki jo sestavljajo štirje stebri. Eden je trajnostni razvoj, drugi je energetska preobrazba, tretji je širitev proizvodnih zmogljivosti in četrti digitali- zacija vseh procesov. Na teh štirih stebrih bodo temeljile tudi naložbe, napoveduje Aleš Skok. »Radi bi se razvi- jali in širili, kot nam to oko- ljevarstveno dovoljenje tudi dopušča. Širitev bo postopna, a najprej bomo morali rešiti vprašanje industrijskih vod ter odlaganja sadre, zagoto- viti bomo morali ugodne vire energije. V prvem koraku načrtujemo povečanje letne proizvodnje pigmenta titano- vega dioksida s sedanjih 65 tisoč ton na od 70 do 71 tisoč ton, nato morda na malo več kot 80 tisoč ton,« širitev proi- zvodnje pojasnjuje Skok. Ob tem poudarja, da povečeva- nje proizvodnje pomeni, da bodo v Celju dodatno zgradili le še kakšno manjšo halo. V strategiji je zapisano, da bo cinkarna v naslednjih petih letih imela v povpre- čju 230 milijonov evrov prihodkov od prodaje in 17 milijonov evrov čistega do- bička na leto. In kako ji bo to uspelo? »Naš največji trg bo še naprej Evropska unija, vendar bomo prodajo širili na nove trge. Poleg ZDA na- črtujemo še prodor v Veliko Britanijo. Prodajo pigmenta titanovega dioksida, ki je že zdaj naš najpomembnejši izdelek, bomo okrepili, na- črtujemo tudi proizvodnjo novih izdelkov, med katerimi so tudi bakrovi pripravki za zaščito rastlin,« napoveduje Skok. Podjetje bo nekaj de- narja vložilo tudi v nakup nove linije v programu pi- gmentnih pripravkov za obarvanje plastike, s čimer bo razširilo svojo ponudbo na evropskem trgu, postaviti namerava tudi novo pakirni- co izdelkov. Foto: Andraž Purg Poplava upočasnila naložbe lesarjev Prihodnje leto dno v industriji pigmenta Prihodnje leto dno v industriji pigmenta Prihodnje leto dno v industriji pigmenta V Cinkarni Celje končujejo strate- gijo trajnostnega razvoja. Pose- ben poudarek v njej bo namenjen podnebni strategiji in ogljični nevtralnosti do leta 2050. Za prvo obdobje do leta 2030 so predvideli 24 ukrepov za znižanje ogljičnega odtisa, kar jih bo stalo 40 milijonov evrov. Predstavniki ministrstva za gospodarstvo so v Zgornji Savinjski dolini obiskali lesarska podjetja Žaga - Tiples, Rihter in Melu. V prvih dveh pod- jetjih so jim povedali, da zaradi avgustovske poplave projektov, za katere so dobili fi nančno pomoč države, ne bodo mogli dokončati v predvidenem roku. povečanje proizvodnih in skladiščnih zmogljivosti ter v spremembo proizvo- dnega procesa, vredno 2,3 milijona evrov, je od države dobilo malo več kot 0,8 mi- lijona evrov pomoči. Ker je bila v podjetju škoda zaradi poplave velika, je bilo treba načrt izvajanja naložbe ter črpanja odobrenih sredstev zamakniti v leto 2024. Predstavniki ministrstva na čelu z državnim sekretarjem Dejanom Židanom so obisk končali v družinskem podje- tja Melu, ki izdeluje notranja masivna vrata. Podjetje je za- radi onemogočenega dosto- pa imelo nekaj časa moteno proizvodnjo, proizvodne zmogljivosti pa zaradi vodne ujme niso bile huje poškodo- vane. JI Podjetje Žaga - Tiples iz Nazarij sodi med primarne obdelovalce lesa in v zadnjih letih beleži stalno rast obse- ga poslovanja. Iz načrta za okrevanje in odpornost je za 1,3 milijona evrov vreden projekt, ki vključuje razširitev žagarsko-skladiščne stavbe ter nakup nove opreme, dobilo odobrenih malo več kot 0,6 milijona evrov sredstev. Po- plave so vplivale na izvajanje projekta in povzročile zamik črpanja sredstev, kar je ministrstvo uredilo z dodatki k pogodbi. Na razpisu je bilo uspešno tudi pod- jetje Rihter z Ljubnega ob Savinji, ki izdeluje nizkoenergijske, pasivne in ničenergijske stavbe. Za naložbo v Novi TEDNIK št. 49 7. 12. 2023  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 49, 7. december 2023 GOSPODARSTVO Poslovanje Cinkarne Celje v prvih devetih mesecih veliko slabše od lanskega Po lanskem rekordnem poslovanju je Cinkarna Ce- lje v letošnjih prvih devetih mesecih zabeležila veliko slabše rezultate. Razloga sta ohlajanje svetovnega gospodarstva in velik pritisk cenejšega pigmenta ti- tanovega dioksida iz Azije na evropski trg. Ob tem so cene surovin in predvsem energije še vedno visoke. Da bodo letos imeli veliko slabše rezultate poslova- nja, so v cinkarni napovedali že lansko jesen. »Že takrat so se razmere na trgu bistveno spremenile. Povpraševanje gradbeništva ter proizvajalcev papir- ja in izdelkov iz plastičnih mas je močno upadlo. Razmere se letos niso izboljšale. V tretjem četrtletju smo poslovali s pozitivno ničlo in rezultata iz prvega polletja nismo bistveno izboljšali. Prihodki so celo manjši od načrtovanih, nam pa je uspelo ustvariti toliko čistega dobička, kot smo zapisali v načrtu,« pojasnjuje predsednik uprave Aleš Skok. JANJA INTIHAR Predsednik uprave Aleš Skok: »Proi- zvodnjo pigmenta titanovega dioksi- da v Evropi pretresa ena najhujših kriz v zadnjem desetletju in večina naših konkurentov je že nekaj četr- tletij v rdečih številkah.« Član uprave in delavski direktor Filip Koželnik: »Cinkarna Celje ima tre- nutno 753 zaposlenih, njihova pov- prečna bruto plača je 2.595 evrov, kar je 10 odstotkov več kot lani. S predstavniki sindikata smo pred kratkim začeli pogajanja o spre- membah sistema nagrajevanja.« V največjem celjskem pod- jetju so do konca septembra ustvarili 136 milijonov evrov prihodkov, kar je 28 odstot- kov manj kot v enakem lan- skem času, ko so prihodki znašali 189 milijonov evrov. Čisti dobiček je znašal 7 mi- lijonov evrov, kar je 82 od- stotkov manj kot lani, ko je znašal 39 milijonov evrov. V cinkarni ocenjujejo, da bodo ob koncu leta iz rednega po- slovanja imeli 5 milijonov evrov čistega dobička. Če bo državna pomoč zaradi dviga cen energentov v zadnjem četrtletju enaka, kot je bila v prvih treh, bo letošnji čisti dobiček znašal malo manj kot 10 milijonov evrov. Pri- hodkov od prodaje naj bi bilo 170 milijonov evrov. Za prihodnje leto načrtujejo 186 milijonov evrov proda- je, 4 milijone evrov čistega dobička in za 18 milijonov evrov naložb. Lani je cinkarna imela 227 milijonov evrov prihodkov od prodaje in rekordnih 43,4 mi- lijona evrov čistega dobička. »Delujemo v ciklični dejavno- sti, zato tudi rezultati naše- ga poslovanja nihajo iz leta v leto. Ciklusi se pojavljajo že desetletja, kar je novega v tem zadnjem ciklu, so po- višani stroški za energente in za surovine, pri pridelavi katerih je poraba energije ve- lika,« padec čistega dobička pojasnjuje predsednik uprave Aleš Skok. Pritisk kitajskih proizvajalcev Kljub bistveno nižjim pri- hodkom in dobičku so v cin- karni zadovoljni z letošnjimi rezultati. »Proizvodnjo pi- gmenta titanovega dioksida v Evropi pretresa ena najhujših kriz v zadnjem desetletju in večina naših konkurentov je že nekaj četrtletij v rdečih šte- vilkah,« pojasnjuje Aleš Skok. »Razlog so kitajski proizva- jalci, ki zaradi slabega pov- praševanja doma presežke pigmenta prodajajo po vsem svetu, predvsem v zahodni Evropi, kjer so uvozne cari- ne za pigment samo 5-odsto- tne. Drugače je v ZDA, kjer so carine za kitajski pigment 30-odstotne, zato ni tako konkurenčen kot v Evropi.« Kot še pojasnjuje Skok, je Evropska komisija glede ki- tajskega pigmenta pred krat- kim uvedla protidampinški postopek, ki bo najverjetneje trajal najmanj šest mesecev. »Ne želim ugibati, kakšen bo rezultat tega postopka, a dej- stvo je, da bo Evropska unija morala temeljito razmisliti, ali bo zaščitila domačo ener- getsko intenzivno industrijo. Če je ne bo, jo bo postopo- ma izgubila. Mnogi kemični koncerni že razmišljajo, da bi tiste dele svoje proizvodnje, ki porabijo veliko energije, preselili v druge države. V ZDA so na primer že uvedli nekaj spodbud, ob tem so cene energentov tam dvakrat ali trikrat nižje kot v Evropi,« še pravi Skok in poudarja, da bi višje carine za kitajski pi- gment pomenile olajšanje za evropske proizvajalce. Cinkarna, ki več kot 90 odstotkov prihodkov ustvari na tujih trgih, večinoma v Evropski uniji, je letos prvič 10 tisoč ton pigmenta prodala v ZDA. V prihodnjih letih želi prodajo na ameriškem trgu povečati. 24 ukrepov za znižanje ogljičnega odtisa Čeprav so razmere na trgu slabše, je cinkarna letos za naložbe porabila 10 milijo- nov evrov, kar je skoraj po- lovico več kot lani, ko je naj- več vlagala v gradnjo lastnih sončnih elektrarn. Trenutno pokriva 6 odstotkov svojih potreb po elektriki. Letos so v podjetju izvedli obsežnejša popravila v proizvodnji žve- plove kisline in titanovega dioksida ter zamenjali nekaj ključnih delov opreme. Ne- kaj denarja so vložili tudi v odpravo ozkih grl in v še bolj- šo kakovost izdelkov. »Tudi Kitajci izboljšujejo kakovost pigmenta in če želimo biti konkurenčni, moramo sle- diti razvoju tudi na tem po- dročju,« pravi članica upra- ve in tehnična direktorica Nikolaja Podgoršek Selič. Kot še pojasnjuje, v tovarni letos posodabljajo informa- cijsko omrežje, veliko pozor- nost že nekaj časa namenjajo trajnostnemu razvoju in kro- žnemu gospodarstvu. »Kon- čujemo pripravo trajnostne strategije, ki bo povezala vse tri stebre ESG, to je okolje, družbo in upravljanje orga- nizacije. Poseben poudarek dajemo podnebni strategiji in sledimo zavezi o ničogljič- ni proizvodnji do leta 2050. S tem v zvezi bomo sprejeli več zavez in ciljev. Za prvo obdobje do leta 2030 smo predvideli 24 ukrepov za znižanje ogljičnega odtisa, kar nas bo stalo 40 milijonov evrov,« napoveduje Nikolaja Podgoršek Selič. Načrti do leta 2028 Nadzorni svet cinkarne je pred kratkim potrdil razvojno strategijo do leta 2028, ki jo sestavljajo štirje stebri. Eden je trajnostni razvoj, drugi je energetska preobrazba, tretji je širitev proizvodnih zmogljivosti in četrti digitali- zacija vseh procesov. Na teh štirih stebrih bodo temeljile tudi naložbe, napoveduje Aleš Skok. »Radi bi se razvi- jali in širili, kot nam to oko- ljevarstveno dovoljenje tudi dopušča. Širitev bo postopna, a najprej bomo morali rešiti vprašanje industrijskih vod ter odlaganja sadre, zagoto- viti bomo morali ugodne vire energije. V prvem koraku načrtujemo povečanje letne proizvodnje pigmenta titano- vega dioksida s sedanjih 65 tisoč ton na od 70 do 71 tisoč ton, nato morda na malo več kot 80 tisoč ton,« širitev proi- zvodnje pojasnjuje Skok. Ob tem poudarja, da povečeva- nje proizvodnje pomeni, da bodo v Celju dodatno zgradili le še kakšno manjšo halo. V strategiji je zapisano, da bo cinkarna v naslednjih petih letih imela v povpre- čju 230 milijonov evrov prihodkov od prodaje in 17 milijonov evrov čistega do- bička na leto. In kako ji bo to uspelo? »Naš največji trg bo še naprej Evropska unija, vendar bomo prodajo širili na nove trge. Poleg ZDA na- črtujemo še prodor v Veliko Britanijo. Prodajo pigmenta titanovega dioksida, ki je že zdaj naš najpomembnejši izdelek, bomo okrepili, na- črtujemo tudi proizvodnjo novih izdelkov, med katerimi so tudi bakrovi pripravki za zaščito rastlin,« napoveduje Skok. Podjetje bo nekaj de- narja vložilo tudi v nakup nove linije v programu pi- gmentnih pripravkov za obarvanje plastike, s čimer bo razširilo svojo ponudbo na evropskem trgu, postaviti namerava tudi novo pakirni- co izdelkov. Foto: Andraž Purg Poplava upočasnila naložbe lesarjev Prihodnje leto dno v industriji pigmenta Prihodnje leto dno v industriji pigmenta Prihodnje leto dno v industriji pigmenta V Cinkarni Celje končujejo strate- gijo trajnostnega razvoja. Pose- ben poudarek v njej bo namenjen podnebni strategiji in ogljični nevtralnosti do leta 2050. Za prvo obdobje do leta 2030 so predvideli 24 ukrepov za znižanje ogljičnega odtisa, kar jih bo stalo 40 milijonov evrov. Predstavniki ministrstva za gospodarstvo so v Zgornji Savinjski dolini obiskali lesarska podjetja Žaga - Tiples, Rihter in Melu. V prvih dveh pod- jetjih so jim povedali, da zaradi avgustovske poplave projektov, za katere so dobili fi nančno pomoč države, ne bodo mogli dokončati v predvidenem roku. povečanje proizvodnih in skladiščnih zmogljivosti ter v spremembo proizvo- dnega procesa, vredno 2,3 milijona evrov, je od države dobilo malo več kot 0,8 mi- lijona evrov pomoči. Ker je bila v podjetju škoda zaradi poplave velika, je bilo treba načrt izvajanja naložbe ter črpanja odobrenih sredstev zamakniti v leto 2024. Predstavniki ministrstva na čelu z državnim sekretarjem Dejanom Židanom so obisk končali v družinskem podje- tja Melu, ki izdeluje notranja masivna vrata. Podjetje je za- radi onemogočenega dosto- pa imelo nekaj časa moteno proizvodnjo, proizvodne zmogljivosti pa zaradi vodne ujme niso bile huje poškodo- vane. JI Podjetje Žaga - Tiples iz Nazarij sodi med primarne obdelovalce lesa in v zadnjih letih beleži stalno rast obse- ga poslovanja. Iz načrta za okrevanje in odpornost je za 1,3 milijona evrov vreden projekt, ki vključuje razširitev žagarsko-skladiščne stavbe ter nakup nove opreme, dobilo odobrenih malo več kot 0,6 milijona evrov sredstev. Po- plave so vplivale na izvajanje projekta in povzročile zamik črpanja sredstev, kar je ministrstvo uredilo z dodatki k pogodbi. Na razpisu je bilo uspešno tudi pod- jetje Rihter z Ljubnega ob Savinji, ki izdeluje nizkoenergijske, pasivne in ničenergijske stavbe. Za naložbo v Novi TEDNIK št. 49 7. 12. 2023  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 49, 7. december 2023 GOSPODARSTVO Skupina Unior, v kateri je poleg matične družbe v Zrečah še štirinajst podjetij, od tega jih je enajst v tujini, je do konca septembra ustvarila 221,5 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar v primerjavi z enakim lanskim obdobjem pomeni 3,4-odstotno rast. Čisti dobiček je znašal 6,2 milijona evrov in je bil od lanskega nižji za 40 odstotkov. Še večji padec čistega dobička letos kljub nekoliko višji prodaji beleži ma- tična družba. V prvih devetih mesecih je dobiček zna- šal manj kot pol milijona evrov, kar je za 4,8 milijona evrov slabše kot lani. Ustvarjeni prihodki so prihodke od prodaje v lanskih devetih mesecih presegli za 1,6 odstotka in so znašali 154,2 milijona evrov. JANJA INTIHAR Novi TEDNIK št. 46 16. 11. 2023  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 46, 16. november 2023 JAVNI RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ V LETU 2024 Skladno z Odlokom o priznanjih Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 164/20) Mestni svet Mestne občine Celje podeljuje: NAZIV ČASTNI MEŠČAN CELJA, ZLATI CELJSKI GRB, SREBRNI CELJSKI GRB, BRONASTI CELJSKI GRB zaslužnim občanom, drugim posameznikom in podjetjem, zavodom, društvom in skupinam, združenjem in drugim pravnim osebam za profesionalne in druge dosežke ter uspehe na katerem koli področju delovanja in ustvarjanja, ki imajo izjemen pomen za razvoj, ugled in promocijo mesta Celje ter KRISTALNI CELJSKI GRB nadpovprečno uspešnim diplomantom. Pobudo za podelitev priznanj lahko podajo posamezniki, družbe, zavodi, politične in druge organizacije in skupnosti, društva ter organi lokalne skupnosti. Besedilo razpisa in razpisni pogoji so objavljeni na spletni strani Mestne občine Celje v rubriki JAVNA NAROČILA, RAZPISI, ZBIRANJE PONUDB PO EVIDENČNEM POSTOPKU IN JAVNI NATEČAJI ZA DELOVNA MESTA (povezava do spletne strani: https://moc.celje.si/). Rok za oddajo pobud je do vključno srede, 31. januarja 2024. Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade Čisti dobiček zreške družbe od lanskega nižji za 90 odstotkov Unior z več prihodki, a z manj dobička Stara vas postaja vedno bolj pametna Gradnja industrijsko-tehnološkega parka v velenjski poslovni coni se bo predvidoma začela v prvi polovici leta 2024, končana naj bi bila do sredine leta 2026. (Foto: MOV) V Uniorju tolikšno znižanje čistega dobička pojasnjujejo z letošnjimi višjimi stroški fi - nanciranja in s tem, da je bil lanski dobiček višji tudi zara- di prodaje deleža v romunski družbi Unior Tepid, za katere- ga so dobili 1,7 milijona evrov. Prodaja odkovkov rekordna Uprava, ki jo vodi Darko Hrastnik, je v poročilu o po- slovanju v letošnjih deve- tih mesecih zapisala, da je v svoji največji dejavnosti, to je proizvodnji odkovkov, podjetje kljub negotovosti na svetovnem trgu imelo veliko naročil ter doseglo rekordno visok obseg prodaje. Samo z odkovki oziroma s sestavnimi deli za avtomobilske tovarne je Skupina Unior ustvarila 146 milijonov evrov prihod- kov, matično podjetje pa 110 milijonov evrov. V programu Ročno orodje je bil fi zični obseg proizvodnje manjši, a je družbi negativne vplive uspelo ublažiti z višji- mi cenami in zmanjšanjem zalog, v strojegradnji in pro- izvodnji orodij za stroje pa je bila prodaja večja kot lani. Letos dobro posluje tudi tu- ristični del Skupine Unior. Podjetje Unitur je v letošnjih devetih mesecih v primerjavi z lanskimi prihodke povečalo za 14 odstotkov. Tolikšne rasti ni zabeležil noben drug pro- gram. Prodaja programa Stro- jegradnja je bila višja za 8 od- stotkov, programa Odkovki za 6 odstotkov, prodaja ročnega orodja je bila od lanske nižja za 10 odstotkov. V Sloveniji, kjer sicer ustva- ri 15 odstotkov prihodkov, je promet Uniorja v prvih deve- tih mesecih zrasel za približno odstotek, v državah Evropske unije, kjer ima največ kup- cev, se je zvišal za desetino. Na vseh drugih trgih je bila prodaja slabša kot lani. Letos višje finančne obveznosti Finančne obveznosti Uni- orja so se v devetih mesecih zvišale za 7 milijonov evrov. Podjetje, ki je zelo zadolženo in stara posojila odplačuje z najemanjem novih, je apri- la letos s konzorcijem bank podpisalo pogodbo o repro- gramiranju posojila, ki ga je najelo leta 2016 in bi ga mora- lo odplačati letos. Za odplačilo mu je ostalo še 55 milijonov evrov. Pogodba določa, da bo Unior v treh obrokih dobil 97 milijonov evrov posojila, njegova hčerinska družba Unitur pa v dveh obrokih 11 milijonov evrov. Družbi mora- ta denar vrniti v sedmih letih. V Uniorju poudarjajo, da jim bo novo posojilo omogočilo stabilno poslovanje, prido- bili so tudi dodatna sredstva v višini 6 milijonov evrov za obratni kapital ter si zagotovili fi nanciranje potrebnih naložb v obnovo in povečanje proi- zvodnih zmogljivosti. Nova posojilna pogod- ba med drugim določa, da mora Unior prodati družbo Unitur, malo več kot 29-od- stotni delež v štorski jeklarni in 100-odstotni delež v srbski orodjarni Unior Components. Postopka za prodajo Uniturja in srbske družbe sta se že za- čela in v Zrečah pričakujejo, da bosta končana v drugi po- lovici leta 2024. Prodaja dele- ža v družbi Štore Steel se bo začela po oblikovanju širšega konzorcija prodajalcev, ki ga vodi NLB. Že poleti številni očitki upravi Kot je že znano, bo zreško podjetje prihodnje leto dobilo novega predsednika uprave. Darko Hrastnik je namreč nadzorni svet obvestil, da ne namerava kandidirati še za en mandat. O morebitnih spremembah v vrhu družbe so se ugibanja začela že po ju- lijski seji skupščine, na kateri so lastniki (največ, skoraj 50 odstotkov delnic ima država) zamenjali večino članov nad- zornega sveta. Rajko Stanko- vić, predsednik Društva Mali delničarji Slovenije, ki že ves čas zelo pozorno spremlja dogajanje v Uniorju, je takrat dejal, da so bili vsi očitki, ki so jih delničarji uperili proti nadzornemu svetu, pravza- prav uperjeni tudi proti upra- vi. Predvsem je šlo za očitke o zelo poznem podpisu novih pogodb z bankami o repro- gramiranju posojil, za katera mora zdaj podjetje plačevati visoko obrestno mero. Stan- ković je takrat tudi poudaril, da razdolževanje Uniorja, od- kar ga vodi Darko Hrastnik, ni takšno, kot bi moralo biti. Upravi je tudi očital, da del- ničarji že od leta 2007 niso dobili dividend. V Skupini Unior je 2.767 zaposlenih, od tega matična družba v Zrečah zaposluje 1.611 ljudi. Unior je v letošnjih prvih devetih mesecih prodajo odkovkov povečal za 6 odstotkov, prihodki, ki jih je ustvaril s prodajo ročnega orodja, so bili v primerjavi z lanskimi nižji za 10 odstotkov. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol in direktor ljubljanskega Ke- mijskega inštituta Gregor Anderluh sta podpisala spo- razum o skupnem vlaganju pri postavitvi inkubatorja TechHub i4.0, v katerem bo imel inštitut svoj laborato- rij. Gre za enega pomemb- nejših projektov v prestruk- turiranju velenjske regije. Gradnja malo več kot 6 ti- soč kvadratnih metrov velike- ga industrijsko-tehnološkega parka se bo predvidoma za- čela v prvi polovici leta 2024. Laboratorij, ki ga bo Kemij- ski inštitut imel v njem, bo zelo pomemben za regijsko gospodarstvo in tudi za po- vezovanje izobraževalnih ustanov, podjetij in inštitutov, ki delujejo na tem območju. V Velenju so prepričani, da bodo s pomočjo industrijsko- tehnološkega parka zadržali v regiji hitro rastoča tehnolo- ška podjetja in privabili nova. Mestna občina Velenje že nekaj časa vabi vlagatelje v poslovno cono Stara vas, kjer bi gospodarske družbe, ki naj bi se razvile na tem območju, zagotavljale delovna mesta tudi za takrat, ko bo treba zapreti premogovnik. Želi si prihod zlasti tistih podjetij, ki ustvarjajo višjo dodano vre- dnost in bodo s svojimi pro- grami in projekti prispevala k uspešnemu prehodu regije iz premogovne v tehnološko razvito in okolju prijazno. V poslovni coni zato že ne- kaj časa ureja infrastruktu- ro, pred kratkim je končala gradbena dela na dodatnih treh hektarjih zemljišč, ki sta v lasti farmacevtskih podjetij VonPharma iz Žalca in ErgoPharma iz Celja. Obe podjetji svoji novi proizvodni hali že gradita. JI Novi TEDNIK št. 49 7. 12. 2023  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 49, 7. december 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Fitnes na prostem CELJE – Na igrišču pri I. gimnaziji v Celju je vsem občanom, dijakom in športnim društvom, ki imajo tam organizirano vadbo, na voljo nov fi tnes na prostem. Naložba je stala približno 48 tisoč evrov, občina jo je izpeljala v sodelovanju s šolo in z Mestno četrtjo Kajuh. Na varnostni podlogi so na voljo vadbeni elementi za moč, ki so jih izvajalci izbrali s pomočjo športnih peda- gogov I. gimnazije. Naprave so primerne za vadbo vsa- kogar, tudi za posameznike z gibalnimi ali zdravstvenimi omejitvami ter za vadbo po rehabilitaciji. Na napravah so navodila za pravilno izvajanje vaj in QR-kode, s pomočjo katerih si je mogoče na pametnih telefonih ogledati tudi videoposnetke vadbe. TC Pedro Opeka tudi v Celju CELJE – Cerkev svetega Jožefa je prvi dan v decembru gostila pogovor z znanim misijonarjem Pedrom Opeko, ki je večkrat požel gromek aplavz občinstva, ki je do zadnjega kotička napolnilo cerkev. »Pedro Opeka je eden najdejavnejših, najuspešnejših in najbolj prepoznavnih misijonarjev sveta,« je duhovnika opisala povezovalka pogovora dr. Tanja Ozvatič, ravnateljica Celjske Mohor- jeve družbe. Letošnji obisk misijonarja je bil prvi po letu 2015, pri nas pa je ostal do včerajšnje srede. Najbolj znano delo slovensko-argentinskega duhovnika je v okviru humanitarnega združenja Akamasoa na Ma- dagaskarju, s katerim je želel dati ljudem s smetišča na obrobju glavnega mesta Antananarivo možnost dostojnega življenja. Na začetku pogovora je Pedro Opeka izposta- vil razlike med življenjem v Evropi in na Madagaskarju: »Nekatere družine jedo le enkrat na dan, včasih še to ne. Nimajo čiste vode. Neverjetno je, kako je severna polobla naše Zemlje bogata, južna pa tako revna.« Misijonar se je med pogovorom večkrat zahvalil tudi Slo- vencem za pomoč, ki jo namenjajo njegovemu združenju na Madagaskarju. Od skoraj 20 tisoč učencev, ki obiskujejo šole, ki jih je ustanovil Opeka, jih več kot polovica, pri- bližno 11.500, vsak dan zaužije obrok riža, ki ga darujejo Slovenci. »Denarja za ta riž niso darovale velike ustanove, ampak posamezniki. Ker Slovenci imate srce.« JF CELJE – Še kar nekaj dela, da bo invalidom prijazno Preveč ovir za slepe Tretji december je svetovni dan invalidov in oseb s posebnimi potrebami. V mestih je različno poskrblje- no za dostop invalidov do različnih ustanov, na kar je na oktobrski seji celjskega mestnega sveta opozoril svetnik Levice Sergej Gajić. Osredotočil se je na težave slepih in slabovidnih ter predlagal, da občina celovito uredi prostorske prilagoditve v mestnem jedru in k temu pozove tudi javne zavode. TATJANA CVIRN Dostopnost mestnega jedra je za samostojno gibanje slepih in slabovidnih nujna, je pou- daril Gajić. V mestnem jedru so zdravstvene, izobraževalne, kulturne in druge pomembne ustanove. »Prehodi za pešce so že pri železniški postaji slabo označeni tako taktilno kot zvočno. Slabo so prilagojene tudi notranje površine nekate- rih javnih ustanov. Na stopni- cah ni opozorilnih oznak in ograj. Prav tako bi bilo treba poskrbeti, da na površinah, kjer so taktilne oznake, ne bi bilo ovir,« je poudaril svetnik in kot dober primer prilago- ditve navedel Muzej novejše zgodovine Celje. Med mesti glede tovrstne urejenosti po njegovem mnenju izstopata Ljubljana in Maribor. Malenkosti, ki so pomembne Kako tovrstne pomanjkljivo- sti v mestu vidi slepi Sebastjan Kamenik, sicer podpredse- dnik Združenja prijateljev sle- pih Slovenije? Do nedavnega je živel v mestnem jedru in je dobro poznal večino njegovih pasti. Pred meseci je dobil najemniško stanovanje na obrobju mesta, zaradi česar je sicer vesel, a bi po njegovem mnenju bilo bolj primerno, če bi tam naselili mlade ljudi, v mestu pa bi stanovanja uredili za invalide, sploh slepe. »Na srečo imam odlično osebno asistentko, sicer je lahko pri- hod v mesto in obisk različnih ustanov precejšnja težava.« Pomaga si z belo palico, v po- moč pri gibanju mu je tudi pes vodnik. »V prvi vrsti so pomembni zvočni semaforji, ki jih ni ve- liko, a še pri tistih, ki so, je jakost zvoka slaba, saj naj bi glasnejša motila prebivalce. A če grem pri železniški postaji čez prehod za pešce, semafor- ja ne slišim, saj je hrup preve- lik,« pravi Kamenik, ki meni, da bi morali biti prehodi tudi bolj barvasto označeni zaradi slabovidnih. »Taktilno-vodil- ni sistem je urejen samo na železniški postaji, a so klopi postavljene preblizu. Če mu slediš, pohodiš tiste, ki sedijo na klopeh.« Podobnih težav, ki se nam zdijo malenkosti, za slepe pa so pomembne, je še veliko. Po- greša oznake, kje lahko slepi prečkajo krožišča, kje so rob- niki pločnikov, in jasno pobar- vane prehode za pešce. »Dostopnost do različnih ustanov v mestu je slaba, lah- ko pa pohvalim varnostnike v upravni enoti in občini, ki so pripravljeni pomagati, ko pridem tja. Lažje bi bilo, če bi bil po mestu urejen taktilni sistem, ki bi mu lahko sledil s palico in se poti sčasoma nau- čil na pamet.« Posebej težko je ob različnih prireditvah, ko so na ulicah stojnice, ki predsta- vljajo ovire na znanih poteh. Trgovine in lokali pogosto po- stavijo table na pločnike in tudi to ovira slepe. »Včasih slišimo, da nas je premalo, da bi se splačalo ure- jati nekatere stvari, a vedno več je v družbi starejših in tudi ti bodo imeli sčasoma podobne težave pri gibanju po mestu,« opozarja Kamenik. Spremembe so v načrtu Mestna občina je v odgovoru na svetniško pobudo zapisala, da sta pripravljena dokumen- ta, ki ju bodo svetniki obrav- navali na decembrski seji. Gre za analizo položaja invalidov v občini in za akcijski načrt za izboljšanje in uresničevanje enakih možnosti invalidov do leta 2028, kamor so že vklju- čene tudi prilagoditve površin v mestnem jedru. Omenje- ni dokument ne vključuje le slepih in slabovidnih, ampak tudi vse druge invalide, poleg tega zajema celotno območje občine. Na osnovi teh izboljšav bo občina kandidirala za pri- dobitev listine Občina po meri invalidov. V počastitev svetovnega dneva invalidov in oseb s po- sebnimi potrebami je Združe- nje prijateljev slepih Slovenije v sodelovanju z Galerijo Nika Ignjatiča in društvom Otroci otrokom v petek odprlo razsta- vo Tipam z očmi slabovidne fotografi nje Darinke Lozinšek iz Maribora. V nedeljo je bila v Celjskem mladinskem cen- tru glasbena prireditev z na- slovom Mladost prižiga sonce v temi, na kateri so nastopili slepi glasbeniki: fl avtistka Mila Vučko, pianistka in pev- ka Petra Rom ter harmonikar Benjamin Škrab. Nekatere prilagoditve so bile v mestu že izvedene, invalidom je na primer omogočen dostop z avtom do knjižnice, na vseh parkiriščih so mesta za invali- de, na nekaterih semaforjih so zvočna opozorila, novi podze- mni zabojniki so prilagojeni invalidom, da lažje odlagajo odpadke, ponekod so že od- stranili nekatere ovire in ob stopnicah uredili posebne do- stope za invalide na vozičkih … Foto: arhiv NT/SHERPA Taktilne oznake morajo biti neprekinjene in morajo po- sameznika voditi po najmanj zahtevni in najbolj varni poti. Običajno so sestavljene iz vodilnih (rebrastih) in opozoril- nih (čepastih) oznak, ki morajo biti pravilno razporejene. Te oznake morajo biti prilagojene tudi za slabovidne. Zato je pomembno, da se barvno razlikujejo od podlage, na kateri so nameščene. Na celjski železniški postaji so ob prenovi uredili taktilni sistem. Sebastjan Kamenik se s pomočjo psa vodnika lažje giblje po mestu. Sebastjan Kamenik: »Težava je tudi javni prevoz. Nekateri vozniki Celebusa niti ne odgovorijo na vprašanje, katero številko ima avtobus, ali ta ne ustavi točno na postaji, česar slepi potnik ne more vedeti. Javni prevoz bi moral imeti tudi zvočno napoved postaj, saj sicer slepi ne vemo, kdaj moramo izstopiti.« Nov fitnes na prostem v Mestni četrti Kajuh omogoča re- kreacijo vseh občanov. (Foto: arhiv MOC) Pedro Opeka je Celjane navdušil z zgodbami iz svojega življenja. (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 49 7. 12. 2023  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 49, 7. december 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Fitnes na prostem CELJE – Na igrišču pri I. gimnaziji v Celju je vsem občanom, dijakom in športnim društvom, ki imajo tam organizirano vadbo, na voljo nov fi tnes na prostem. Naložba je stala približno 48 tisoč evrov, občina jo je izpeljala v sodelovanju s šolo in z Mestno četrtjo Kajuh. Na varnostni podlogi so na voljo vadbeni elementi za moč, ki so jih izvajalci izbrali s pomočjo športnih peda- gogov I. gimnazije. Naprave so primerne za vadbo vsa- kogar, tudi za posameznike z gibalnimi ali zdravstvenimi omejitvami ter za vadbo po rehabilitaciji. Na napravah so navodila za pravilno izvajanje vaj in QR-kode, s pomočjo katerih si je mogoče na pametnih telefonih ogledati tudi videoposnetke vadbe. TC Pedro Opeka tudi v Celju CELJE – Cerkev svetega Jožefa je prvi dan v decembru gostila pogovor z znanim misijonarjem Pedrom Opeko, ki je večkrat požel gromek aplavz občinstva, ki je do zadnjega kotička napolnilo cerkev. »Pedro Opeka je eden najdejavnejših, najuspešnejših in najbolj prepoznavnih misijonarjev sveta,« je duhovnika opisala povezovalka pogovora dr. Tanja Ozvatič, ravnateljica Celjske Mohor- jeve družbe. Letošnji obisk misijonarja je bil prvi po letu 2015, pri nas pa je ostal do včerajšnje srede. Najbolj znano delo slovensko-argentinskega duhovnika je v okviru humanitarnega združenja Akamasoa na Ma- dagaskarju, s katerim je želel dati ljudem s smetišča na obrobju glavnega mesta Antananarivo možnost dostojnega življenja. Na začetku pogovora je Pedro Opeka izposta- vil razlike med življenjem v Evropi in na Madagaskarju: »Nekatere družine jedo le enkrat na dan, včasih še to ne. Nimajo čiste vode. Neverjetno je, kako je severna polobla naše Zemlje bogata, južna pa tako revna.« Misijonar se je med pogovorom večkrat zahvalil tudi Slo- vencem za pomoč, ki jo namenjajo njegovemu združenju na Madagaskarju. Od skoraj 20 tisoč učencev, ki obiskujejo šole, ki jih je ustanovil Opeka, jih več kot polovica, pri- bližno 11.500, vsak dan zaužije obrok riža, ki ga darujejo Slovenci. »Denarja za ta riž niso darovale velike ustanove, ampak posamezniki. Ker Slovenci imate srce.« JF CELJE – Še kar nekaj dela, da bo invalidom prijazno Preveč ovir za slepe Tretji december je svetovni dan invalidov in oseb s posebnimi potrebami. V mestih je različno poskrblje- no za dostop invalidov do različnih ustanov, na kar je na oktobrski seji celjskega mestnega sveta opozoril svetnik Levice Sergej Gajić. Osredotočil se je na težave slepih in slabovidnih ter predlagal, da občina celovito uredi prostorske prilagoditve v mestnem jedru in k temu pozove tudi javne zavode. TATJANA CVIRN Dostopnost mestnega jedra je za samostojno gibanje slepih in slabovidnih nujna, je pou- daril Gajić. V mestnem jedru so zdravstvene, izobraževalne, kulturne in druge pomembne ustanove. »Prehodi za pešce so že pri železniški postaji slabo označeni tako taktilno kot zvočno. Slabo so prilagojene tudi notranje površine nekate- rih javnih ustanov. Na stopni- cah ni opozorilnih oznak in ograj. Prav tako bi bilo treba poskrbeti, da na površinah, kjer so taktilne oznake, ne bi bilo ovir,« je poudaril svetnik in kot dober primer prilago- ditve navedel Muzej novejše zgodovine Celje. Med mesti glede tovrstne urejenosti po njegovem mnenju izstopata Ljubljana in Maribor. Malenkosti, ki so pomembne Kako tovrstne pomanjkljivo- sti v mestu vidi slepi Sebastjan Kamenik, sicer podpredse- dnik Združenja prijateljev sle- pih Slovenije? Do nedavnega je živel v mestnem jedru in je dobro poznal večino njegovih pasti. Pred meseci je dobil najemniško stanovanje na obrobju mesta, zaradi česar je sicer vesel, a bi po njegovem mnenju bilo bolj primerno, če bi tam naselili mlade ljudi, v mestu pa bi stanovanja uredili za invalide, sploh slepe. »Na srečo imam odlično osebno asistentko, sicer je lahko pri- hod v mesto in obisk različnih ustanov precejšnja težava.« Pomaga si z belo palico, v po- moč pri gibanju mu je tudi pes vodnik. »V prvi vrsti so pomembni zvočni semaforji, ki jih ni ve- liko, a še pri tistih, ki so, je jakost zvoka slaba, saj naj bi glasnejša motila prebivalce. A če grem pri železniški postaji čez prehod za pešce, semafor- ja ne slišim, saj je hrup preve- lik,« pravi Kamenik, ki meni, da bi morali biti prehodi tudi bolj barvasto označeni zaradi slabovidnih. »Taktilno-vodil- ni sistem je urejen samo na železniški postaji, a so klopi postavljene preblizu. Če mu slediš, pohodiš tiste, ki sedijo na klopeh.« Podobnih težav, ki se nam zdijo malenkosti, za slepe pa so pomembne, je še veliko. Po- greša oznake, kje lahko slepi prečkajo krožišča, kje so rob- niki pločnikov, in jasno pobar- vane prehode za pešce. »Dostopnost do različnih ustanov v mestu je slaba, lah- ko pa pohvalim varnostnike v upravni enoti in občini, ki so pripravljeni pomagati, ko pridem tja. Lažje bi bilo, če bi bil po mestu urejen taktilni sistem, ki bi mu lahko sledil s palico in se poti sčasoma nau- čil na pamet.« Posebej težko je ob različnih prireditvah, ko so na ulicah stojnice, ki predsta- vljajo ovire na znanih poteh. Trgovine in lokali pogosto po- stavijo table na pločnike in tudi to ovira slepe. »Včasih slišimo, da nas je premalo, da bi se splačalo ure- jati nekatere stvari, a vedno več je v družbi starejših in tudi ti bodo imeli sčasoma podobne težave pri gibanju po mestu,« opozarja Kamenik. Spremembe so v načrtu Mestna občina je v odgovoru na svetniško pobudo zapisala, da sta pripravljena dokumen- ta, ki ju bodo svetniki obrav- navali na decembrski seji. Gre za analizo položaja invalidov v občini in za akcijski načrt za izboljšanje in uresničevanje enakih možnosti invalidov do leta 2028, kamor so že vklju- čene tudi prilagoditve površin v mestnem jedru. Omenje- ni dokument ne vključuje le slepih in slabovidnih, ampak tudi vse druge invalide, poleg tega zajema celotno območje občine. Na osnovi teh izboljšav bo občina kandidirala za pri- dobitev listine Občina po meri invalidov. V počastitev svetovnega dneva invalidov in oseb s po- sebnimi potrebami je Združe- nje prijateljev slepih Slovenije v sodelovanju z Galerijo Nika Ignjatiča in društvom Otroci otrokom v petek odprlo razsta- vo Tipam z očmi slabovidne fotografi nje Darinke Lozinšek iz Maribora. V nedeljo je bila v Celjskem mladinskem cen- tru glasbena prireditev z na- slovom Mladost prižiga sonce v temi, na kateri so nastopili slepi glasbeniki: fl avtistka Mila Vučko, pianistka in pev- ka Petra Rom ter harmonikar Benjamin Škrab. Nekatere prilagoditve so bile v mestu že izvedene, invalidom je na primer omogočen dostop z avtom do knjižnice, na vseh parkiriščih so mesta za invali- de, na nekaterih semaforjih so zvočna opozorila, novi podze- mni zabojniki so prilagojeni invalidom, da lažje odlagajo odpadke, ponekod so že od- stranili nekatere ovire in ob stopnicah uredili posebne do- stope za invalide na vozičkih … Foto: arhiv NT/SHERPA Taktilne oznake morajo biti neprekinjene in morajo po- sameznika voditi po najmanj zahtevni in najbolj varni poti. Običajno so sestavljene iz vodilnih (rebrastih) in opozoril- nih (čepastih) oznak, ki morajo biti pravilno razporejene. Te oznake morajo biti prilagojene tudi za slabovidne. Zato je pomembno, da se barvno razlikujejo od podlage, na kateri so nameščene. Na celjski železniški postaji so ob prenovi uredili taktilni sistem. Sebastjan Kamenik se s pomočjo psa vodnika lažje giblje po mestu. Sebastjan Kamenik: »Težava je tudi javni prevoz. Nekateri vozniki Celebusa niti ne odgovorijo na vprašanje, katero številko ima avtobus, ali ta ne ustavi točno na postaji, česar slepi potnik ne more vedeti. Javni prevoz bi moral imeti tudi zvočno napoved postaj, saj sicer slepi ne vemo, kdaj moramo izstopiti.« Nov fitnes na prostem v Mestni četrti Kajuh omogoča re- kreacijo vseh občanov. (Foto: arhiv MOC) Pedro Opeka je Celjane navdušil z zgodbami iz svojega življenja. (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 49 7. 12. 2023  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 49, 7. december 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Božični Vojnik bo letos ponovno zasijal v vsem svo- jem sijaju. Največja razstava jaslic na Slovenskem bo svoja vrata odprla 16. decembra ob 16.30. V treh ulicah v središču Vojnika ter v Domu sv. Jerneja bo postavljenih približno dvesto jaslic, pester bo tudi program dogodkov. Ob tem v Turističnem društvu Vojnik napovedujejo tudi več novosti. Letos bo pou- darek na vseslovenskosti, dogajanje bo med drugim popestreno s petjem na ulicah, z živimi jaslicami ter z novostjo na področju digitalizacije. BOJANA AVGUŠTINČIČ Tomaž Gorenšek se je po desetih letih vodenja Kulturno-umetniškega dru- štva Franceta Prešerna Vojnik letos poslovil z mesta predsednika. Nova predsednica je postala Petra Pehar Žgajner. (Foto: Lea Sreš) Kulturo doživlja in ustvarja na vsakem koraku VOJNIK – V občini ob slovenskem kulturnem prazniku tradicionalno podelijo priznanje za ži- vljenjsko delo na področju kulture. Občinski svetniki so prejemnika tega visoke- ga priznanja potrdili na za- dnji seji občinskega sveta. Februarja prihodnje leto bo priznanje prejel vsestranski kulturni ustvarjalec Tomaž Gorenšek. Dolgoletni predsednik Kul- turno-umetniškega društva Franceta Prešerna Vojnik je velik ljubitelj kulture, član dramske sekcije, predstav- nik vojniške občine v Javnem skladu RS za ljubiteljsko kul- turo ter strasten čebelar. »To- maž Gorenšek s srcem sledi tako kulturi kot tudi vedoželj- nosti interpretacije kulture. Dolga leta je sodeloval kot aktiven član v dramski sekciji KUD Franceta Prešerna Voj- nik. Igranje ni edina njegova odlika, ampak ima tudi čut za soustvarjalce,« so predla- gatelji zapisali v obrazložitvi priznanja. Tomaž je vrsto let s posluhom vodil društvo, ki je s svojimi sekcijami prepozna- no tako doma kot zunaj meja Slovenije. Letos je sicer vajeti predal mlajši generaciji, a še naprej ostaja član društva in je v pomoč sedanjemu vod- stvu. Kultura je tudi poznavanje sveta in Tomaž ga je prepo- toval že dobršen del. Nekaj svojih misli in doživetij s potovanj je s soprogo strnil v knjigi Prebiranje popotnih slik, kjer se je izkazal tudi kot odličen popotniški fotograf. Kulturo Tomaž Gorenšek zaznava tudi v naravi. V njej najde svoj mir, zlasti med če- belami, ki so njegove prijate- ljice. Tudi v čebeljih družinah je kultura prvotnega pomena. In tako kot deluje družina če- bel, tudi Tomaža na njegovi poti spremlja in podpira nje- gova družina. Priznanje na področju kul- ture za življenjsko delo v voj- niški občini so doslej prejeli Jožef Žlaus, Jožef Gregorc, Peter Selčan, Emilija Kladnik Sorčan, Anton Gregorc, Oton Samec, Vaclav Jakop in Brigi- ta Petre. BA VOJNIK - Božični Vojnik letos še pestrejši in z vrsto novosti Gradijo na kakovosti in ohranjajo ljudskost V treh ulicah Vojnika ter v Domu sv. Jerneja bo letos postavljenih pribli- žno dvesto jaslic. Na ogled bo tudi vseslovenska razstava jaslic. (Foto: Andraž Purg/arhiv NT) »Ko smo pred devetimi leti postavili prvo razstavo jaslic, sem imel dve želji: da bi Bo- žični Vojnik postal tradicio- nalna prireditev in da bi lju- dje Vojnik poznali še po čem drugem kot le po psihiatrični bolnišnici. Obe sta se uresni- čili,« je zadovoljen vojniški župan Branko Petre. Priredi- tev, ki si jo je v vseh teh letih ogledalo že več kot sto tisoč ljudi od blizu in daleč, je v slovenskem prostoru nekaj posebnega. »Razstav jaslic je v Sloveniji veliko. Božični Voj- nik pa je več kot le razstava. Je tudi doživetje. Prireditev je v devetih letih doživela velik na- predek. Gradimo na kakovosti in hkrati ohranjamo ljudskost. Pri dogodku tvorno sodeluje- jo občina, društva, župnija, prostovoljci in domačini, ki na svojih vrtovih gostijo jasli- ce. Ves kraj diha in živi za to zgodbo,« je ponosen Petre. Poudarek na vseslovenskosti Na Božičnem Vojniku se z jaslicami predstavljajo ne le domači jasličarji, ampak ustvarjalci iz vse Slovenije in tudi iz sosednjih držav. Vse- slovenskost bo letos v ospred- ju. V Turističnem društvu Vojnik bodo v sodelovanju z Društvom ljubiteljev jaslic Slo- venije na ogled postavili vse- slovensko razstavo jaslic. Kot pravi podpredsednik društva Drago Kozinc, je slovensko jasličarstvo izjemno bogato, Slovenija pa med jasličarji tudi v mednarodnem merilu zaseda visoko mesto. V sve- tovnem združenju jasličarjev je le 21 držav. Vodilno vlogo v Sloveniji ima Vojnik, kjer se združijo kultura, umetnost in verski vidik. Na temo vse- slovenskosti bo na ogled tudi manjša razstava noš, ki so jih nosile družine v božičnem času. Letos mineva 800 let od prve omembe jaslic. V itali- janskem mestu Greccio jih je leta 1223 postavil Frančišek Asiški, v Božičnem Vojniku pa bo te jaslice predstavil ja- sličar Jože Žlaus iz Globoč pri Vojniku. Na razstavi v Jernejevem domu bodo na ogled tudi jaslice avtorjev, ki so že sodelovali na evrop- skih in svetovnih razstavah. Predstavili se bodo tako aka- demsko izobraženi umetni- ki kot tudi jasličarji, ki se s tem ukvarjajo ljubiteljsko. Razstavljene bodo tudi jasli- ce, ki so bile v preteklosti na ogled v Vatikanu. Pomemb- na letošnja pridobitev so Ga- sparijeve jaslice. »Spoznali smo nekoga, ki se ukvarja z njegovo kulturno zapuščino. Že lani smo od njega prido- bili notranje jaslice, letos pa bodo te velike, ocenjujem, da se bodo razprostirale na 50 kvadratnih metrih s 70 po- sameznimi fi gurami, kar na poseben način predstavlja Gasparijevo dediščino,« pravi idejni oče Božičnega Vojnika Beno Podergajs. Božični Vojnik se digitalizira V Božičnem Vojniku bo letos razstavljenih približno dvesto jaslic, sto bo notranjih in ravno toliko zunanjih. To je nekoliko manj kot prejšnja leta, saj so se organizatorji le- tos odločili, da bodo število ja- slic omejili. Če so morali prva leta posameznike, društva nagovarjati, da so izdelali in prinesli svoje jaslice, jih zdaj mnogi sami ponujajo, pravi Beno Podergajs. »Zato smo se odločili, da bomo naredili izbor. Ponosni smo, da smo k sodelovanju pritegnili tudi veliko srednjih šol, kar v pre- teklosti ni bila praksa. Tudi naši domači izdelovalci jaslic letos niso zatajili, predstavili bodo veliko novih stvari.« Razstavi jaslic se bodo 25., 26. in 27. decembra pridru- žile tudi žive jaslice s šesti- mi uprizoritvami. Ob cerkvi sv. Jerneja jih bodo uprizo- rili člani dramske skupine in Moškega pevskega zbora KUD Franceta Prešerna Voj- nik. Dogajanje bo s petjem po ulicah Božičnega Vojnika popestrila tudi Vokalna sku- pina In spiritu. Vse do 6. ja- nuarja bo poskrbljeno tudi za številne kulturne prireditve, koncerte, božične ustvarjal- ne delavnice in drugo dogaja- nje. Za najmlajše pripravljajo lutkovne in kinopredstave, pravljice, igre in otroško pol- nočnico. Na voljo bo tudi gostinska ponudba. Odprtje Božičnega Vojnika bo s kon- certom popestrila Godba na pihala Nova Cerkev z gostjo Manco Špik, 6. januarja, ko bo Božični Vojnik za eno leto zaprl svoja vrata, bo koncert Orkestra Akord z dirigentom Matjažem Brežnikom. V Turističnem društvu Vojnik se zavedajo prednosti digitalizacije v turizmu, zato se bodo obiskovalci med ja- slicami letos lahko sprehajali tudi s pomočjo mobilne apli- kacije. »Obiskovalcem bomo ponudili tudi voden digitalni ogled razstave,« napoveduje predsednica turističnega dru- štva Nataša Kovačič Stožir. Obisk Božičnega Vojnika, tako razstave jaslic kot vseh dogodkov, bo tudi letos brez- plačen. Organizacija takšne prireditve sicer terja veliko stroškov (od 50 do 60 tisoč evrov). Nekaj prispeva Občina Vojnik, pomagajo donatorji, podjetja, nekaj se nabere tudi prostovoljnih prispevkov obi- skovalcev, pri čemer si orga- nizatorji želijo, da bi vsak obi- skovalec prispeval vsaj evro. Program in posebnosti letošnjega Božičnega Vojnika so predstavili (z leve): predsednica TD Vojnik Nataša Kovačič Stožir, organizator razstave jaslic Beno Podergajs, podpredsednik Društva ljubiteljev jaslic Slovenije Drago Kozinc in župan Občine Vojnik Branko Petre. (Foto: BA) Božični Vojnik je v devetih letih obiskalo že več kot sto tisoč obisko- valcev, letos jih med 16. decembrom in 6. januarjem pričakujejo približno dvajset tisoč. Obisk bo tudi letos brezpla- čen. (Foto: Andraž Purg/ arhiv NT) Novi TEDNIK št. 49 7. 12. 2023  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 49, 7. december 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Zadnja novembrska sreda je bila v dvorcu Novi klošter prežeta z nostalgijo. Društvo Dvorec, Dru- štvo upokojencev Hmezad in Medobčinska splošna knjižnica Žalec so organizirali dogodek, ki so ga po- imenovali Spomini na Novi klošter. Temeljil je na diplomski in magistrski nalogi o življenju po drugi svetovni vojni v tem znanem dvorcu v Založah. ŠPELA OŽIR Še malo in dobili bodo nov vrtec ŽALEC – Ena večjih naložb v vrtčevsko infrastrukturo v zadnjih letih v občini Žalec naj bi bila dokončana do konca januarja prihodnje leto. Zgradba v zahodnem delu Žalca v bližini znanih trgovin je znotraj že opremljena. Do- končati je treba še zunanjo ureditev in fasa- do ter priključiti sončno elektrarno. Pristoj- ne službe so 16. novembra opravile tehnični pregled stavbe. Ker so bili v letošnjih ujmah prizadeti in poplavljeni nekateri podizvajalci projekta, je glavni izvajalec del podjetje Eso- tech podal vlogo za podaljšanje izvedbenega roka. Datum prevzema zgradbe je tako po- daljšan do 31. januarja prihodnje leto. V tem času bodo pridobili uporabno dovoljenje v zvezi s koncesijsko pogodbo, izvedli prevzem ter usposabljanje vseh uporabnikov in zapo- slenih vrtca. ŠO Trajnost na podjetniški način POLZELA – Spomini na Novi klošter še živijo Spregovorili so nekdanji stanovalci kloštra Njuna avtorica, Prekmurka Katja Forjan, je v sklopu štu- dija na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani leta 2018 najprej na to temo zagovarjala diplomsko nalogo. Leta 2022 jo je nadgra- dila še z magistrskim delom z naslovom O življenju v dvorcu Novi klošter po drugi svetovni vojni skozi različne vire. Ži- vljenje v dvorcu je raziskovala s pomočjo ustnih pričevanj in spominov ljudi. V veliko po- moč so ji bili še živeči nekdanji prebivalci. Po nacionalizaciji propadal Tako kot smo že vajeni, se je tudi tokrat izkazala vodja do- moznanskega oddelka Medob- činske splošne knjižnice Žalec Karmen Kreže, ki je s svojim občutkom za zgodovinske teme vedno znova pravi na- slov za pomoč pri brskanju po tovrstnih tematikah Spodnje Savinjske doline. Krežetova je na dogodku v uvodu osvetlila zgodovino Novega kloštra od začetka do današnjih dni. Nek- danji dominikanski samostan, ki ga je v Založah dal pozidati celjski grof Friderik II. in ga leta 1453 podaril menihom dominikancem, je konec 18. stoletja razpustil cesar Jožef II. Leta 1786 so v njem usta- novili trivialno šolo. Po dese- tletju delovanja se je preselila na Polzelo. Zadnja lastnica te markantne graščine pred dru- go svetovno vojno je bila bo- gata židovska družina Parin iz Trsta. Sledila je nacionalizaci- ja in nekdanji samostan je kot vrsta drugih podobnih zgradb prešel v državne roke. Poslopje je počasi propadalo, a za njego- vimi debelimi grajskimi zidovi je bilo več življenjskega vrve- ža kot kadarkoli v zgodovini. Dvorec je postal dom družin, ki so se preživljale na bližnjem kmetijskem posestvu. Otroci so bili v vrtcu Po drugi svetovni vojni, ko se je dvorec z vsemi pripadajoči- mi stavbami imenoval Kmetij- sko gospodarstvo Založe, in po združitvi s šempetrskim delom Kmetijsko gospodarstvo Zalo- že-Šempeter, sta za posestvo skrbela zakonca Rojnik. Milen- ko Rojnik je bil oskrbnik pose- sti, žena Ivanka je za delavce kuhala. Spomine na to obdobje in na zakonca Rojnik sta z obi- skovalci delila Andrej Vasle, sorodnik Milenka, in Andrej Natek, predsednik Društva upokojencev Hmezad. Svoje spomine na otroštvo v Novem kloštru je doživeto obudila Sonja Barl. V dvorcu je živelo približno 15 stalnih delavcev, nekateri sami, drugi z druži- nami. Vsega skupaj je bilo 17 otrok. Poleg stalnih delavcev so na delo, predvsem v času sezone, prihajali tudi sezon- ski iz Prekmurja in Hrvaškega Zagorja. V letih 1958 in 1959 so stanovalci začeli obnavlja- ti dvorec z lastnim denarjem. Prekrili so streho, napeljali vodo v kuhinjo in stranišče. Prav tako so naredili pralnico in skupno kopalnico s tremi tuši. Zanimivo je, da so leta 1964 v sklopu Kmetijskega gospodarstva Založe ustanovi- li vrtec za otroke tamkajšnjih zaposlenih, saj je bilo v tistem obdobju veliko otrok. Zgradba novega vrtca v zaho- dnem delu Žalca (Foto: Andraž Purg) Otroštvo preživel v »kloštru« Zagotovo najbolj znan sta- novalec Novega kloštra je bil sin zadnjega lastnika dvorca pred drugo svetovno vojno Ota Parina. Paul Parin je bil zdravnik, kirurg, nevrolog in psihoanalitik ter je večino časa živel v Švici. Objavil je več kot 50 znanstvenih sestavkov in tudi leposlovno delo Zaneslji- va znamenja spreminjajo, v katerem med drugim opisuje mladost v Novem kloštru in kulturnozgodovinske zani- mivosti graščine. Spomine na Paula Parina, ki je svoja otroška leta preživel v Novem kloštru, je z obiskovalci delila Milena Pobežin, članica Kulturnega društva Slovica – slovensko- -švicarske konfederacije, zveze prijateljevanja in sodelovanja. Slavko Košenina, nekdanji tajnik društva Slovica, je delil spomine na delovanje tega za Slovence pomembnega dru- štva ter spomine na gospoda Traugott Bidermana, ki je s svojo ženo živel in ohranjal dvorec Novi klošter pri življe- nju po osamosvojitvi Slovenije. Foto: TT Svoje spomine je doživeto obudila Sonja Barl, ki je otroštvo preživela v dvorcu Novi klošter. Dogodek je povezovala vodja domoznanskega od- delka Medobčinske splošne knjižnice Žalec Karmen Kreže. SPODNJA SAVINJSKA DOLINA – Tradi- cionalni Dan za trajnostni razvoj, ki ga or- ganizirata UPI – ljudska univerza Žalec in Razvojna agencija Savinja, je bil letos ob pomoči Tic Polzela in tamkajšnje občine v gradu Komenda. Sodelujoči so sedmič po vrsti ugotavljali in izmenjevali dobre prakse in načrte na podro- čju trajnostnega razvoja na območju Spodnje Savinjske doline ter poskrbeli za nadaljnjo krepitev medsebojnih vezi in morebitno pri- hodnje sodelovanje. Na zanimivem in dobro obiskanem do- godku, namenjenem podpornemu okolju in različnim akterjem na področju trajnosti v Spodnji Savinjski dolini, so letos odkriva- li trajnost na podjetniški način: obiskali so podjetji Edit in Kreativna fabrika, dva primera oživitve opuščenih poslovnih con Garant in Tovarna nogavic Polzela. Srečanje so zaključili s predstavitvijo in z obiskom Kmetije Košec, okolju prijazne in večkrat nagrajene kmetije. Udeleženci so se strinjali, da je v občini veliko bogastva s po- dročja trajnostnega podjetništva, ki ga želijo v prihodnjem letu odkrivati tudi v drugih ob- činah Spodnje Savinjske doline. Dogodek je bil tudi priložnost za izmenja- vo mnenj, predstavitev evropskih projektov (LIFE BioTHOP, Las SSD »HiP zgodba«), aktu- alnih dogodkov ter druženje. Sofi nanciran je bil s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter javne agencije Spirit. ŠO Po drugi svetovi vojni so bila v graščini stanovanja, njena nekoč mogočna podoba pa je neslavno propadala, dokler je ni leta 2010 odkupil ljubljanski Zavod Tromostovje. Zdajšnji lastnik dvorca Novi Klošter je Zavod Tromostovje. V dvorcu ima sedež Društvo Dvorec, ki skrbi, da življenje v dvorcu uspešno poteka naprej. Prav tako je bilo Društvo Dvo- rec pobudnik, da se spomini na življenje po drugi svetovni vojni ohranjajo in ne tonejo v pozabo. Predsednica društva je Tjaša Štor, podpredsednica je Carmen Fernandez. Sodelujoče je v gradu Komenda v imenu Občine Polzela pozdravil podžupan Igor Pungartnik. (Foto: TT) Novi TEDNIK št. 49 7. 12. 2023  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 49, 7. december 2023 IZ NAŠIH KRAJEV ŠMARJE PRI JELŠAH – Pripravljalni letnik za prihodnje bogoslovce »Test« poklicanosti za duhovništvo ŠENTJUR – Enota vrtca na Planini pri Sevnici ima od začetka tega šolskega leta dva dodatna oddelka in ob- novljene številne dodatne spremljevalne prostore. Ob- čina je novo pridobitev, ki je pomembna za predšolsko vzgojo v občini in kraju, na- menu predala zadnji četrtek novembra. Občina se je za dograditev in obnovo enote odločila, saj je bil vpis v planinsko enoto povečan. Prostora je bilo premalo, zato je bil del predšolske vzgoje v prosto- rih tamkajšnje osnovne šole. Planinsko enoto, ki je bila pred leti tudi energetsko ob- novljena, trenutno pod eno streho obiskuje 57 otrok. Še pet jih je na čakalni listi in bodo pogoje za vpis izpol- njevali v začetku naslednje- ga leta. Vrtec ima po novem dva dodatna oddelka z vsemi potrebnimi spremljevalnimi prostori, kot so pisarna, gar- derobe in sanitarije za ose- bje, prostor za čistila, sanita- rije za invalide, shramba za zunanja igrala in kuhinjo. Pred razširitvijo prostorov je bil del malčkov predšolske vzgoje deležen v planinski osnovni šoli. Naložba, ki je med drugim zajemala obnovo kotlovnice, dovoznih poti, ureditev pro- stora za dostavo in ureditev zunanjosti, je bila vredna približno 1,3 milijona evrov, denar zanjo je občina v ce- loti namenila iz proračuna. Šentjurski župan mag. Mar- ko Diaci je kritičen, da za to pridobitev občina ni prejela državnega sofinanciranja. »Država določa vso zako- 59 župnij brez svojega duhovnika V zadnjih petih letih je bil za Škofijo Celje po- svečen le en novomašnik. V zadnjem desetletju so duhovniško službo na območju omenjene škofije zapustili štirje škofijski duhovniki. Zaradi pomanj- kanja duhovnikov se postopno oblikujejo pastoralna središča, ko v večji župniji biva in sodeluje več du- hovnikov. Ti oskrbujejo okoliške manjše župnije. V celjski škofiji kot primere take ureditve med drugim omenjajo Šoštanj, Velenje, Mozirje, Žalec, Rogaško Slatino in Bistrico ob Sotli. 59 župnij od vseh 112 v celjski župniji upravlja sose- dnji župnik. V sedmih od teh »praznih« župnij živijo upokojeni duhovniki, ki po svojih močeh kot duhovni pomočniki sodelujejo in pomagajo, zlasti z darovanjem svetih maš. V škofiji pravijo, da je osnovno prizadevanje za nove duhovne poklice pristno krščansko življenje cerkvenih in duhovniških občestev. Dodajajo, da je za duhovne poklice treba biti poklican in se je zanje potrebno svo- bodno odločiti. »Na različne načine si prizadevamo, da bi ustvarili takšna okolja, kjer se živi evangelij na privlačen način in so družine dejavno vključene v kate- hetsko in formacijsko delo.« V škofiji so pojasnili, da je cilj sinodalne prenove, ki se trenutno dogaja v celotni Cerkvi, poglabljanje krščanske identitete in poklica- nosti vseh, tako laikov kot duhovnikov, v misijonsko poslanstvo. »Žive skupnosti bodo gotovo spet rodovitne tako za krščanske družine kot tudi za duhovne poklice. Če bodo verniki v neki župniji prepoznali svojo vlogo, da so živi členi skupnosti in bodo dejavno sodelovali, bodo tudi mladi lažje odgovorili na notranji klic v du- hovništvo ali redovništvo.« Kot so še pojasnili, upada tudi število vernikov, s tem sorazmerno pa tudi potreba po duhovnikih. V župnijah, kjer čez teden ni več obiska maš, ni več potrebe po stalnem duhovniku. TS Medtem ko so imeli nekateri starši prej te- žave, saj v planinski enoti niso mogli dobiti mesta za svojega otroka, so zdaj vsi malčki združeni pod streho obnovljenega vrtca. (foto: arhiv občine) nodajo in predpise, hkrati s svojimi sredstvi občinam ne pomaga pri financiranju tovr- stnih projektov.« Ker se števi- Vodja propedevtičnega letnika dr. Janez Kozinc je vesel, da so udeleženci tega programa v Šmarju pri Jelšah dobro sprejeti. Pod okriljem Župnije Šmarje pri Jelšah že peto leto deluje propedevtični letnik – enoletno pripravljalno obdobje za tiste, ki jih zanima duhovništvo. Letos v pro- gramu sodeluje pet udeležencev. Kot pravi vodja programa dr. Janez Kozinc, je tovrstno obdobje dobrodošlo, saj se mladi, ki prihajajo iz različnih okolij, imajo različne verske izkušnje in različne načine življenja, tako bolje pripravijo na uradno izobraževanje na teološki fakulteti. TINA STRMČNIK ki jih zanima duhovniški po- klic, precejšnja spodbuda. Tako lažje začnejo svojo pot.« Večina jih vztraja Mladi, ki bi radi postali du- hovniki, o tem premislijo, že preden se udeležijo propedev- tičnega letnika. Slednji je po besedah Kozinca pravzaprav nekakšen preizkus, saj so »vrženi« v molitev, študij in pastoralo. »Ko delajo s sku- pnostjo, z občestvom, jih čaka najtežji preizkus, najtežje ›brušenje‹.« Dodal je, da fante včasih obidejo dvomi, soočajo se z različnimi vprašanji. Ne- katere premisleke zbudi oko- lica, nekatere stvari so čisto osebne. Propedevtični letnik je zasnovan tako, da so v teh svojih dvomih povsem svobo- dni, ob koncu leta lahko pove- do, ali je duhovništvo njihova pot ali ne. V prvih štirih letih je bilo v takšno obliko pripra- ve za duhovniški poklic vklju- čenih 19 udeležencev. Dva sta se odločila, da ne bosta nadaljevala izobraževanja za duhovnika, eden se je odločil, da ne bo škofijski duhovnik, ampak bo svojo pot nadaljeval v redovni skupnosti. Foto: Nik Jarh Janez Kozinc: »Propedevtični letnik je temelj za bolj kakovostno rast oz. vzgojo tistih, ki se zanimajo za duhovniški poklic. Izobraževanje se podaljša še za leto, priprava s študijem zdaj traja približno sedem let. Človek s primerno zrelostjo, malo bolj prepričan v samega sebe, nato lažje služi ljudem, župljanom in cerkvi.« Nič več prostorske stiske lo vpisanih otrok v vrtec ves čas povečuje, občina v zago- tavljanje čim boljših pogojev za predšolsko vzgojo vlaga veliko denarja. Nazadnje je razširila in dogradila enoto vrtca na Ponikvi, v preteklih letih je energetsko obnovila večino vrtčevskih stavb, v letošnjem poletju je izvedla tudi dela za dodatne zmoglji- vosti na Prevorju. Pripravlja še projektno dokumentacijo za širitev enote v Dramljah in za gradnjo nove enote v Novi vasi. »Obe načrtovani naložbi sta povezani z visokimi stro- ški in odvisni od možnosti uspeha na katerem od razpi- sov,« je dejal Diaci. TS v propedevtičnem letniku je grajenje duhovnosti oz. odnosa z Bogom. V sklopu tretjega sklopa udeleženci po študijski plati spoznava- jo, kaj pomeni duhovniško življenje. Zadnje področje je usmerjeno v pastoralo – gre za to, kako oznanjati vero, kako biti pričevalci med mla- dimi in kako med starejšimi, kako delati z ubogimi. Udele- ženci med drugim sodelujejo pri dobrodelni organizaciji Karitas. »Pri vsem naštetem smo pošteni, dobri, prijazni, potrpežljivi, krotki, skušamo pokazati, komu pripadamo,« je dejal vodja programa. V Šmarju so dobro sprejeti Tovrstnega programa v Sloveniji ni bilo do leta 2016, dokler niso cerkveni možje iz Vatikana sporočili, da je takšna praksa dobra za vso Cerkev. Medtem ko je v ne- katerih drugih delih sveta, na primer v Latinski Ameriki, takšen način dela z mladimi uveljavljen že več kot deset let. Kozinc ugotavlja, da je z mladimi, ki so različno zreli in so bili vzgojeni na različne načine, pred začetkom študija dobro narediti nekaj skupnih korakov, saj si lahko nato, ko se začne študij, vzamejo več časa za študijske obveznosti. Udeleženci programa so vse leto prisotni v župniji, razen med počitnicami. V nekaterih drugih državah je program organiziran nekoliko drugače in lahko kandidati ob koncih tedna hodijo domov. Kozinc je vesel, da je bilo Šmarje pri Jelšah izbrano kot kraj izvajanja programa, saj gre za vzorčen manjši kraj, kot jih je po državi še veliko. Šmarje že pozna, saj je bil pred leti tam kaplan in je spoznal župnijo in župlja- ne. »Zdelo se mi je, da bodo udeleženci propedevtičnega letnika tukaj dobro sprejeti, kar drži vse od začetka izva- janja programa. Župnija ima dejavno verno jedro, ljudje radi pridejo v cerkev in so radi kristjani. To je mladim, Kot je povedal vodja prope- devtičnega letnika dr. Janez Kozinc, gre za enoletno pri- pravljalno obdobje za duhov- niški poklic. »Podobno pozna- mo pripravnico pri glasbeni šoli ali za študij jezikov, včasih je bil pripravljalni letnik tudi za študij medicine.« Program je zastavljen na štirih temeljih. Prvi pouda- rek, ki je tudi najpomemb- nejši, je namenjen razvoju osebnosti, komunikacije in medčloveških odnosov. »To je nujno, če želimo ozna- njati evangelij,« je pojasnil sogovornik. Drugo področje Novi TEDNIK št. 49 7. 12. 2023  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 49, 7. december 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Zadnja novembrska sreda je bila v dvorcu Novi klošter prežeta z nostalgijo. Društvo Dvorec, Dru- štvo upokojencev Hmezad in Medobčinska splošna knjižnica Žalec so organizirali dogodek, ki so ga po- imenovali Spomini na Novi klošter. Temeljil je na diplomski in magistrski nalogi o življenju po drugi svetovni vojni v tem znanem dvorcu v Založah. ŠPELA OŽIR Še malo in dobili bodo nov vrtec ŽALEC – Ena večjih naložb v vrtčevsko infrastrukturo v zadnjih letih v občini Žalec naj bi bila dokončana do konca januarja prihodnje leto. Zgradba v zahodnem delu Žalca v bližini znanih trgovin je znotraj že opremljena. Do- končati je treba še zunanjo ureditev in fasa- do ter priključiti sončno elektrarno. Pristoj- ne službe so 16. novembra opravile tehnični pregled stavbe. Ker so bili v letošnjih ujmah prizadeti in poplavljeni nekateri podizvajalci projekta, je glavni izvajalec del podjetje Eso- tech podal vlogo za podaljšanje izvedbenega roka. Datum prevzema zgradbe je tako po- daljšan do 31. januarja prihodnje leto. V tem času bodo pridobili uporabno dovoljenje v zvezi s koncesijsko pogodbo, izvedli prevzem ter usposabljanje vseh uporabnikov in zapo- slenih vrtca. ŠO Trajnost na podjetniški način POLZELA – Spomini na Novi klošter še živijo Spregovorili so nekdanji stanovalci kloštra Njuna avtorica, Prekmurka Katja Forjan, je v sklopu štu- dija na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani leta 2018 najprej na to temo zagovarjala diplomsko nalogo. Leta 2022 jo je nadgra- dila še z magistrskim delom z naslovom O življenju v dvorcu Novi klošter po drugi svetovni vojni skozi različne vire. Ži- vljenje v dvorcu je raziskovala s pomočjo ustnih pričevanj in spominov ljudi. V veliko po- moč so ji bili še živeči nekdanji prebivalci. Po nacionalizaciji propadal Tako kot smo že vajeni, se je tudi tokrat izkazala vodja do- moznanskega oddelka Medob- činske splošne knjižnice Žalec Karmen Kreže, ki je s svojim občutkom za zgodovinske teme vedno znova pravi na- slov za pomoč pri brskanju po tovrstnih tematikah Spodnje Savinjske doline. Krežetova je na dogodku v uvodu osvetlila zgodovino Novega kloštra od začetka do današnjih dni. Nek- danji dominikanski samostan, ki ga je v Založah dal pozidati celjski grof Friderik II. in ga leta 1453 podaril menihom dominikancem, je konec 18. stoletja razpustil cesar Jožef II. Leta 1786 so v njem usta- novili trivialno šolo. Po dese- tletju delovanja se je preselila na Polzelo. Zadnja lastnica te markantne graščine pred dru- go svetovno vojno je bila bo- gata židovska družina Parin iz Trsta. Sledila je nacionalizaci- ja in nekdanji samostan je kot vrsta drugih podobnih zgradb prešel v državne roke. Poslopje je počasi propadalo, a za njego- vimi debelimi grajskimi zidovi je bilo več življenjskega vrve- ža kot kadarkoli v zgodovini. Dvorec je postal dom družin, ki so se preživljale na bližnjem kmetijskem posestvu. Otroci so bili v vrtcu Po drugi svetovni vojni, ko se je dvorec z vsemi pripadajoči- mi stavbami imenoval Kmetij- sko gospodarstvo Založe, in po združitvi s šempetrskim delom Kmetijsko gospodarstvo Zalo- že-Šempeter, sta za posestvo skrbela zakonca Rojnik. Milen- ko Rojnik je bil oskrbnik pose- sti, žena Ivanka je za delavce kuhala. Spomine na to obdobje in na zakonca Rojnik sta z obi- skovalci delila Andrej Vasle, sorodnik Milenka, in Andrej Natek, predsednik Društva upokojencev Hmezad. Svoje spomine na otroštvo v Novem kloštru je doživeto obudila Sonja Barl. V dvorcu je živelo približno 15 stalnih delavcev, nekateri sami, drugi z druži- nami. Vsega skupaj je bilo 17 otrok. Poleg stalnih delavcev so na delo, predvsem v času sezone, prihajali tudi sezon- ski iz Prekmurja in Hrvaškega Zagorja. V letih 1958 in 1959 so stanovalci začeli obnavlja- ti dvorec z lastnim denarjem. Prekrili so streho, napeljali vodo v kuhinjo in stranišče. Prav tako so naredili pralnico in skupno kopalnico s tremi tuši. Zanimivo je, da so leta 1964 v sklopu Kmetijskega gospodarstva Založe ustanovi- li vrtec za otroke tamkajšnjih zaposlenih, saj je bilo v tistem obdobju veliko otrok. Zgradba novega vrtca v zaho- dnem delu Žalca (Foto: Andraž Purg) Otroštvo preživel v »kloštru« Zagotovo najbolj znan sta- novalec Novega kloštra je bil sin zadnjega lastnika dvorca pred drugo svetovno vojno Ota Parina. Paul Parin je bil zdravnik, kirurg, nevrolog in psihoanalitik ter je večino časa živel v Švici. Objavil je več kot 50 znanstvenih sestavkov in tudi leposlovno delo Zaneslji- va znamenja spreminjajo, v katerem med drugim opisuje mladost v Novem kloštru in kulturnozgodovinske zani- mivosti graščine. Spomine na Paula Parina, ki je svoja otroška leta preživel v Novem kloštru, je z obiskovalci delila Milena Pobežin, članica Kulturnega društva Slovica – slovensko- -švicarske konfederacije, zveze prijateljevanja in sodelovanja. Slavko Košenina, nekdanji tajnik društva Slovica, je delil spomine na delovanje tega za Slovence pomembnega dru- štva ter spomine na gospoda Traugott Bidermana, ki je s svojo ženo živel in ohranjal dvorec Novi klošter pri življe- nju po osamosvojitvi Slovenije. Foto: TT Svoje spomine je doživeto obudila Sonja Barl, ki je otroštvo preživela v dvorcu Novi klošter. Dogodek je povezovala vodja domoznanskega od- delka Medobčinske splošne knjižnice Žalec Karmen Kreže. SPODNJA SAVINJSKA DOLINA – Tradi- cionalni Dan za trajnostni razvoj, ki ga or- ganizirata UPI – ljudska univerza Žalec in Razvojna agencija Savinja, je bil letos ob pomoči Tic Polzela in tamkajšnje občine v gradu Komenda. Sodelujoči so sedmič po vrsti ugotavljali in izmenjevali dobre prakse in načrte na podro- čju trajnostnega razvoja na območju Spodnje Savinjske doline ter poskrbeli za nadaljnjo krepitev medsebojnih vezi in morebitno pri- hodnje sodelovanje. Na zanimivem in dobro obiskanem do- godku, namenjenem podpornemu okolju in različnim akterjem na področju trajnosti v Spodnji Savinjski dolini, so letos odkriva- li trajnost na podjetniški način: obiskali so podjetji Edit in Kreativna fabrika, dva primera oživitve opuščenih poslovnih con Garant in Tovarna nogavic Polzela. Srečanje so zaključili s predstavitvijo in z obiskom Kmetije Košec, okolju prijazne in večkrat nagrajene kmetije. Udeleženci so se strinjali, da je v občini veliko bogastva s po- dročja trajnostnega podjetništva, ki ga želijo v prihodnjem letu odkrivati tudi v drugih ob- činah Spodnje Savinjske doline. Dogodek je bil tudi priložnost za izmenja- vo mnenj, predstavitev evropskih projektov (LIFE BioTHOP, Las SSD »HiP zgodba«), aktu- alnih dogodkov ter druženje. Sofi nanciran je bil s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter javne agencije Spirit. ŠO Po drugi svetovi vojni so bila v graščini stanovanja, njena nekoč mogočna podoba pa je neslavno propadala, dokler je ni leta 2010 odkupil ljubljanski Zavod Tromostovje. Zdajšnji lastnik dvorca Novi Klošter je Zavod Tromostovje. V dvorcu ima sedež Društvo Dvorec, ki skrbi, da življenje v dvorcu uspešno poteka naprej. Prav tako je bilo Društvo Dvo- rec pobudnik, da se spomini na življenje po drugi svetovni vojni ohranjajo in ne tonejo v pozabo. Predsednica društva je Tjaša Štor, podpredsednica je Carmen Fernandez. Sodelujoče je v gradu Komenda v imenu Občine Polzela pozdravil podžupan Igor Pungartnik. (Foto: TT) Novi TEDNIK št. 49 7. 12. 2023  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 49, 7. december 2023 IZ NAŠIH KRAJEV ŠMARJE PRI JELŠAH – Pripravljalni letnik za prihodnje bogoslovce »Test« poklicanosti za duhovništvo ŠENTJUR – Enota vrtca na Planini pri Sevnici ima od začetka tega šolskega leta dva dodatna oddelka in ob- novljene številne dodatne spremljevalne prostore. Ob- čina je novo pridobitev, ki je pomembna za predšolsko vzgojo v občini in kraju, na- menu predala zadnji četrtek novembra. Občina se je za dograditev in obnovo enote odločila, saj je bil vpis v planinsko enoto povečan. Prostora je bilo premalo, zato je bil del predšolske vzgoje v prosto- rih tamkajšnje osnovne šole. Planinsko enoto, ki je bila pred leti tudi energetsko ob- novljena, trenutno pod eno streho obiskuje 57 otrok. Še pet jih je na čakalni listi in bodo pogoje za vpis izpol- njevali v začetku naslednje- ga leta. Vrtec ima po novem dva dodatna oddelka z vsemi potrebnimi spremljevalnimi prostori, kot so pisarna, gar- derobe in sanitarije za ose- bje, prostor za čistila, sanita- rije za invalide, shramba za zunanja igrala in kuhinjo. Pred razširitvijo prostorov je bil del malčkov predšolske vzgoje deležen v planinski osnovni šoli. Naložba, ki je med drugim zajemala obnovo kotlovnice, dovoznih poti, ureditev pro- stora za dostavo in ureditev zunanjosti, je bila vredna približno 1,3 milijona evrov, denar zanjo je občina v ce- loti namenila iz proračuna. Šentjurski župan mag. Mar- ko Diaci je kritičen, da za to pridobitev občina ni prejela državnega sofinanciranja. »Država določa vso zako- 59 župnij brez svojega duhovnika V zadnjih petih letih je bil za Škofijo Celje po- svečen le en novomašnik. V zadnjem desetletju so duhovniško službo na območju omenjene škofije zapustili štirje škofijski duhovniki. Zaradi pomanj- kanja duhovnikov se postopno oblikujejo pastoralna središča, ko v večji župniji biva in sodeluje več du- hovnikov. Ti oskrbujejo okoliške manjše župnije. V celjski škofiji kot primere take ureditve med drugim omenjajo Šoštanj, Velenje, Mozirje, Žalec, Rogaško Slatino in Bistrico ob Sotli. 59 župnij od vseh 112 v celjski župniji upravlja sose- dnji župnik. V sedmih od teh »praznih« župnij živijo upokojeni duhovniki, ki po svojih močeh kot duhovni pomočniki sodelujejo in pomagajo, zlasti z darovanjem svetih maš. V škofiji pravijo, da je osnovno prizadevanje za nove duhovne poklice pristno krščansko življenje cerkvenih in duhovniških občestev. Dodajajo, da je za duhovne poklice treba biti poklican in se je zanje potrebno svo- bodno odločiti. »Na različne načine si prizadevamo, da bi ustvarili takšna okolja, kjer se živi evangelij na privlačen način in so družine dejavno vključene v kate- hetsko in formacijsko delo.« V škofiji so pojasnili, da je cilj sinodalne prenove, ki se trenutno dogaja v celotni Cerkvi, poglabljanje krščanske identitete in poklica- nosti vseh, tako laikov kot duhovnikov, v misijonsko poslanstvo. »Žive skupnosti bodo gotovo spet rodovitne tako za krščanske družine kot tudi za duhovne poklice. Če bodo verniki v neki župniji prepoznali svojo vlogo, da so živi členi skupnosti in bodo dejavno sodelovali, bodo tudi mladi lažje odgovorili na notranji klic v du- hovništvo ali redovništvo.« Kot so še pojasnili, upada tudi število vernikov, s tem sorazmerno pa tudi potreba po duhovnikih. V župnijah, kjer čez teden ni več obiska maš, ni več potrebe po stalnem duhovniku. TS Medtem ko so imeli nekateri starši prej te- žave, saj v planinski enoti niso mogli dobiti mesta za svojega otroka, so zdaj vsi malčki združeni pod streho obnovljenega vrtca. (foto: arhiv občine) nodajo in predpise, hkrati s svojimi sredstvi občinam ne pomaga pri financiranju tovr- stnih projektov.« Ker se števi- Vodja propedevtičnega letnika dr. Janez Kozinc je vesel, da so udeleženci tega programa v Šmarju pri Jelšah dobro sprejeti. Pod okriljem Župnije Šmarje pri Jelšah že peto leto deluje propedevtični letnik – enoletno pripravljalno obdobje za tiste, ki jih zanima duhovništvo. Letos v pro- gramu sodeluje pet udeležencev. Kot pravi vodja programa dr. Janez Kozinc, je tovrstno obdobje dobrodošlo, saj se mladi, ki prihajajo iz različnih okolij, imajo različne verske izkušnje in različne načine življenja, tako bolje pripravijo na uradno izobraževanje na teološki fakulteti. TINA STRMČNIK ki jih zanima duhovniški po- klic, precejšnja spodbuda. Tako lažje začnejo svojo pot.« Večina jih vztraja Mladi, ki bi radi postali du- hovniki, o tem premislijo, že preden se udeležijo propedev- tičnega letnika. Slednji je po besedah Kozinca pravzaprav nekakšen preizkus, saj so »vrženi« v molitev, študij in pastoralo. »Ko delajo s sku- pnostjo, z občestvom, jih čaka najtežji preizkus, najtežje ›brušenje‹.« Dodal je, da fante včasih obidejo dvomi, soočajo se z različnimi vprašanji. Ne- katere premisleke zbudi oko- lica, nekatere stvari so čisto osebne. Propedevtični letnik je zasnovan tako, da so v teh svojih dvomih povsem svobo- dni, ob koncu leta lahko pove- do, ali je duhovništvo njihova pot ali ne. V prvih štirih letih je bilo v takšno obliko pripra- ve za duhovniški poklic vklju- čenih 19 udeležencev. Dva sta se odločila, da ne bosta nadaljevala izobraževanja za duhovnika, eden se je odločil, da ne bo škofijski duhovnik, ampak bo svojo pot nadaljeval v redovni skupnosti. Foto: Nik Jarh Janez Kozinc: »Propedevtični letnik je temelj za bolj kakovostno rast oz. vzgojo tistih, ki se zanimajo za duhovniški poklic. Izobraževanje se podaljša še za leto, priprava s študijem zdaj traja približno sedem let. Človek s primerno zrelostjo, malo bolj prepričan v samega sebe, nato lažje služi ljudem, župljanom in cerkvi.« Nič več prostorske stiske lo vpisanih otrok v vrtec ves čas povečuje, občina v zago- tavljanje čim boljših pogojev za predšolsko vzgojo vlaga veliko denarja. Nazadnje je razširila in dogradila enoto vrtca na Ponikvi, v preteklih letih je energetsko obnovila večino vrtčevskih stavb, v letošnjem poletju je izvedla tudi dela za dodatne zmoglji- vosti na Prevorju. Pripravlja še projektno dokumentacijo za širitev enote v Dramljah in za gradnjo nove enote v Novi vasi. »Obe načrtovani naložbi sta povezani z visokimi stro- ški in odvisni od možnosti uspeha na katerem od razpi- sov,« je dejal Diaci. TS v propedevtičnem letniku je grajenje duhovnosti oz. odnosa z Bogom. V sklopu tretjega sklopa udeleženci po študijski plati spoznava- jo, kaj pomeni duhovniško življenje. Zadnje področje je usmerjeno v pastoralo – gre za to, kako oznanjati vero, kako biti pričevalci med mla- dimi in kako med starejšimi, kako delati z ubogimi. Udele- ženci med drugim sodelujejo pri dobrodelni organizaciji Karitas. »Pri vsem naštetem smo pošteni, dobri, prijazni, potrpežljivi, krotki, skušamo pokazati, komu pripadamo,« je dejal vodja programa. V Šmarju so dobro sprejeti Tovrstnega programa v Sloveniji ni bilo do leta 2016, dokler niso cerkveni možje iz Vatikana sporočili, da je takšna praksa dobra za vso Cerkev. Medtem ko je v ne- katerih drugih delih sveta, na primer v Latinski Ameriki, takšen način dela z mladimi uveljavljen že več kot deset let. Kozinc ugotavlja, da je z mladimi, ki so različno zreli in so bili vzgojeni na različne načine, pred začetkom študija dobro narediti nekaj skupnih korakov, saj si lahko nato, ko se začne študij, vzamejo več časa za študijske obveznosti. Udeleženci programa so vse leto prisotni v župniji, razen med počitnicami. V nekaterih drugih državah je program organiziran nekoliko drugače in lahko kandidati ob koncih tedna hodijo domov. Kozinc je vesel, da je bilo Šmarje pri Jelšah izbrano kot kraj izvajanja programa, saj gre za vzorčen manjši kraj, kot jih je po državi še veliko. Šmarje že pozna, saj je bil pred leti tam kaplan in je spoznal župnijo in župlja- ne. »Zdelo se mi je, da bodo udeleženci propedevtičnega letnika tukaj dobro sprejeti, kar drži vse od začetka izva- janja programa. Župnija ima dejavno verno jedro, ljudje radi pridejo v cerkev in so radi kristjani. To je mladim, Kot je povedal vodja prope- devtičnega letnika dr. Janez Kozinc, gre za enoletno pri- pravljalno obdobje za duhov- niški poklic. »Podobno pozna- mo pripravnico pri glasbeni šoli ali za študij jezikov, včasih je bil pripravljalni letnik tudi za študij medicine.« Program je zastavljen na štirih temeljih. Prvi pouda- rek, ki je tudi najpomemb- nejši, je namenjen razvoju osebnosti, komunikacije in medčloveških odnosov. »To je nujno, če želimo ozna- njati evangelij,« je pojasnil sogovornik. Drugo področje Novi TEDNIK št. 49 7. 12. 2023  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 49, 7. december 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Prebivalce Zbelovega in Mlač v južnem delu konji- ške občine je ob močnem deževju že vrsto let strah, da bo Dravinja ponovno prestopila bregove ter po- plavila njihove domove in kmetijske površine. Za ureditev približno dva milijona evrov vredne pro- tipoplavne zaščite si je Občina Slovenske Konjice začela prizadevati že pred več kot desetimi leti, a se je zatikalo pri zagotavljanju denarja in zemljišč. V poletnih mesecih je direkcija za vode le začela graditi protipoplavne nasipe, ki naj bi bili urejeni do konca letošnjega leta. BARBARA FURMAN Bo nova direktorica Darja Kramar? Obisk vodje predstavništva Evropske komisije VELENJE – Velenje je obiskala vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Jer- neja Jug Jerše. Župan Peter Dermol jo je seznanil z nekaterimi projekti, ki jih z evropskimi sredstvi uresničujejo v velenjski lokalni skupnosti. Predstavil je tudi dejavnosti, ki jih bo občina v sklopu prejetega priznanja evropski zeleni list ter v okviru Misije 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest izvajala prihodnje leto. Po besedah vodje predstavništva dr. Jerneje Jug Jerše je za predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji leto 2024 pomembno, saj bomo praznovali 20 let od vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Naslednje leto so tudi evropske volitve. »Ljudem na terenu želimo predstaviti, kako koristen je bil vstop v Evropsko unijo za našo državo oziroma državljane, zato je prav, da bi čim več ljudi odšlo na volišča. Na zadnjih evropskih volitvah je bila udeležba zelo nizka.« Velenjčanom je čestitala za priznanje evropski zeleni list in za uvrstitev v misijo 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest. Z županom Petrom Dermolom sta se dogovorila, da bosta nasle- dnje leto poiskala več priložnosti za sodelovanje v okviru posameznih projektov in dejavnosti lokalne skupnosti ter s predstavniki Združenja mestnih občin Slovenije. Kot je še poudarila dr. Jerneja Jug Jerše, si predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji želi bolje spoznati prizadevanja Združenja občin Slovenije in Združenje mestnih občin Slovenije.(ni to čudno. BF Župan Peter Dermol je dr. Jerne- jo Jug Jerše sprejel v Vili Bianca. (Foto: MOV) SLOVENSKE KONJICE – Dravinja ne bo več ogrožala prebivalcev Zbelovega in Mlač Nič več strahu ob močnem deževju Naselje Zbelovo je že nekaj mesecev obsežno gradbišče. Direkcija za vode je za izvajal- ca del izbrala podjetje Rafael iz Sevnice. Julija je začelo de- lati na Zbelovem, v teh dneh bodo delovni stroji zabrneli še v sosednjem zaselku Mla- če. Približno dva milijona Kljub avgustovskim popla- vam gradnja protipoplavnih nasipov poteka po predvi- denem časovnem načrtu. To pomeni, da bo lahko izvajalec dela, če bo vreme naklonjeno tudi v naslednjih tednih, kon- čal do konca decembra. Iz- vedba protipoplavnih ukrepov stane malo več kot dva milijo- na evrov. Denar je zagotovila država iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, nekaj denarja je prispeval Sklad za vode Republike Slovenije. Kot pravijo v direkciji za vode, so gradnjo nasipov nameravali začeti urejati že nekaj mesecev prej, vendar so se zavlekli postopki za pridobivanje zemljišč. Z ne- katerimi lastniki so pogajanja in usklajevanja za pridobitev potrebnih soglasij trajala bi- stveno dlje, kot so pričakovali. Nasipi in zidovi Na območju Zbelovega, kjer dela trajajo že pribli- žno štiri mesece, je sevni- ško podjetje Rafael zgradilo 950 metrov dolg visokovodni nasip in ob njem še 360-me- trski visokovodni zid. Ob tem je uredilo še sistem za V Bolnišnici Topolšica že več me- secev izbirajo novega direktorja. (Foto: Naš čas) odvodnjavanje zalednih in meteornih vod, prehod za dvoživke in črpališče pada- vinskih vod. Cestišče, ki pelje čez Zbelo- vo, so morali nekoliko dvigni- ti, saj nasip prečka cesto. Pro- met je zato nekaj časa potekal izmenično enosmerno. Zbe- lovčani so občasne prome- tne zastoje z razumevanjem sprejeli, saj so zadovoljni, da bodo lahko v prihodnje mir- no spali, saj jih reka Dravinja ob močnejših nalivih ne bo več ogrožala. V naslednjih tednih bo do občasnih zastojev v prometu prihajalo tudi v Mlačah, kjer gradnjo protipoplavnega sis- tema začenjajo te dni. »Upa- mo, da nam bo vreme decem- bra naklonjeno in bo gradnja tekla po načrtih. Tamkajšnji visokovodni nasip bo dolg približno 65 metrov, visoko- vodni zid pa približno 186 metrov. Tudi na tem območju predvidevajo urejanje jarkov za odvodnjavanje zalednih in meteornih vod. Postavili bodo tudi prehodno zapor- nico čez nasip, s čimer bo omogočen dostop do površin Kot pravijo v direkciji za vode, so gradnjo nasipov nameravali začeti urejati že nekaj mesecev prej, vendar so se zavlekli postopki za pridobivanje zemljišč. Z nekaterimi lastniki so pogajanja trajala bistveno dlje, kot so pričakovali. Gradnja visokovodnega nasipa na Zbelovem (Foto: Direkcija za vode) Po končani gradnji je predvidena ozelenitev območja. Zgrajene nasipe bodo prekrili z zemljo in zasejali travo. Odstranjena drevesa bodo nadomestili z novimi. na vodni strani,« so še poja- snili predstavniki direkcije za vode. Ozelenitev Krajane je zanimalo, ali bo zaradi novozgrajene pro- tipoplavne infrastrukture onemogočen dostop do kme- tijskih in drugih zemljišč. V direkciji za vode pravijo, da je skrb prebivalcev Zbelove- ga in Mlač odveč. »Uredili bomo nadomestne dostopne poti in prehodne zapornice čez nasip. Na visokovodnem zidu je za prehod prav tako predvidena ureditev protipo- plavnih vrat, ki se bodo ob nastopu visokih vod Dravi- nje samodejno zaprla in tako preprečila vdor vode.« Po končani gradnji je pred- videna ozelenitev območja. Zgrajene nasipe bodo prekri- li z zemljo in zasejali travo. Ob protipoplavnih zidovih je predvidena zasaditev vzpe- njalk, tako bo zid prekrit z zelenjem. Ker je izvajalec del pred začetkom gradnje nasipov odstranil nekaj dre- ves, jih bo ob strugi Dravinje zasadil na novo. TOPOLŠICA – Mag. Darja Kramar bo najverjetneje nova direktorica Bolnišnice To- polšica, v kateri je zdaj zaposlena kot pomočnica direktorja za področje zdravstvene nege. Za njeno imenovanje mora podati soglasje še vlada. Sedanjemu direktorju Juriju Šorliju je 18. novembra potekel štiriletni mandat, za novega se ni potegoval. Do ime- novanja svojega naslednika je vršilec dolžnosti direktorja. Spomnimo, da je bil razpis za delovno mesto direktorja Bolnišnice Topolšica v sred- stvih javnega obveščanja prvič objavljen 11. avgusta. Nanj so prispele štiri prijave, ena pa je bila vložena v nasprotju z raz- pisnimi pogoji. Ker en prija- vitelj ni izpolnjeval razpisnih pogojev, so člani razpisne ko- misije na razgovor povabili tri kandidate. Vsak je predstavil svoj program dela za nasle- dnje štiriletno obdobje, na tajnem glasovanju pa nihče ni prejel zadostne podpore članov sveta zavoda. Zato so razpis za direktorja ponovno objavili 27. oktobra. BF Kot je povedal predsednik sveta zavoda Bolnišnice To- polšice Franci Lenart, se je na tokratni razpis prijavilo pet kandidatov. Predstavitve- nega razgovora so se udeležili štirje, eden je prijavo umaknil dan pred predvidenim razgo- vorom. Po opravljenih raz- govorih z vsemi štirimi kan- didati je sedem članov sveta zavoda na tajnem glasovanju z večino glasov za direktorico izbralo mag. Darjo Kramar. Novi TEDNIK št. 49 7. 12. 2023  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 49, 7. december 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Prebivalce Zbelovega in Mlač v južnem delu konji- ške občine je ob močnem deževju že vrsto let strah, da bo Dravinja ponovno prestopila bregove ter po- plavila njihove domove in kmetijske površine. Za ureditev približno dva milijona evrov vredne pro- tipoplavne zaščite si je Občina Slovenske Konjice začela prizadevati že pred več kot desetimi leti, a se je zatikalo pri zagotavljanju denarja in zemljišč. V poletnih mesecih je direkcija za vode le začela graditi protipoplavne nasipe, ki naj bi bili urejeni do konca letošnjega leta. BARBARA FURMAN Bo nova direktorica Darja Kramar? Obisk vodje predstavništva Evropske komisije VELENJE – Velenje je obiskala vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Jer- neja Jug Jerše. Župan Peter Dermol jo je seznanil z nekaterimi projekti, ki jih z evropskimi sredstvi uresničujejo v velenjski lokalni skupnosti. Predstavil je tudi dejavnosti, ki jih bo občina v sklopu prejetega priznanja evropski zeleni list ter v okviru Misije 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest izvajala prihodnje leto. Po besedah vodje predstavništva dr. Jerneje Jug Jerše je za predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji leto 2024 pomembno, saj bomo praznovali 20 let od vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Naslednje leto so tudi evropske volitve. »Ljudem na terenu želimo predstaviti, kako koristen je bil vstop v Evropsko unijo za našo državo oziroma državljane, zato je prav, da bi čim več ljudi odšlo na volišča. Na zadnjih evropskih volitvah je bila udeležba zelo nizka.« Velenjčanom je čestitala za priznanje evropski zeleni list in za uvrstitev v misijo 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest. Z županom Petrom Dermolom sta se dogovorila, da bosta nasle- dnje leto poiskala več priložnosti za sodelovanje v okviru posameznih projektov in dejavnosti lokalne skupnosti ter s predstavniki Združenja mestnih občin Slovenije. Kot je še poudarila dr. Jerneja Jug Jerše, si predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji želi bolje spoznati prizadevanja Združenja občin Slovenije in Združenje mestnih občin Slovenije.(ni to čudno. BF Župan Peter Dermol je dr. Jerne- jo Jug Jerše sprejel v Vili Bianca. (Foto: MOV) SLOVENSKE KONJICE – Dravinja ne bo več ogrožala prebivalcev Zbelovega in Mlač Nič več strahu ob močnem deževju Naselje Zbelovo je že nekaj mesecev obsežno gradbišče. Direkcija za vode je za izvajal- ca del izbrala podjetje Rafael iz Sevnice. Julija je začelo de- lati na Zbelovem, v teh dneh bodo delovni stroji zabrneli še v sosednjem zaselku Mla- če. Približno dva milijona Kljub avgustovskim popla- vam gradnja protipoplavnih nasipov poteka po predvi- denem časovnem načrtu. To pomeni, da bo lahko izvajalec dela, če bo vreme naklonjeno tudi v naslednjih tednih, kon- čal do konca decembra. Iz- vedba protipoplavnih ukrepov stane malo več kot dva milijo- na evrov. Denar je zagotovila država iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, nekaj denarja je prispeval Sklad za vode Republike Slovenije. Kot pravijo v direkciji za vode, so gradnjo nasipov nameravali začeti urejati že nekaj mesecev prej, vendar so se zavlekli postopki za pridobivanje zemljišč. Z ne- katerimi lastniki so pogajanja in usklajevanja za pridobitev potrebnih soglasij trajala bi- stveno dlje, kot so pričakovali. Nasipi in zidovi Na območju Zbelovega, kjer dela trajajo že pribli- žno štiri mesece, je sevni- ško podjetje Rafael zgradilo 950 metrov dolg visokovodni nasip in ob njem še 360-me- trski visokovodni zid. Ob tem je uredilo še sistem za V Bolnišnici Topolšica že več me- secev izbirajo novega direktorja. (Foto: Naš čas) odvodnjavanje zalednih in meteornih vod, prehod za dvoživke in črpališče pada- vinskih vod. Cestišče, ki pelje čez Zbelo- vo, so morali nekoliko dvigni- ti, saj nasip prečka cesto. Pro- met je zato nekaj časa potekal izmenično enosmerno. Zbe- lovčani so občasne prome- tne zastoje z razumevanjem sprejeli, saj so zadovoljni, da bodo lahko v prihodnje mir- no spali, saj jih reka Dravinja ob močnejših nalivih ne bo več ogrožala. V naslednjih tednih bo do občasnih zastojev v prometu prihajalo tudi v Mlačah, kjer gradnjo protipoplavnega sis- tema začenjajo te dni. »Upa- mo, da nam bo vreme decem- bra naklonjeno in bo gradnja tekla po načrtih. Tamkajšnji visokovodni nasip bo dolg približno 65 metrov, visoko- vodni zid pa približno 186 metrov. Tudi na tem območju predvidevajo urejanje jarkov za odvodnjavanje zalednih in meteornih vod. Postavili bodo tudi prehodno zapor- nico čez nasip, s čimer bo omogočen dostop do površin Kot pravijo v direkciji za vode, so gradnjo nasipov nameravali začeti urejati že nekaj mesecev prej, vendar so se zavlekli postopki za pridobivanje zemljišč. Z nekaterimi lastniki so pogajanja trajala bistveno dlje, kot so pričakovali. Gradnja visokovodnega nasipa na Zbelovem (Foto: Direkcija za vode) Po končani gradnji je predvidena ozelenitev območja. Zgrajene nasipe bodo prekrili z zemljo in zasejali travo. Odstranjena drevesa bodo nadomestili z novimi. na vodni strani,« so še poja- snili predstavniki direkcije za vode. Ozelenitev Krajane je zanimalo, ali bo zaradi novozgrajene pro- tipoplavne infrastrukture onemogočen dostop do kme- tijskih in drugih zemljišč. V direkciji za vode pravijo, da je skrb prebivalcev Zbelove- ga in Mlač odveč. »Uredili bomo nadomestne dostopne poti in prehodne zapornice čez nasip. Na visokovodnem zidu je za prehod prav tako predvidena ureditev protipo- plavnih vrat, ki se bodo ob nastopu visokih vod Dravi- nje samodejno zaprla in tako preprečila vdor vode.« Po končani gradnji je pred- videna ozelenitev območja. Zgrajene nasipe bodo prekri- li z zemljo in zasejali travo. Ob protipoplavnih zidovih je predvidena zasaditev vzpe- njalk, tako bo zid prekrit z zelenjem. Ker je izvajalec del pred začetkom gradnje nasipov odstranil nekaj dre- ves, jih bo ob strugi Dravinje zasadil na novo. TOPOLŠICA – Mag. Darja Kramar bo najverjetneje nova direktorica Bolnišnice To- polšica, v kateri je zdaj zaposlena kot pomočnica direktorja za področje zdravstvene nege. Za njeno imenovanje mora podati soglasje še vlada. Sedanjemu direktorju Juriju Šorliju je 18. novembra potekel štiriletni mandat, za novega se ni potegoval. Do ime- novanja svojega naslednika je vršilec dolžnosti direktorja. Spomnimo, da je bil razpis za delovno mesto direktorja Bolnišnice Topolšica v sred- stvih javnega obveščanja prvič objavljen 11. avgusta. Nanj so prispele štiri prijave, ena pa je bila vložena v nasprotju z raz- pisnimi pogoji. Ker en prija- vitelj ni izpolnjeval razpisnih pogojev, so člani razpisne ko- misije na razgovor povabili tri kandidate. Vsak je predstavil svoj program dela za nasle- dnje štiriletno obdobje, na tajnem glasovanju pa nihče ni prejel zadostne podpore članov sveta zavoda. Zato so razpis za direktorja ponovno objavili 27. oktobra. BF Kot je povedal predsednik sveta zavoda Bolnišnice To- polšice Franci Lenart, se je na tokratni razpis prijavilo pet kandidatov. Predstavitve- nega razgovora so se udeležili štirje, eden je prijavo umaknil dan pred predvidenim razgo- vorom. Po opravljenih raz- govorih z vsemi štirimi kan- didati je sedem članov sveta zavoda na tajnem glasovanju z večino glasov za direktorico izbralo mag. Darjo Kramar. Novi TEDNIK št. 49 7. 12. 2023  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 49, 7. december 2023 KULTURA Številne kulturne ustanove so minulo nedeljo odprle svoja vrata in tako obeležile spomin na rojstvo sloven- skega pesnika dr. Franceta Prešerna. T udi na Celjskem ni manjkalo vodenj po razstavah, koncertov, pogovorov in drugih kulturnih vsebin. V Šentjurju so osrednjo prireditev ob veselem dnevu kulture pripravili že dan prej, v soboto. Tamkajšnja zveza kulturnih društev (ZKD) je podelila priznanje Kulturnemu društvu Do- bje, ki že 50 let organizira prireditev Pokaži, kaj znaš. TINA STRMČNIK Nagrada tudi Nuški Drašček Upravni odbor Prešernovega sklada je sporočil le- tošnja Prešernova nagrajenca in prejemnike nagrad Prešernovega sklada. Med slednjimi je tudi mezzoso- pranistka Nuška Drašček, ki izvira iz Radeč. Mezzosopranistka Nuška Drašček, operna in koncertna solistka, je ena najvidnejših ter najbolj iskanih, predvsem pa najbolj vsestranskih pevk. Kot je zapisano v obrazlo- žitvi strokovne komisije, se z največjo lahkoto giblje med različnimi žanri – od opere, oratorija in kantate do sa- mospeva, od ljudske pesmi prek popevke in francoskega šansona do muzikala. V obrazložitvi še piše, da gre za vrhunsko umetnico, ki se globoko zaveda izpovedne močí glasbe ter z njo povezanih izzivov in sila nevarnih pasti, ki na pevca prežijo med procesom oblikovanja vloge. Re- zultat tega zavedanja so njene do najmanjše podrobnosti izpiljene odrske kreacije, ki se odlikujejo tako po osuplji- vo dovršeni pevsko-interpretativni kot po igralski plati. Upravni odbor Prešernovega sklada je imena nagrajen- cev razglasil ob 3. decembru, rojstnem dnevu Franceta Prešerna. Nagrajenci bodo nagrade prejeli na državni proslavi, ki bo večer pred slovenskim kulturnim prazni- kom, 8. februarjem. TS Nova slikanica Kristjana Vebra V regiji obeležili Ta veseli dan kulture Priznanje ob abrahamu odkrivanja talentov Od leve: podpredsednica ZKD Šentjur Marija Rataj, predsednik KD Dobje Peter Frece in predsednica ZKD Šentjur Barbara Gradič Oset. (Foto: Nik Jarh) Predsednica ZKD Šentjur Barbara Gradič Oset je izra- zila navdušenje nad raznoli- kostjo ljubiteljske kulture v občinah Šentjur in Dobje. Ko obiskuje dogodke v omenje- nih občinah, namreč spozna- va mlade umetnike, predane glasbi, novonastala kulturno- -umetniška društva, ki želijo prinesti svežino v lokalno sku- pnost, ter različne kulturne skupine, ki se trudijo za do- miselne predstavitve svojega ljubiteljskega ustvarjanja. Pod okriljem zveze deluje 32 kul- turnih društev, ki pripravljajo koncerte, likovne razstave, li- terarne in pogovorne večere, folklorne nastope in še kaj, po besedah Barbare Gradič Oset pa je vsak dogodek edinstven in prinaša novo razsežnost kulturi. ZKD Šentjur igra ključno vlogo pri povezovanju društev in občine, pri spodbu- janju dialoga in razumevanja. Pod okriljem omenjene zveze je nedavno izšla četrta izdaja brezplačnega časopisa za kul- turo Kulturna z(a)veza. Pobudo dala zakonca Salobir Priznanje, ki ga ZKD Šen- tjur podeljuje včlanjenim kul- turnim društvom za dosežke na organizacijskem področju pri pripravi in izvedbi kultur- nih prireditev, srečanj, izobra- ževanj ali drugih kulturnih dogodkov, je tokrat prejelo Kulturo društvo Dobje. Sle- dnje je letos pripravilo že 50. prireditev Pokaži, kaj znaš. Kot je v obrazložitvi pouda- rila Barbara Gradič Oset, je ta prireditev pomagala odkriti številne mlade glasbene ta- lente. Idejna pobudnika za prvi Pokaži, kaj znaš, ki je bil leta 1972, sta bila ljubitelja kulture Jožica in Franci Salo- bir. Dogodek sta organizirala tako, da so se mladi nadarjeni glasbeniki predstavili občin- stvu. Tako sta v kraj privabila obiskovalce, ki so se po koncu dogodka še poveselili z zna- nim ansamblom. Prireditev Pokaži, kaj znaš v Dobju je postala odskočna deska za številne uveljavljene ansam- ble in glasbenike. Denar, ki ga je v kraj prinesla prireditev, so najprej namenjali za gradnjo Kulturnega doma Dobje. Da- nes tradicijo zakoncev Salobir nadaljuje Kulturno društvo Dobje s predsednikom Petrom Frecetom. Slednji je tudi pre- vzel priznanje. Dobre prakse iz Primorske Del šentjurske prireditve, s katero so obeležili Ta veseli dan kulture, je bil še pogo- vor s predsednico ZKD Koper Heleno Brec Loredan. Ta je predstavila, s kakšnimi izzivi se pri organizaciji dogodkov in pri delovanju soočajo kul- turna društva s primorskega konca, spregovorila je o tem, kako pritegnejo nove člane, kako privabljajo občinstvo in kako sodelujejo z lokalnim okoljem. Kristjan Veber z ilustratorko Pavlino Stropnik na predstaviti knjige Orija in zlata lestev v Osrednji knjižnici Celje (Foto: Andraž Purg) Celjan Kristjan Veber je že kot dijak predšolske vzgoje na Gimnaziji Celje – Center uspešno izpeljal nekaj do- brodelnih akcij, s katerimi je pomagal otrokom v stiski. Njegov dobrodelni projekt zbiranja pomoči z naslovom Misija človek se je nato raz- širil tudi po regiji in zunaj nje. A njegova dejavnost se ni omejila le na dobrodel- nost, ampak se je lotil tudi pisanja slikanic za otroke. Leta 2020 je izšla njegova prva slikanica Košček moje- ga srca z ilustracijami Špele Guček. Pred približno letom je predstavil Pustolovščine gosenice Fani in nedavno še tretjo slikanico za otroke z naslovom Orija in zlata lestev. Prvo knjigo o dečku, ki deli koščke srca med ljudi, so nav- dihnila tudi srečanja z manj srečnimi otroki v omenjenih dobrodelnih akcijah. Za knji- go je leta 2021 kot študent predšolske vzgoje na pedago- ški fakulteti v Mariboru prejel nagrado tamkajšnje univerze za izjemen kulturni dosežek. Avtor je medtem diplomiral s področja analize bralnih tem slikanic za otroke v vrtcu in se odločil za študij pedagogike na mariborski filozofski fakul- teti. Ob tem vodi tudi projekt Polet s knjigo, ki spodbuja pi- smenost in družinsko bralno kulturo med mladimi. Pisanje mu je v veselje, če njegove knjige spodbudijo branje, pa je še bolj zadovoljen. Fani in Orija »Ideja za drugo slikanico je nastala med študentskim de- lom v Tehnoparku Celje, kjer sem razmišljal, kako lahko znanost približam otrokom, saj vemo, da so lahko nara- voslovni predmeti zelo su- hoparni,« se spominja. Tako sta s Špelo Guček ustvarila slikanico o gosenici Fani, ki je kot celjska popotnica Alma M. Karlin obiskala že številne kra- je po svetu in se nekega večera znašla v sobi mlade vedoželj- ne Ane. Razložila ji je, zakaj je raziskovanje zanimivo in kako se z veseljem do znanosti pri- de zelo daleč, tudi v vesolje. Pred kratkim je avtor v Osre- dnji knjižnici Celje predstavil že svojo tretjo slikanico Orija in zlata lestev. Tokrat je za ilustracije poskrbela Pavlina Stropnik. »Zamisel je zorela tri leta, a se nisem mogel odločiti za enega od dvanajstih različ- nih koncev. Nazadnje sem iz- bral enega od njih in osnutek poslal založbam. Vesel sem, da se je za izdajo knjige odlo- čila založba Mavrica.« Tako kot vse Kristjanove knjige ima tudi ta sporočilo: govori o neomajni vztrajnosti in pogumu ter o tem, da se je za nekatere stvari v življenju vredno potruditi. Tudi sam poudarja, da vse dela s srcem, in meni, da tako nastanejo do- bre stvari, na osnovi česar je lahko zadovoljen sam s seboj. Ob tem poudarja: »Pomemb- no je, da si potrpežljiv, vztra- jen in pogumen, da lahko ne- kaj dosežeš. Tudi če se bo čez leta le eden od otrok, ki zdaj berejo moje knjige, spomnil nanje, bo to zame posebno zadovoljstvo.« Nastajajo že nove zgodbe, a kot pravi mladi avtor, si bo v prihodnje vzel premor od pi- sanja in več časa posvetil bra- nju, ki je pomembno za razvoj domišljije in novih zamisli. TC Po današnji premieri bo Sneguljčica v Gledališču Zarja Celje na spore- du še 10., 12. in 17. decembra ob 18. uri. (Foto: Robi Valenti) Zarjina Sneguljčica s šestimi škrati Gledališče Zarja Celje je tudi letos mislilo na mlade obiskovalce in pripravilo otroško predstavo Snegulj- čica. Priprave desetčlan- ske igralske zasedbe pod režijskim vodstvom Žige Medveška so se začele že septembra. Rezultat svoje- ga ustvarjalnega dela bodo ljubiteljski gledališčniki predstavili danes, v četr- tek, ob 18. uri v svoji dvo- rani v Trnovljah. Če je lani ekipa izbrala predstavo, ki je bila namenje- na malo večjim otrokom, se je letos ponovno odločila za malo bolj pravljično uprizo- ritev, ki bo všeč tudi najmlaj- šim. »Starši načeloma sami ocenijo, kateri otrok je zrel za gledališče, nam pa se zdi, da so štiri leta nekakšna meja, da lahko otrok zbrano gleda predstavo,« pravi asistentka režiserja in dramaturginja Sneguljčice Urška Majcen. Tudi z mislijo na najmlajše je letošnja otroška predstava dolga le približno pol ure. Dobro premaga zlo Sneguljčica, ki jo bo mo- goče videti na Zarjinem odru, bo malo drugačna, kot jo poznamo. »Nismo želeli Disneyjeve različice pravljice, ampak smo obli- kovali svojo. Naša Snegulj- čica ima šest škratov in ne sedem palčkov. Tudi princa na belem konju, ki bi rešil Sneguljčico in bi bilo potem vse lepo, ni, saj nismo želeli takšnega sporočila predsta- ve. Namesto tega smo pou- darili, da dobro premaga zlo in da je v slogi moč ter da je tako vse mogoče,« razkriva nekaj skrivnosti predstave Urška Majcen. Tudi priprava besedila je bila tokrat drugačna. »Ni- smo se odločili za že napi- sano besedilo, ki ga je za Sneguljčico težko dobiti. Odločili smo se, da bomo na odru s pomočjo gibalnih vaj sami sestavili besedilo. Nekatere prizore sem že prej zapisala, druge, zlasti tiste s šestimi škrati, so mladi igral- ci sami oblikovali. Usmerja- la sem jih tako, da sem jim povedala, kaj je bistvo pri- zora, nato so sami skušali najti neko vsebino, ki sem jo zapisala.« Tudi v tokratni predstavi so v Zarji nadaljevali tradi- cijo starostno mešane zased- be, v kateri tokrat nastopajo tako najstniški kot starejši člani ansambla, saj se je medgeneracijsko sodelova- nje že doslej izkazalo kot zelo dobro. TC Novi TEDNIK št. 49 7. 12. 2023  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 49, 7. december 2023 NAŠA TEMA Alkoholizem – bolezen družine in družbe Oseba, ki ima težave zaradi pitja alkohola ali jih opaža pri svojih bližnjih, lahko poišče pomoč… … v zdravstvenem domu (med drugim v ambulanti družinskega zdravnika, centrih za krepitev zdravja ter centrih za duševno zdravje odraslih), … v centrih in oddelkih za zdravljenje odvisnosti od alkohola v psihiatričnih bolnišnicah, … na centrih za socialno delo, … v različnih nevladnih organizacijah s tega področja (Anonimni alkoholiki, Al-Anon in Al-teen). Viri pomoči s podatki za posamezne regije so dostopni na spletni strani sopa.si. Kako poiskati pomoč v mokri kulturi? Alkoholizem – bolezen družine in družbe »Naša družba je do alkohola še vedno preveč strpna. Z alkoholom slavi rojstvo, praznike, zabave, povsod je na prvem mestu,« je v teh dneh dejala Andreja. Že pet let ne uživa alkohola. Pred tem jo je alkoholizem skoraj uničil. A našla je pot do pomoči. Kako poma- gati, kje poiskati pomoč? Veseli december je tu. A je za mnoge vse drugo kot vesel. Toda družba zna svoje težave skrivati. Navzven so ljudje veseli, v sebi ali za družinskimi zidovi pa zaradi alkohola odpadajo ome- ti navidezno srečnih družin. Prihaja čas novoletnih zaključkov. Se boste veselili ob pesmih in napitnicah? Vsaka tretja pesem v Sloveniji opeva alkohol. Ko boste dvignili »kupico«, se spomnite, da je to, kar je v njej, uničilo nešteto družin, povzročilo ogromno gorja za- radi nasilja in na cestah ubilo mnogo življenj. S tem vedenjem bo nazdravljanje bolj trezno. SIMONA ŠOLINIČ, foto: Pixabay Nikoli ni prepozno za zdravljenje »Nikoli ni prepozno za takšno odločitev. Pomoč obstaja, samo sprejeti jo je treba in najti pogum. Stvari v preteklosti ne morem spremeniti, pomemben je ta trenutek. In svoboda, ki jo čutim zdaj, je izjemna. Odprl se mi je nov svet,« pravi Andreja. Pred leti je imela težave z alkoholizmom in se je nekaj časa bojevala z njim. Boj je bil težek, a na koncu je zmagala ona. In danes ve, da lahko enako storijo tudi tisti, ki se odločajo za rešitev iz alkoholizma. Lahko zmagajo. Številki Društva anonimnih alkoholikov sta 06 966 54 78 in 031 802 710, spletna stran www.aa-slovenia.si. V kolesju alkoholizma pred leti nad pitjem ni imela več nadzora, doda, ko govori o svoji zgodbi. Prizna, da v služ- bi takrat ni pila. »Toda ko sem se vozila domov, sem morala v trgovino po pijačo, da sem jo lahko spila doma. Če že nisem pila alkohola nekje v družbi, je sledilo ›nagrajevanje‹ doma, skrivaj, saj sem si mislila: ›Zdaj pa lahko.‹ Roka je samodejno segla po alkoholu,« pojasnjuje. Dodaja, da je o alkoholizmu ve- liko razmišljala. »A možgani so bili, kot da so okvarjeni. Najbolj me je zaznamovala stigma, da sem ženska, mama in alkoho- ličarka. V nekem trenutku sem razmišljala celo o samomoru, vendar me je to, da sem mama, iz tega rešilo. Morala sem se od- ločiti, kaj bom storila, ker sem prišla do trenutka, ko sem ugo- tovila, da tako ne morem več živeti. A tega, da bi si vzela ži- vljenje, si nisem dovolila. Nato sem se odločila za zdravljenje na psihiatriji,« razloži. Pomoč skupine AA Ob zdravljenju je Andreja obiskovala skupino anonimnih alkoholikov. »Ko sem prišla na srečanje skupine, sem pomi- slila: ›Pa saj so to vsi normal- ni ljudje.‹« Takrat je spoznala, da alkoholizem ne izbira, kdo si in kaj si, ampak poseže v vse pore družbe. »Vključitev v skupino anonimnih alkoho- likov mi je dala možnost poti, ki mi je pomagala. Slišala sem zgodbe ljudi, ki so me krepile, spoznala sem, da je odvisno od mene, kako bom nadalje- vala svoje življenje. Obiskovala sem skupine v različnih krajih, člani vseh so mi dali podporo. Pri zdravljenju na psihiatriji te naučijo, kako se obvarovati, ko pride težek trenutek, skupina pa te okrepi s svojimi izku- šnjami in vidiš, da nisi sam,« dodaja. Vsi člani skupine se brezpogojno podpirajo, so kot družina. »V skupini sem dobila ogromno odgovorov na vpraša- nja o pasteh v zunanjem svetu. Na zdravljenju si kot v nekem mehurčku, obvarovan pred zu- nanjim svetom, doma pa si spet prepuščen sam sebi. In skupi- na me je naučila, kako naj ob pasteh ravnam,« pravi Andreja. Podpora svojcev Ob tem doda, da je podpora ključnega pomena. »Svojci in ožji prijatelji so vedeli, v kakšni situaciji sem bila. Razumeli so moj položaj in me podpirali. T udi tako, da v moji bližini niso uživali alkohola. Ko sem prišla z zdravljenja, je bil ravno takšen čas, kot je zdaj – decembrski. T o pomeni, da je bilo veliko novo- letnih zaključkov, ki sem se jim najprej izogibala, saj sem vede- la, da ljudje na njih veliko pijejo. Svojci so vedeli, če sem prišla na obisk, da si alkohola niso na- točili v moji prisotnosti. To mi je ogromno pomenilo, vedela sem, da imam podporo in da mi stojijo ob strani. Dojela sem, da imam moč, da lahko vztrajam. In čakala sem trenutke, da sem prišla spet v skupino, kjer sem lahko zaupala svoje strahove in slišala zgodbe ljudi, ki so imeli enake izkušnje in so zmogli. Že peto leto ne uživam alkohola,« dodaja. Svoboda Težko si je priznati, da si al- koholik, še posebej če si žen- ska, pravi Andreja. » T oda verje- mite, da ko prvič izgovoriš to na glas, začutiš olajšanje, ki začne odpirati popolnoma drugačen svet. Vsem, ki imajo težave z alkoholom, priporočam, naj poiščejo pomoč v skupini ano- nimnih alkoholikov, kjer resnič- Alkoholizem je družinska bolezen Anonimni alkoholiki in njihovi svojci, ki so poiskali pomoč in jo sprejeli, danes zelo dobro vedo, da je alkoholizem dru- žinska bolezen. Ne gre le za problem alkoholika, ampak za problem celotne družine. Ravno zato je izjemnega pomena podpora svojcev osebe, ki se odloči za pot iz alkoholizma. Al-Anon je skupnost svojcev in prijateljev alkoholikov, ki čutijo, da je bilo njihovo življenje prizadeto zaradi pitja nekoga drugega. Ponuja tudi program za samopomoč pri okrevanju, ki je osnovan na tako imenovanih dvanajstih korakih anonimnih alkoholikov. V skupinah člani delijo izkušnje, moč in upanje, da bi rešili probleme, ki so jim skupni. Tudi v tem primeru gre za anonimen program. Skupnost deluje v 134 državah sveta. Stik za svojce v Sloveniji je 031 744 722 in 040 589 877, spletna stran: www.al-anon.si. Ste kdaj pri pripravi večje zabave in večerje pomislili, da ima kdo od gostov morda težave z alkoholiz- mom? »Svojci zelo dolgo ne za- znajo, da je alkoholizem v družini problem, pogosto prihaja do izolacije družine ali do tega, da se družina še bolj zapre vase v strahu, kako naprej,« dodaja Urša iz skupnosti svojcev in prija- teljev alkoholikov Al-Anon. V skupnosti namreč poma- gajo svojcem alkoholikov pri tem, kako se spopasti z alkoholizmom, da se tudi alkoholik odloči postati tre- zen. »Alkoholizem se namreč v družinah samo poglablja, dokler ne pride tako daleč, da se pojavijo posledice pri vseh članih družine. Zato se je treba zavedati, da gre pri tem za družinsko bolezen. Zato je pomembno, da se tudi svojci zavedajo, da ima- jo možnost pomoči tudi oni. Kajti ko samo en svojec zač- ne iskati pomoč, se osveščati o tem, se začnejo v družini stvari premikati. Če tega ne stori, ima alkoholik še vedno udobno okolje, v katerem lahko manipulira. Ko vsaj nekdo v družini zazna, da življenje z alkoholizmom ni pravo življenje, ko se včlani v skupino enako mislečih z enakimi izkušnjami, opazi, da se stvari spreminjajo,« ra- zloži Urša. Podpora Podpora alkoholiku še zda- leč ne pomeni podpore alko- holizmu. »Ljudje velikokrat menijo, kako bodo podprli nekoga, ki pije. Ne gre za pod- poro pitju alkohola, ampak za to, da si tudi svojec prizna, da živi z alkoholikom in da je treba iz tega začaranega kroga izstopiti. Ko svojec ne razmišlja samo o tem, ›koliko nekdo spije‹, ›kdaj bo prišel ali prišla domov‹, ›koliko denar- ja bo spet šlo za pijačo‹, se začne bolj ukvarjati s seboj, spreminjati tudi svoje vede- nje, razmišljanje. Vse to je dolgotrajen proces, v katerem se svojci naučijo, kako alko- holiku nekaj povedati, kako se z njim pogovarjati. Tudi svojci začnejo spreminjati svoj način vedenja, duhovno rasti in odnosi v družini se začnejo spreminjati na bolje. Nekoliko popustijo svoj nad- zor, kar zmanjšuje frustracije in strah,« dodaja sogovornica. Teh procesov se lahko svojci naučijo v skupini Al-Anon, kjer lahko govorijo o svojih težavah, mislih, hkrati slišijo zgodbe drugih in tako ugo- tovijo, da upanje in rešitev obstajata. no ni pomembno, kdo in kaj si. Pomembno je, da je tu nekdo, ki lahko pomaga, ki razume osebo, ki je v takšni stiski, ki ve, kako alkoholik razmišlja in kako preseči takšno razmi- šljanje. Držimo se načela, da je pomemben trenutek, v katerem se bo vsak od nas potrudil, da ne bo pil. Če v skupini morda kdo ne more govoriti o svoji izkušnji, lahko samo posluša besede drugih, v katerih bo slej ko prej začutil del svoje zgodbe. Začutil bo, kdaj je čas za njego- vo odločitev. V resnici za odlo- čitev za treznost ni treba veliko. Del te želje naj bo zavedanje, da treznost prinese svobodo, lepše življenje in razmišljanje o krasnih stvareh, ne le o tem, kdaj bo kdo pil in kako bo pri- šel do alkohola. T udi sama rada pomagam in upam, da tisti, ki potrebujejo pomoč, to začutijo v meni, ker govorim iz srca o tem, kaj sem preživela. A hkrati čutim svobodo. In želim si, da takšno svobodo začutijo tudi tisti, ki zdaj morda razmišljajo, da bi se iz objema alkoholizma rešili. Ker se da,« še zaključuje sogovornica. Kam po pomoč? Novi TEDNIK št. 49 7. 12. 2023  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 49, 7. december 2023 NAŠA TEMA V različnih pijačah je različna količina čistega alkohola: pivo v povprečju vsebuje od 4 do 5 volumskih odstotkov alkohola, vino od 10 do 14 in žgane pijače od 40 do 50 volumskih odstotkov. Takojšni učinki se pojavijo v petih do desetih minutah po pitju alkohola in trajajo, dokler je alkohol prisoten v telesu. V majhnih količinah lahko alkohol daje občutek spro- ščenosti. Stereotip, da je alkohol poživilo, je napačen. Alkohol je zaviralec (depresor) osrednjega živčevja in v visokih vsebnostih lahko povzroči nezavest, komo, prenehanje dihanja in bitja srca ter smrt. Vsak dan zaradi alkohola umrle tri osebe Nacionalni inštitut za javno zdravje letos izvaja novo raziskavo oziroma anketo o pitju alkohola v Sloveniji. Zadnja raziskava je pokazala, da je v Sloveniji alkohol še kako razširjen. Alkohol v vsaki tretji pesmi … Iniciativa za manj voženj pod vplivom alkohola Heroji furajo v pižamah, ki jo v celjskem Zavodu Vozim izvajajo z Zavarovalnico Generali in agencijo LunaTBWA, je pred dnevi po- stregla s podatki, ki bi celotni slovenski družbi morali dati misliti o pomenu alkohola na vseh področjih v življenju. Slovenija je po rabi alkohola in smrti zaradi njega zelo visoko na lestvici Evropske unije – letno se zgodi 890 smrti, ki so neposredno pripisljive alkoholu, tudi vožnja pod vplivom alkohola je še vedno preveč sprejemljiva, saj se letno zgodi več kot 1500 nesreč zaradi alkoholiziranih povzročiteljev. Tokrat je iniciativa šla korak dlje. Alkohol in vožnjo pod vplivom je osvetlila še iz vidika slovenske kulture in predvsem glasbe, kjer je, po njeni interni raziskavi sodeč, alkohol zelo močno zakoreninjen. Na osnovi raziskave 400 naključnih slovenskih popularnih pesmi so namreč ugotovili, da se v kar 27,25 odstotka slovenskih pesmi pojavlja alkohol. »Skoraj vsaka tretja slovenska pesem torej normalizira pitje alkohola, kar vodi v družbo, kjer je alkohol popolnoma sprejemljiv. T udi na cesti,« navajajo v Zavodu Vozim. Nova sezona iniciative Heroji furajo v pižamah za manj voženj pod vplivom alkohola je pretekli teden s strokovni- mi sogovorniki odprla razpravo o globoko zakoreninjeni tradiciji alkohola v slovenski kulturi. (Foto: Andrej Križ) Mednarodno nagrajena iniciativa Heroji furajo v pižamah, ki jo poleg ministrstva za zdravje podpirata tudi Javna agencija RS za varnost prometa in Urad RS za mladino, je v celostni model preventivnega dela z mladimi, strokovnjaki in lokalnimi skupnostmi vključila občine iz vseh slovenskih regij. Celostni model poleg posvetov obsega skupine, delavnice za mlade, predavanja o alkoholu in konoplji za starše, predavanja za strokovno javnost o dobrih preventivnih praksah in podobno. Ker večji problem predstavlja podeželje, iniciativa aktivnosti izvaja predvsem tam, kjer je dostopnost do alkohola velika, vožnje pod vplivom alkohola pa zaradi večjih razdalj verjetnejše. Alkohol je enak dolgim čakalnim vrstam. Oboje ubija. Kakšno alkoholno politiko ima Slovenija? V Zavodu Vozim imajo popolnoma prav, ko pravijo, da no- bene. Alkoholna politika niso samo zakoni, ki kaznujejo pijane voznike in povzročitelje nesreč, ali inšpektor- ski nadzori nad prodajo alkohola. Alkoholna politika je več od tega. Je celovito reševanje problema al- kohola, ki vzporedno s tem – ko politika posega v vse pore človeških življenj – življenja pravzaprav tudi jemlje. Dobesedno. Toda politika še vedno ne zmore uzakoniti kakršnihkoli strožjih omejitev na tem področju. Je industrija alkohol- nih pijač res tako močna? Očitno. Alkohol je v bistvu enako, kot so dolge čakalne vrste v zdravstvu. Tudi one »ubijajo« bolnike, medtem ko politika »razpravlja«. Saj v resnici se tega vsi zelo dobro zavedamo. Samo družba je dvolična. Poglejte okoli sebe. Ljudje bodo dr- veli na »kuhančke« te dni. Alkohol bo stalnica tudi na novoletnih zaključkih. Vsi bodo objeti peli pesmi, ki opevajo alkohol. Večina bo nato tiho, ko bodo znanci sedli pijani za volan in se odpeljali domov. Skoraj v modi je postalo biti malo »fajhten«, saj drugače se ljudje sploh ne znajo več zabavati. Alkohol ubija na cestah in v družinah. Povzroča nasilje, kršitve, ruši odnose. Smo mokra kultura. In družba meni, da jo bo uničila umetna inteligenca? Skoraj ni organa v človeškem telesu, ki ga zloraba alkohola ne bi prizadela. Najpogosteje so okvarjeni srce, jetra, želodec ter periferni in centralni živčni sistem. Zaradi alkohola začnejo propadati celice. Alkohol je strup, ki deluje škodljivo na vsako celico v telesu. Prizadeti so lahko vsi organi, najbolj jetra, srce in možgani. Za nekatere bolezni je alkohol edini vzrok. Tvegano in škodljivo pitje je vzročno povezano z več kot 200 različnimi boleznimi in poškodbami, med katerimi so najbolj opazni sindrom odvisnosti od alkohola, jetrna ciroza, različne vrste raka in seveda poškodbe. SIMONA ŠOLINIČ OB ROBU Po izračunih NIJZ je na- mreč registrirana poraba al- kohola v letu 2019 v Sloveniji znašala 11,05 litra čistega alkohola na odraslega pre- bivalca, starega 15 let in več. V primerjavi z letom prej se je zvišala za več kot liter. Največji delež alkohola je predstavljalo vino, sledili so pivo in žgane pijače. Po po- datkih inštituta je tisto leto neposredno zaradi alkohola umrlo 1077 ljudi, kar pome- ni, da so v Sloveniji zaradi posledic, ki jih je povzroči- lo pitje alkohola, vsak dan v povprečju umrle 3 osebe. Med temi umrlimi je bilo 3,8-krat več moških, skoraj polovica ljudi je umrla še pred 65. letom, kar predsta- vlja prezgodnjo umrljivost. Breme umrljivosti zaradi alkohola je še večje, če upo- števamo tudi smrti, kjer je alkohol posreden vzrok. Ocena bremena zdravstve- nih stroškov, ki so povezani s pitjem alkoholnih pijač, je v Sloveniji v letih 2012–2016 v povprečju znašala 147 mi- lijonov evrov letno oziroma 284 milijonov evrov, če do- damo še oceno nekaterih drugih stroškov, ki nastane- jo na primer zaradi prome- tnih nesreč, nasilja v družini in kriminalnih dejanj, ki so povezana z alkoholom. Ni alkoholne politike Težava je, ker v Sloveniji nimamo alkoholne politike. Do zdaj se te problematike nobena vlada ni lotila celo- stno. Pomembno bi bilo spre- jeti učinkovite ukrepe, kot so zmanjševanje cenovne dosto- pnosti alkohola, večji nadzor nad t. i. domačo proizvodnjo alkohola, še večje omejevanje oglaševanja alkohola tudi v di- gitalnih medijih, večji nadzor nad dostopnostjo alkohola pri mladih, zagotavljanje progra- mov za zgodnjo prepoznavo oseb, ki tvegano pijejo. Prav tako nam ›škripajo‹ stvari pri iz- vedbi zakonodaje pri vožnji pod vplivom alkohola – govorimo o pridržanju, vračilu vozniških dovoljenj, dejstvu, da alkohol še vedno ni primarni vzrok prometnih nesreč …« pojasnju- je David Razboršek, direktor Zavoda Vozim. Ob tem navaja, da bi morala ta dejstva, ki kaže- jo na zakoreninjenost alkohola v družbi, spodbuditi širšo raz- pravo, ki bi prinesla učinkovite ukrepe. »Zato je ključno pove- zovanje vseh vključenih – ne- vladnih organizacij, države in gospodarstva. Čeprav nekatere skupine – v našem primeru mladi – resnično delajo velike korake naprej, je vožnja pod vplivom alkohola še vedno velik problem med starejšimi vozni- ki. Pri teh je kar normalno, da po popitem kozarcu, dveh, treh in celo več še vedno sedejo za volan in se odpeljejo do doma. Vse to s heroji spreminjamo. A najbolj med mladimi, saj so ti- sti, v katere je vredno vlagati,« še dodaja Razboršek. Zavod je pred dnevi organi- ziral tudi strokovno srečanje, kjer so govorili o tem. Zasnova 7. sezone kampanje Heroji fu- rajo v pižamah temelji na zelo širokem konceptu, ki izhaja že iz ljudskega izročila. Naslanja se na kulturo, praznovanja in celo vsakodnevno delovanje Slovencev, pravijo v zavodu. Da je slovenska kultura pre- žeta z alkoholom, meni prof. dr. Peter Stankovič s fakultete za družbene vede: »A najbolj pomembna v slovenski kul- turi je nesposobnost oziroma nezmožnost zabavanja brez alkohola. Nujna je povezava – če se želimo imeti dobro, mora biti prisoten alkohol. Vsem je čudno, če ne piješ in se zaba- vaš. Menim, da je to del širšega problema – Slovenci smo do- kaj zaprti, težko se odpremo, komuniciramo. Prisotna je ne- zmožnost sproščene komuni- kacije, zato si radi pomagamo z alkoholom. Glasba odraža to, kar ljudje v družbi živijo in ču- tijo. In če glasbo poslušamo, jo normaliziramo, enako tudi al- kohol, če se pojavlja v glasbi.« Opevanje trte … Pogosto je osnova pojavu alkohola v glasbi ljudska snov, torej ogromno je opevanja vina, trte. »Iz ljudske snovi izhaja narodnozabavna glasba, ki je nastala v povezavi ljudskega s popularnim. Popularna glasba vedno odseva stanje v družbi – ta se spreminja glede na oko- lje, družbo in je namenjena množicam, ustvarjajo jo, da je poslušana. In posledično so melodije preprostejše, besedila so plehka … Glasbeni uredniki se trudimo, da prav vsega ne uvrstimo v eter, zato fi ltriramo besedila, ki jih spuščamo v eter, a to vedno ni mogoče,« meni mag. Matej Jevnišek, v. d. od- govornega urednika glasbene- ga in razvedrilnega programa na RTV Slovenija. In ravno to, da je slovenska kultura tako zelo prepletena z alkoholom, saj ta spremlja najpomembnejše dogodke od rojstva do smrti, pomembno vpliva na normalizacijo alko- hola v družbi. »Veseli decem- ber je tu, v tem času je tradici- onalno obarvan s povečanim uživanjem alkohola. Ta je z vidika javnega zdravja velik družbeni problem, saj spada med najbolj razširjene psi- hoaktivne snovi, ki prinašajo številne negativne posledice tako za zdravje kot za življe- nje posameznikov in njihovih bližnjih. Odnos Slovencev do pitja alkohola je zelo spreje- majoč, prisoten je na vsakem pomembnem dogodku posa- meznika in družbe. Z njim se srečujejo že otroci pri 10., 11. letih, pri 13. letih, po raziska- vah sodeč, že polovica otrok poskusi alkohol. V zadnjih letih opažamo naraščanje de- leža mladih žensk, ki tvega- no pijejo. Vsak požirek pušča sledi ne le pri posamezniku in njegovih najbližjih, tem- več tudi v celotni družbi. Zato se moramo osredotočiti na vzpostavljanje telesnemu in duševnemu zdravju naklonje- nih okolij doma, v šolah, na delovnih mestih in drugod,« dodaja mag. Vesna Marinko, generalna direktorica direkto- rata za javno zdravje na mini- strstvu za zdravje. Pomoč obstaja. To dokazujejo številni v skupinah anonimnih alkoholikov, ki zdaj živijo popolnoma drugače. Osvobojeno! Novi TEDNIK št. 49 7. 12. 2023  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 49, 7. december 2023 NAŠA TEMA Alkoholizem – bolezen družine in družbe Oseba, ki ima težave zaradi pitja alkohola ali jih opaža pri svojih bližnjih, lahko poišče pomoč… … v zdravstvenem domu (med drugim v ambulanti družinskega zdravnika, centrih za krepitev zdravja ter centrih za duševno zdravje odraslih), … v centrih in oddelkih za zdravljenje odvisnosti od alkohola v psihiatričnih bolnišnicah, … na centrih za socialno delo, … v različnih nevladnih organizacijah s tega področja (Anonimni alkoholiki, Al-Anon in Al-teen). Viri pomoči s podatki za posamezne regije so dostopni na spletni strani sopa.si. Kako poiskati pomoč v mokri kulturi? Alkoholizem – bolezen družine in družbe »Naša družba je do alkohola še vedno preveč strpna. Z alkoholom slavi rojstvo, praznike, zabave, povsod je na prvem mestu,« je v teh dneh dejala Andreja. Že pet let ne uživa alkohola. Pred tem jo je alkoholizem skoraj uničil. A našla je pot do pomoči. Kako poma- gati, kje poiskati pomoč? Veseli december je tu. A je za mnoge vse drugo kot vesel. Toda družba zna svoje težave skrivati. Navzven so ljudje veseli, v sebi ali za družinskimi zidovi pa zaradi alkohola odpadajo ome- ti navidezno srečnih družin. Prihaja čas novoletnih zaključkov. Se boste veselili ob pesmih in napitnicah? Vsaka tretja pesem v Sloveniji opeva alkohol. Ko boste dvignili »kupico«, se spomnite, da je to, kar je v njej, uničilo nešteto družin, povzročilo ogromno gorja za- radi nasilja in na cestah ubilo mnogo življenj. S tem vedenjem bo nazdravljanje bolj trezno. SIMONA ŠOLINIČ, foto: Pixabay Nikoli ni prepozno za zdravljenje »Nikoli ni prepozno za takšno odločitev. Pomoč obstaja, samo sprejeti jo je treba in najti pogum. Stvari v preteklosti ne morem spremeniti, pomemben je ta trenutek. In svoboda, ki jo čutim zdaj, je izjemna. Odprl se mi je nov svet,« pravi Andreja. Pred leti je imela težave z alkoholizmom in se je nekaj časa bojevala z njim. Boj je bil težek, a na koncu je zmagala ona. In danes ve, da lahko enako storijo tudi tisti, ki se odločajo za rešitev iz alkoholizma. Lahko zmagajo. Številki Društva anonimnih alkoholikov sta 06 966 54 78 in 031 802 710, spletna stran www.aa-slovenia.si. V kolesju alkoholizma pred leti nad pitjem ni imela več nadzora, doda, ko govori o svoji zgodbi. Prizna, da v služ- bi takrat ni pila. »Toda ko sem se vozila domov, sem morala v trgovino po pijačo, da sem jo lahko spila doma. Če že nisem pila alkohola nekje v družbi, je sledilo ›nagrajevanje‹ doma, skrivaj, saj sem si mislila: ›Zdaj pa lahko.‹ Roka je samodejno segla po alkoholu,« pojasnjuje. Dodaja, da je o alkoholizmu ve- liko razmišljala. »A možgani so bili, kot da so okvarjeni. Najbolj me je zaznamovala stigma, da sem ženska, mama in alkoho- ličarka. V nekem trenutku sem razmišljala celo o samomoru, vendar me je to, da sem mama, iz tega rešilo. Morala sem se od- ločiti, kaj bom storila, ker sem prišla do trenutka, ko sem ugo- tovila, da tako ne morem več živeti. A tega, da bi si vzela ži- vljenje, si nisem dovolila. Nato sem se odločila za zdravljenje na psihiatriji,« razloži. Pomoč skupine AA Ob zdravljenju je Andreja obiskovala skupino anonimnih alkoholikov. »Ko sem prišla na srečanje skupine, sem pomi- slila: ›Pa saj so to vsi normal- ni ljudje.‹« Takrat je spoznala, da alkoholizem ne izbira, kdo si in kaj si, ampak poseže v vse pore družbe. »Vključitev v skupino anonimnih alkoho- likov mi je dala možnost poti, ki mi je pomagala. Slišala sem zgodbe ljudi, ki so me krepile, spoznala sem, da je odvisno od mene, kako bom nadalje- vala svoje življenje. Obiskovala sem skupine v različnih krajih, člani vseh so mi dali podporo. Pri zdravljenju na psihiatriji te naučijo, kako se obvarovati, ko pride težek trenutek, skupina pa te okrepi s svojimi izku- šnjami in vidiš, da nisi sam,« dodaja. Vsi člani skupine se brezpogojno podpirajo, so kot družina. »V skupini sem dobila ogromno odgovorov na vpraša- nja o pasteh v zunanjem svetu. Na zdravljenju si kot v nekem mehurčku, obvarovan pred zu- nanjim svetom, doma pa si spet prepuščen sam sebi. In skupi- na me je naučila, kako naj ob pasteh ravnam,« pravi Andreja. Podpora svojcev Ob tem doda, da je podpora ključnega pomena. »Svojci in ožji prijatelji so vedeli, v kakšni situaciji sem bila. Razumeli so moj položaj in me podpirali. T udi tako, da v moji bližini niso uživali alkohola. Ko sem prišla z zdravljenja, je bil ravno takšen čas, kot je zdaj – decembrski. T o pomeni, da je bilo veliko novo- letnih zaključkov, ki sem se jim najprej izogibala, saj sem vede- la, da ljudje na njih veliko pijejo. Svojci so vedeli, če sem prišla na obisk, da si alkohola niso na- točili v moji prisotnosti. To mi je ogromno pomenilo, vedela sem, da imam podporo in da mi stojijo ob strani. Dojela sem, da imam moč, da lahko vztrajam. In čakala sem trenutke, da sem prišla spet v skupino, kjer sem lahko zaupala svoje strahove in slišala zgodbe ljudi, ki so imeli enake izkušnje in so zmogli. Že peto leto ne uživam alkohola,« dodaja. Svoboda Težko si je priznati, da si al- koholik, še posebej če si žen- ska, pravi Andreja. » T oda verje- mite, da ko prvič izgovoriš to na glas, začutiš olajšanje, ki začne odpirati popolnoma drugačen svet. Vsem, ki imajo težave z alkoholom, priporočam, naj poiščejo pomoč v skupini ano- nimnih alkoholikov, kjer resnič- Alkoholizem je družinska bolezen Anonimni alkoholiki in njihovi svojci, ki so poiskali pomoč in jo sprejeli, danes zelo dobro vedo, da je alkoholizem dru- žinska bolezen. Ne gre le za problem alkoholika, ampak za problem celotne družine. Ravno zato je izjemnega pomena podpora svojcev osebe, ki se odloči za pot iz alkoholizma. Al-Anon je skupnost svojcev in prijateljev alkoholikov, ki čutijo, da je bilo njihovo življenje prizadeto zaradi pitja nekoga drugega. Ponuja tudi program za samopomoč pri okrevanju, ki je osnovan na tako imenovanih dvanajstih korakih anonimnih alkoholikov. V skupinah člani delijo izkušnje, moč in upanje, da bi rešili probleme, ki so jim skupni. Tudi v tem primeru gre za anonimen program. Skupnost deluje v 134 državah sveta. Stik za svojce v Sloveniji je 031 744 722 in 040 589 877, spletna stran: www.al-anon.si. Ste kdaj pri pripravi večje zabave in večerje pomislili, da ima kdo od gostov morda težave z alkoholiz- mom? »Svojci zelo dolgo ne za- znajo, da je alkoholizem v družini problem, pogosto prihaja do izolacije družine ali do tega, da se družina še bolj zapre vase v strahu, kako naprej,« dodaja Urša iz skupnosti svojcev in prija- teljev alkoholikov Al-Anon. V skupnosti namreč poma- gajo svojcem alkoholikov pri tem, kako se spopasti z alkoholizmom, da se tudi alkoholik odloči postati tre- zen. »Alkoholizem se namreč v družinah samo poglablja, dokler ne pride tako daleč, da se pojavijo posledice pri vseh članih družine. Zato se je treba zavedati, da gre pri tem za družinsko bolezen. Zato je pomembno, da se tudi svojci zavedajo, da ima- jo možnost pomoči tudi oni. Kajti ko samo en svojec zač- ne iskati pomoč, se osveščati o tem, se začnejo v družini stvari premikati. Če tega ne stori, ima alkoholik še vedno udobno okolje, v katerem lahko manipulira. Ko vsaj nekdo v družini zazna, da življenje z alkoholizmom ni pravo življenje, ko se včlani v skupino enako mislečih z enakimi izkušnjami, opazi, da se stvari spreminjajo,« ra- zloži Urša. Podpora Podpora alkoholiku še zda- leč ne pomeni podpore alko- holizmu. »Ljudje velikokrat menijo, kako bodo podprli nekoga, ki pije. Ne gre za pod- poro pitju alkohola, ampak za to, da si tudi svojec prizna, da živi z alkoholikom in da je treba iz tega začaranega kroga izstopiti. Ko svojec ne razmišlja samo o tem, ›koliko nekdo spije‹, ›kdaj bo prišel ali prišla domov‹, ›koliko denar- ja bo spet šlo za pijačo‹, se začne bolj ukvarjati s seboj, spreminjati tudi svoje vede- nje, razmišljanje. Vse to je dolgotrajen proces, v katerem se svojci naučijo, kako alko- holiku nekaj povedati, kako se z njim pogovarjati. Tudi svojci začnejo spreminjati svoj način vedenja, duhovno rasti in odnosi v družini se začnejo spreminjati na bolje. Nekoliko popustijo svoj nad- zor, kar zmanjšuje frustracije in strah,« dodaja sogovornica. Teh procesov se lahko svojci naučijo v skupini Al-Anon, kjer lahko govorijo o svojih težavah, mislih, hkrati slišijo zgodbe drugih in tako ugo- tovijo, da upanje in rešitev obstajata. no ni pomembno, kdo in kaj si. Pomembno je, da je tu nekdo, ki lahko pomaga, ki razume osebo, ki je v takšni stiski, ki ve, kako alkoholik razmišlja in kako preseči takšno razmi- šljanje. Držimo se načela, da je pomemben trenutek, v katerem se bo vsak od nas potrudil, da ne bo pil. Če v skupini morda kdo ne more govoriti o svoji izkušnji, lahko samo posluša besede drugih, v katerih bo slej ko prej začutil del svoje zgodbe. Začutil bo, kdaj je čas za njego- vo odločitev. V resnici za odlo- čitev za treznost ni treba veliko. Del te želje naj bo zavedanje, da treznost prinese svobodo, lepše življenje in razmišljanje o krasnih stvareh, ne le o tem, kdaj bo kdo pil in kako bo pri- šel do alkohola. T udi sama rada pomagam in upam, da tisti, ki potrebujejo pomoč, to začutijo v meni, ker govorim iz srca o tem, kaj sem preživela. A hkrati čutim svobodo. In želim si, da takšno svobodo začutijo tudi tisti, ki zdaj morda razmišljajo, da bi se iz objema alkoholizma rešili. Ker se da,« še zaključuje sogovornica. Kam po pomoč? Novi TEDNIK št. 49 7. 12. 2023  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 49, 7. december 2023 NAŠA TEMA V različnih pijačah je različna količina čistega alkohola: pivo v povprečju vsebuje od 4 do 5 volumskih odstotkov alkohola, vino od 10 do 14 in žgane pijače od 40 do 50 volumskih odstotkov. Takojšni učinki se pojavijo v petih do desetih minutah po pitju alkohola in trajajo, dokler je alkohol prisoten v telesu. V majhnih količinah lahko alkohol daje občutek spro- ščenosti. Stereotip, da je alkohol poživilo, je napačen. Alkohol je zaviralec (depresor) osrednjega živčevja in v visokih vsebnostih lahko povzroči nezavest, komo, prenehanje dihanja in bitja srca ter smrt. Vsak dan zaradi alkohola umrle tri osebe Nacionalni inštitut za javno zdravje letos izvaja novo raziskavo oziroma anketo o pitju alkohola v Sloveniji. Zadnja raziskava je pokazala, da je v Sloveniji alkohol še kako razširjen. Alkohol v vsaki tretji pesmi … Iniciativa za manj voženj pod vplivom alkohola Heroji furajo v pižamah, ki jo v celjskem Zavodu Vozim izvajajo z Zavarovalnico Generali in agencijo LunaTBWA, je pred dnevi po- stregla s podatki, ki bi celotni slovenski družbi morali dati misliti o pomenu alkohola na vseh področjih v življenju. Slovenija je po rabi alkohola in smrti zaradi njega zelo visoko na lestvici Evropske unije – letno se zgodi 890 smrti, ki so neposredno pripisljive alkoholu, tudi vožnja pod vplivom alkohola je še vedno preveč sprejemljiva, saj se letno zgodi več kot 1500 nesreč zaradi alkoholiziranih povzročiteljev. Tokrat je iniciativa šla korak dlje. Alkohol in vožnjo pod vplivom je osvetlila še iz vidika slovenske kulture in predvsem glasbe, kjer je, po njeni interni raziskavi sodeč, alkohol zelo močno zakoreninjen. Na osnovi raziskave 400 naključnih slovenskih popularnih pesmi so namreč ugotovili, da se v kar 27,25 odstotka slovenskih pesmi pojavlja alkohol. »Skoraj vsaka tretja slovenska pesem torej normalizira pitje alkohola, kar vodi v družbo, kjer je alkohol popolnoma sprejemljiv. T udi na cesti,« navajajo v Zavodu Vozim. Nova sezona iniciative Heroji furajo v pižamah za manj voženj pod vplivom alkohola je pretekli teden s strokovni- mi sogovorniki odprla razpravo o globoko zakoreninjeni tradiciji alkohola v slovenski kulturi. (Foto: Andrej Križ) Mednarodno nagrajena iniciativa Heroji furajo v pižamah, ki jo poleg ministrstva za zdravje podpirata tudi Javna agencija RS za varnost prometa in Urad RS za mladino, je v celostni model preventivnega dela z mladimi, strokovnjaki in lokalnimi skupnostmi vključila občine iz vseh slovenskih regij. Celostni model poleg posvetov obsega skupine, delavnice za mlade, predavanja o alkoholu in konoplji za starše, predavanja za strokovno javnost o dobrih preventivnih praksah in podobno. Ker večji problem predstavlja podeželje, iniciativa aktivnosti izvaja predvsem tam, kjer je dostopnost do alkohola velika, vožnje pod vplivom alkohola pa zaradi večjih razdalj verjetnejše. Alkohol je enak dolgim čakalnim vrstam. Oboje ubija. Kakšno alkoholno politiko ima Slovenija? V Zavodu Vozim imajo popolnoma prav, ko pravijo, da no- bene. Alkoholna politika niso samo zakoni, ki kaznujejo pijane voznike in povzročitelje nesreč, ali inšpektor- ski nadzori nad prodajo alkohola. Alkoholna politika je več od tega. Je celovito reševanje problema al- kohola, ki vzporedno s tem – ko politika posega v vse pore človeških življenj – življenja pravzaprav tudi jemlje. Dobesedno. Toda politika še vedno ne zmore uzakoniti kakršnihkoli strožjih omejitev na tem področju. Je industrija alkohol- nih pijač res tako močna? Očitno. Alkohol je v bistvu enako, kot so dolge čakalne vrste v zdravstvu. Tudi one »ubijajo« bolnike, medtem ko politika »razpravlja«. Saj v resnici se tega vsi zelo dobro zavedamo. Samo družba je dvolična. Poglejte okoli sebe. Ljudje bodo dr- veli na »kuhančke« te dni. Alkohol bo stalnica tudi na novoletnih zaključkih. Vsi bodo objeti peli pesmi, ki opevajo alkohol. Večina bo nato tiho, ko bodo znanci sedli pijani za volan in se odpeljali domov. Skoraj v modi je postalo biti malo »fajhten«, saj drugače se ljudje sploh ne znajo več zabavati. Alkohol ubija na cestah in v družinah. Povzroča nasilje, kršitve, ruši odnose. Smo mokra kultura. In družba meni, da jo bo uničila umetna inteligenca? Skoraj ni organa v človeškem telesu, ki ga zloraba alkohola ne bi prizadela. Najpogosteje so okvarjeni srce, jetra, želodec ter periferni in centralni živčni sistem. Zaradi alkohola začnejo propadati celice. Alkohol je strup, ki deluje škodljivo na vsako celico v telesu. Prizadeti so lahko vsi organi, najbolj jetra, srce in možgani. Za nekatere bolezni je alkohol edini vzrok. Tvegano in škodljivo pitje je vzročno povezano z več kot 200 različnimi boleznimi in poškodbami, med katerimi so najbolj opazni sindrom odvisnosti od alkohola, jetrna ciroza, različne vrste raka in seveda poškodbe. SIMONA ŠOLINIČ OB ROBU Po izračunih NIJZ je na- mreč registrirana poraba al- kohola v letu 2019 v Sloveniji znašala 11,05 litra čistega alkohola na odraslega pre- bivalca, starega 15 let in več. V primerjavi z letom prej se je zvišala za več kot liter. Največji delež alkohola je predstavljalo vino, sledili so pivo in žgane pijače. Po po- datkih inštituta je tisto leto neposredno zaradi alkohola umrlo 1077 ljudi, kar pome- ni, da so v Sloveniji zaradi posledic, ki jih je povzroči- lo pitje alkohola, vsak dan v povprečju umrle 3 osebe. Med temi umrlimi je bilo 3,8-krat več moških, skoraj polovica ljudi je umrla še pred 65. letom, kar predsta- vlja prezgodnjo umrljivost. Breme umrljivosti zaradi alkohola je še večje, če upo- števamo tudi smrti, kjer je alkohol posreden vzrok. Ocena bremena zdravstve- nih stroškov, ki so povezani s pitjem alkoholnih pijač, je v Sloveniji v letih 2012–2016 v povprečju znašala 147 mi- lijonov evrov letno oziroma 284 milijonov evrov, če do- damo še oceno nekaterih drugih stroškov, ki nastane- jo na primer zaradi prome- tnih nesreč, nasilja v družini in kriminalnih dejanj, ki so povezana z alkoholom. Ni alkoholne politike Težava je, ker v Sloveniji nimamo alkoholne politike. Do zdaj se te problematike nobena vlada ni lotila celo- stno. Pomembno bi bilo spre- jeti učinkovite ukrepe, kot so zmanjševanje cenovne dosto- pnosti alkohola, večji nadzor nad t. i. domačo proizvodnjo alkohola, še večje omejevanje oglaševanja alkohola tudi v di- gitalnih medijih, večji nadzor nad dostopnostjo alkohola pri mladih, zagotavljanje progra- mov za zgodnjo prepoznavo oseb, ki tvegano pijejo. Prav tako nam ›škripajo‹ stvari pri iz- vedbi zakonodaje pri vožnji pod vplivom alkohola – govorimo o pridržanju, vračilu vozniških dovoljenj, dejstvu, da alkohol še vedno ni primarni vzrok prometnih nesreč …« pojasnju- je David Razboršek, direktor Zavoda Vozim. Ob tem navaja, da bi morala ta dejstva, ki kaže- jo na zakoreninjenost alkohola v družbi, spodbuditi širšo raz- pravo, ki bi prinesla učinkovite ukrepe. »Zato je ključno pove- zovanje vseh vključenih – ne- vladnih organizacij, države in gospodarstva. Čeprav nekatere skupine – v našem primeru mladi – resnično delajo velike korake naprej, je vožnja pod vplivom alkohola še vedno velik problem med starejšimi vozni- ki. Pri teh je kar normalno, da po popitem kozarcu, dveh, treh in celo več še vedno sedejo za volan in se odpeljejo do doma. Vse to s heroji spreminjamo. A najbolj med mladimi, saj so ti- sti, v katere je vredno vlagati,« še dodaja Razboršek. Zavod je pred dnevi organi- ziral tudi strokovno srečanje, kjer so govorili o tem. Zasnova 7. sezone kampanje Heroji fu- rajo v pižamah temelji na zelo širokem konceptu, ki izhaja že iz ljudskega izročila. Naslanja se na kulturo, praznovanja in celo vsakodnevno delovanje Slovencev, pravijo v zavodu. Da je slovenska kultura pre- žeta z alkoholom, meni prof. dr. Peter Stankovič s fakultete za družbene vede: »A najbolj pomembna v slovenski kul- turi je nesposobnost oziroma nezmožnost zabavanja brez alkohola. Nujna je povezava – če se želimo imeti dobro, mora biti prisoten alkohol. Vsem je čudno, če ne piješ in se zaba- vaš. Menim, da je to del širšega problema – Slovenci smo do- kaj zaprti, težko se odpremo, komuniciramo. Prisotna je ne- zmožnost sproščene komuni- kacije, zato si radi pomagamo z alkoholom. Glasba odraža to, kar ljudje v družbi živijo in ču- tijo. In če glasbo poslušamo, jo normaliziramo, enako tudi al- kohol, če se pojavlja v glasbi.« Opevanje trte … Pogosto je osnova pojavu alkohola v glasbi ljudska snov, torej ogromno je opevanja vina, trte. »Iz ljudske snovi izhaja narodnozabavna glasba, ki je nastala v povezavi ljudskega s popularnim. Popularna glasba vedno odseva stanje v družbi – ta se spreminja glede na oko- lje, družbo in je namenjena množicam, ustvarjajo jo, da je poslušana. In posledično so melodije preprostejše, besedila so plehka … Glasbeni uredniki se trudimo, da prav vsega ne uvrstimo v eter, zato fi ltriramo besedila, ki jih spuščamo v eter, a to vedno ni mogoče,« meni mag. Matej Jevnišek, v. d. od- govornega urednika glasbene- ga in razvedrilnega programa na RTV Slovenija. In ravno to, da je slovenska kultura tako zelo prepletena z alkoholom, saj ta spremlja najpomembnejše dogodke od rojstva do smrti, pomembno vpliva na normalizacijo alko- hola v družbi. »Veseli decem- ber je tu, v tem času je tradici- onalno obarvan s povečanim uživanjem alkohola. Ta je z vidika javnega zdravja velik družbeni problem, saj spada med najbolj razširjene psi- hoaktivne snovi, ki prinašajo številne negativne posledice tako za zdravje kot za življe- nje posameznikov in njihovih bližnjih. Odnos Slovencev do pitja alkohola je zelo spreje- majoč, prisoten je na vsakem pomembnem dogodku posa- meznika in družbe. Z njim se srečujejo že otroci pri 10., 11. letih, pri 13. letih, po raziska- vah sodeč, že polovica otrok poskusi alkohol. V zadnjih letih opažamo naraščanje de- leža mladih žensk, ki tvega- no pijejo. Vsak požirek pušča sledi ne le pri posamezniku in njegovih najbližjih, tem- več tudi v celotni družbi. Zato se moramo osredotočiti na vzpostavljanje telesnemu in duševnemu zdravju naklonje- nih okolij doma, v šolah, na delovnih mestih in drugod,« dodaja mag. Vesna Marinko, generalna direktorica direkto- rata za javno zdravje na mini- strstvu za zdravje. Pomoč obstaja. To dokazujejo številni v skupinah anonimnih alkoholikov, ki zdaj živijo popolnoma drugače. Osvobojeno! Novi TEDNIK št. 49 7. 12. 2023  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 49, 7. december 2023 KRONIKA Pretekli teden so bile tudi na Celjskem hišne preiskave v sklopu preiskovanj poslovnih goljufi j, pranja denarja, prometa s prepovedanimi drogami in hudodelskega zdru- ževanja. Preiskavo so vodili kriminalisti z območja Murske Sobote. Osumljencema podaljšan pripor Po smrti otroka primer v rokah tožilcev Okrožno državno tožilstvo v Celju bo odločalo o vložitvi obtožnice zoper dve osebi, ki sta junija letos v razgretem avtomobilu v Sv. Lovrencu na območju Prebolda pustili dveletnega otroka, ki je zaradi vroči- ne umrl. Znano je že, da sta osumljena otrokova mati in njen partner. Preiskava okoliščin primera se je namreč končala. Grozi jima večletna zaporna kazen. SIMONA ŠOLINIČ Rešila sta jih pred ognjenimi zublji V petek dopoldne je zagorelo tudi v Dobrini na območju Policijske postaje Šentjur. V garaži nenaseljene in nedograjene stanovanjske hiše je namreč zagorelo vozilo. Ogenj je avto v celoti uničil, poškodoval je tudi stavbo. Tujo krivdo so kriminalisti izključili. Dan kasneje je požar izbruhnil tudi v Gostinci pri Podčetrtku, kjer je zagorelo zaradi pregretja dimniške tuljave. Ogenj je uničil ostrešje in mansardni prostor počitniške hišice. Mozirska policista sta v noči na soboto med nadzorom prometa v Ljubiji opazila, da v bližnji soseski gori. Požar sta opazila prva in s hitrim posredovanjem preprečila, da bi se ognjeni zublji razširili in povzročili še večjo škodo. Policisti ju niso ovadili samo zaradi povzročitve smr- ti iz malomarnosti, za kar je zagrožena kazen do pet let zapora, ampak tudi zaradi zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja z otrokom. Za slednji kaznivi dejanji jima grozi do tri leta zapora. Očitajo jima tudi pečanje z drogami, kar bo v sojenju prav tako vplivalo na višjo kazen. Oba sta v pripo- ru od poletja, za zapahi pa bosta ostala vsaj še do konca decembra, saj jima je sodišče pripor podaljšalo. Med priporom obeh naj bi za sorojence umrlega skrbe- li sorodniki, saj naj bi imela ženska še tri otroke. Otrok je v vozilu umrl zaradi dol- gotrajne izpostavljenosti vročini, v vozilu naj bi bil več kot dve uri. Kot smo po- leti poročali, so otroku poleg mimoidočega pomagali tudi reševalci nujne medicinske pomoči in prostovoljni ga- silci iz Prebolda in Sv. Lo- vrenca. Aktiviran je bil tudi helikopter Slovenske vojske iz Maribora, a otroku niso mogli več pomagati. Tudi pečanje z drogami Ko so kriminalisti na domu matere opravljali hišne prei- skave, so našli in zasegli tudi prepovedane droge. Z obema naj bi se policisti v preteklosti že srečali. Enega od njiju so obravnavali zaradi več kaznivih dejanj s področja premoženjske kriminalitete ter tudi zaradi ka- znivih dejanj z elementi nasilja. Drugega so obravnavali zaradi suma storitve premoženjskega kaznivega dejanja. Oba osumljena sta znana tudi Centru za socialno delo Savinjsko-Šaleška. Tako center kot policija naj bi ju pred časom obravnavala zaradi podobnega dejanja, kot sta ga storila juni- ja. Mama naj bi otroka pustila v zimskem času prav tako za nekaj časa v vozilu. Na to je po- licijo in center anonimno obve- stil mimoidoči, vendar policija takrat suma kaznivega dejanja ni zaznala, je pa obvestila cen- ter za socialno delo na območju Velenja. Na centru je bila nato uvedena tudi notranja revizija, delo strokovnih delavcev je takrat preverjala tudi socialna inšpekcija. Po družbenih omrežjih so po dogodku krožile številne in- formacije, med drugim tudi ta, da je bila malčkova mama pred tragedijo celo na lepotnem operativnem postopku. Po pri- hodu domov naj bi veseljačili, otroka pa pustili v vozilu. Po prijetju so tako mami in njene- mu partnerju odvzeli telesne tekočine zaradi preverjanja, ali sta bila med dogodkom pod vplivom prepovedanih drog. Ko sta ogenj zaznala, sta se nemudoma odpeljala na kraj dogodka in začela zbujati lastnike stavbe, kjer je zago- relo, in stanovalce sosednjih hiš. Ker je obstajala nevar- nost, da se bo ogenj razširil na sosednje stanovanjske hiše, sta pomagala stanoval- cem treh hiš zapustiti domo- Požar so gasili prostovoljni gasilci iz Mozirja, Nazarij in Letuša. Fotografija je simbolična. (Foto: PGD Mozirje) ve. Z območja požara sta nato uspela pravočasno rešiti dva avtomobila, ki sta last druži- ne, kjer je zagorelo. Eden od policistov je prvim gasilcem, ki so pripeli na kraj, priskočil na pomoč še pri polaganju ga- silskih cevi in tako pomagal pri hitrem začetku gašenja. »Policistoma, ki sta se med požrtvovalno pomočjo ob- čanom nadihala dima, so na kraju pomoč nudili reševalci Zdravstvenega doma Mozir- je. V požaru, tudi zaradi hitre pomoči naših dveh sodelav- cev, nihče od občanov ni bil poškodovan,« so sporočili iz celjske policijske uprave. Ka- snejši kriminalistični ogled kraja požara je pokazal, da je zagorelo zaradi pregretja di- mniške tuljave. »Na sodelav- ca, ki sta nesebično priskočila na pomoč občanom in s po- žrtvovalnim ravnanjem pre- prečila hujše posledice, smo zelo ponosni,« so še zapisali na Policijski upravi Celje. Migranti v Ločici ob Savinji V zadnjem tednu so policisti v Dobovcu izsledili šest državljanov Afganistana. Ti so v Slovenijo vstopili na nezakonit način. Ilegalne migrante so pred dnevi izsledili tudi v Ločici ob Savinji. Šlo je za štiri državljane Turčije in državljana Afganistana, ki so v našo državo prav tako vstopili na nezakonit način. Vsi so zaprosili za mednaro- dno zaščito. Pred dnevi so policisti na štajerski avtocesti na območju Trojan ustavili vozilo z italijanskimi registr- skimi oznakami, ki je na območju, kjer je hitrost omejena na 100 kilometrov na uro, vozilo 163 kilometrov na uro. Pri nadzoru so ugotovili, da 39-letnik v avtomobilu pre- važa osem Kitajcev. Odnašali zlatnino Pretekli teden je bilo na Celjskem spet več vlomov v stanovanjske hiše. Na območju Nazarij je storilec v hišo vlomil skozi okno in ukradel nekaj zlatnine. Podobno se je zgodilo tudi v Bočni, kjer je storilec v hišo vlomil skozi okno, a ni ničesar ukradel. V Gubnem je neznanec v hišo vlomil skozi terasna vrata in odnesel nekaj denarja ter zlatnine. Policisti iščejo tudi nepridiprava, ki je po- skušal vlomiti v hišo na območju Spodnjega Grušovja. Lastnikom je povzročil nekaj škode s poškodovanjem terasnih vrat. Goljufali in ustanavljali slamnata podjetja Dve osebi sta bili najprej pridržani, nato je bil zoper njiju odrejen tudi pripor. Policija je ugotovila, da naj bi se hudodelska kriminal- na združba treh oseb in do zdaj identifi ciranih 10 oseb, ki naj bi pomagale pri storitvi kaznivih dejanj, ukvarjala z odkupi strojev, za katere se je izkazalo, da niso obstajali. Pri navi- deznih poslih naj bi hudo- delski združbi v postopkih odobritve odkupa pomagal tudi uslužbenec fi nančne ustanove, ki je vodstvu za- molčal, da gre za odkup navi- deznih predmetov. Združba naj bi ustanavljala slamnata podjetja s postavljenimi sla- mnatimi direktorji z name- nom izvajanja poslovnih goljufi j in pranja denarja. Osumljenci so na podlagi ustanovljenih podjetij prido- bili plačilne kartice za dvi- govanje gotovine. Domnevni organizator združbe naj bi že ob sklenitvi posla nakle- pno organiziral pridobitev protipravne premoženjske koristi od fi nančnih usta- nov. Denar iz kupnin naj bi bil neupravičeno nakazan na bančne račune različnih družb in na bančni račun enega od članov družbe na spletno banko v tujino. Od tam je nato na območju Slovenije dvigoval gotovino ter jo izročal vodji združbe. Eden od članov organizira- ne združbe je bil v času domnevnega izvrševanja kaznivih dejanj tudi v oseb- nem stečaju. www.novitednik.si Foto: arhiv NT Novi TEDNIK št. 49 7. 12. 2023  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 49, 7. december 2023 ŠPORT Tekme za pokal Alpe Ja- dran v Beogradu so se ude- ležili štirje celjski hitrostni drsalci na kratke proge. Drugi mesti sta osvojila Fi- lip Škof (junior C) in Vid Gal med člani, tretja je bila Dina Špan (junior B). Tekma v Be- ogradu je bila druga v nizu za Alpe Adria Trophy v tej sezo- ni. Nastopilo je 80 hitrostnih drsalcev in drsalk iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Slovaške, Ma- džarske, Avstrije in Bolgarije. Odlično je tokrat drsal Škof. Skoraj za sekundo in pol je izboljšal svoj osebni rekord na 1.000 metrov, v skupni razvrstitvi svoje starostne ka- tegorije je osvojil srebrno me- daljo, potem ko je bil v vseh treh disciplinah (500, 1.000 in 1.500 metrov) drugi. Zoja Štirje v Srbiji, dva na Nizozemskem Felicijan je zaradi težav s ko- lenom tekmovala le na 1.500 m. Uvrstila se je v fi nale, ki ga zaradi težav ni končala. Konec tedna se bodo hitrostni drsalci na kratke proge udeležili tek- me v Budimpešti (pokal Santa Claus), za katero se je prijavi- lo 260 tekmovalcev. V nizozemskem Leeuwar- denu je bila tekma mladinske- ga svetovnega pokala. Tibor Dina Špan in Tibor Komerički na Nizo- zemskem Filip Škof med posvetom s trenerjem Erselom Argunom Komerički in Dina Špan sta se najprej udeležila med- narodnega kampa v Centru odličnosti hitrostnega drsa- nja. Komerički je bil na 500 m 23., na dvakrat daljši progi pa kljub padcu 41. Španova je na krajši progi zasedla 30. mesto, na daljši pa 26. Spre- mljal ju je trener Ersel Argun: »Čestitam obema. Prvo in največje letošnje tekmovanje je za nami. Oba sta pridobi- la veliko izkušenj. Dina je imela priložnost opazovati svoje tekmice pred nastopom na mladinskih olimpijskih igrah. Tiborju se nastop ni posrečil, a verjamem, da bo dočakal svojih pet minut, saj je pred njim še veliko tekmo- vanj.« DŠ, foto: DK Celje Zadnjo tekmo je pred vrati Dobovca začel kapetan Marko Peček, kasneje ga je zamenjal Miha Prijol (v zelenem dresu). Za nje- govim hrbtom stoji (v črno-belem dresu) Klemen Duščak. (Foto: FK Dobovec) Slovenski prvak v futsalu Dobovec se po pričakovanjih ni uvrstil na zaključni turnir lige prvakov. Eden od štirih tur- nirjev je bil v Prištini, kjer so Dobovča- ni iztržili točko, nato so nizko izgubili in ob koncu prejeli kar sedem golov. DEAN ŠUSTER Elitni del 23. sezone lige prvakov se je za- čel prejšnji teden v sredo. Naslov evropskega prvaka brani španska Palma. Le osem sekund pred koncem Svojega predstavnika med najboljšo evrop- sko šestnajsterico je imela tudi Slovenija. Vanjo se je aktualni državni prvak Dobovec uvrstil že sedmič. Varovanci trenerja Kujtima Morine so v 1. krogu tesno izgubili proti Benfi ci. Portu- galci so za 4 : 3 zadeli zgolj osem sekund pred koncem obračuna. Treba je spomniti, da sta se tekmeca pomerila že 28. oktobra v Podčetrtku, ko so v zadnjem krogu turnirja glavnega dela lige prvakov gostitelji izgubili z 8 : 1, a so si vseeno priigrali preboj v elitni del tekmovanja, saj je imel romunski Galati slabšo razliko med doseženimi in prejetimi zadetki. V Prištini je Dobovec v drugem polčasu izid izenačil v slabi minuti. Najprej je Patrik Pasariček znižal zao- stanek, 55 sekund pozneje je po podaji s kota Klemen Duščak presenetil obrambo tekmecev. Benfi ca je bila v 26. mi- nuti ponovno v vodstvu. Na 3 : 3 je izenačil Žiga Čeh. Ko je že kazalo na neodločen izid, je osem sekund pred koncem Nunes izkoristil zmedo Na zaključnem turnirju v Rigi bodo igrale ekipe z Iberskega polotoka, španski Barça in Mallorca Palma ter portugalski Benfi ca in Sporting. Trener Kujtim Morina je v moštvu Dobovca uspel zadržati Žigo Čeha. (Foto: Andraž Purg) Dobovec nudil močan odpor Ben ci, v zadnjem krogu mu je zmanjkalo moči Usodna gola v izdihljajih tekem Zadnjo tekmo je pred vrati Dobovca začel kapetan Marko Peček, kasneje ga je zamenjal Miha Prijol (v zelenem dresu). Za nje- govim hrbtom stoji (v črno-belem dresu) Klemen Duščak. (Foto: FK Dobovec) saj je imel romunski Galati slabšo razliko med doseženimi in prejetimi zadetki. V Prištini je Dobovec v drugem polčasu izid izenačil v slabi minuti. Najprej je Patrik Pasariček znižal zao- stanek, 55 sekund pozneje je po podaji s kota Klemen Duščak presenetil obrambo tekmecev. Na zaključnem turnirju v Rigi bodo igrale ekipe z Iberskega polotoka, španski Barça in Mallorca Palma ter portugalski Benfi ca in Sporting. Trener Kujtim Morina je v moštvu Dobovca uspel zadržati Žigo Čeha. (Foto: Andraž Purg) zadnji atom moči. To je bilo dovolj zgolj za točko. Vsi smo si želeli zmago, a ni šlo,« je povedal Morina. Benfi ca je napredovala po zmagi s 3 : 2 proti ekipi Kairat Almaty. Vedno težje bo Kazahstanci so bili v za- dnjem krogu kar s 7 : 0 boljši od naših prvakov. Kapetan Mar- ko Peček je povlekel črto po koncu turnirja na Kosovu: »Če bi imeli le nekaj sreče, bi s štirimi točkami začeli tekmo zadnjega kroga, ki bi bila v tem primeru odločilna za uvrstitev na fi nalni turnir. Upam, da smo se veliko naučili, kar nam lahko pride še kako prav v državnem prvenstvu. Vsako leto je težje tekmovati na tej ravni. Glede na to, da smo bistveno spremenili ekipo in da je v njej zelo malo nosilcev igre iz preteklih sezon, lahko o letošnjem dosežku govorim le s presežniki. Večina igralcev je prvič igrala ligo prvakov. Zato njim in pred- stavnikom vodstva kluba lahko le čestitam. Težko bo ponoviti dosežke Dobovca iz zadnjih let.« Moštvo, katerega zaščitni znak je bil kapetan Rok Mordej, ki je zdaj predsednik kluba, se je vselej uvrstilo med najboljših šestnajst ekip v Evropi. Leta 2021 je Do- bovec celo zaigral na zaključnem turnirju v Zadru, a takrat je bilo zaradi izrednih razmer na njem osem klubov. Srčnost bo še naprej glavna odli- ka mojstrov »malega nogometa« iz Dobovca. Po klubskih proračunih se ne morejo niti primerjati z vsemi udeleženci lige prvakov. v obrambi slovenske vrste in Dobovcu prepre- čil osvojitev velike in dragocene točke, ki bi mu omogočala objektivne možnosti za prvo mesto. »Pred svojimi igralci lahko samo snamem kapo. Pokazali so izjemno hrabrost in vse, kar smo se dogovorili. Proti velikanu dvoranskega no- gometa so odigrali vrhunsko. Zelo mi je žal, da niso uspeli tega nagraditi z vrhunskim remijem, kar bi jim zelo veliko pomenilo,« je razmišljal Kujtim Morina. Zapravili zajetno vodstvo V drugem krogu je Dobovec izgubil teo- retične možnosti za uvrstitev na zaključni turnir najboljše evropske četverice, kajti s kosovskim prvakom se je razšel neodločeno, 3 : 3. Vo- dil je z 2 : 0 in s 3 : 1 (gole so dosegli Patrik Pasariček, Denis Knežević in Niko Cesarec), nato je izid le dobro minuto pred iztekom časa poravnal Drilon Maxharraj. »Žal mi je predvsem, ker ves vložen trud igralcem ni bil poplačan z zmago. Po tekmi proti Benfi ci so bili precej utrujeni. Za nameček smo proti Prištini osta- li brez Davorja Kanjuha. Odlično smo začeli tekmo, imeli dva gola naskoka, a je naš avtogol dal upanje Prištini. Fantom ničesar ne zamerim, vsak je dal svoj Novi TEDNIK št. 49 7. 12. 2023  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 49, 7. december 2023 ŠPORT V Slovenijo so se vrnile z dvema zlatima medaljama. Več visokih uvrstitev V izjemni konkurenci veči- ne evropskih držav ter Zdru- ženih držav Amerike, Ka- nade, Mehike, Južnoafriške republike in drugih so mlade tekmovalke Plesnega društva TBA osvojile kar dva naslova svetovnih prvakinj. Najboljša na svetu je bila otroška for- macija Bad inner voices, ki jo vodi trenerka Manca Lan- »Mularija« uživa v plesu in osvaja medalje na velikih tekmovanjih Naše plesalke v Belgiji osvojile dve zlati medalji Svetovno prvenstvo v džez in modernih plesih je bilo v belgijskem mestu De Panne. Tekmovanja se je udeležila slovenska reprezentanca, katere članice so tudi plesalke Plesnega društva TBA. DEAN ŠUSTER Plesno društvo TBA je član Plesne zveze Slovenije, sek- cij moderni tekmovalni plesi in akrobatski rokenrol. V Celju, Šentjurju in Žalcu je dejavno na področju plesne rekreacije in kakovostnega tekmovalnega plesa za otroke in mlade od tretjega leta dalje. Deluje v okviru šol in kot popoldanska športna dejavnost. Leta 2019 je društvo od GZS prejelo naziv Dobra plesna šola. Plesno društvo TBA je dom državnih, evropskih in svetovnih prvakov v starostnih kategorijah otroci, mladinci in člani v različnih plesnih slogih. Z doseganjem vrhunskih rezultatov na državni ravni je večina tekmovalcev članov slovenske reprezen- tance in se redno udeležujejo mednarodnih tekmovanj po celotni Evropi. Plesni trenerji in plesalci sodelujejo pri mednarodnih plesnih projektih, koncertih, predstavah z mednarodnimi zasedbami, se udeležujejo mednarodnih izobraževanj ter kot gosti poučujejo ter oblikujejo pred- stave v tujini. Celjski rokometaši so v de- vetem krogu še devetič izgu- bili. Poljaki so tako kot doma zmagali s 30 : 25. Presenetiti Barcelono? Ob novih poškodbah je trener Alem Toskić deloval malce zagrenjeno: »Sami smo si ustvarili psihološki pritisk, saj smo si srčno že- leli osvojiti prvi točki v ligi prvakov. A za to smo pre- Janc: »Pokopal nas je Alilović« Po domačem porazu z Wislo imajo rokometaši Celja Pivo- varne Laško le še teoretične možnosti za preboj v izločilne boje lige prvakov. Še vedno so brez točk. Wisla jih je imela po devetih krogih štiri, Porto šest, Montpellier osem, Gu- dme 10, pod vrhom lestvice sta Veszprem in Magdeburg s po 14 točkami, Barcelona jih ima 16. malo izkušeni. Imamo neko kakovost, saj smo se gostom nekajkrat povsem približali. Morda smo za dlje časa iz- gubili Leona Gregorića. Po- škodb je vedno več, manjkal je tudi Gal Gaberšek. Poja- vljajo se novi mladeniči v naši ekipi, ki pa niso dovolj za uspešne predstave med evropsko elito.« V končnici je nekaj upanja prinesel malo znan vratar Ian Mesarec, če- sar pa njegovi soigralci niso izkoristili: »Uspeli so me prepričati, da lahko zaigram povsem sproščeno.« V celjski ekipi je bil najbolj učinkovit Mitja Janc z osmimi goli: »Prevečkrat smo izgubili žogo, v zadnjem delu tekme pa nas je pokopal Mirko Ali- lović, ki je še vedno odličen vratar. Morda pa bomo v go- steh presenetili Barcelono.« Rutinsko na Kodeljevem Ante Ivanković je dosegel šest zadetkov. Alilović je za- ustavil 12 celjskih strelov. Del celjskega moštva je bil v preteklosti tudi srednji zuna- nji napadalec Miha Zarabec: »Ni bilo preprosto. Pa saj v Celju nikoli ni preprosto. Končna razlika ni objekti- ven pokazatelj dogodkov na igrišču. Tehtnico je na našo stran prevesil Mirko Alilović, kajti gostitelji so si priigrali zrele priložnosti.« Celjani so v nedeljo gostova- li pri Slovanu in v 11. krogu prve slovenske lige zmaga- li z 28 : 23. Prvi polčas so dobili z razliko petih golov, ki so jo zadržali do konca, a treba je poudariti, da so imeli že prednost devetih zadetkov. Danes bodo go- stovali v Barceloni, v nede- ljo bodo pričakali moštvo Ormoža. Opazen delež Celjank V drugem delu svetovnega prvenstva bo slovenska žen- ska reprezentanca do nedelje igrala proti Norveški, Južni Koreji in Avstriji. V uvodnem krogu je v Stavangerju pre- magala Islandijo s 30 : 24. Zmagi so mnogi gledali v zobe, a pozabili, da je naša zasedba zelo oslabljena. Naj- boljša strelka tekme je bila krožna napadalka Nataša Ljepoja, Celjanka je za osem golov potrebovala prav toliko strelov. Tudi druga Celjanka Alja Varagić je bila učinkovi- ta, dosegla je štiri gole. Tudi proti Angoli (spet zmaga s 30 : 24) so imele Celjanke opazen delež, Alja Varagić s petimi, Nataša Ljepoja s štirimi goli in Ema Marković z dvema. Proti olimpijskim prvakinjam Francozinjam se ni izšlo, čeprav se je v našo selekcijo vrnila Ana Gros, toda igra je bila manj teko- ča. Varagićeva in Ljepoja sta po trikrat zatresli mrežo na- sprotnic. Slovenija in Avstrija sta drugi del začeli z dvema točkama. Štiri točke sta imeli Norveška in Francija. Južna Koreja, prva tekmica Slove- nije, je bila brez točk. V četr- tfinale se bosta iz te skupine uvrstili najboljši dve repre- zentanci. DŠ gus. Druga klubska trenerka Patricija Crnković je do zlate medalje popeljala Taro Jug in Enjo Mladenović, ki sta nastopili v disciplini modern duo otroci. Tretja trenerka v klubu je Nija Blažan. Z uvr- stitvijo v finala sta se izkazali še dve zasedbi. Mala skupina Jackson´s je bila peta v ka- tegoriji džez male skupine otroci, šesto mesto sta osvo- jili Lija Kolar in Lara Antolič v kategoriji džez duo dekli- ce. Na sedmo mesto sta se uvrstili Eva Drobne (modern solo deklice) in mladinska skupina Everyone is a mon- ster (modern mala skupina). Na svetovnem prvenstvu so nastopile še Ema Skaza, Lina Golihleb, Kaja Perčič in Pia Peperko ter skupina Saki Saki (mala skupina džez članice). Potrditev o pravi smeri V otroški formaciji Bad inner voices so bile Lara An- tolič, Lija Kolar, Enja Mlade- nović, Tara Jug, Eva Drobne, Izabela Stušek, Alina Platov- šek, Pika Sukić, Teja Đokić, Kaja Đokić, Ella Jenič, Zala Stante, Zoja Leskovšek, Alja Vrečko, Lia Ivančič, Tajda Ja- klević in Hana Sadar. Prvih sedem naštetih je bilo tudi v skupini Jackson´s. »Izjemno sem ponosna na vsa dekleta. Letos so dekleta s formacijo Bad inner voices postala dr- žavne, evropske in svetovne prvakinje. To je za klub, ple- salke in zame velik dosežek. Točka govori o glasovih zno- traj nas, ki včasih prevladajo v našem notranjem svetu in nam ne govorijo lepih stvari. Plesalke so skozi ples ter z glasovnim izražanjem to ču- dovito uprizorile in bile tudi nagrajene z zmago. Dekleta plešejo in tekmujejo že vrsto let in takšna tekmovanja ter uspehi jim dajo veliko zago- na za naprej. Meni pa dajo takšni rezultati predvsem potrditev, da delam v pravi smeri,« je poudarila trener- ka Manca Langus. Prejšnji mesec je bilo evropsko pr- Svetovne prvakinje, plesalke otroške formacije Bad inner voices Svetovni prvakinji Tara Jug in Enja Mladenović Dekleta iz skupine Jackson´s s trenerko Manco Langus venstvo v šov plesih. Lija Ko- lar si je v otroški kategoriji priplesala bronasto medaljo. Med mladinkami je bila Ema Skaza v koreografiji Patricije Crnkovič peta. Foto: PD TBA Novi TEDNIK št. 49 7. 12. 2023  COLOR CMYK stran 17 17 Št. 49, 7. december 2023 ŠPORT Boste 16. junija v Stuttgartu na tekmi evropskega nogometnega prvenstva Slove- nija – Danska ali 20. junija v Münchnu, ko se bodo naši reprezentanti pomerili s srbskimi ali pa morebiti 25. junija v Kölnu, ko bodo tekmeci izbrancev selektorja Matjaža Keka Angleži. Upajmo, da bo na vseh treh obračunih na zelenici član Celja Žan Karničnik, ki je v soboto odigral 30 minut proti Kopru, potem pa je sodnik Matej Jug vendarle prekinil tekmo zaradi pogojev, ki niso omogočali igre. DEAN ŠUSTER Osem točk pred Olimpijo! Prva tekma 18. kroga je bila že v torek. Celje je v Dom- žalah zmlelo ekipo Kalcerja iz Radomelj s 4 : 0 in je imelo na lestvici osem točk več od Olimpije ob enakem številu tekem. V prvem polčasu Edmilson ni zmogel zadeti gola, branilec David Zec pa se je v sedmi minuti drugega pol- časa v domačem kazenskem prostoru znašel v slogu pre- fi njenega napadalca. Potem je bilo vse lažje, ob Tamarju Svetlinu in Denisu Popoviću se je med strelce uspel vpisati tudi Edmilson. Pri izidu 0 : 0 je bil nad Ninom Milićem v kazenskem prostoru storjen očiten prekršek. Če ga je že spregledal sodnik Alen Borošak, bi mu lahko priskočili na pomoč iz sobe za Var. A mu niso. Španska Cuenca rešila Gorenje Velenjski rokometaši svojega dela niso opravili po željah, saj so se v zadnjem krogu skupinskega dela Lige Evropa s švedskim Sävehofom razšli neodločeno (28 : 28), kar jim ni zagotavljalo napredovanja med najboljših 16 ekip v tem tekmovanju. To jim je omogočila Cuenca. Tekma v Španiji se je začela kasneje in dolgo so trepetali v velenjskem taboru. Gostitelji so nekaj minut pred koncem povedli s 24 : 20. T oda švicarski Win- terthur je uspel izenačiti. Nato je delni izid 4 : 0 uspel tudi Cuenci (28 : 24) in začelo se je slavje v Rdeči dvorani. Prej so bile v njej tribune dobro obiskane in navijači so pričarali vzdušje prave- ga evropskega spektakla. Po šestih minutah v drugem polčasu so Švedi povedli za štiri gole (14 : 18) in izenačili najvišjo prednost na tekmi. Ko je petnajst minut pred koncem tekme asa iz rokava potegnil trener Zoran Jovičić in na igrišče poslal Tarika Mlivića, se je tehtnica nagnila v korist Gorenja, ki je v zadnjih sekundah iztržil neodločen izid. Najboljši strelec tekme je bil z desetimi zadetki Tilen Sokolič. S štirimi sta mu sledila Urban Pipp in Mlivić. DŠ Množično v Kajuhovi dvorani V soboto zjutraj se bo v dvorani I. gimnazije v Celju začelo veliko mednarodno tek- movanje v ritmični gimnastiki. Izvedel ga bo ritmično-gimnastični klub Juna Sport Celje. Nastopilo bo več kot 200 tekmo- valk iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Bosne in Hercegovine, Črne Gore, Italije in Srbije. DŠ Žan Karničnik o žrebu skupin EP in svoji prihodnosti »Želel sem si Anglijo in dobili smo jo« »Želel sem si Anglijo in dobili smo jo« »Želel sem si Anglijo in dobili smo jo« Mnogi so se spraševali, zakaj je bil delegat tekme tako trmast in je vztrajal, da se tekma začne. Žan Karničnik je v »življenjski formi«. Ko so se igralci vrnili v sla- čilnico, so najprej pogledali, ali se je žreb skupin na evrop- skem prvenstvu v Nemčiji že razpletel. pini bomo skušali iztržiti čim več. Nedolgo nazaj smo se pomerili z Danci v kvalifi ka- cijski skupini za Euro. Tudi s Srbi smo igrali v ligi narodov. Tekme bodo zelo zanimive.« Bližina prizorišč evropskega prvenstva v Nemčiji je raz- veselila slovenske navijače. »Pričakujem, da nas bodo v velikem številu podpirali na vseh treh stadionih,« je pre- pričan Karničnik. Kakšen je bil utrip med ljudmi, ki jih je srečeval po zmagi nad Kazahstanom in uvrstitvi na EP? »Obkrožale so me le po- zitivne stvari. Mislim, da bo v Nemčijo odpotovalo ogro- mno ljudi iz Slovenije. Glede prizorišč se bolje sploh ni moglo razplesti. Najbolj od- daljen je Köln, do katerega je približno 800 kilometrov.« Slaba slika za naš nogomet Desni bočni branilec Celja je pred našim mikrofonom govoril tudi o sobotni tekmi s Koprom: »Ko smo zjutraj pri- šli na stadion, je bilo igrišče že poplavljeno na nekaterih delih. Kasneje so se delavci zelo potrudili na zelenici. Če ne bi začelo močno snežiti, bi bili pogoji za igro popolni. Morda bi lahko tekmo konča- li, toda ne vem, kdo bi imel od tega korist. Sneg se je za- čel oprijemati žoge, tudi pod nogometne čevlje se je lepil. Tveganje za poškodbe se je povečalo. Preložitev tekme na drug datum je bila ustrezna.« Kaj se je sploh dogajalo pol ure? »Žoge ne moreš dobro obvladovati. Zato smo jo eni in drugi brcali čim dlje od svojih vrat. Bilo je tudi veliko dvobojev na sredini igrišča. To ni bila najboljša slika za slovenski nogomet.« Preosta- lih 60 minut bodo Celjani in Koprčani odigrali v sredo, ko bo tudi obračun med Roga- ško in Aluminijem, ki je bil zadnji konec tedna odpove- dan zaradi prevelike količine vode na igrišču. Celje, Maribor, tujina … Pred mesecem dni je Žan Karničnik dobil priznanje za najboljšega igralca meseca v 1. SNL, bil je stalni član slo- venske reprezentance, ki se je uvrstila na EP, tudi z NK Celje mu gre vse kot po maslu. Iz- jema je pokal NZS in poraz v Lendavi, kjer pa Karničnik ni igral. Pogodba ga veže z bol- garskim Ludogorcem, ki ga je le posodil Celju. Korošec si želi igrati v močnejši ligi, od- škodnino bolgarskemu klubu pa naj bi bila pripravljena pla- čati tako Celje kot tudi Mari- bor. »Trenutno razmišljam le o dveh, treh tekmah, ki so še preostale v tem letu. Želim, da si zagotovimo naslov je- senskega prvaka. Glede svoje prihodnosti nimam česa do- dati. Videl bom v tem mese- cu, kako se bodo stvari odvi- jale. Trenutno sem pri mislih na zadnjih letošnjih tekmah v celjskem dresu. Potem pa bomo videli …« Foto: Andraž Purg Pričakuje veliko navijačev »Ni ga še bilo konec in spre- mljali smo ga na telefonskih zaslonih. Pred žrebom sem obelodanil svojo željo, da bi bila v naši skupini tudi Angli- ja in to se mi je izpolnilo. Na evropskih prvenstvih ni sla- bih reprezentanc. V naši sku- Še sanjajo o drugem mestu V torek sta se obe tekmi 3. kroga drugega dela državnega prvenstva v hokeju na ledu končali z rezultatom 3 : 4. Oba razpleta sta šla na roko ekipi RST Pellet Celje. Ta je zmagala v Kranju proti Triglavu, Olimpija pa je slavila na Jesenicah. Ljubljančani imajo 8 točk, Jeseničani 6, Celjani pa 4. Slednji bodo še pričakali obe gorenjski ekipi v svoji dvorani, zato še upajo, da bi se lahko uvrstili na drugo mesto in prvič zaigrali v fi nalu. V Kranju je dvakrat zadel Gal Sodja Za- lokar, po enkrat pa Jure Sotlar in Mikus Mintautiškis, ki sta bila še po dvakrat podajalca. DŠ Fegušu še ena funkcija Na kongresu Balkanske atletike v Istanbulu je bil za člana izvršnega obora tega regi- onalnega združenja izvoljen predsednik Atletske zveze Slovenije, Celjan Primož Feguš. »Na skupščini smo spremenili statut združenja. Po prejšnjem je bil sekretar tudi član izvršnega odbora, sedaj pa to ni več. Tako se je odprlo eno prosto mesto za novega kandi- data. Predsednik in nekdanji srbski atlet Slobodan Branković je predlagal, da bi bil nov član Feguš. Člani skupščine so to soglasno potrdili,« je povedal direktor AZS Nejc Jeraša. Na skupščini so tudi dokončno potrdili, da bo balkansko prvenstvo do 18 let v začetku julija v Mariboru. DŠ Novi TEDNIK št. 49 7. 12. 2023  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 49, 7. december 2023 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Eva Rudman, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si DOGODKI V OSREDNJI KNJIŽNICI CELJE WWW.KNJIZNICA-CELJE.SI ob 17.30 PONEDELJEK, 11. december, SONJA SALOBIR LINDSAY: JAPONSKA Potopisno predavanje. Študijska čitalnica ob 18.00 TOREK, 12. december, ZAKLJU ČNA PRIREDITEV 12. BRALNE ZNA ČKE ZA ODRASLE “Z BRANJEM DO ZVEZD” Gosta: alpinist Tomo Česen in harmonikaš Miha Plev ček Levstikova dvorana ob 17.00 SREDA, 13. december, PRAVLJIČNE DOGODIVŠČINE S KATJO Primerno za otroke 4. do 7. leta starosti. Knji žnica pri Mišku Knji žku VEČER V MUZEJSKI KAVARNI Muzej novejše zgodovine Celje vas v sredo, 15. novembra 2023, ob 18. uri vabi v muzejsko kavarno na pogovor z dr. Matejo Ratej, urednico zbornika Osebnosti druge svetovne vojne in avtorico monografije Rožengrunt Žensko nasilje v štajerskih kočarskih družinah med svetovnima vojnama. Z avtorico se bo pogovarjal direktor MnZC, dr. Tonček Kregar. Vstop prost. http://www.muzej-nz-ce.si Muzej novejše zgodovine Celje vas v torek, 12. decembra 2023, od 16. do 18. ure vabi na DRUŽINSKO PRAZNIČNO DELAVNICO POTISKA OVIJALNEGA PAPIRJA IN IZMENJAVO IGRAČ. Delavnica je namenjena otrokom in odraslim vseh starosti. Udeležba je brezplačna. http://www.muzej-nz-ce.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 7. 12. 16.00 Evropska ploščad Rogaška Slatina Nastop pevskih zborov in folklore I. OŠ Rogaška Slatina. 18.00 Narodni dom Celje Kahlil Gibran (1883– 1931) Premiera, slovesnost ob 30-letnici delovanja Ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija Celje 19.00 Knjižnica Laško Rečica v srcu: Oče in hči Otvoritev razstave Oče in hči v spomin Travice in Mihe Maleša ter koncert Dejana Kušerja. 19.00 Dom kulture Velenje Žigolo, s. p. Monokomedija Domna Valiča 19.30 Glasbena šola Velenje Glasba tisočerih piščali Koncert orgelske in komorne glasbe učencev GŠ Fran Korun Koželjski Velenje. 20.30 Max klub Velenje Igor Lumpert Quartet Abonma Max Klub jazz festival in izven. PETEK, 8. 12. 18.00 Dom kulture Velenje Kajuh sem jaz! Premiera monodrame ob zaključku Kajuhovega leta 18.00 Kulturni center Rogaška Slatina Koncert Malega godalnega orkestra 19.00 Galerija Kvartirna hiša Celje Bogoslav Kalaš: Iz ateljeja Odprtje razstave 19.00 Dom Svobode Zidani Most Miklavžev koncert Mešanega pevskega zbora Spev Zidani Most 19.00 Vila Herberstein Velenje Duo Bosa Nova – Zimzelene melodije Glasbeni večer 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Nune v akciji Glasbena komedija SOBOTA, 9. 12. 10.30 Knjižnica Velenje Legendi alpinizma: Reinhold Messner in Viki Grošelj Predstavitev knjig Podobe smisla in Mojih 33 11.00 Dom kulture Velenje Čarobne sobotnice: Jelkin čudež Igrana gledališka predstava, Gledališča Ku-Kuc 11.00 Galerija F-bunker Velenje Slovenska pregledna razstava mladinske fotogafi je 2023 v kategoriji osnovnošolcev Odprtje razstave 11.00 Kulturni center Rogaška Slatina Igrana predstava, Gledališče Velenje, za Elin abonma in izven 17.00 Gledališče Celje (Veliki oder) Matteo Spiazzi: Paradiž Abonma Sobota popoldanski in izven 17.00 Gledališče Celje (Mali oder) Avtorski projekt: Juriš Po motivih življenja in dela Karla Destovnika – Kajuha 18.30 Cerkev bl. Martina Slomška Rečica pri Laškem Na krilih adventa Praznični koncert združenih zborov Vodomk in Primusa 20.00 Kulturni center Laško Fejmiči: Sama sta najboljša Stand up komedija z Gašperjem Bergantom in Žanom Papičem 20.00 Glasbena šola Velenje Glasba za lepši in boljši jutri: Jure Pukl z gosti Koncert v sklopu multimedijskega džez projekta NEDELJA, 10. 12. 16.00 in 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Big band Šentjuur: My way Tradicionalni božični koncert 16.30 Dom krajanov Vrbje Star fotr Komedija Gledališča Velenje 17.00 Evropska ploščad Rogaška Slatina Advent Rogaška Slatina 2023: Il divji Koncert 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Harlekinova zimska produkcija 18.00 Dom kulture Velenje Iluzija Čarovniška predstava z Magic Aleksandrom PONEDELJEK, 11. 12. 19.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje 2. cikel harmonika+: Trio Herfeoulus Tina Blazinšek, fl avta, Erika Frantar, harfa in Tomaž Marčič, harmonika TOREK, 12. 12. 18.30 Narodni dom Celje Kitarski in harmonikarski orkester Glasbene šole Celje Novoletni koncert SREDA, 13. 12. 17.00 Šlandrov trg Žalec Božičkov nabiralnik: otroci oddajo svoja pisma Božičku Otroška predstava in animacije 18.00 Kulturni center Laško Novoletni koncert orkestrov Glasbene šole Laško-Radeče 18.00 Galerija Velenje Neža Tuma Večer božičnih melodij 18.00 Glasbena šola Velenje Glasba povezuje Koncert otroškega in mladinskega pevskega zbora ter kitarskega orkestra GŠ Velenje 19.19 Mestna knjižnica Velenje Kajuh: Zbrane pesmi Ob obletnici pesnikove rojstva Pravljično Celje ČETRTEK, 7. 12. 10.00 Celjski dom Praznični POP-UP slovenskih ustvarjalk 17.00 Zvezda Vročica: Festival vročih pijač, okusov in glasbe 19.30 Celjski dom Big band Žabe z vokalnimi solistkami Aniko Horvat, Sandro Feketija in Nežo Zevnik Miklavžev gala koncert PETEK, 8. 12 17.00 Zakladnica daril Piškotarna: Peka piškotov z Ivano Kulinarična delavnica; tudi v ponedeljek ob istem času 19.00 Zvezda Koncert: Slovenski party Na koncertu bo BK Studio Quartet nastopil z izborom praznično obarvanih skladb. SOBOTA, 9. 12. 15.00 Stari grad Celje Zimski srednjeveški dan NEDELJA, 10. 12. 10.00 Stari grad Celje Zimski srednjeveški dan 17.00 Mestno središče Zimski pevski sprehod po mestu PONEDELJEK, 11. 12. 17.00 Zakladnica daril Ledena kraljica in ognjeno spremstvo Ledena predstava 17.30 Celjski dom Abba Mia Forever Koncert v organizaciji GŠ pevke Alye-Pop music center in plesne šole Sebastian TOREK, 12. 12. 18.00 Celjski dom Pravljični gala balet Baletna uspešnica plesnega ansambla Ukrajinski klasični balet z odlomki iz slavnih baletov Petra Iliča čajkovskega, Hrestač in Trnjulčica SREDA, 13. 12. 18.00 Stari grad Celje Parsifalova pustolovščina s svetilkami: Čarobni nočni ogled gradu 19.00 Zvezda Koncert: Country rock holidays Pripravite plesne čevlje, za odlično glasbo bo poskrbel Vocal BK Studio. Druge prireditve ČETRTEK, 7. 12. 17.30 Pred OŠ Petrovče Božični bazar in prižig lučk 18.00 Kulturni dom Gorenje Madeira Potopisno predavanje 19.00 Občinska knjižnica Prebold S knjižico po svetu: Bali, otrok bogov Z vami bosta Stanislava Martinšek Murgelj in Mateja Gorič 19.19 Knjižnica Velenje Oglej si svet, ko si zrelih let Potopisno predavanje 20.00 Celjski mladinski center Zaledeneli slapovi Logarske doline Odkrivanje ledenih skrivnosti s Samom Supinom PETEK, 8. 12. 16.00 do 18.00 Paviljon Tempel Rogaška Slatina Advent Rogaška Slatina: adventna tržnica V soboto in nedeljo od 10.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00 17.00 do 20.00 Ašklerčev trg Laško Praznični sejem s kulturnim programom KD Laška pihalna godba, otroška folklorna skupina Jurklošter, KD Anton Tanc 21.00 Krčma TamkoUčiri Decembrske noči z DJ–I SOBOTA, 9. 12. 17.00 do 20.00 Aškerčev trg Laško Praznični sejem s kulturnim programom Klipova glasbena skrinjica, Društvo Klip 18.00 Dvorana KZ Šempeter Je kir ke reku? Predvajanje fi lma Pohorska komedija. NEDELJA, 10. 12. 10.00 Kartuzija Jurklošter Laško Odprtje razstave jaslic Ogled bo možen vsako soboto, nedeljo in praznike, od 15. do 17. ure; do 14. 1. 15.00 Dvorana podružnične šole Sedraž Laško 20. novoletni bazar s prihodom dedka Mraza 16.00 Krstnikov dom Vinska Gora Miklavževanje za otroke PONEDELJEK, 11. 12. 17.00 Knjižnica Velenje Novoletna voščilnica Ustvarjalna delavnica namenjena otrokom starejšim od treh let. 17.30 Osrednja knjižnica Celje Sonja Salobir Lindsay: Japonska Druženje in opazovanje cvetenja češenj ter številnih naravnih in kulturnih znamenitosti dežele. 19.00 Dom kulture Velenje Vse zastonj! Vse zastonj! Prešernovo gledališče Kranj, Beli abonma in izven TOREK, 12. 12. 17.00 Titov trg Velenje Prihod dedka Mraza v Šaleško dolino V primeru slabega vremena v Domu kulture Velenje. 18.00 Osrednja knjižnica Celje Z branjem do zvezd Zaključek bralne značke za odrasle v družbi alpinista Toma Česna. 20.00 Celjski mladinski center Milonga Večer argentinskega tanga SREDA, 13. 12. 9.00 do 11.00 Valvasorjev trg Laško Praznični domači kotiček 18.00 Hiša Sadeži družbe Žalec Demenca, bitka za spomin Predavanje Novi TEDNIK št. 49 7. 12. 2023  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 49, 7. december 2023 MALI OGLASI/INFORMACIJE V SPOMIN 4. decembra 2023 je minilo 20 žalostnih let, kar nas je v najlepših letih zapustila draga hčerka in mamica ALENKA POGLADIČ rojena Koštomaj Hvala vsem, ki se je še vedno spominjate in obiskujete njen grob. Iskrena hvala vsem. Žalujoči: ata, mama, otroci in sestre 741 Je čas, ki da, je čas, ki vzame, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine … V 84. letu nas je zapustila predraga mama, sestra, teta in dragocena prijateljica MAJDA HOSTNIK iz Celja, Kraigherjeva ulica 13 Od nje se bomo poslovili v četrtek, 14. decembra 2023, ob 11. uri na Mestnem pokopališču Celje. Žalujoči: vsi njeni 739 Tiho je srce zastalo in zbledel je z lic nasmeh, draga mama, misel nate bo ostala in spomin za vedno bo živel. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, tašče, sestre in tete MARIJE REBERŠAK roj. Knez, z Vrha nad Laškim 38a (28. 1. 1942–17. 11. 2023) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih slovesa poma- gali, izrazili sožalje, podarili cvetje in sveče ter darovali za svete maše. Posebna hvala osebju travmatološkega oddelka SBC, sosedama gospe Mili in gospe Heliki, pevcem skupine Eros, gospodu župniku Iztoku Hanžiču za molitev in lepo opravljen obred, gospe Ivanki Rezec za izrečene besede ob slovesu, trobentaču gospodu Marku Mastnaku, prapor- ščakom in pogrebni službi Komunale Laško. Iz vsega srca hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči: vsi njeni L 57 Ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. (S. Gregorčič) ZAHVALA Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 78. letu zapustil naš dragi mož, oče in dedi IVAN URLEB iz Prožinske vasi rojen 28. 6. 1946 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, besede to- lažbe, podarjene sveče in denarno pomoč ter darovane svete maše. Zahvala pogrebni službi Zagajšek za organizacijo pogre- ba, gospodu župniku Mihi Hermanu za lepo opravljen obred, govorcu, trobentaču in pevcem skupine Eros, go- spodu Mlakarju in SKEI. Posebna zahvala medicinskemu in negovalnemu osebju Doma Lipa Štore, ki je pripomoglo, da je odšel v družbi skrbnih in srčnih ljudi. Hvala tudi vsem tistim, ki so našega dragega moža, očeta in dedija pospremili na njegovi zadnji poti. Vsa toplina njegovega srca bo ostala vedno z nami. Žalujoči: vsi njegovi n Poroke Žalec Poročili so se: Sara PAIN- KRET in Gregor GAJŠEK, oba iz Gotovelj, Olga SHESTAKO- VA iz Štor in Slađan TOPIĆ iz Rusije. posest KUPIM VIKEND, hišo, posest ali kmetijo, do 90.000 EUR, Celje, okolica 40 km, kupim. Telefon 041 846-570. 632 Novi TEDNIK št. 47 24.11.2022  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 47, 24. november 2022 AA in Al-Anon lahko pomagata. Kontakta: za alkoholike: www .aa-slovenia.si (tel.: 031 802 710); za svojce in prijatelje: www.al-anon.si (tel.: 031 744 722) Imate vi ali kdo od vaših bližnjih težave z alkoholom? Med. pok.: Novi tednik Smrti Celje Umrli so: Angela ZAVŠEK iz Celja, 91 let, Štefanija SE- NICA z Lopate, 69 let, Marjan BRENCE iz Celja, 74 let, Latif MEMIĆ iz Celja, 49 let, Erika Amalija ČREPINŠEK iz Celja, 87 let, Helena ERJAVEC iz Ce- lja, 79 let, Peter VODUŠEK iz Celja, 96 let, Andrej KRIVEC iz Zagrada, 74 let, Matilda ŠKO- BERNE iz Šentjurja, 78 let, Marija LUKNER iz Braslovč, 77 let, Jelka ŠUMAK iz Prebol- da, 67 let, Terezija MASTNAK s Polzele, 97 let, Majda HO- STNIK iz Celja, 83 let. Šentjur Umrla je: Marija JAGER iz Vrbnega, 79 let. GROFJE CELJSKI JAVNO VODSTVO SOBOTA, 9. decem Ber 2023, OB 11.00, Knež ji dv Or . VSTOpnin A: 5€ INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 ODPIRALNI ČAS: TOREK - PETEK 10.00 - 16.00 SOBOTA 9.00 - 13.00 PONEDELJEK, ZAPRTO NEDELJA, PRAZNIKI AKUst IKA PRODAM LCD televizor Philips, 40pfl 5625h, diagonala 102 cm, prodam. Telefon 031 305-784. 738 KMetIJsKI pRIDeLKI PRODAM VINO teran, odličen, prodam. Pred prazniki dostavim na dom, tudi manjše količine. Telefon 041 614-862. p KORUZO, nad 1,5 t po 0,22 EUR, na drobno po 0,25 EUR, ter ječmen, po 0,25 EUR/ kg, prodam. Telefon 041 291-053. 733 SILAŽNE bale, okolica Laškega, prodam. Telefon 031 836-735. 743 ost ALo PRODAM SLOVENSKA bukova drva, na paleti dolžine 25, 33, 50 cm, možna dostava, prodam. Telefon 031 625-479. p DRVA, suha, hrastova in smrekova, 10 m³, prodam. Telefon 041 951-092. 726 GABROVA in mešana suha metrska drva in vejevje, dolžina od 43 do 46 cm, debelina od 3 do 8 cm, prodam. Telefon 031 527- 635. 732 KOKOŠI nesnice za začetek nesnosti, bele in rjave, prodajamo v decembru. Piščance, enodnevne in 5-tedenske, za meso, po predhodnem naročilu. V ponudbi kako- vostna krma za piščance in kokoši. Vsak delavnik od 8. do 16., sobota do 12. ure. Telefon (03) 700-1446. Farma Roje, Šem- peter v Savinjski dolini. p SUHA drva in vino prodam. Telefon 070 667- 374. 740 st ANo VANJe ODDAM DVOSOBNO stanovanje v Celju, približno 50 m², oddam najraje samski osebi ali mir- nemu paru. Telefon 041 364-140. 717 opReMA PRODAM VODNO posteljo Danaja, velikost 200 x 220 cm, redno vzdrževano, prodam brez pod- stavka. Telefon 041 818-899. 744 st Ro JI PRODAM MOTOKULTIVATOR Honda F 600, s priključki Mio Standard (freza za sneg, freza za zemljo, za oranje krompirja, kultivator, obsipalni plug, čelna kosa, železna kole- sa, bočne uteži), lepo ohranjeno, prodam. Telefon 030 998-963, Arja vas. 745 NOV meč za motorno žago znamke Homelite prodam. Telefon 031 239-886. 737 KUPIM TRAKTOR, s priključki ali posamezno, kupim. Telefon 041 680-684. p ŽIVALI PRODAM DVE pašni telici, težki od 200 do 300 kg, prodam. Telefon 041 547-769. Š 6 KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, prodamo, pripelje- mo na dom. Telefon 070 545-481. p TELIČKO simentalko, staro 14 dni, in bikca, čb, starega 14 dni, prodam. Telefon 031 870-445. 742 OVNE, ovce in jagnjeta, za zakol ali nadalj- njo rejo, prodam. Telefon (03) 5824-516. 746 KUPIM PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. p Žalec Umrli so: Marija VINDER iz Velike Pirešice, 93 let, Zoran VENGUST iz Hramš, 85 let, Edmond ARNŠEK iz Gotovelj, 65 let, Marija Mag- dalena JOVAN iz Arje vasi, 81 let. Velenje Umrla sta: Anton GORŠEK iz Šoštanja, 84 let, Kristina HARTMAN iz Velenja, 79 let. Novi TEDNIK št. 49 7. 12. 2023  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 49, 7. december 2023 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Eva Rudman, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si DOGODKI V OSREDNJI KNJIŽNICI CELJE WWW.KNJIZNICA-CELJE.SI ob 17.30 PONEDELJEK, 11. december, SONJA SALOBIR LINDSAY: JAPONSKA Potopisno predavanje. Študijska čitalnica ob 18.00 TOREK, 12. december, ZAKLJU ČNA PRIREDITEV 12. BRALNE ZNA ČKE ZA ODRASLE “Z BRANJEM DO ZVEZD” Gosta: alpinist Tomo Česen in harmonikaš Miha Plev ček Levstikova dvorana ob 17.00 SREDA, 13. december, PRAVLJIČNE DOGODIVŠČINE S KATJO Primerno za otroke 4. do 7. leta starosti. Knji žnica pri Mišku Knji žku VEČER V MUZEJSKI KAVARNI Muzej novejše zgodovine Celje vas v sredo, 15. novembra 2023, ob 18. uri vabi v muzejsko kavarno na pogovor z dr. Matejo Ratej, urednico zbornika Osebnosti druge svetovne vojne in avtorico monografije Rožengrunt Žensko nasilje v štajerskih kočarskih družinah med svetovnima vojnama. Z avtorico se bo pogovarjal direktor MnZC, dr. Tonček Kregar. Vstop prost. http://www.muzej-nz-ce.si Muzej novejše zgodovine Celje vas v torek, 12. decembra 2023, od 16. do 18. ure vabi na DRUŽINSKO PRAZNIČNO DELAVNICO POTISKA OVIJALNEGA PAPIRJA IN IZMENJAVO IGRAČ. Delavnica je namenjena otrokom in odraslim vseh starosti. Udeležba je brezplačna. http://www.muzej-nz-ce.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 7. 12. 16.00 Evropska ploščad Rogaška Slatina Nastop pevskih zborov in folklore I. OŠ Rogaška Slatina. 18.00 Narodni dom Celje Kahlil Gibran (1883– 1931) Premiera, slovesnost ob 30-letnici delovanja Ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija Celje 19.00 Knjižnica Laško Rečica v srcu: Oče in hči Otvoritev razstave Oče in hči v spomin Travice in Mihe Maleša ter koncert Dejana Kušerja. 19.00 Dom kulture Velenje Žigolo, s. p. Monokomedija Domna Valiča 19.30 Glasbena šola Velenje Glasba tisočerih piščali Koncert orgelske in komorne glasbe učencev GŠ Fran Korun Koželjski Velenje. 20.30 Max klub Velenje Igor Lumpert Quartet Abonma Max Klub jazz festival in izven. PETEK, 8. 12. 18.00 Dom kulture Velenje Kajuh sem jaz! Premiera monodrame ob zaključku Kajuhovega leta 18.00 Kulturni center Rogaška Slatina Koncert Malega godalnega orkestra 19.00 Galerija Kvartirna hiša Celje Bogoslav Kalaš: Iz ateljeja Odprtje razstave 19.00 Dom Svobode Zidani Most Miklavžev koncert Mešanega pevskega zbora Spev Zidani Most 19.00 Vila Herberstein Velenje Duo Bosa Nova – Zimzelene melodije Glasbeni večer 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Nune v akciji Glasbena komedija SOBOTA, 9. 12. 10.30 Knjižnica Velenje Legendi alpinizma: Reinhold Messner in Viki Grošelj Predstavitev knjig Podobe smisla in Mojih 33 11.00 Dom kulture Velenje Čarobne sobotnice: Jelkin čudež Igrana gledališka predstava, Gledališča Ku-Kuc 11.00 Galerija F-bunker Velenje Slovenska pregledna razstava mladinske fotogafi je 2023 v kategoriji osnovnošolcev Odprtje razstave 11.00 Kulturni center Rogaška Slatina Igrana predstava, Gledališče Velenje, za Elin abonma in izven 17.00 Gledališče Celje (Veliki oder) Matteo Spiazzi: Paradiž Abonma Sobota popoldanski in izven 17.00 Gledališče Celje (Mali oder) Avtorski projekt: Juriš Po motivih življenja in dela Karla Destovnika – Kajuha 18.30 Cerkev bl. Martina Slomška Rečica pri Laškem Na krilih adventa Praznični koncert združenih zborov Vodomk in Primusa 20.00 Kulturni center Laško Fejmiči: Sama sta najboljša Stand up komedija z Gašperjem Bergantom in Žanom Papičem 20.00 Glasbena šola Velenje Glasba za lepši in boljši jutri: Jure Pukl z gosti Koncert v sklopu multimedijskega džez projekta NEDELJA, 10. 12. 16.00 in 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Big band Šentjuur: My way Tradicionalni božični koncert 16.30 Dom krajanov Vrbje Star fotr Komedija Gledališča Velenje 17.00 Evropska ploščad Rogaška Slatina Advent Rogaška Slatina 2023: Il divji Koncert 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Harlekinova zimska produkcija 18.00 Dom kulture Velenje Iluzija Čarovniška predstava z Magic Aleksandrom PONEDELJEK, 11. 12. 19.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje 2. cikel harmonika+: Trio Herfeoulus Tina Blazinšek, fl avta, Erika Frantar, harfa in Tomaž Marčič, harmonika TOREK, 12. 12. 18.30 Narodni dom Celje Kitarski in harmonikarski orkester Glasbene šole Celje Novoletni koncert SREDA, 13. 12. 17.00 Šlandrov trg Žalec Božičkov nabiralnik: otroci oddajo svoja pisma Božičku Otroška predstava in animacije 18.00 Kulturni center Laško Novoletni koncert orkestrov Glasbene šole Laško-Radeče 18.00 Galerija Velenje Neža Tuma Večer božičnih melodij 18.00 Glasbena šola Velenje Glasba povezuje Koncert otroškega in mladinskega pevskega zbora ter kitarskega orkestra GŠ Velenje 19.19 Mestna knjižnica Velenje Kajuh: Zbrane pesmi Ob obletnici pesnikove rojstva Pravljično Celje ČETRTEK, 7. 12. 10.00 Celjski dom Praznični POP-UP slovenskih ustvarjalk 17.00 Zvezda Vročica: Festival vročih pijač, okusov in glasbe 19.30 Celjski dom Big band Žabe z vokalnimi solistkami Aniko Horvat, Sandro Feketija in Nežo Zevnik Miklavžev gala koncert PETEK, 8. 12 17.00 Zakladnica daril Piškotarna: Peka piškotov z Ivano Kulinarična delavnica; tudi v ponedeljek ob istem času 19.00 Zvezda Koncert: Slovenski party Na koncertu bo BK Studio Quartet nastopil z izborom praznično obarvanih skladb. SOBOTA, 9. 12. 15.00 Stari grad Celje Zimski srednjeveški dan NEDELJA, 10. 12. 10.00 Stari grad Celje Zimski srednjeveški dan 17.00 Mestno središče Zimski pevski sprehod po mestu PONEDELJEK, 11. 12. 17.00 Zakladnica daril Ledena kraljica in ognjeno spremstvo Ledena predstava 17.30 Celjski dom Abba Mia Forever Koncert v organizaciji GŠ pevke Alye-Pop music center in plesne šole Sebastian TOREK, 12. 12. 18.00 Celjski dom Pravljični gala balet Baletna uspešnica plesnega ansambla Ukrajinski klasični balet z odlomki iz slavnih baletov Petra Iliča čajkovskega, Hrestač in Trnjulčica SREDA, 13. 12. 18.00 Stari grad Celje Parsifalova pustolovščina s svetilkami: Čarobni nočni ogled gradu 19.00 Zvezda Koncert: Country rock holidays Pripravite plesne čevlje, za odlično glasbo bo poskrbel Vocal BK Studio. Druge prireditve ČETRTEK, 7. 12. 17.30 Pred OŠ Petrovče Božični bazar in prižig lučk 18.00 Kulturni dom Gorenje Madeira Potopisno predavanje 19.00 Občinska knjižnica Prebold S knjižico po svetu: Bali, otrok bogov Z vami bosta Stanislava Martinšek Murgelj in Mateja Gorič 19.19 Knjižnica Velenje Oglej si svet, ko si zrelih let Potopisno predavanje 20.00 Celjski mladinski center Zaledeneli slapovi Logarske doline Odkrivanje ledenih skrivnosti s Samom Supinom PETEK, 8. 12. 16.00 do 18.00 Paviljon Tempel Rogaška Slatina Advent Rogaška Slatina: adventna tržnica V soboto in nedeljo od 10.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00 17.00 do 20.00 Ašklerčev trg Laško Praznični sejem s kulturnim programom KD Laška pihalna godba, otroška folklorna skupina Jurklošter, KD Anton Tanc 21.00 Krčma TamkoUčiri Decembrske noči z DJ–I SOBOTA, 9. 12. 17.00 do 20.00 Aškerčev trg Laško Praznični sejem s kulturnim programom Klipova glasbena skrinjica, Društvo Klip 18.00 Dvorana KZ Šempeter Je kir ke reku? Predvajanje fi lma Pohorska komedija. NEDELJA, 10. 12. 10.00 Kartuzija Jurklošter Laško Odprtje razstave jaslic Ogled bo možen vsako soboto, nedeljo in praznike, od 15. do 17. ure; do 14. 1. 15.00 Dvorana podružnične šole Sedraž Laško 20. novoletni bazar s prihodom dedka Mraza 16.00 Krstnikov dom Vinska Gora Miklavževanje za otroke PONEDELJEK, 11. 12. 17.00 Knjižnica Velenje Novoletna voščilnica Ustvarjalna delavnica namenjena otrokom starejšim od treh let. 17.30 Osrednja knjižnica Celje Sonja Salobir Lindsay: Japonska Druženje in opazovanje cvetenja češenj ter številnih naravnih in kulturnih znamenitosti dežele. 19.00 Dom kulture Velenje Vse zastonj! Vse zastonj! Prešernovo gledališče Kranj, Beli abonma in izven TOREK, 12. 12. 17.00 Titov trg Velenje Prihod dedka Mraza v Šaleško dolino V primeru slabega vremena v Domu kulture Velenje. 18.00 Osrednja knjižnica Celje Z branjem do zvezd Zaključek bralne značke za odrasle v družbi alpinista Toma Česna. 20.00 Celjski mladinski center Milonga Večer argentinskega tanga SREDA, 13. 12. 9.00 do 11.00 Valvasorjev trg Laško Praznični domači kotiček 18.00 Hiša Sadeži družbe Žalec Demenca, bitka za spomin Predavanje Novi TEDNIK št. 49 7. 12. 2023  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 49, 7. december 2023 MALI OGLASI/INFORMACIJE V SPOMIN 4. decembra 2023 je minilo 20 žalostnih let, kar nas je v najlepših letih zapustila draga hčerka in mamica ALENKA POGLADIČ rojena Koštomaj Hvala vsem, ki se je še vedno spominjate in obiskujete njen grob. Iskrena hvala vsem. Žalujoči: ata, mama, otroci in sestre 741 Je čas, ki da, je čas, ki vzame, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine … V 84. letu nas je zapustila predraga mama, sestra, teta in dragocena prijateljica MAJDA HOSTNIK iz Celja, Kraigherjeva ulica 13 Od nje se bomo poslovili v četrtek, 14. decembra 2023, ob 11. uri na Mestnem pokopališču Celje. Žalujoči: vsi njeni 739 Tiho je srce zastalo in zbledel je z lic nasmeh, draga mama, misel nate bo ostala in spomin za vedno bo živel. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, tašče, sestre in tete MARIJE REBERŠAK roj. Knez, z Vrha nad Laškim 38a (28. 1. 1942–17. 11. 2023) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih slovesa poma- gali, izrazili sožalje, podarili cvetje in sveče ter darovali za svete maše. Posebna hvala osebju travmatološkega oddelka SBC, sosedama gospe Mili in gospe Heliki, pevcem skupine Eros, gospodu župniku Iztoku Hanžiču za molitev in lepo opravljen obred, gospe Ivanki Rezec za izrečene besede ob slovesu, trobentaču gospodu Marku Mastnaku, prapor- ščakom in pogrebni službi Komunale Laško. Iz vsega srca hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči: vsi njeni L 57 Ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. (S. Gregorčič) ZAHVALA Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 78. letu zapustil naš dragi mož, oče in dedi IVAN URLEB iz Prožinske vasi rojen 28. 6. 1946 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, besede to- lažbe, podarjene sveče in denarno pomoč ter darovane svete maše. Zahvala pogrebni službi Zagajšek za organizacijo pogre- ba, gospodu župniku Mihi Hermanu za lepo opravljen obred, govorcu, trobentaču in pevcem skupine Eros, go- spodu Mlakarju in SKEI. Posebna zahvala medicinskemu in negovalnemu osebju Doma Lipa Štore, ki je pripomoglo, da je odšel v družbi skrbnih in srčnih ljudi. Hvala tudi vsem tistim, ki so našega dragega moža, očeta in dedija pospremili na njegovi zadnji poti. Vsa toplina njegovega srca bo ostala vedno z nami. Žalujoči: vsi njegovi n Poroke Žalec Poročili so se: Sara PAIN- KRET in Gregor GAJŠEK, oba iz Gotovelj, Olga SHESTAKO- VA iz Štor in Slađan TOPIĆ iz Rusije. posest KUPIM VIKEND, hišo, posest ali kmetijo, do 90.000 EUR, Celje, okolica 40 km, kupim. Telefon 041 846-570. 632 Novi TEDNIK št. 47 24.11.2022  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 47, 24. november 2022 AA in Al-Anon lahko pomagata. Kontakta: za alkoholike: www .aa-slovenia.si (tel.: 031 802 710); za svojce in prijatelje: www.al-anon.si (tel.: 031 744 722) Imate vi ali kdo od vaših bližnjih težave z alkoholom? Med. pok.: Novi tednik Smrti Celje Umrli so: Angela ZAVŠEK iz Celja, 91 let, Štefanija SE- NICA z Lopate, 69 let, Marjan BRENCE iz Celja, 74 let, Latif MEMIĆ iz Celja, 49 let, Erika Amalija ČREPINŠEK iz Celja, 87 let, Helena ERJAVEC iz Ce- lja, 79 let, Peter VODUŠEK iz Celja, 96 let, Andrej KRIVEC iz Zagrada, 74 let, Matilda ŠKO- BERNE iz Šentjurja, 78 let, Marija LUKNER iz Braslovč, 77 let, Jelka ŠUMAK iz Prebol- da, 67 let, Terezija MASTNAK s Polzele, 97 let, Majda HO- STNIK iz Celja, 83 let. Šentjur Umrla je: Marija JAGER iz Vrbnega, 79 let. GROFJE CELJSKI JAVNO VODSTVO SOBOTA, 9. decem Ber 2023, OB 11.00, Knež ji dv Or . VSTOpnin A: 5€ INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 ODPIRALNI ČAS: TOREK - PETEK 10.00 - 16.00 SOBOTA 9.00 - 13.00 PONEDELJEK, ZAPRTO NEDELJA, PRAZNIKI AKUst IKA PRODAM LCD televizor Philips, 40pfl 5625h, diagonala 102 cm, prodam. Telefon 031 305-784. 738 KMetIJsKI pRIDeLKI PRODAM VINO teran, odličen, prodam. Pred prazniki dostavim na dom, tudi manjše količine. Telefon 041 614-862. p KORUZO, nad 1,5 t po 0,22 EUR, na drobno po 0,25 EUR, ter ječmen, po 0,25 EUR/ kg, prodam. Telefon 041 291-053. 733 SILAŽNE bale, okolica Laškega, prodam. Telefon 031 836-735. 743 ost ALo PRODAM SLOVENSKA bukova drva, na paleti dolžine 25, 33, 50 cm, možna dostava, prodam. Telefon 031 625-479. p DRVA, suha, hrastova in smrekova, 10 m³, prodam. Telefon 041 951-092. 726 GABROVA in mešana suha metrska drva in vejevje, dolžina od 43 do 46 cm, debelina od 3 do 8 cm, prodam. Telefon 031 527- 635. 732 KOKOŠI nesnice za začetek nesnosti, bele in rjave, prodajamo v decembru. Piščance, enodnevne in 5-tedenske, za meso, po predhodnem naročilu. V ponudbi kako- vostna krma za piščance in kokoši. Vsak delavnik od 8. do 16., sobota do 12. ure. Telefon (03) 700-1446. Farma Roje, Šem- peter v Savinjski dolini. p SUHA drva in vino prodam. Telefon 070 667- 374. 740 st ANo VANJe ODDAM DVOSOBNO stanovanje v Celju, približno 50 m², oddam najraje samski osebi ali mir- nemu paru. Telefon 041 364-140. 717 opReMA PRODAM VODNO posteljo Danaja, velikost 200 x 220 cm, redno vzdrževano, prodam brez pod- stavka. Telefon 041 818-899. 744 st Ro JI PRODAM MOTOKULTIVATOR Honda F 600, s priključki Mio Standard (freza za sneg, freza za zemljo, za oranje krompirja, kultivator, obsipalni plug, čelna kosa, železna kole- sa, bočne uteži), lepo ohranjeno, prodam. Telefon 030 998-963, Arja vas. 745 NOV meč za motorno žago znamke Homelite prodam. Telefon 031 239-886. 737 KUPIM TRAKTOR, s priključki ali posamezno, kupim. Telefon 041 680-684. p ŽIVALI PRODAM DVE pašni telici, težki od 200 do 300 kg, prodam. Telefon 041 547-769. Š 6 KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, prodamo, pripelje- mo na dom. Telefon 070 545-481. p TELIČKO simentalko, staro 14 dni, in bikca, čb, starega 14 dni, prodam. Telefon 031 870-445. 742 OVNE, ovce in jagnjeta, za zakol ali nadalj- njo rejo, prodam. Telefon (03) 5824-516. 746 KUPIM PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. p Žalec Umrli so: Marija VINDER iz Velike Pirešice, 93 let, Zoran VENGUST iz Hramš, 85 let, Edmond ARNŠEK iz Gotovelj, 65 let, Marija Mag- dalena JOVAN iz Arje vasi, 81 let. Velenje Umrla sta: Anton GORŠEK iz Šoštanja, 84 let, Kristina HARTMAN iz Velenja, 79 let. Novi TEDNIK št. 49 7. 12. 2023  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 49, 7. december 2023 INFORMACIJE Enotnost, varnost in obnovljiva energija. EVROPA SI TI. europa.eu/youareeu 21 XXXX Št. 40, 5. oktober 2023 Novi TEDNIK št. 49 7. 12. 2023  COLOR CMYK stran 21 Št. 49 / Leto 78 / Celje, 7. december 2023 Str. 29 Str. 26 Str. 27 Z lokalno kulinariko do zmage Celjanka tekmovala na Kitajskem Ljudem napoveduje prihodnost že 30 let Na delavnici univerze za tretje življenjsko obdobje Med vejice vpletle ljubezen in toplino Vonj smrečja in – zanimivo – tudi rožmarina se je pred dnevi širil v učni sobi skupnosti v šmarskem kul- turnem domu. Članice tamkajšnje univerze za tretje življenjsko obdobje so spretno prepletale zimzelene vejice, namesto božične glasbe je po prostoru odme- vala izmenjava nasvetov, kakšne okraske uporabiti in kam namestiti sveče. Po približno uri prijetnega druženja je vsaka odšla domov bogatejša za nova zna- nja in tudi za adventni venček, na katerem bo plamen svetlobe ves december krepil čar praznikov. TINA STRMČNIK Miza se je šibila pod smre- čjem, bršljanom, vejami jel- ke, ciprese in drugih različ- nih okrasnih grmičkov. Za zelenosrebrne odtenke so poskrbele vejice rožmarina, ki še zdaleč niso uporabne le kot začimba. Za značilno rdeč praznični odtenek je po- skrbel šipek in dokazal, da ne sodi le v čaj. Da je pri izdela- vi venčka dobro porabiti celo vejo rastline, da ne nastane preveč ostankov, je udeležen- kam svetovala vodja delavni- ce Vida Pepevnik iz znane šmarske cvetličarne. Pokazala jim je, kako zelenje nanizati tako, da dobro prekrije obod. »Debelejše vejice rastlin je bo- lje namestiti na zunanjo stran venčka, tanjše na notranjo oz. zgornjo stran, kamor kasneje pričvrstimo sveče. Kot okras lahko uporabimo plodove dreves, na primer storže ma- cesna, ciprese, dokupimo kakšne svetleče bunkice in zvezdice. Če delamo venček za vrata, lahko uporabimo na primer pentlje,« je razložila. In dodala, da mnogi venčke obešajo tudi na okna, neka- teri jih pletejo tudi ob drugih letnih časih, ne le pozimi. »Za izdelavo tovrstnih prepletov ne potrebujemo veliko mate- riala. Je pa vsekakor zelo dra- goceno, če venček izdelamo s svojimi rokami.« Na poti do novih znanj V deževnem jutru se je po- vabilu na delavnico z vese- ljem odzvala Zdenka Oblak iz Brecljevega. Ustvarjanje ji je šlo dobro od rok, saj za svoj dom že vrsto let sama izdelu- je venčke. Zimzelene vejice ponavadi splete kar okrog vej vinske trte. Je vsestranska »študentka« univerze za tre- tje življenjsko obdobje. Obi- skuje namreč tudi tečaj an- gleškega jezika in delavnico digitalnega opismenjevanja. »Rada prisluhnem tovrstnim vsebinam, saj tako vedno iz- vem kaj novega. Ker je na vo- ljo ogromno delavnic, se vseh ne morem udeležiti, saj bi mi zmanjkalo časa,« je dejala. Izdelave svojega venčka se je prvič lotila Simona Žogan iz Rogaške Slatine. »Ko sem videla vabilo, sam začutila izziv. Odločila sem se, da bom poskusila,« je poveda- la. Po njenih besedah je čar tovrstnih delavnic druženje, velika prednost so po nje- nem mnenju izkušeni men- torji, ki znajo svetovati. Zato rada obiskuje tudi digitalno opismenjevanje in kuhar- ske delavnice. »Ob vseh teh dejavnostih je v ›penziji‹ res lepo,« je dejala. Univerzo za tretje življenj- sko obdobje Knjižnice Šmarje pri Jelšah v tem šolskem letu obiskuje kar 260 udeležen- cev. »Glede na to, da nismo izvajali nobene promocije, nas je ta rekorden odziv kar presenetil, novi člani se še ve- dno pridružujejo,« je dejala vodja programa Jana Turk Šulc. Medtem ko univerza že vrsto let ponuja jezikovne tečaje, pohodniške krožke, krožke ročnih del, pevsko skupino, vsako leto doda še kakšno vsebino po želji ude- ležencev. Univerza stremi k temu, da člani, ki imajo bo- gato znanje in izkušnje, vse to prenašajo naprej. »Ko se upokojijo, njihovo znanje ne izgine kar čez noč. Ko ga deli- jo z drugimi, ostajajo dejavni, bogatijo tudi vse tiste, ki spre- jemajo nove vsebine. Veseli smo, da kar tri četrtine men- torjev prihaja iz naših vrst,« je zaključila sogovornica. Foto: Nik Jarh Vsaka udeleženka je dokazala, da ustvarjalnost ne pozna meja. Udeleženke delavnice z mentorico Vido Pepev- nik (stoji šesta z leve) in vodjo Univerze za tretje življenjsko obdobje Knjižnice Šmarje pri Jelšah Jano Turk Šulc (stoji skrajno desno) Novi TEDNIK št. 49 7. 12. 2023  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 49, 7. december 2023 INFORMACIJE Enotnost, varnost in obnovljiva energija. EVROPA SI TI. europa.eu/youareeu 21 XXXX Št. 40, 5. oktober 2023 Novi TEDNIK št. 49 7. 12. 2023  COLOR CMYK stran 21 Št. 49 / Leto 78 / Celje, 7. december 2023 Str. 29 Str. 26 Str. 27 Z lokalno kulinariko do zmage Celjanka tekmovala na Kitajskem Ljudem napoveduje prihodnost že 30 let Na delavnici univerze za tretje življenjsko obdobje Med vejice vpletle ljubezen in toplino Vonj smrečja in – zanimivo – tudi rožmarina se je pred dnevi širil v učni sobi skupnosti v šmarskem kul- turnem domu. Članice tamkajšnje univerze za tretje življenjsko obdobje so spretno prepletale zimzelene vejice, namesto božične glasbe je po prostoru odme- vala izmenjava nasvetov, kakšne okraske uporabiti in kam namestiti sveče. Po približno uri prijetnega druženja je vsaka odšla domov bogatejša za nova zna- nja in tudi za adventni venček, na katerem bo plamen svetlobe ves december krepil čar praznikov. TINA STRMČNIK Miza se je šibila pod smre- čjem, bršljanom, vejami jel- ke, ciprese in drugih različ- nih okrasnih grmičkov. Za zelenosrebrne odtenke so poskrbele vejice rožmarina, ki še zdaleč niso uporabne le kot začimba. Za značilno rdeč praznični odtenek je po- skrbel šipek in dokazal, da ne sodi le v čaj. Da je pri izdela- vi venčka dobro porabiti celo vejo rastline, da ne nastane preveč ostankov, je udeležen- kam svetovala vodja delavni- ce Vida Pepevnik iz znane šmarske cvetličarne. Pokazala jim je, kako zelenje nanizati tako, da dobro prekrije obod. »Debelejše vejice rastlin je bo- lje namestiti na zunanjo stran venčka, tanjše na notranjo oz. zgornjo stran, kamor kasneje pričvrstimo sveče. Kot okras lahko uporabimo plodove dreves, na primer storže ma- cesna, ciprese, dokupimo kakšne svetleče bunkice in zvezdice. Če delamo venček za vrata, lahko uporabimo na primer pentlje,« je razložila. In dodala, da mnogi venčke obešajo tudi na okna, neka- teri jih pletejo tudi ob drugih letnih časih, ne le pozimi. »Za izdelavo tovrstnih prepletov ne potrebujemo veliko mate- riala. Je pa vsekakor zelo dra- goceno, če venček izdelamo s svojimi rokami.« Na poti do novih znanj V deževnem jutru se je po- vabilu na delavnico z vese- ljem odzvala Zdenka Oblak iz Brecljevega. Ustvarjanje ji je šlo dobro od rok, saj za svoj dom že vrsto let sama izdelu- je venčke. Zimzelene vejice ponavadi splete kar okrog vej vinske trte. Je vsestranska »študentka« univerze za tre- tje življenjsko obdobje. Obi- skuje namreč tudi tečaj an- gleškega jezika in delavnico digitalnega opismenjevanja. »Rada prisluhnem tovrstnim vsebinam, saj tako vedno iz- vem kaj novega. Ker je na vo- ljo ogromno delavnic, se vseh ne morem udeležiti, saj bi mi zmanjkalo časa,« je dejala. Izdelave svojega venčka se je prvič lotila Simona Žogan iz Rogaške Slatine. »Ko sem videla vabilo, sam začutila izziv. Odločila sem se, da bom poskusila,« je poveda- la. Po njenih besedah je čar tovrstnih delavnic druženje, velika prednost so po nje- nem mnenju izkušeni men- torji, ki znajo svetovati. Zato rada obiskuje tudi digitalno opismenjevanje in kuhar- ske delavnice. »Ob vseh teh dejavnostih je v ›penziji‹ res lepo,« je dejala. Univerzo za tretje življenj- sko obdobje Knjižnice Šmarje pri Jelšah v tem šolskem letu obiskuje kar 260 udeležen- cev. »Glede na to, da nismo izvajali nobene promocije, nas je ta rekorden odziv kar presenetil, novi člani se še ve- dno pridružujejo,« je dejala vodja programa Jana Turk Šulc. Medtem ko univerza že vrsto let ponuja jezikovne tečaje, pohodniške krožke, krožke ročnih del, pevsko skupino, vsako leto doda še kakšno vsebino po želji ude- ležencev. Univerza stremi k temu, da člani, ki imajo bo- gato znanje in izkušnje, vse to prenašajo naprej. »Ko se upokojijo, njihovo znanje ne izgine kar čez noč. Ko ga deli- jo z drugimi, ostajajo dejavni, bogatijo tudi vse tiste, ki spre- jemajo nove vsebine. Veseli smo, da kar tri četrtine men- torjev prihaja iz naših vrst,« je zaključila sogovornica. Foto: Nik Jarh Vsaka udeleženka je dokazala, da ustvarjalnost ne pozna meja. Udeleženke delavnice z mentorico Vido Pepev- nik (stoji šesta z leve) in vodjo Univerze za tretje življenjsko obdobje Knjižnice Šmarje pri Jelšah Jano Turk Šulc (stoji skrajno desno) Novi TEDNIK št. 49 7. 12. 2023  COLOR CMYK stran 22 22 Št. 49, 7. december 2023 INTERVJU Špela Jovan je predana delu z osebami s težavami v duševnem zdravju Z majhnimi koraki do velikih življenjskih sprememb »Osebe spodbujamo, da bi zaživele samostojno, a nimamo omejitve, kako dolgo so lahko v stanovanjski skupini, saj jih ne moremo čez noč kar postaviti na cesto.« Špela Jovan Težave v duševnem zdravju lahko človeka tako ohromijo, da ne vidi več izhoda. Marsikdo, ki bi brez ustrezne pomoči obupal, na novo zaživi v stanovanjski skupini za osebe s težavami v duševnem zdravju, ki deluje pod okriljem Ozare Slovenija, nacionalnega združenja za kakovost življenja. Omenjene stanovanjske skupine po vsej državi zadnja tri leta strokovno vodi socialna delavka Špela Jovan iz Velenja. Izredno je ponosna na vse uporabnike, ki jim je ob strokovni po- moči v svoji zgodbi uspelo obrniti nov list. »Pred časom je k nam prišel gospod, ki je bil zaradi neurejenih družinskih in bivanjskih razmer v zelo slabem psihičnem stanju. V treh letih bivanja v stanovanjski skupini se je postavil na noge, se najprej vključil v program socialne aktivacije, zdaj pa ima redno zaposlitev in samostojno živi v neprofi tnem stanovanju. Izjemno je napredoval. Še vedno pa rad pride na obisk v skupino in nas rad tudi pokliče.« TINA STRMČNIK Ozara ima pod svojim okriljem po državi 15 stanovanjskih skupin, v katere je vključenih 64 oseb z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju – gre na primer za depresije, bipolar- ne motnje, osebnostne motnje, shizofrenije ter za kombinacije duševnih težav in motenj. Takšna stanovanjska enota od leta 2011 deluje tudi v Celju, kjer bivajo štiri osebe. Ta nevla- dna humanitarna organizacija, ki zagotavlja strokovno pomoč in podporo ljudem z dol- gotrajnimi težavami v duševnem zdravju, ves čas prejema vloge za sprejem, kar kaže na po- trebe po dodatnih stanovanjskih skupnostih. »Želimo si, da bi lahko program širili tudi na Celjskem,« pravi Špela Jovan. In opozarja, da so velike potrebe tudi po stanovanjski skupini za mlade, stare od 18 do 26 let. Osebe v tej starostni skupini, ki zaključijo bivanje v za- vodu ali rejniški družini, se namreč včasih ne morejo vrniti domov. Mladi, ki imajo težave v duševnem zdravju in pridružene težave v čustvovanju ali vedenju, pogosto nimajo ure- jenega bivališča. Kakšni so sprožilci, da se odrasli z dol- gotrajnimi težavami v duševnem zdravju odločijo za bivanje v stanovanjski skupini pod okriljem Ozare? Včasih so razlog neurejene družinske razme- re, včasih se uporabniki k nam iz družinskega okolja preselijo, saj si želijo osamosvojitev. Ne- kateri nimajo urejenih bivanjskih razmer ali ne zmorejo samostojnega življenja. Da jih lahko sprejmemo v stanovanjsko skupino, morajo pri- dobiti mnenje psihiatra, ki ne sme biti starejše od treh mesecev. Psihiater oceni, ali program zadovolji potrebe posamezne osebe po pomo- či. Ljudi v stanovanjsko skupnost pod okriljem Ozare napotijo iz psihiatričnih bolnišnic, centrov za krepitev duševnega zdravja, centrov za soci- alno delo, napotitev lahko predlaga tudi osebni zdravnik. Včasih se na nas obrnejo svojci, ki iščejo pomoč, ali z nami sama stopi v stik ose- ba s težavami v duševnem zdravju. Pogoja za vključitev v stanovanjsko skupino sta redno so- delovanje s psihiatrom in redno jemanje terapije. Kaj duševne težave pomenijo za možnost samostojnega bivanja, prinašajo morda izzi- ve, na katere zdravi ljudje niti ne pomislimo? Duševne težave lahko posameznika povsem onesposobijo, lahko se zapre v svoj svet, izgu- staja možnost vključitve v stanovanjsko skupino? Ljudje z duševnimi težavami velikokrat ne vedo natančno, kaj se skriva za besedno zvezo stanovanjska skupina. Nekateri na informativnih pogovorih vprašajo, ali imamo na oknih rešetke. Ko vidijo, da bodo imeli na voljo svojo sobo, da lahko skupnost kadarkoli zapustijo, da lahko svojci pridejo na obisk k njim, začutijo željo, da bi se pridružili in da bi ob podpori bolje zaživeli. Poudarila bi, da stanovanjske skupine niso ustanova ali zavod. Prednost tovrstnih programov je, da posamezniki živijo samostojno, strokovni delavci pa dnevno priha- jamo na obisk, imamo sestanke, jim nudimo podporo, spremlja- mo jih k zdravniku, v trgovino. Pomagamo jim pri urejanju denarne socialne pomoči, po- kojnine. Najprej potrebujejo več tovrstne podpore, nato se že sami dobro znajdejo pri vsakodnevnih opravkih. Je pomembno, da se človek ob vključitvi v stanovanjsko skupino sam pri sebi od- loči, da bi rad uredil svoje ži- vljenje? V stano- vanj- s k i Špela Jovan je socialna delavka, ki je vrsto let delala na centru za socialno delo v Žalcu. Opravljala je storitve prve socialne pomoči, javnih pooblastil preprečevanja nasilja v družini, zaščite otrok in mladostnikov. Nekaj let je bila strokovna vodja dnevnega centra za otroke in mladostnike Podmornica v Žalcu. Leta 2019 se je iz vladnega sektorja prestavila v nevladni sektor ter se zaposlila v Ozari kot strokovna delavka, nato je postala strokovna vodja stanovanjskih skupin po državi. To delo ji je v veliko zadovoljstvo. Trudi se za čim boljše povezovanje v lokalnem okolju, saj se zave- da podpore skupnosti. »S skupnimi močmi lahko naredimo veliko več, kot če delamo sami,« pravi. Dejavna je tudi kot prostovoljka. Pod okriljem Društva Most Žalec, katerega predsednica je, v okviru programa Skupin starih ljudi za samopomoč že 15 let vodi skupino Lipa iz Griž. Za vodenje skupin za samopomoč starejših je letos prejela plaketo Občine Žalec. bi stik s socialno mrežo. Včasih so razsežnosti duševnih težav tako velike, da si človek ne zna sam pomagati. Ko smo na terenu, vidimo, da so nekateri ljudje v zelo težkem zdravstvenem stanju. Takrat skušamo zgra- diti odnos, da nam začnejo zaupati, da upoštevajo napotitve k zdravniku in na psihiatrično obravnavo ter da začnejo sodelovati. Posamezniku skušamo pomagati, kolikor je možno, med drugim mu nudi- mo psihosocialno pomoč na domu. Če je njegovo zdravstveno stanje takšno, da je že ogrožen, po- kličemo zdravniško pomoč in obvestimo center za socialno delo. Slednji lahko na sodišče poda predlog za sprejem na zdravljenje brez privolitve, da oseba dobi ustrezno pomoč. Omenili ste zaupen odnos. Zakaj je tako pomemben? Če človek vidi, da nam je mar zanj, lahko vzpo- stavimo zaupanje. Pri- sten odnos in sočutje sta ključna, da človek sprejme pomoč. Tudi sodelovanje je nato zelo konstruktivno. Vedno sledimo vsa- kemu posamezni- ku, zanj naredimo individualni načrt, upoštevamo njego- vo trenutno zdra- vstveno stanje in njegove želje. Po majhnih korakih osebi pomagamo do tega, da lahko bodisi samostoj- no živi, se vklju- či v stanovanjsko skupino ali pri- haja k nam v skupine za sa- mopomoč. Je družba dovolj obve- ščena o tem, da za osebe z dolgotrajni- mi težavami v duševnem zdravju ob- Novi TEDNIK št. 49 7. 12. 2023  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 49, 7. december 2023 INTERVJU »V Celju so čakalne dobe za vključitev v stanovanjsko skupino daljše, saj ni na voljo dovolj neprofitnih stanovanj. Osebe z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju seznanimo, če se katero mesto v stanovanjski skupini sprosti drugje po državi. Osebe s Celjskega tako bivajo tudi v drugih krajih po Sloveniji.« »Prav se mi zdi, da o možnostih pomoči ljudem z duševnimi težavami govorimo čim več. Če se ljudje znajdejo v stiski, tako vedo, da niso sami, zavedajo se, da si lahko najdejo pomoč. Če je tako hudo, da sami ne morejo poiskati pomoči, je prav, da jim pri tem pomagamo organizacije.« Z uporabniki stanovanjske skupine v Celju, kjer so pred dnevi skupaj izdelovali božične voščilnice. Kot prednost nevladnih organizacij je omenila, da človeka postavljajo v ospredje in da so veliko na terenu. »Tudi stanovanjske skupine so zasnovane kot manjše bivalne enote, da lahko z uporabniki delamo individualno ali oblikujemo manjše skupine.« skupini veljajo pravila, s katerimi se morajo uporabniki strinjati. Nekateri jih sprejmejo, se vključijo in z našo pomočjo na novo zaživijo, za to možnost so zelo hvaležni. Obstajajo tudi posamezniki, ki pravil ne upoštevajo in ne mo- rejo bivati v stanovanjski skupini. Njihovo bo- disi agresivno bodisi nespoštljivo vedenje slabo vpliva na druge uporabnike in zaposlene. Zato takšno osebo iz programa izključimo. Vključi- tev v stanovanjsko skupino je prostovoljna, stro- kovni delavci lahko posameznika podpiramo, če si sam prizadeva spremeniti način življenja. Kadar se za bivanje v stanovanjski skupnosti odloči le zaradi napotitve ali zaradi pritiskov iz zunanjega okolja, vključitev v program pona- vadi ni uspešna. Katere veščine še krepite v stanovanjskih skupinah, da bi osebam s težavami v dušev- nem zdravju pomagali organizirati njihovo življenje? Zelo pomembno je, da uporabnike, ki imajo nizke prejemke, učimo rokovanja z denarjem. Ko bivajo v stanovanjski skupini, plačujejo oskrbnino glede na svojo plačilno sposobnost, razliko plačujejo občine njiho- vega stalnega bivališča. Uporabnikom ostane žepnina, Ozara jim mesečno izplača denar za prehrano. Osebe, ki so vključene v programe socialne skupnosti, za opravljeno delo preje- majo še nagrado. Učimo jih, kako načrtovati zdrave obroke in kaj kupiti v trgovini. Na- mensko porabo denarja dokažejo z računi. V stanovanjsko skupino je strogo prepovedano prinašati alkohol in druge prepovedane sub- stance. Če bi se to zgodilo, bi šlo za hujšo kršitev hišnega reda, zaradi česar bi lahko Ozara uporabnike odpustila iz stanovanjske skupine. Včasih si skuhajo v skupnosti, topel obrok lahko imajo v kateri od gostiln. Za pra- znike si vedno pripravijo skupne obroke. Uči- mo jih vsakodnevnih gospodinjskih opravil, poskrbeti morajo za čiščenje stanovanja, zelo se trudijo, da je lepo urejeno. Ukvarjamo se s pranjem in sušenjem perila. Skrbimo tudi za pestre prostočasne dejavnosti. Stanovalci so povezani, si pomagajo. Ogromno jim pomeni, da niso osamljeni. Kako ravnate, če se težave v duševnem zdravju stanovalca poslabšajo? Če vidimo, da se duševno zdravje upo- rabnika slabša, se z njim pogovorimo in ga napotimo na pregled k psihiatru. Tja ga po- spremimo in se pozanimamo, kako lahko še pomagamo. Če uporabnik pri tem sodeluje, lahko dosežemo veliko izboljšanje. Težave so, kadar uporabnik ne želi sodelovati, ko ne vidi svojih težav, čeprav jih opazijo vsi drugi. Takrat z zdravstvenimi ustanovami in s centri za socialno delo skličemo timske sestanke in načrtujemo oblike pomoči. So svojci osebam z duševnimi težavami v oporo ali je to včasih zanje preveliko breme? Naše izkušnje so zelo različne. Nekateri posamezniki, ki imajo težave v duševnem zdravju, nimajo podpore socialne mreže, ima- jo zelo slabe odnose s svojci. Včasih svojci ljudem z duševnimi težavami ne morejo več stati ob strani zaradi starosti ali zato, ker je duševna bolezen že tako napredovala, da ne vedo več, kako bi jim še lahko pomagali. Svoj- ci so pogosto v stiski. V naši organizaciji jim skušamo pomagati, želimo jih opolnomočiti, trudimo se, da bi se odnosi med obolelimi in svojci izboljšali. Velikokrat smo pri tem zelo uspešni. Uporabniki, ki bivajo v naših sta- novanjskih skupinah, ob tem čutijo varnost, podporo, postanejo bolj samostojni. Zelo so veseli, ko pridejo svojci na obisk, ko se udele- žijo kakšne prireditve, ki jo pripravimo, ali ko se z njimi slišijo po telefonu. Naše uporabnike pogosto skrbi za svoje starše. Če se zdravje slednjih poslabša, bi jim radi pomagali, če- prav se sami soočajo z vrsto težav. Zato, če je potrebno, vzpostavimo stik s starši, pokli- čemo pristojne ustanove, da zanje uredimo pomoč. Tako uporabniki čutijo, da so nekaj prispevali za dobrobit svojih sorodnikov. Bivanje v stanovanjski skupini je preho- dno, ljudi s težavami v duševnem zdravju spodbujate k neodvisnosti. Ni pa to vedno povsem preprosto. Naš cilj je, da se posamezniki toliko osa- mosvojijo, da lahko sami zaživijo v domačem okolju ali v svojem stanovanju, in sicer takrat, ko sami začutijo željo po tem. Velika težava je, da je na trgu premalo neprofitnih stano- vanj, profitna pa imajo visoke najemnine in so nedostopna. Naši uporabniki se prijavljajo na razpise, a težko pridejo zraven. Imamo na primer uporabnico, ki že osem let čaka na neprofitno stanovanje v Celju in je zdaj na 30. mestu. Je usposobljena za samostojno ži- vljenje, vemo, da bo zmogla. A jo skrbi, kako bo zmogla finančno in kako bo stanovanje opremila. Uporabnikom, ki zapustijo stano- vanjsko skupino, prav zaradi takšnih in po- dobnih stisk nudimo pomoč pri načrtovanju tega prehoda. Pri opremljanju stanovanj se povežemo z Rdečim križem, Karitas, za po- moč prosimo donatorje. Pri tem smo uspešni, ljudje imajo posluh za naše prošnje. Tudi ko gredo uporabniki na svoje, lahko računajo na vašo pomoč, kajne? Ko se uporabniki pripravljajo, da gredo spet na svoje, se velikokrat bojijo tega, da bodo osamljeni. Povemo jim, da so vedno dobrodo- šli, da lahko pridejo v stanovanjsko skupino na obisk. Vabimo jih v programe, ki jih orga- niziramo v okviru pisarn za informiranje. Če so v stiski, nas lahko vedno tudi pokličejo. To jim da občutek varnosti, pripadnosti in tako lažje preidejo iz stanovanjske skupine v samostojno življenje. Kaj je bistveno, da zmore človek po obdo- bju, ki ga je preživel v stanovanjski skupini, bolje premagovati izzive življenja? Ko se naši uporabniki vrnejo v domače oko- lje, so veliko bolj samostojni, drugače rešujejo spore. Po vključitvi v stanovanjsko skupnost je tudi veliko manj hospitalizacij kot v obdo- bju pred vključitvijo. Lahko dam konkreten primer. Ko so uporabniki pri nas, čutijo, da so sprejeti. Ob naši podpori se naučijo reševati svoje krizne razmere. Kadarkoli se jim zdra- vstveno stanje poslabša, nas lahko pokličejo in velikokrat jim lahko pomagamo s pogo- vorom. Pomemben je občutek, da so slišani, da lahko povejo, kar jih pesti. Dobrodošle so tehnike sproščanja, svetujemo jim, kako naj dihajo, kakšen položaj naj zavzamejo, kako naj preusmerijo pozornost. In to pogosto po- maga. Če so težave bolj razsežne, jih seveda napotimo v bolnišnico. Stanovanjske skupine imate v hišah in blokih sredi mest. Kakšni so odzivi okolice? Doslej smo v okoljih, kjer smo uredili sta- novanjske skupine, naleteli na zelo lep odziv. Okoliški stanovalci nas lepo sprejemajo, med seboj si pomagamo. Med epidemijo koronavi- rusa so na primer naši uporabniki pomagali starejši gospe, ki biva v istem bloku, in ji pri- našali hrano iz trgovine. Okoliški stanoval- ci so med drugim prišli na dan odprtih vrat naše stanovanjske skupine. V Ozari čutimo, da sprejemajo drugačnost, in za to smo zelo hvaležni. Trudimo se za čim boljšo komuni- kacijo, sodelujemo z upravniki, s hišniki, z različnimi organizacijami in podjetji. Tudi ko kdaj prosimo za kakšno donacijo, naletimo na dober odziv. Poskušamo se kar najbolje znajti. Ko ljudje vidijo, da se trudimo, nam radi stopijo naproti. Kako na poglabljanje duševnih tisk vpliva sodobna družba in naš način življenja? Menim, da imajo naš hiter ritem življenja in pričakovanja okolice veliko vpliva na razvoj duševnih težav. Naša družba je naravnana na doseganje ciljev, v ospredju je uspešnost. Da to ni dobro, vidimo že pri najstnikih, ki so zelo tekmovalni, vsi bi radi bili odličnjaki, bojijo se, da sicer ne bodo uspešni. Močno se primerjajo z drugimi in ne znajo sprejemati drugačnosti, prav tako niso solidarni in pri- pravljeni pomagati drugačnim. Moja hči je imela za sošolca tujca in omenila mi je, da je bila edina, ki mu je pomagala pri učenju. Kot težavo vidim tudi visoka pričakovanja staršev, zaradi katerih imajo otroci in mladostniki šte- vilne stiske, pomoči pa je absolutno premalo. Čakalne dobe za pedopsihiatra ali psihologa so predolge, tudi starši, ki imajo svoje stiske, na ustrezno pomoč čakajo predolgo. Stanovanjske skupine so eden od treh no- silnih programov Ozare pri obravnavi oseb s težavami v duševnem zdravju. Kako jim še pomagate? Naši uporabniki obiskujejo program Pisar- ne za informiranje in svetovanje, ki ga v Ozari Celje vodi strokovna delavka Nina Lever. Po- udarek je na organizirani obliki psihosocial- ne pomoči in podpori osebam s težavami v duševnem zdravju. Obiskujejo še skupine za samopomoč in prostočasne dejavnosti. Zaradi vseh teh programov smo v okolju vedno bolj znani, na nas se zaradi potreb na terenu obra- čajo različne ustanove. Dober glas uporabni- kov vpliva na to, da se število tistih, ki se nam pridružujejo, še povečuje, osebe z duševnimi težavami k našim dejavnostim pritegnejo tudi znance in svojce. Zelo so ponosne, da lahko tako pomagajo bližnjim. V prazničnih in zimskih dneh vse ni ble- ščeče in lepo, veliko je tudi stisk. Kako lah- ko sami poskrbimo za svoje duše zdravje? Pri tem se mi zdi zelo pomemben pogovor. Z njim lahko marsikdaj omilimo stisko. Za svoje duševno zdravje lahko veliko naredimo, če poi- ščemo podporo skupnosti, če širimo svojo soci- alno mrežo. Ljudem svetujem, naj se vključijo v kakšno društvo ali se pridružijo programu, ki bo odgovoril na njihove potrebe. Naj zase poiščejo takšne vsebine, ki jih res zanimajo, da bodo tja hodili z veseljem. Tako bodo čutili, da so pomemben del družbe. T udi ljudje z duševnimi težavami imajo ogromno znanja in izkušenj. Treba je le ugotoviti, kje so močni, jih na tistih področjih podpreti ter jim tako dati veljavo. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 49 7. 12. 2023  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 49, 7. december 2023 INTERVJU »V Celju so čakalne dobe za vključitev v stanovanjsko skupino daljše, saj ni na voljo dovolj neprofitnih stanovanj. Osebe z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju seznanimo, če se katero mesto v stanovanjski skupini sprosti drugje po državi. Osebe s Celjskega tako bivajo tudi v drugih krajih po Sloveniji.« »Prav se mi zdi, da o možnostih pomoči ljudem z duševnimi težavami govorimo čim več. Če se ljudje znajdejo v stiski, tako vedo, da niso sami, zavedajo se, da si lahko najdejo pomoč. Če je tako hudo, da sami ne morejo poiskati pomoči, je prav, da jim pri tem pomagamo organizacije.« Z uporabniki stanovanjske skupine v Celju, kjer so pred dnevi skupaj izdelovali božične voščilnice. Kot prednost nevladnih organizacij je omenila, da človeka postavljajo v ospredje in da so veliko na terenu. »Tudi stanovanjske skupine so zasnovane kot manjše bivalne enote, da lahko z uporabniki delamo individualno ali oblikujemo manjše skupine.« skupini veljajo pravila, s katerimi se morajo uporabniki strinjati. Nekateri jih sprejmejo, se vključijo in z našo pomočjo na novo zaživijo, za to možnost so zelo hvaležni. Obstajajo tudi posamezniki, ki pravil ne upoštevajo in ne mo- rejo bivati v stanovanjski skupini. Njihovo bo- disi agresivno bodisi nespoštljivo vedenje slabo vpliva na druge uporabnike in zaposlene. Zato takšno osebo iz programa izključimo. Vključi- tev v stanovanjsko skupino je prostovoljna, stro- kovni delavci lahko posameznika podpiramo, če si sam prizadeva spremeniti način življenja. Kadar se za bivanje v stanovanjski skupnosti odloči le zaradi napotitve ali zaradi pritiskov iz zunanjega okolja, vključitev v program pona- vadi ni uspešna. Katere veščine še krepite v stanovanjskih skupinah, da bi osebam s težavami v dušev- nem zdravju pomagali organizirati njihovo življenje? Zelo pomembno je, da uporabnike, ki imajo nizke prejemke, učimo rokovanja z denarjem. Ko bivajo v stanovanjski skupini, plačujejo oskrbnino glede na svojo plačilno sposobnost, razliko plačujejo občine njiho- vega stalnega bivališča. Uporabnikom ostane žepnina, Ozara jim mesečno izplača denar za prehrano. Osebe, ki so vključene v programe socialne skupnosti, za opravljeno delo preje- majo še nagrado. Učimo jih, kako načrtovati zdrave obroke in kaj kupiti v trgovini. Na- mensko porabo denarja dokažejo z računi. V stanovanjsko skupino je strogo prepovedano prinašati alkohol in druge prepovedane sub- stance. Če bi se to zgodilo, bi šlo za hujšo kršitev hišnega reda, zaradi česar bi lahko Ozara uporabnike odpustila iz stanovanjske skupine. Včasih si skuhajo v skupnosti, topel obrok lahko imajo v kateri od gostiln. Za pra- znike si vedno pripravijo skupne obroke. Uči- mo jih vsakodnevnih gospodinjskih opravil, poskrbeti morajo za čiščenje stanovanja, zelo se trudijo, da je lepo urejeno. Ukvarjamo se s pranjem in sušenjem perila. Skrbimo tudi za pestre prostočasne dejavnosti. Stanovalci so povezani, si pomagajo. Ogromno jim pomeni, da niso osamljeni. Kako ravnate, če se težave v duševnem zdravju stanovalca poslabšajo? Če vidimo, da se duševno zdravje upo- rabnika slabša, se z njim pogovorimo in ga napotimo na pregled k psihiatru. Tja ga po- spremimo in se pozanimamo, kako lahko še pomagamo. Če uporabnik pri tem sodeluje, lahko dosežemo veliko izboljšanje. Težave so, kadar uporabnik ne želi sodelovati, ko ne vidi svojih težav, čeprav jih opazijo vsi drugi. Takrat z zdravstvenimi ustanovami in s centri za socialno delo skličemo timske sestanke in načrtujemo oblike pomoči. So svojci osebam z duševnimi težavami v oporo ali je to včasih zanje preveliko breme? Naše izkušnje so zelo različne. Nekateri posamezniki, ki imajo težave v duševnem zdravju, nimajo podpore socialne mreže, ima- jo zelo slabe odnose s svojci. Včasih svojci ljudem z duševnimi težavami ne morejo več stati ob strani zaradi starosti ali zato, ker je duševna bolezen že tako napredovala, da ne vedo več, kako bi jim še lahko pomagali. Svoj- ci so pogosto v stiski. V naši organizaciji jim skušamo pomagati, želimo jih opolnomočiti, trudimo se, da bi se odnosi med obolelimi in svojci izboljšali. Velikokrat smo pri tem zelo uspešni. Uporabniki, ki bivajo v naših sta- novanjskih skupinah, ob tem čutijo varnost, podporo, postanejo bolj samostojni. Zelo so veseli, ko pridejo svojci na obisk, ko se udele- žijo kakšne prireditve, ki jo pripravimo, ali ko se z njimi slišijo po telefonu. Naše uporabnike pogosto skrbi za svoje starše. Če se zdravje slednjih poslabša, bi jim radi pomagali, če- prav se sami soočajo z vrsto težav. Zato, če je potrebno, vzpostavimo stik s starši, pokli- čemo pristojne ustanove, da zanje uredimo pomoč. Tako uporabniki čutijo, da so nekaj prispevali za dobrobit svojih sorodnikov. Bivanje v stanovanjski skupini je preho- dno, ljudi s težavami v duševnem zdravju spodbujate k neodvisnosti. Ni pa to vedno povsem preprosto. Naš cilj je, da se posamezniki toliko osa- mosvojijo, da lahko sami zaživijo v domačem okolju ali v svojem stanovanju, in sicer takrat, ko sami začutijo željo po tem. Velika težava je, da je na trgu premalo neprofitnih stano- vanj, profitna pa imajo visoke najemnine in so nedostopna. Naši uporabniki se prijavljajo na razpise, a težko pridejo zraven. Imamo na primer uporabnico, ki že osem let čaka na neprofitno stanovanje v Celju in je zdaj na 30. mestu. Je usposobljena za samostojno ži- vljenje, vemo, da bo zmogla. A jo skrbi, kako bo zmogla finančno in kako bo stanovanje opremila. Uporabnikom, ki zapustijo stano- vanjsko skupino, prav zaradi takšnih in po- dobnih stisk nudimo pomoč pri načrtovanju tega prehoda. Pri opremljanju stanovanj se povežemo z Rdečim križem, Karitas, za po- moč prosimo donatorje. Pri tem smo uspešni, ljudje imajo posluh za naše prošnje. Tudi ko gredo uporabniki na svoje, lahko računajo na vašo pomoč, kajne? Ko se uporabniki pripravljajo, da gredo spet na svoje, se velikokrat bojijo tega, da bodo osamljeni. Povemo jim, da so vedno dobrodo- šli, da lahko pridejo v stanovanjsko skupino na obisk. Vabimo jih v programe, ki jih orga- niziramo v okviru pisarn za informiranje. Če so v stiski, nas lahko vedno tudi pokličejo. To jim da občutek varnosti, pripadnosti in tako lažje preidejo iz stanovanjske skupine v samostojno življenje. Kaj je bistveno, da zmore človek po obdo- bju, ki ga je preživel v stanovanjski skupini, bolje premagovati izzive življenja? Ko se naši uporabniki vrnejo v domače oko- lje, so veliko bolj samostojni, drugače rešujejo spore. Po vključitvi v stanovanjsko skupnost je tudi veliko manj hospitalizacij kot v obdo- bju pred vključitvijo. Lahko dam konkreten primer. Ko so uporabniki pri nas, čutijo, da so sprejeti. Ob naši podpori se naučijo reševati svoje krizne razmere. Kadarkoli se jim zdra- vstveno stanje poslabša, nas lahko pokličejo in velikokrat jim lahko pomagamo s pogo- vorom. Pomemben je občutek, da so slišani, da lahko povejo, kar jih pesti. Dobrodošle so tehnike sproščanja, svetujemo jim, kako naj dihajo, kakšen položaj naj zavzamejo, kako naj preusmerijo pozornost. In to pogosto po- maga. Če so težave bolj razsežne, jih seveda napotimo v bolnišnico. Stanovanjske skupine imate v hišah in blokih sredi mest. Kakšni so odzivi okolice? Doslej smo v okoljih, kjer smo uredili sta- novanjske skupine, naleteli na zelo lep odziv. Okoliški stanovalci nas lepo sprejemajo, med seboj si pomagamo. Med epidemijo koronavi- rusa so na primer naši uporabniki pomagali starejši gospe, ki biva v istem bloku, in ji pri- našali hrano iz trgovine. Okoliški stanoval- ci so med drugim prišli na dan odprtih vrat naše stanovanjske skupine. V Ozari čutimo, da sprejemajo drugačnost, in za to smo zelo hvaležni. Trudimo se za čim boljšo komuni- kacijo, sodelujemo z upravniki, s hišniki, z različnimi organizacijami in podjetji. Tudi ko kdaj prosimo za kakšno donacijo, naletimo na dober odziv. Poskušamo se kar najbolje znajti. Ko ljudje vidijo, da se trudimo, nam radi stopijo naproti. Kako na poglabljanje duševnih tisk vpliva sodobna družba in naš način življenja? Menim, da imajo naš hiter ritem življenja in pričakovanja okolice veliko vpliva na razvoj duševnih težav. Naša družba je naravnana na doseganje ciljev, v ospredju je uspešnost. Da to ni dobro, vidimo že pri najstnikih, ki so zelo tekmovalni, vsi bi radi bili odličnjaki, bojijo se, da sicer ne bodo uspešni. Močno se primerjajo z drugimi in ne znajo sprejemati drugačnosti, prav tako niso solidarni in pri- pravljeni pomagati drugačnim. Moja hči je imela za sošolca tujca in omenila mi je, da je bila edina, ki mu je pomagala pri učenju. Kot težavo vidim tudi visoka pričakovanja staršev, zaradi katerih imajo otroci in mladostniki šte- vilne stiske, pomoči pa je absolutno premalo. Čakalne dobe za pedopsihiatra ali psihologa so predolge, tudi starši, ki imajo svoje stiske, na ustrezno pomoč čakajo predolgo. Stanovanjske skupine so eden od treh no- silnih programov Ozare pri obravnavi oseb s težavami v duševnem zdravju. Kako jim še pomagate? Naši uporabniki obiskujejo program Pisar- ne za informiranje in svetovanje, ki ga v Ozari Celje vodi strokovna delavka Nina Lever. Po- udarek je na organizirani obliki psihosocial- ne pomoči in podpori osebam s težavami v duševnem zdravju. Obiskujejo še skupine za samopomoč in prostočasne dejavnosti. Zaradi vseh teh programov smo v okolju vedno bolj znani, na nas se zaradi potreb na terenu obra- čajo različne ustanove. Dober glas uporabni- kov vpliva na to, da se število tistih, ki se nam pridružujejo, še povečuje, osebe z duševnimi težavami k našim dejavnostim pritegnejo tudi znance in svojce. Zelo so ponosne, da lahko tako pomagajo bližnjim. V prazničnih in zimskih dneh vse ni ble- ščeče in lepo, veliko je tudi stisk. Kako lah- ko sami poskrbimo za svoje duše zdravje? Pri tem se mi zdi zelo pomemben pogovor. Z njim lahko marsikdaj omilimo stisko. Za svoje duševno zdravje lahko veliko naredimo, če poi- ščemo podporo skupnosti, če širimo svojo soci- alno mrežo. Ljudem svetujem, naj se vključijo v kakšno društvo ali se pridružijo programu, ki bo odgovoril na njihove potrebe. Naj zase poiščejo takšne vsebine, ki jih res zanimajo, da bodo tja hodili z veseljem. Tako bodo čutili, da so pomemben del družbe. T udi ljudje z duševnimi težavami imajo ogromno znanja in izkušenj. Treba je le ugotoviti, kje so močni, jih na tistih področjih podpreti ter jim tako dati veljavo. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 49 7. 12. 2023  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 49, 7. december 2023 MAŽORETNA SKUPINA LIBOJE Uspešne ne le zunaj lokalnih, temveč tudi državnih meja Hčerina želja postala tradicija kraja »Dobra mažoreta z nasmehom sprejme poraz oziroma padec palice. Prave ma- žorete so umetnice, ki obvladajo marsikaj. Ni dovolj, da znajo vrteti mažoretne palice, pomembni so plesni gibi in ritem, ki ga dekleta pokažejo pri zahtevnejših koreografijah,« vrline dobre mažorete opisuje vodja Mažoretne skupine Liboje Alenka Polšak. Skupina, ki jo je ustanovila na željo svoje hčere, v teh dneh praznuje 10. obletnico, že pred nekaj leti pa je s svojim delovanjem in z uspehi presegla meje lokalnega okolja. Ob jubileju je skupina minulo soboto pripravila slabi dve uri trajajočo prireditev, kjer se je zvrstilo okoli 20 mažoretnih točk, dogodek pa je bil prava ›poslastica‹ za ljubitelje te zvrsti umetnosti. EVA RUDMAN Sobotno prireditev si je ogledalo več kot 100 ljudi, kar je po besedah Polšakove potrditev, da ima Mažoretna skupina Liboje veliko podporo lokalne skupnosti. Sicer pa bodo člani zdaj začeli s pripravami za državna in mednarodna tekmovanja, ki se jih bodo udeležili po novem letu. Kadet pom-pom v letih 2016 in 2017. Drugo leto ob preje- mu naslova sva bili s hčerko Niko trenerki in koreografi- nji.« A dekleta niso obsedela na lovorikah. Letos so na med- narodnem tekmovanju v Sa- moborju tekmovale v devetih različnih kategorijah in osvo- jile devet zlatih medalj ter en pokal za najboljšo koreogra- fijo in izvedbo. Deset let za prvega fanta Dekleta, ki trenirajo pri Mažoretni skupini Liboje, so stara od šest do 21 let, trenu- tno jih je 36. Razdeljena so v več skupin, ne le starostno, temveč tudi glede na znanje, ki so ga že osvojila. A pred- znanje ni pogoj za članstvo, pravi Polšakova: »Potrebuješ samo voljo do plesa in starše, ki te podpirajo, vsaka dekli- ca ali deček se nam lahko pridruži. Dovolj sta torej že želja in klic oz. obvestilo o udeležbi na treningu.« Tri skupine vodi Pia Stermecki, eno skupino Nika Polšak. V veliko pomoč sta jima letos tudi mažoreti Nastja Ocvirk in Laura Kitek, v preteklem letu jima je pomagala tudi Laura Krulec. Deset let obstaja Mažore- tna skupina Liboje, kar je tudi čas, ki so ga ustanovi- teljica in mažorete potrebo- vale za uspešno ›novačenje‹ prvega moškega člana: »V letošnjem šolskem letu smo v OŠ Šempeter dobile prve- ga člana, ki smo se ga zelo razveselile.« Alenka Polšak želi čim več dekletom in fantom omogočiti razvoj njihovih sposobnosti, samozavesti, jim ponu- diti možnost druženja ter jih spoznati z mažoretnim plesom. Kasneje želi skupino (uspešno) predati naslednji generaciji. (Foto: osebni arhiv) »Na začetku je bila le ideja« Pred leti je hči Alenke Pol- šak izrazila željo, da bi postala mažoreta, in tako se je rodila ideja, pripoveduje ustanovi- teljica: »Po podporo in nasvet sem stopila do predsednice Kulturnega društva Liboje Bi- serke Neuhold Hlastec, ki me je takoj podprla. Začeli smo se pripravljati in že pri prvem vpi- su se je pridružilo 24 deklet,« se začetkov spominja Polšako- va, ki skupino od začetka vodi prostovoljno, vmes se je ude- ležila tudi več izobraževanj za mažorete. Sicer je tudi članica upravnega odbora Kulturnega društva Liboje. »Vedno name- njam poudarek počutju deklet, saj vsako dekle potrebuje svoj način vodenja. Menim, da je vsak lahko mažoreta, če le ima voljo do plesa.« Foto: Nik Jarh Čeprav libojske mažorete, bolj za šalo kot zares, »vse vrtijo okoli prsta«, so najbolj vesele, če jim to uspe tudi s kakšnim novim sponzorjem ali donatorjem, saj vsako leto potrebujejo kakšno novo uniformo, klobuk in pripomočke, finančne težave pa so pri delovanju skupine trenutno največji izziv. (Foto: osebni arhiv) Dekleta so na prireditev ob 10-letnici pova- bile tudi Folklorno skupino Grifon in ženski pevski zbor KUD Ljubečna Celje. Vodja skupine in dekleta ne razmišljajo o prijavi na katero od televizijskih oddaj, namenjeno odkrivanju talentov, saj so, kot pravi Polšakova, dekleta že dovolj zasedena z rednimi treningi za nastope in tekmovanja. Dekleta trenirajo dvakrat tedensko, pred tekmovanji ali večjimi nastopi tudi več. Trenirajo v telovadnici OŠ Griže, prostorih POŠ Liboje, v času počitnic tudi v prostorih Kulturnega društva Liboje. Minulo soboto je Mažore- tna skupina Liboje pripravila prireditev z naslovom 10 let blišča in uspeha libojskih mažoret. Čeprav vsako leto skupina pripravi podoben dogodek, je bil letošnji za- radi okrogle obletnice še posebej pomemben. Prvič so ga pripravile v OŠ Gri- že, kjer strop in prostor ni- sta ovira – podobno kot na tekmovanjih. Sta deset let tekmovanja zaznamovala le blišč in uspeh? Seveda ne, pravi vodja in ustanoviteljica Alenka Polšak, a poudarja, da uspehov ni malo: »Najbolj sem ponosna na naslov dr- žavnih prvakinj Mažoretne zveze Slovenije v kategoriji Novi TEDNIK št. 49 7. 12. 2023  COLOR CMYK stran 25 25 Št. 49, 7. december 2023 VESELI DECEMBER Pravljica je zaživela Ko so v Krajevni skupnosti (KS) Rimske Toplice za- čeli snovati idejo o prazničnem decembrskem doga- janju, si niso predstavljali takšnega odziva krajanov. Ves kraj je namreč stopil skupaj, zavihal rokave in Rimske Toplice spremenil v pravljično deželo. Nav- dušenja krajanov in obiskovalcev, ko so Pravljične Rimske Toplice v torek odprle svoja vrata in zažarele v vsem svojem sijaju, se ne da opisati z besedami. BOJANA AVGUŠTINČIČ »Dogodek in priprava nanj sta povezala kraj, vsi dihajo za to prireditev. Doslej v kra- ju takšne povezanosti ni bilo mogoče čutiti. Tokrat so vsi želeli pomagati pri okraše- vanju, pletenju adventnega venca, postavljanju stvari. Pri vsakem opravilu nas je bilo na kupu vsaj petnajst, kar je res presenetljivo,« ne skriva zadovoljstva predsednik KS Mitja Knez. V Rimskih Toplicah v prete- klih letih decembra, razen tra- dicionalnega miklavževanja, ni bilo prazničnega dogajanja. »Ko sem pred letom postal predsednik KS, sem se odločil, da bomo kraj na tem področju obudili, da bomo začeli pripra- vljati dogodke,« pravi. Tako so v Rimskih Toplicah poleti med drugim pripravili odme- ven športni dogodek, ulično košarko. Že spomladi so se začeli pripravljati tudi na to, kako bi s pravljičnim dogaja- njem popestrili zadnji mesec v letu. K sodelovanju so pova- bili ponudnike, ki svoje izdel- ke predstavljajo in prodajajo na stojnicah. »Dobili smo kar dvaindvajset prijav. Večina ponudnikov na stojnicah je domačinov, torej iz Rimskih Toplic in okolice, nekaj jih je tudi iz sosednjih občin, Radeč, Trbovelj …« je ponosen Mitja Knez. Ponudba na stojnicah, ki so razvrščene v parku pod Rimskimi termami, je pestra in raznolika ter predstavlja pravo zakladnico decembrskih daril. Lučke, labirint, lunapark in drsališče Ob bogato založenih stoj- nicah pravljično vzdušje v Rimskih Toplicah ustvarjajo tudi lučke, ki so zasvetile na predvečer Miklavža. Pravljič- ne Rimske Toplice so namreč okrašene kar z dvema kilome- troma in pol lučk. Pri njihovem nakupu je krajevni skupnosti pomagalo Turistično društvo Rimske Toplice, pri namešča- nju pa Komunala Laško. Do- mačina, ki sta zaposlena v ko- munali, Tadej Plahuta in Dejan Dovjak, sta jih vsako popoldne s pomočjo dvigala nameščala na drevesa. »Poklon tudi gasil- cem PGD Rimske Toplice ter članom Društva jadralnih pa- dalcev Metulj Rimske Toplice in Društva za telesno vzgojo Partizan, ki so prav tako po- magali na poti do tega čudo- vitega dogodka,« je hvaležen Mitja Knez. Zlasti najmlajše v parku pod termami navdušuje labirint, sestavljen iz štiristo kock sena. Pri bazenskem kompleksu Aqua Roma sta postavljena lu- napark in drsališče s plastično podlago, ki omogoča drsanje tudi ob višjih temperaturah, saj ni strahu, da bi se led stalil. Na vseh teh prizoriščih je bilo v torek izjemno živah- no, od vsepovsod sta odme- vala otroški smeh in veselje, zadovoljstvo in navdušenje sta sijala tudi z obrazov odra- slih. Pravljičnega vzdušja ni pokvaril niti obisk inšpekcije dve uri pred prižigom lučk. Za vrhunec čarobnosti je po- skrbel Miklavž, ki je obdaril več kot sto otrok, piko na i odprtju Pravljičnih Rimskih Toplic je dodal Dejan Dogaja. Na prazničnem odru se bodo do novega leta predstavljali domači pevci in pevski zbori. Praznične stojnice bodo va- bile vse decembrske petke in sobote med 17. in 21. uro ter v nedeljo, 10. in 17. decembra, med 16. in 20. uro. Dogajanje za obiskovalce je brezplačno, medtem ko izposoja drsalk na drsališču stane dva evra. V Krajevni skupnosti Rimske Toplice so zadovoljni in pono- sni, da jim je v sodelovanju s posamezniki in z društvi uspe- lo ustvariti čudovito pravljično zgodbo, ki krajanom lepša pra- znični čas. Praznično dogajanje prebudilo in združilo Rimske Toplice Ob bogato založenih stojnicah pravljično vzdušje v Rimskih Toplicah ustvarjajo tudi lučke, ki so zasvetile na predvečer Miklavža. (Foto: Nik Jarh) Pravljične Rimske Toplice so okrašene z 2,5 kilometra lučk. Pri njihovem nameščanju so pomaga- li sodelavca Komunale Laško ter člani več drugih društev v kraju. (Foto: KS Rimske Toplice) Prvi od dobrih treh mož, Miklavž, je obiskal tudi Rimske Toplice. (Foto: Nik Jarh) Novi TEDNIK št. 49 7. 12. 2023  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 49, 7. december 2023 KULINARIKA Boštjan Volk, letošnji evropski mladi chef, v svoje jedi vključuje predvsem lokalne sestavine Ko navduši preplet medu, hrušk in orehov Sladica Boštjana Volka te- melji na medu, hruški in orehih iz lokalnega okolja. »Je moj poklon čebelam in čebelarjem, ki omogočajo življenje v smislu opraševa- nja in prispevajo k obilnim pridelkom na področju polje- delstva, sadjarstva in cvetličarstva,« poudarja najboljši mladi chef Evrope leta 2023. Ponosen na pokal s tekmovanja za najboljšega mladega chefa Evrope sam. Nanjo je posul cvetni prah. Ker se me- denjaki jedo z rokami, je namesto pribora žirantom dal bombažne serviete, ki so bile navlažene z limonino vodo, da so si očistili roke. Naslednji dan je člane komisije navdušil z »medenim objemom« ter zgodbo o čebelah in pomenu lokalnih sestavin v kulinariki. Pri- pravil je tudi apimiks, v katerem je združil propolis, med, cvetni prah in matični mleček. V svojo tekmovalno predstavitev je vključil še hruškov sok in vodo z visoko vsebnostjo mineralov iz Prlekije. Sok in vodo je postre- gel v kristalnih kozarcih, ki so jih izdelali v Rogaški Slatini. Briljantno in ganljivo Člani komisije so njegovo jed ocenili kot tehnično briljantno, slastno in polno različnih tekstur, pri čemer jo sestavljajo le tri lokalno pridelane sestavi- ne: med, orehi in hruške. »Boštjanovo sporočilo o pomenu čebel in medu je ganljivo, njegova predsta- vitev čudovita, priprava jedi pa ni povzročila odvečne hrane,« so še zapisali v obrazložitvi. »Zmage sem se seveda zelo razveselil, nav- dušena je bila tudi moja spremljevalna ekipa, saj jih je kar 30 potovalo z menoj v Francijo in me bodrilo. Prejel sem številne čestitke. Kot zmagovalec bom naslednje leto na tem tekmovanju član komisije. Doslej so sloven- skih kuharji na tekmovanju za najboljšega mladega chefa Evrope dosegali lepe rezultate, a zmagal še ni nihče,« je pojasnil in dodal, da ne namerava počivati na lovorikah. Spomla- di se bosta s prijateljem Tristanom udeležila mednarodnega tekmovanja Biser morja na Hrvaškem, na katerem je nekajkrat že zma- gal. Še bolj se veseli odhoda v Španijo, kjer bo naslednje leto prestižno tekmovanje v pripra- vi znamenitih španskih prigrizkov – tapasov. »To je kulinarično prvenstvo, na katero po- vabijo vrhunske kuharje iz Evrope. Pomerilo se nas bo 16 kuharjev. To tekmovanje je eno redkih, na katerem zmagovalec prejeme de- narno nagrado.« Testenine s čemažem Nad keteringom se je navdušil pri chefu Luki Jezeršku, s katerim že nekaj časa sodelu- je. »Kupil sem 40 let star gasilski tovornjak, ki ga bom predelal za potrebe mobilne kuhinje za strežbo na različnih praznovanjih in do- godkih. V domači kuhinji lahko jedi skoraj do konca pripravim, na terenu jih le še pogrejem, Tako bi lahko postregel tudi do 200 ljudem,« načrtuje Boštjan, ki je nabiral znanje in izku- šnje pri številnih chefi h doma in v tujini. »Za delo nisem prejel plačila, a sem pridobil dra- goceno znanje. Vsaj enkrat na leto bom to še počel, saj bom tako lahko spremljal najnovej- še smernice v kulinariki. Pogosto se spomnim nasveta starejšega izvrstnega kuharja, ki mi je rekel, da se tudi v najslabši restavraciji lahko učiš. Če ne drugega, dojameš, česa ne smeš početi gostom.« Zase najraje kuha preproste jedi. »Obožu- jem testenine s čemažem. Slednjega spomla- di naberem in pripravim, da je na voljo celo leto.« Foto: Nik Jarh in Infi nitas studio »Na tekmovanje sem se pripravljal leto dni. Ob tem sem užival, saj je ku- linarika moja strast. Imel sem dober občutek. Priznam, da sem pričakoval, da bom zmagal,« pravi 25-letni Bo- štjan Volk iz Plešivca pri Velenju, ki je novembra zmagal na sedmem med- narodnem tekmovanju za evropskega mladega chefa (European Young Chef Award) v Franciji. Že pred tem je diplo- mant Višje šole za gostinstvo in turi- zem v Mariboru na svoj kuharski talent opozoril na več tekmovanjih doma in v tujini. In kot pravi, se jih še namera- va udeleževati, pri čemer želi razvijati svoje podjetje za ketering. BARBARA FURMAN Boštjan je odraščal v družini, ki se je za- pisala gostinstvu, saj sta imela že njegova stara starša v Plešivcu gostišče Volk. Stavba je pred približno tremi desetletji pogorela, zgradili so novo in leta 2002 je bilo gostišče spet pripravljeno sprejeti goste. »Že kot otrok sem se pogosto zadrževal v kuhinji in vzljubil to delo, zato sem se vpisal v Srednjo šolo za storitvene dejavnosti Velenje, študiral sem gostinstvo in turizem. Kljub številnim dru- gim obveznostim še danes ob koncih tedna pomagam staršema pri pripravi jedi za naše goste. Prihajajo predvsem iz Velenja in oko- lice, tudi kakšni pohodniki od drugod, ki se okrepčajo pri nas.« Inovacije na tradicijo Na novembrskem tekmovanju za najboljše- ga mladega chefa Evrope so sodelovali kuhar- ji iz devetih držav, ki so se pomerili v poso- dabljanju tradicionalnih receptov z uporabo lokalnih sestavin, saj je bila tema tekmovanja Inovacije na tradicijo. Tako organizatorji mla- de kuharje osveščajo o pomenu ohranjanja regionalne prehrane in kulturne raznolikosti. »Odločil sem se, da bom pripravil medenja- ke. Zamisel zanje sem dobil na Uršlji gori na 1699 metrih nadmorske vi- šine, ko sem na tam- kajšnjih travnikih opazoval čebele. Tam je najvišje ležeč čebelnjak v Sloveniji. Po- leg tega nas medenjaki spo- minjajo na otro- štvo, nam pre- bujajo občutke domačnosti in topline.« Medenjake je članom oce- njevalne komisije postregel na leseni deski iz orehove- ga lesa, ki jo je izdelal Boštjanovi zmago- valni medenjaki. Navdušil je tudi z jedjo, ki jo je imenoval »mede- ni objem«. Pravi, da ne bo spal na lovorikah in se bo kuli- naričnih tekmovanj še udeleževal. Novi TEDNIK št. 49 7. 12. 2023  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 49, 7. december 2023 DRUGAČEN SVET Da je lahko tudi brskanje po spletu spodbuda, da se človek nauči nečesa novega, dokazuje dijakinja Špela Pahor iz Celja. V času korone je na spletu poslušala azijske pesmi in jezik se ji je zdel zanimiv. Najprej je bila to korejščina, nato jo je prevzela kitajščina, in sicer v tolikšni meri, da je sama začela spoznavati skrivnosti tega precej zahtevnega jezika. Njena zagnanost je botrovala temu, da se je lahko nedavno na Kitajskem udeležila mednarodnega jezikovnega tekmovanja. TATJANA CVIRN Celjska dijakinja na tekmovanju na Kitajskem Ljubiteljica umetnosti in kitajščine Tekmovalci so nekaj časa preživeli s kitaj- sko družino. Za Špelo in njeno sotekmoval- ko stojita mama in sin iz družine, ki ju je gostila. Med ogledom znamenitosti in srečanji z domačini. Na fotografiji je Špela z dijakinjama šole v Daliju, kjer je bilo mednarodno tekmovanje. Špela je dijakinja četrtega letnika likovne smeri na Gimnaziji Celje – Center. V tem šolskem letu je zaradi priprav na maturo in zaradi številnih drugih domačih obveznosti, ki jih prinaša likovna smer, učenje kitaj- ščine postavila nekoliko na stran, a njeni cilji so jasni: rada bi študirala umetnostno zgodovino in kitajščino. Zmaga na državni ravni Če se je jezik najprej učila sama, se je v drugem letniku, ko je imela možnost izbire dodatnega predme- ta, odločila za kitajščino, ki je v šoli že nekaj časa na voljo. Očitno ji je dobro šlo, saj so ji v šoli povedali, da je nadarjena za ta jezik in da ima tudi dobro izgovorjavo. Ta je sicer zelo težka, saj je treba pri govoru upoštevati različne tone posame- znih zlogov besed, saj ti prinašajo povsem različne pomene. Zmaga na tej preizkušnji ji je odprla vrata na svetovno tekmovanje na Kitajskem, kamor je odpotovala letos oktobra. Nanj se je pripra- vljala s pomočjo Katarine Potočnik, ki v šoli uči kitaj- ščino, ter kitajske učiteljice, ki tudi prihaja na GCC. Ta ji je pomagala pri vaji govora. Sama na tuje Če so v prejšnjih letih lahko šli na takšna tekmovanja trije najboljši iz države, je bilo tokrat tako, da je lahko šla le Špela kot zmagovalka. »Na začetku je bil to šok, saj nisem imela dodeljenega niti spremljeval- ca, ker sem bila stara že 18 let.« A lovščino navdušena razredničarka Maja Rak. Pri pouku na srečo Špela ni veliko zamudila, saj so v tistem času predvsem ponavljali staro snov. Po prihodu v Peking, kjer so jo pri- čakali organizatorji, so si udeleženci ogledali znamenitosti mesta, ki so jo navdušile. Nato so šli v mesto Dali, kjer je bilo tekmovanje. »Vsa vpraša- nja so bila v kitajščini za razliko od tekmovanja v Sloveniji, kjer je bila v pomoč še angleška verzija. Vsega zato ni- sem razume- la, saj moje znanje ni na tako vi- soki ravni, a se mi Špela je dijakinja četrtega letnika likovne smeri na Gimnaziji Celje – Center. V tem šolskem letu je zaradi priprav na maturo in zaradi številnih drugih domačih obveznosti, ki jih prinaša likovna smer, učenje kitaj- ščine postavila nekoliko na stran, a njeni cilji so jasni: rada bi študirala umetnostno zgodovino in kitajščino. Zmaga na državni ravni Če se je jezik najprej učila sama, se je v drugem letniku, ko je imela možnost izbire dodatnega predme- ta, odločila za kitajščino, ki je v šoli že nekaj časa na voljo. Očitno ji je dobro šlo, saj so ji v šoli povedali, da je nadarjena za ta jezik in da ima tudi dobro izgovorjavo. Ta je sicer zelo težka, saj je treba pri govoru upoštevati različne tone posame- znih zlogov besed, saj ti prinašajo povsem različne pomene. Zmaga na tej preizkušnji ji je odprla vrata na svetovno tekmovanje na Kitajskem, kamor je odpotovala letos oktobra. Nanj se je pripra- vljala s pomočjo Katarine Potočnik, ki v šoli uči kitaj- ščino, ter kitajske učiteljice, ki tudi prihaja na GCC. Ta ji je pomagala pri vaji govora. Sama na tuje Če so v prejšnjih letih lahko šli na takšna tekmovanja trije najboljši iz države, je bilo tokrat tako, da je lahko šla le Špela kot zmagovalka. »Na začetku je bil to šok, saj nisem imela dodeljenega niti spremljeval- ca, ker sem bila stara že 18 let.« A tekmovanja v Sloveniji, kjer je bila v pomoč še angleška verzija. Vsega zato ni- sem razume- la, saj moje znanje ni na tako vi- soki ravni, a se mi je zdelo, da sem teste dobo reševala. Konkurenca 110 mladih iz 93 držav je bila res močna, nekateri so celo nekaj let živeli na Kitajskem, drugi obiskujejo kitajsko šolo ali se učijo jezik že več let.« Drugačen svet Z družino veliko potuje, a Kitajska je res drugačna, je ugotovila. »Vtisi so bili dobri, ljudje so bili zelo prija- zni. Povsod se je zdelo varno, saj je nadzor kamer in policije velik.« Kako se je sporazumevala? »Ponavadi sem poskusila najprej kitajsko, ko se je ustavilo, pa še kako drugače. Znanje angleščine je med domačini zelo raz- lično, niti vsi študenti, ki so bil naši spremljevalci, niso znali tega jezika.« Bivanje na Kitajskem je bilo tudi priložnost za tesnejšo navezavo sti- kov z drugimi tekmovalkami. »Moja ›cimra‹ je bila iz Mol- davije in sva se dobro ujeli. Na splošno smo se bolj razumeli mi iz Evrope, posebej tisti, ki ima- mo slovanske kore- nine.« Špelo je pre- senetilo, da je bila hrana tam pov- sem dru- gačna od ti- ste, ki jo nudijo kitajske restavracije pri nas. »Razlika je res velika, a so bile jedi tudi tam dobre. Všeč mi je njihova hrana. Ponavadi je bilo na voljo meso, pripravljeno na več načinov, pripravili so juhe, zelenjavo in sadje, na voljo je bila tudi ponudba za vegane.« Študij jezika Kitajščina v Sloveniji ni posebej raz- širjena in na Gimnaziji Celje – Center se zanjo odloči približno 15 dijakov v letniku. Verjetno jih odvrne težavnost jezika, ki postaja tudi po svetu vedno bolj razširjen. »Zapomniti si je treba veliko pismenk, ob tem se je treba vsa- ko besedo naučiti skupaj s pismenko. Učimo se tako, da so besede zapisane v naši abecedi in so zraven označeni toni, ker je lahko ob drugačnem tonu pomen čisto drugačen.« »Odkar potujem in obiskujem srednjo šolo, bolje razumem svet in umetnost.« A Špela bi kljub temu rada študirala ta jezik, ki ji je zelo všeč. Prepričana je, da bi v kombinaciji z umetnostno zgodovino imela kar nekaj možnosti za kasnejšo poklicno pot. Kaj točno bi počela, še ne ve, saj misli, da ima še dovolj časa za to odločitev. Rada bi povezala umetnostno zgodovin in turizem, znanje jezikov je pri tem vsekakor nujno. Foto: osebni arhiv »Že v drugem letniku sem šla na tekmovanje na državni ravni. Tam smo imeli pisno in ustno preverjanje znanja, predstaviti smo se morali tudi v izbrani dejavnosti, ki je povezana s kitajsko kul- turo. Predstavila sem se z borilno veščino. V tretjem letniku sem se ponovno udeležila tekmovanja in na njem zmagala. Takrat sem se predstavila s slikanjem na poseben kitajski način. S tem sem povezala tudi svojo ustno pred- stavitev,« je pripovedo- vala dijakinja. Med ogledom znamenitosti in srečanji z domačini. Na fotografiji je Špela z dijakinjama šole v Daliju, kjer je bilo mednarodno tekmovanje. Na tekmovanju je bilo treba odgovarjati na številna vprašanja in pokazati svojo nadarjenost. Špela je izbrala slikarstvo na kitajski način. se je odločila, da bo izkoristila priložnost, ki se je ponudila, in obiskala zanimivo deželo. Tudi doma so jo podpirali, naj gre, prav tako je bila nad njeno 14-dnev- no pusto- Celjanka Špela Pahor se je kot državna zmagovalka uvrstila na mednarodno tek- movanje v kitajščini v mestu Dali na Ki- tajskem. V rokah ima priznanje in za nagrado potrdilo, da lahko gre v treh letih za en seme- ster študirat na Kitajsko. vsekakor nujno. Foto: osebni arhiv Na tekmovanju je bilo treba odgovarjati na številna vprašanja in pokazati svojo nadarjenost. Špela je izbrala slikarstvo na kitajski način. Celjanka Špela Pahor se je kot državna zmagovalka uvrstila na mednarodno tek- movanje v kitajščini v mestu Dali na Ki- tajskem. V rokah ima priznanje in za nagrado potrdilo, da lahko gre v treh letih za en seme- ster študirat na Kitajsko. Novi TEDNIK št. 49 7. 12. 2023  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 49, 7. december 2023 KULINARIKA Boštjan Volk, letošnji evropski mladi chef, v svoje jedi vključuje predvsem lokalne sestavine Ko navduši preplet medu, hrušk in orehov Sladica Boštjana Volka te- melji na medu, hruški in orehih iz lokalnega okolja. »Je moj poklon čebelam in čebelarjem, ki omogočajo življenje v smislu opraševa- nja in prispevajo k obilnim pridelkom na področju polje- delstva, sadjarstva in cvetličarstva,« poudarja najboljši mladi chef Evrope leta 2023. Ponosen na pokal s tekmovanja za najboljšega mladega chefa Evrope sam. Nanjo je posul cvetni prah. Ker se me- denjaki jedo z rokami, je namesto pribora žirantom dal bombažne serviete, ki so bile navlažene z limonino vodo, da so si očistili roke. Naslednji dan je člane komisije navdušil z »medenim objemom« ter zgodbo o čebelah in pomenu lokalnih sestavin v kulinariki. Pri- pravil je tudi apimiks, v katerem je združil propolis, med, cvetni prah in matični mleček. V svojo tekmovalno predstavitev je vključil še hruškov sok in vodo z visoko vsebnostjo mineralov iz Prlekije. Sok in vodo je postre- gel v kristalnih kozarcih, ki so jih izdelali v Rogaški Slatini. Briljantno in ganljivo Člani komisije so njegovo jed ocenili kot tehnično briljantno, slastno in polno različnih tekstur, pri čemer jo sestavljajo le tri lokalno pridelane sestavi- ne: med, orehi in hruške. »Boštjanovo sporočilo o pomenu čebel in medu je ganljivo, njegova predsta- vitev čudovita, priprava jedi pa ni povzročila odvečne hrane,« so še zapisali v obrazložitvi. »Zmage sem se seveda zelo razveselil, nav- dušena je bila tudi moja spremljevalna ekipa, saj jih je kar 30 potovalo z menoj v Francijo in me bodrilo. Prejel sem številne čestitke. Kot zmagovalec bom naslednje leto na tem tekmovanju član komisije. Doslej so sloven- skih kuharji na tekmovanju za najboljšega mladega chefa Evrope dosegali lepe rezultate, a zmagal še ni nihče,« je pojasnil in dodal, da ne namerava počivati na lovorikah. Spomla- di se bosta s prijateljem Tristanom udeležila mednarodnega tekmovanja Biser morja na Hrvaškem, na katerem je nekajkrat že zma- gal. Še bolj se veseli odhoda v Španijo, kjer bo naslednje leto prestižno tekmovanje v pripra- vi znamenitih španskih prigrizkov – tapasov. »To je kulinarično prvenstvo, na katero po- vabijo vrhunske kuharje iz Evrope. Pomerilo se nas bo 16 kuharjev. To tekmovanje je eno redkih, na katerem zmagovalec prejeme de- narno nagrado.« Testenine s čemažem Nad keteringom se je navdušil pri chefu Luki Jezeršku, s katerim že nekaj časa sodelu- je. »Kupil sem 40 let star gasilski tovornjak, ki ga bom predelal za potrebe mobilne kuhinje za strežbo na različnih praznovanjih in do- godkih. V domači kuhinji lahko jedi skoraj do konca pripravim, na terenu jih le še pogrejem, Tako bi lahko postregel tudi do 200 ljudem,« načrtuje Boštjan, ki je nabiral znanje in izku- šnje pri številnih chefi h doma in v tujini. »Za delo nisem prejel plačila, a sem pridobil dra- goceno znanje. Vsaj enkrat na leto bom to še počel, saj bom tako lahko spremljal najnovej- še smernice v kulinariki. Pogosto se spomnim nasveta starejšega izvrstnega kuharja, ki mi je rekel, da se tudi v najslabši restavraciji lahko učiš. Če ne drugega, dojameš, česa ne smeš početi gostom.« Zase najraje kuha preproste jedi. »Obožu- jem testenine s čemažem. Slednjega spomla- di naberem in pripravim, da je na voljo celo leto.« Foto: Nik Jarh in Infi nitas studio »Na tekmovanje sem se pripravljal leto dni. Ob tem sem užival, saj je ku- linarika moja strast. Imel sem dober občutek. Priznam, da sem pričakoval, da bom zmagal,« pravi 25-letni Bo- štjan Volk iz Plešivca pri Velenju, ki je novembra zmagal na sedmem med- narodnem tekmovanju za evropskega mladega chefa (European Young Chef Award) v Franciji. Že pred tem je diplo- mant Višje šole za gostinstvo in turi- zem v Mariboru na svoj kuharski talent opozoril na več tekmovanjih doma in v tujini. In kot pravi, se jih še namera- va udeleževati, pri čemer želi razvijati svoje podjetje za ketering. BARBARA FURMAN Boštjan je odraščal v družini, ki se je za- pisala gostinstvu, saj sta imela že njegova stara starša v Plešivcu gostišče Volk. Stavba je pred približno tremi desetletji pogorela, zgradili so novo in leta 2002 je bilo gostišče spet pripravljeno sprejeti goste. »Že kot otrok sem se pogosto zadrževal v kuhinji in vzljubil to delo, zato sem se vpisal v Srednjo šolo za storitvene dejavnosti Velenje, študiral sem gostinstvo in turizem. Kljub številnim dru- gim obveznostim še danes ob koncih tedna pomagam staršema pri pripravi jedi za naše goste. Prihajajo predvsem iz Velenja in oko- lice, tudi kakšni pohodniki od drugod, ki se okrepčajo pri nas.« Inovacije na tradicijo Na novembrskem tekmovanju za najboljše- ga mladega chefa Evrope so sodelovali kuhar- ji iz devetih držav, ki so se pomerili v poso- dabljanju tradicionalnih receptov z uporabo lokalnih sestavin, saj je bila tema tekmovanja Inovacije na tradicijo. Tako organizatorji mla- de kuharje osveščajo o pomenu ohranjanja regionalne prehrane in kulturne raznolikosti. »Odločil sem se, da bom pripravil medenja- ke. Zamisel zanje sem dobil na Uršlji gori na 1699 metrih nadmorske vi- šine, ko sem na tam- kajšnjih travnikih opazoval čebele. Tam je najvišje ležeč čebelnjak v Sloveniji. Po- leg tega nas medenjaki spo- minjajo na otro- štvo, nam pre- bujajo občutke domačnosti in topline.« Medenjake je članom oce- njevalne komisije postregel na leseni deski iz orehove- ga lesa, ki jo je izdelal Boštjanovi zmago- valni medenjaki. Navdušil je tudi z jedjo, ki jo je imenoval »mede- ni objem«. Pravi, da ne bo spal na lovorikah in se bo kuli- naričnih tekmovanj še udeleževal. Novi TEDNIK št. 49 7. 12. 2023  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 49, 7. december 2023 DRUGAČEN SVET Da je lahko tudi brskanje po spletu spodbuda, da se človek nauči nečesa novega, dokazuje dijakinja Špela Pahor iz Celja. V času korone je na spletu poslušala azijske pesmi in jezik se ji je zdel zanimiv. Najprej je bila to korejščina, nato jo je prevzela kitajščina, in sicer v tolikšni meri, da je sama začela spoznavati skrivnosti tega precej zahtevnega jezika. Njena zagnanost je botrovala temu, da se je lahko nedavno na Kitajskem udeležila mednarodnega jezikovnega tekmovanja. TATJANA CVIRN Celjska dijakinja na tekmovanju na Kitajskem Ljubiteljica umetnosti in kitajščine Tekmovalci so nekaj časa preživeli s kitaj- sko družino. Za Špelo in njeno sotekmoval- ko stojita mama in sin iz družine, ki ju je gostila. Med ogledom znamenitosti in srečanji z domačini. Na fotografiji je Špela z dijakinjama šole v Daliju, kjer je bilo mednarodno tekmovanje. Špela je dijakinja četrtega letnika likovne smeri na Gimnaziji Celje – Center. V tem šolskem letu je zaradi priprav na maturo in zaradi številnih drugih domačih obveznosti, ki jih prinaša likovna smer, učenje kitaj- ščine postavila nekoliko na stran, a njeni cilji so jasni: rada bi študirala umetnostno zgodovino in kitajščino. Zmaga na državni ravni Če se je jezik najprej učila sama, se je v drugem letniku, ko je imela možnost izbire dodatnega predme- ta, odločila za kitajščino, ki je v šoli že nekaj časa na voljo. Očitno ji je dobro šlo, saj so ji v šoli povedali, da je nadarjena za ta jezik in da ima tudi dobro izgovorjavo. Ta je sicer zelo težka, saj je treba pri govoru upoštevati različne tone posame- znih zlogov besed, saj ti prinašajo povsem različne pomene. Zmaga na tej preizkušnji ji je odprla vrata na svetovno tekmovanje na Kitajskem, kamor je odpotovala letos oktobra. Nanj se je pripra- vljala s pomočjo Katarine Potočnik, ki v šoli uči kitaj- ščino, ter kitajske učiteljice, ki tudi prihaja na GCC. Ta ji je pomagala pri vaji govora. Sama na tuje Če so v prejšnjih letih lahko šli na takšna tekmovanja trije najboljši iz države, je bilo tokrat tako, da je lahko šla le Špela kot zmagovalka. »Na začetku je bil to šok, saj nisem imela dodeljenega niti spremljeval- ca, ker sem bila stara že 18 let.« A lovščino navdušena razredničarka Maja Rak. Pri pouku na srečo Špela ni veliko zamudila, saj so v tistem času predvsem ponavljali staro snov. Po prihodu v Peking, kjer so jo pri- čakali organizatorji, so si udeleženci ogledali znamenitosti mesta, ki so jo navdušile. Nato so šli v mesto Dali, kjer je bilo tekmovanje. »Vsa vpraša- nja so bila v kitajščini za razliko od tekmovanja v Sloveniji, kjer je bila v pomoč še angleška verzija. Vsega zato ni- sem razume- la, saj moje znanje ni na tako vi- soki ravni, a se mi Špela je dijakinja četrtega letnika likovne smeri na Gimnaziji Celje – Center. V tem šolskem letu je zaradi priprav na maturo in zaradi številnih drugih domačih obveznosti, ki jih prinaša likovna smer, učenje kitaj- ščine postavila nekoliko na stran, a njeni cilji so jasni: rada bi študirala umetnostno zgodovino in kitajščino. Zmaga na državni ravni Če se je jezik najprej učila sama, se je v drugem letniku, ko je imela možnost izbire dodatnega predme- ta, odločila za kitajščino, ki je v šoli že nekaj časa na voljo. Očitno ji je dobro šlo, saj so ji v šoli povedali, da je nadarjena za ta jezik in da ima tudi dobro izgovorjavo. Ta je sicer zelo težka, saj je treba pri govoru upoštevati različne tone posame- znih zlogov besed, saj ti prinašajo povsem različne pomene. Zmaga na tej preizkušnji ji je odprla vrata na svetovno tekmovanje na Kitajskem, kamor je odpotovala letos oktobra. Nanj se je pripra- vljala s pomočjo Katarine Potočnik, ki v šoli uči kitaj- ščino, ter kitajske učiteljice, ki tudi prihaja na GCC. Ta ji je pomagala pri vaji govora. Sama na tuje Če so v prejšnjih letih lahko šli na takšna tekmovanja trije najboljši iz države, je bilo tokrat tako, da je lahko šla le Špela kot zmagovalka. »Na začetku je bil to šok, saj nisem imela dodeljenega niti spremljeval- ca, ker sem bila stara že 18 let.« A tekmovanja v Sloveniji, kjer je bila v pomoč še angleška verzija. Vsega zato ni- sem razume- la, saj moje znanje ni na tako vi- soki ravni, a se mi je zdelo, da sem teste dobo reševala. Konkurenca 110 mladih iz 93 držav je bila res močna, nekateri so celo nekaj let živeli na Kitajskem, drugi obiskujejo kitajsko šolo ali se učijo jezik že več let.« Drugačen svet Z družino veliko potuje, a Kitajska je res drugačna, je ugotovila. »Vtisi so bili dobri, ljudje so bili zelo prija- zni. Povsod se je zdelo varno, saj je nadzor kamer in policije velik.« Kako se je sporazumevala? »Ponavadi sem poskusila najprej kitajsko, ko se je ustavilo, pa še kako drugače. Znanje angleščine je med domačini zelo raz- lično, niti vsi študenti, ki so bil naši spremljevalci, niso znali tega jezika.« Bivanje na Kitajskem je bilo tudi priložnost za tesnejšo navezavo sti- kov z drugimi tekmovalkami. »Moja ›cimra‹ je bila iz Mol- davije in sva se dobro ujeli. Na splošno smo se bolj razumeli mi iz Evrope, posebej tisti, ki ima- mo slovanske kore- nine.« Špelo je pre- senetilo, da je bila hrana tam pov- sem dru- gačna od ti- ste, ki jo nudijo kitajske restavracije pri nas. »Razlika je res velika, a so bile jedi tudi tam dobre. Všeč mi je njihova hrana. Ponavadi je bilo na voljo meso, pripravljeno na več načinov, pripravili so juhe, zelenjavo in sadje, na voljo je bila tudi ponudba za vegane.« Študij jezika Kitajščina v Sloveniji ni posebej raz- širjena in na Gimnaziji Celje – Center se zanjo odloči približno 15 dijakov v letniku. Verjetno jih odvrne težavnost jezika, ki postaja tudi po svetu vedno bolj razširjen. »Zapomniti si je treba veliko pismenk, ob tem se je treba vsa- ko besedo naučiti skupaj s pismenko. Učimo se tako, da so besede zapisane v naši abecedi in so zraven označeni toni, ker je lahko ob drugačnem tonu pomen čisto drugačen.« »Odkar potujem in obiskujem srednjo šolo, bolje razumem svet in umetnost.« A Špela bi kljub temu rada študirala ta jezik, ki ji je zelo všeč. Prepričana je, da bi v kombinaciji z umetnostno zgodovino imela kar nekaj možnosti za kasnejšo poklicno pot. Kaj točno bi počela, še ne ve, saj misli, da ima še dovolj časa za to odločitev. Rada bi povezala umetnostno zgodovin in turizem, znanje jezikov je pri tem vsekakor nujno. Foto: osebni arhiv »Že v drugem letniku sem šla na tekmovanje na državni ravni. Tam smo imeli pisno in ustno preverjanje znanja, predstaviti smo se morali tudi v izbrani dejavnosti, ki je povezana s kitajsko kul- turo. Predstavila sem se z borilno veščino. V tretjem letniku sem se ponovno udeležila tekmovanja in na njem zmagala. Takrat sem se predstavila s slikanjem na poseben kitajski način. S tem sem povezala tudi svojo ustno pred- stavitev,« je pripovedo- vala dijakinja. Med ogledom znamenitosti in srečanji z domačini. Na fotografiji je Špela z dijakinjama šole v Daliju, kjer je bilo mednarodno tekmovanje. Na tekmovanju je bilo treba odgovarjati na številna vprašanja in pokazati svojo nadarjenost. Špela je izbrala slikarstvo na kitajski način. se je odločila, da bo izkoristila priložnost, ki se je ponudila, in obiskala zanimivo deželo. Tudi doma so jo podpirali, naj gre, prav tako je bila nad njeno 14-dnev- no pusto- Celjanka Špela Pahor se je kot državna zmagovalka uvrstila na mednarodno tek- movanje v kitajščini v mestu Dali na Ki- tajskem. V rokah ima priznanje in za nagrado potrdilo, da lahko gre v treh letih za en seme- ster študirat na Kitajsko. vsekakor nujno. Foto: osebni arhiv Na tekmovanju je bilo treba odgovarjati na številna vprašanja in pokazati svojo nadarjenost. Špela je izbrala slikarstvo na kitajski način. Celjanka Špela Pahor se je kot državna zmagovalka uvrstila na mednarodno tek- movanje v kitajščini v mestu Dali na Ki- tajskem. V rokah ima priznanje in za nagrado potrdilo, da lahko gre v treh letih za en seme- ster študirat na Kitajsko. Novi TEDNIK št. 49 07. 12. 2023  COLOR CMYK stran 28 28 Št. 49, 7. december 2023 IZVIRNO Uporabiti, kar zraste na posestvu, in sestavine pri- praviti tako, da ohranijo čim več svojih blagodejnih lastnosti – to je vodilo Romance Rečnik, ki na svoji ekološki kmetiji prideluje orehova jedrca. Od orehov je le še korak do potice. Ker lastnica posestva v Zagaju pri Ponikvi pri snovanju svojih izdelkov spoštuje igro narave, igrivost vnaša tudi v pripravo svoje pletene potice. A znana ni le po orehovi, temveč tudi po fi govi, bezgovi in še kateri. TINA STRMČNIK »Ko ustvarjam, izviram iz sebe, navdiha nikoli ne iščem na spletu. Ko mi je enkrat pri peki klasič- ne potice ostal kos testa, sem se domislila, da bi lahko potico pripravila kot pletenico. Hitro sem spoznala, da brez vaje ne bom postala mojstri- ca, saj je nadev frčal povsod naokrog.« Tako je pripoved o svoji kulinarični posebnosti začela sogovornica, ki nas je v deževnem jutru povabila v tako imenovano api sobi- co, urejeno po načelih trajnosti. Sobica je izdelana iz lesa iz domačega gozda, opremljena je z restavriranimi kosi starega pohištva. Ogenj v kaminu je prijetno prasketal, ko smo posedli ob domačem čaju iz semen koprive in orehovih pregrad. Od klasičnih do veganskih Znanje, kako pripraviti poti- co na tradicionalen način, je Romanca Rečnik črpala od svoje mame. Sama je v pri- pravo te sladice vnesla še svojo ustvarjalnost in doma pridelane sestavine. Potice pripravlja z maščobo oreho- vega olja, ki daje testu nekaj sladkosti, pri čemer Rečni- kova sladkorja ne uporablja. Orehov za nadev ne prelije z vrelim mlekom. »Orehi, pri- delani na mojem posestvu, so nadzorovano sušeni, zaradi česar ne grenijo in nas po njih ne peče zgaga. Nikakor jim z vročino ne želim ničesar odvze- ti, saj se že tako v obliki nadeva potice znajdejo v pečici.« Ta ekološka kmetovalka iz občine Šentjur v zadnjem času pripravlja največ veganskih potic. Namesto kravjega mleka uporablja orehovo mleko lastne izdelave, kot sladilo uporablja doma izdelan regratov med. »Ko ljudje poskusijo takšno potico, izdelano le iz sestavin rastlinskega izvora, so navdu- šeni, da ni njen okus nič manj »Od oktobra, ko padejo orehi, imam polne roke dela. Časa mi zmanjkuje celo za spanje.« »Ko ustvarjam, izviram iz sebe, navdiha nikoli ne iščem na spletu. Ko mi je enkrat pri peki klasič- ne potice ostal kos testa, sem se domislila, da bi lahko potico pripravila kot pletenico. Hitro sem spoznala, da brez vaje ne bom postala mojstri- ca, saj je nadev frčal povsod naokrog.« Tako je pripoved o svoji kulinarični posebnosti začela sogovornica, ki nas je v deževnem jutru povabila v tako imenovano api sobi- co, urejeno po načelih trajnosti. Sobica je izdelana iz lesa iz domačega gozda, opremljena je z restavriranimi kosi starega pohištva. Ogenj v kaminu je prijetno prasketal, ko smo posedli ob domačem čaju iz semen koprive in orehovih pregrad. Od klasičnih do veganskih Znanje, kako pripraviti poti- co na tradicionalen način, je Romanca Rečnik črpala od svoje mame. Sama je v pri- pravo te sladice vnesla še svojo ustvarjalnost in doma pridelane sestavine. Potice pripravlja z maščobo oreho- vega olja, ki daje testu nekaj sladkosti, pri čemer Rečni- kova sladkorja ne uporablja. Orehov za nadev ne prelije z vrelim mlekom. »Orehi, pri- delani na mojem posestvu, so nadzorovano sušeni, zaradi česar ne grenijo in nas po njih ne peče zgaga. Nikakor jim z vročino ne želim ničesar odvze- ti, saj se že tako v obliki nadeva potice znajdejo v pečici.« Ta ekološka kmetovalka iz občine Šentjur v zadnjem času pripravlja največ veganskih potic. Namesto kravjega mleka uporablja orehovo mleko lastne izdelave, kot sladilo uporablja doma izdelan regratov med. »Ko ljudje poskusijo takšno potico, izdelano le iz sestavin rastlinskega izvora, so navdu- šeni, da ni njen okus nič manj »Od oktobra, ko padejo orehi, imam polne roke dela. Časa mi zmanjkuje celo za spanje.« Pletene potice Romance Rečnik potujejo po vsem svetu Igriva kraljica praznične mize izrazit kos okus klasične potice,« je povedala. In dodala svoj nasvet, naj bodo ljudje pri obdelavi vseh živil pozorni, da čim manj osiromašijo njihove koristne lastnosti. Ko gre potica po svetu … Domiselna je tudi pri pripravi nadevov, kjer uporabi vse, kar zraste na njenem posestvu. Nekateri nadevi so zeliščni, nekateri cvetlični. Nadev med drugim pripravlja iz fermentiranih regratovih ali bezgovih cvetov, potice pri- pravlja tudi z nadevom iz fi g. »Ko pripravljam svoje izdelke, me vodi načelo, da lahko s hrano pod- prem človekovo vitalnost, moč in energijo. Ker delam z ra- »Pletene potice pripravljam tako, da prepletam lastno ustvarjalnost in recepte praprababic. Babice so namreč premlade. Tudi jaz sem že babica,« je dejala v hudomušnem slogu. dostjo, se to odraža v izdelku. Ko pečem, ponavadi zraven prepevam. Če ne prepevam, žvižgam,« je dejala v smehu. Po poticah, pripravljenih v Zagaju pri Ponikvi, ljudje po- segajo, kadar pripravljajo po- gostitev za kakšen dogodek ali jih želijo podariti kot darilo. Potice celo potujejo po svetu. Tujci, ki živijo v Sloveniji, jih namreč po besedah Rečni- kove ob vrnitvi v domovino podarjajo svojim domačim. Velikokrat slovenska podje- tja, ko želijo podariti nekaj edinstvenega, tovrstne slastne zalogaje naročijo kot darilo za svoje poslovne partnerje. Ta slasten vonj po peki Rečnikova prideluje orehe na povsem naraven način. Pod nasadom se pasejo ovce, ki popasejo travo in pognojijo zemljo. Med sušenjem orehov toplotno ne obdeluje. Tudi drugim ljudem svetuje, naj teh plodov narave ne sušijo na kmečki peči, temveč na zraku. »Priporočam, da jih dopoldne, ko ni več rose, dajo ven in jih zvečer pospravijo, saj ti plodo- vi dihajo skozi svojo lupino.« Orehov in drugih pridel- kov s posestva še zdaleč ne uporablja le pri pripravi po- tic. Pri njej po peki diši celo leto, saj od leta 2018 izdeluje granole. Te je po sestavinah, ki jih Slovenci uporabljamo tudi za pripravo naših tradici- onalnih sladic, poimenovala z imeni orehova potica, giba- nica in jabolčni »štrudelj«. Ko je opravila izobraževanje za apiterapevtko, se je domislila še priprave granole s cvetnim prahom. Svet čebel jo navdu- šuje. Ima planetarno orientira- no postavitev čebeljih panjev v obliki sedemkrake zvezde. Kaj se skriva za temi zaplete- nimi besedami? »Veliko ljudi ima čebele za božanska bitja. Te marljive delavke so bo- žanske, ker v tej sedemkraki postavitvi s krilci dosežejo božansko energijo – tako re- čemo, saj gre za najvišjo vi- bracijo, ki obstaja na svetu,« je razložila. Pripoved o njenem odnosu do čebel pa je že nova zgodba … Foto: Nik Jarh Ob našem obisku je pripravila vegansko pleteno orehovo potico z jabol- kom v sredini in vegansko potico z bezgovim nadevom. »Pri vsem, kar počnem, se srčno in iskreno igram,« nam je zaupala Romanca Rečnik. In dodala, da ji je pri pletenih poticah, pečenih v glinenem pekaču, najbolj všeč, da je vsaka edinstvena. »V zadnjem času se v javnosti veli- ko govori o trajno- sti. Jaz tako živim že vrsto let,« pra- vi lastnica ekolo- škega posestva, ki je tudi navdu- šena čebelarka in apiterapevtka. Novi TEDNIK št. 49 7. 12. 2023  COLOR CMYK stran 29 29 Št. 49, 7. december 2023 V SVETU VEDEŽEVANJA Vedeževanje ji je bilo položeno v zibelko. V svet prihodnosti jo je že kot deklico popeljala mama, ki je bila znana vedeževalka v Mariboru. Njeno strast zdaj že trideset let v Preboldu nadaljuje Mirica Reberšek. Njene zveste spremljevalke so ciganske karte. Ob njih vedežuje tudi s pomočjo kavnih usedlin in nihala. ŠPELA OŽIR Mirica Reberšek iz Prebolda vedežuje že trideset let Vse je odvisno od tega, kako odprt je človek Mirica Reberšek je po poklicu komercialist- ka. Zaposlena je bila v Upi – ljudski univerzi Žalec in domu starejših občanov na Vranskem. Zadnjih nekaj mesecev je vodja Medgenera- cijskega centra Prebold. Ob tem jo že ves čas spremlja vedeževanje. S tem se ukvarja že tri- deset let, še posebej poglobljeno zadnje dese- tletje, a se javno izpostavlja zgolj zadnji dve leti, ko ima tudi popoldansko obrt. Osnovnih zakonitosti jo je naučila mama, ki jo je Mirica kot deklica ves čas opazovala. A kot pravi Mirica, to ni bilo dovolj. »Če hočeš nekaj zares znati, se moraš neprestano učiti. Sama sem se izpopolnjevala pri Borutu Be- legiću, ki je zame res najboljši vedeževalec. Včasih sem poklicala tudi katero drugo ve- deževalko in preverila, ali so njene napovedi takšne kot moje. To so bili začetki in tako sem se učila.« Največkrat iz ciganskih kart Njene stranke so v prvi vrsti ljudje, ki ima- jo stiske in ne vedo, kako naprej. »Najraje vedežujem na podlagi konkretnih vprašanj. Nanje lahko ponudim konkreten odgovor. Pri tem ne smem vpletati čustev. Na splošno o zdravju, ljube- zni, delu … ne vedežu- jem,« pravi sogovorni- ca in dodaja, da so vsi trije pripomočki ena- ko zanesljivi. »Kljub vsemu si največkrat ljudje zaželijo vede- ževanje s pomočjo kart. Včasih se ga lotim kar spontano med pitjem kave s prijateljicami. Obr- nem skodelico in pogledam … A na silo ne vede- žujem ni- komur.« Še posebej je vesela povratnih informacij. »Vse je odvisno od tega, kako je človek odprt. Med vedeževanjem namreč moram začutiti energijo človeka, le tako lahko vedežujem. Kdaj kdo omeni, da v to ne verjame. Nič zato. Vsak ima lahko svoje mnenje.« Ali lahko v pri- hodnost pogleda tudi zase? »Lahko, a ničesar ne vidim,« pripomni v smehu. »Če hočeš nekaj zares znati, se moraš neprestano učiti.« Vedeževanja poučuje druge Najprej je vedeževala zgolj svojim znancem in prijateljem, sorodnikom … Zadnji dve leti, ko je opazila, da je zanimanja vedno več, se je jav- no izpostavila in vedeževanje nudi tudi drugim. V treh desetletjih je svoje veščine tako izpopol- nila, da je ustanovila Akademijo vedeževanja Razkritje. O vedeževanju uči tudi druge. Da je to lažje, je izdala dve knjigi. Ena je namenjena začetnemu in druga nadaljevalnemu tečaju ve- deževanja s pomočjo ciganskih kart. Foto: Andraž Purg »Najraje vedežujem na podlagi konkretnih vprašanj. Nanje lahko ponudim konkreten odgovor.« »Včasih se lotim vedeževanja kar spontano med pitjem kave s prijateljicami. Obrnem skodelico in pogledam… A na silo ne vedežujem nikomur.« »Vse je odvisno od tega, kako je človek odprt. Med vedeževanjem namreč moram začutiti energijo človeka.« Njene stranke so v prvi vrsti ljudje, ki imajo stiske in ne vedo, kako naprej. O vedeževa- nju uči tudi druge. Da je to lažje, je izdala dve knjigi. Ciganske karte so že od otroštva njene spremljevalke. Novi TEDNIK št. 49 7. 12. 2023  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 49, 7. december 2023 INFORMACIJE Obiščite nas, pokličite nas ali nam pišite in pripravili vam bomo ustrezen predračun. Oglasni oddelek Novega tednika, Prešernova 19, Celje. AND HAPPY NEW YEAR www.trgovinejager.com 34 SLOVENSKO DRUŽINSKO PODJETJE Jagros d.o.o., Prvomajska ulica 29, 3250 Rogaška Slatina | tajnistvo@trgovinejager.com PRODAJALEC ŽIVIL TRENUTNO IŠČEMO NASLEDNJE SODELAVCE: PRODAJALEC MESA/MESAR PRODAJALEC DELIKA TESE PRODAJALEC TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami iz primerljivih delovnih mest. Podrobnejše opise delovnih mest najdete na: www.trgovinejager.com/Zaposlitev. Vloge lahko pošljete na email naslov: kadri@trgovinejager.com. PRIDRUŽI SE NAM! AND HAPPY NEW HAPPY NEW HAPPY NEW HAPPY NEW HAPPY NEW HAPPY NEW HAPPY NEW HAPPY NEW YEAR Podrobnejše opise delovnih mest najdete na: www.trgovinejager.com/Zaposlitev. Podrobnejše opise delovnih mest najdete Podrobnejše opise delovnih mest najdete Podrobnejše opise delovnih mest najdete Podrobnejše opise delovnih mest najdete SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE YEAR iz primerljivih delovnih mest. iz primerljivih delovnih mest. iz primerljivih delovnih mest. iz primerljivih delovnih mest. iz primerljivih delovnih mest. iz primerljivih delovnih mest. Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE PRODAJALEC MESA/MESAR PRODAJALEC DELIKA TESE PRODAJALEC TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE PRODAJALEC MESA/MESAR PRODAJALEC DELIKA TESE PRODAJALEC TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE Jagros d.o.o. PODROBNEJŠI OPISI... Novi TEDNIK št. 49 7. 12. 2023  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 49, 7. december 2023 NA ODRSKIH DESKAH Pri študiju tretje premierne predstave v sezoni se je ekipa ustvarjalcev iz Slovenskega ljudskega gledališča Celje povezala z Domom za starejše ob Savinji. Nji- hovi oskrbovanci in zaposleni so si kot prvi ogledali generalko Paradiža že v četrtek. Slavnostna premiera je bila v petek zvečer. Obiskovalci niso skrivali nav- dušenja in dolžina ploskanja se je lahko primerjala s tistim po prvi uprizoritvi Druge preteklosti. DEAN ŠUSTER Po koncu predstave Para- diž se je tudi uradno od SLG Celje zaradi upokojitve po- slovil Bojan Umek. Krčan je bil član celjskega ansambla od 20. avgusta 1984 do 5. novembra letos. Po kon- čanem študiju dramske igre na AGRFT se je leta 1982 zaposlil v SSG Trst, kamor ga je povabil njegov mentor dramske igre, igralec Polde Bibič. Umek je v Trstu ostal devet mesecev, po- tem je moral na obvezno slu- ženje vojaškega roka. Po kon- čanem služenju so ga junija 1984 starši njegovega takratne- ga dekleta iz Sevnice obvesti- li, da je v Novem tedniku izšel razpis za prosto delovno mesto dramskega igralca v SLG Ce- lje. In tako je 20. avgusta 1984 postal član celjske gledališke družine, ki ji je ostal zvest vse do upokojitve. V času njegove- ga službovanja so se zamenjali štirje upravniki (Slavko Pez- dir, Borut Alujevič, Tina Kosi, Miha Golob) in kar nekaj ume- tniških vodij (Andrej Hieng, Blaž Lukan, Marinka Poštrak, Primož Bebler, Matija Logar, Stane Potisk, Tina Kosi, Miha Golob). Za svoje igralske stva- ritve je prejel nagrado Kultur- ne skupnosti občine Celje za vlogo Sganarela v Molièrovem Zdravniku po sili (1988), sre- brni celjski grb Mestne obči- ne Celje za igralske dosežke v zadnjih dvajsetih letih (2005) in priznanje ZDUS za igralske dosežke v letu 2008 za vlogo Starca v Ionescovi drami Stoli (2009). Na celjskem odru je ustvaril več kot 90 nepozabnih vlog in se s svojo predanostjo in strastjo zasidral v srca ob- činstva. Kot da je bilo včeraj Najprej sta mu za življenjski opus čestitala govorec Renato Jenček in upravnik gledali- šča Miha Golob, potem so ga objeli vsi nastopajoči v Para- dižu. Umek je čestital nek- danjim kolegom za izjemno predstavo, še eno v novi eri celjskega gledališča. Potem je v dvorani nastala popolna tišina: »Ko se ozrem nazaj, se mi zdi, da sem včeraj stopil na te čudovite, čarobne deske. A vendar je od takrat minilo 39 let in nekaj mesecev. Kako čas hitro beži mimo nas … Enkrat sem eni od vodilnih oseb znane slovenske glasbe- ne skupine dejal, naj napiše pesem z naslovom Takle gre cajt v nebo. Gledališče praznu- je 73 let obstoja. Ponosen sem, da sem bil del njegove zgod- be vsaj polovico tega časa in zgodovine. Napočil je čas, ko bodo mozaik sestavljali tisti, ki stojijo za mano, in tisti, ki bodo še prišli. Jaz sem svoje povedal. Imejte še naprej tudi Ekipa, ki je pri mnogih vzbudila občutek, da bi si veljalo predstavo ogledati še enkrat. Rastko Krošl s svojo masko Zapustil je čudovite, čarobne deske brez mene radi naše in vaše gledališče,« je končal s svojim prodornim glasom. Odlikova- la ga je izvrstna izgovorjava, ne spomnimo se, da kdaj ne bi razumeli njegovih besed. Na njemu svojstven način je znal izkoristiti tudi najmanjše humorne vložke. Leta 2015 je med predstavo doživel zastoj srca. Še tri leta je nato igral s pomočjo spodbujevalnikov. Dobrovoljen, a odkritosrčen Bojan Umek je še daleč od Paradiža … DŠ Bojan Umek med glasnim in dolgim aplavzom občinstva, ki so se mu pridružili tudi (z desne) Manca Ogorevc, Rastko Krošl in Renato Jenček. (Foto: Andraž Purg) Celjski gledališki igralci brez glasu in obraznega izraza Pri študiju tretje premierne predstave v sezoni se je ekipa ustvarjalcev iz Slovenskega ljudskega gledališča Celje povezala z Domom za starejše ob Savinji. Nji- hovi oskrbovanci in zaposleni so si kot prvi ogledali generalko Paradiža že v četrtek. Slavnostna premiera je bila v petek zvečer. Obiskovalci niso skrivali nav- dušenja in dolžina ploskanja se je lahko primerjala Rastko Krošl s svojo masko Paradiž, ki se nam bliža, je navdušil rovano odtekanje samoumevnega časa (življenja), ki ga v vsakdanjem služenju kapitalu preživljamo precej nekakovostno, k vrednim stvarem pa pristopamo instantno, nestrpno, raztreseno. Smejanje v grenki komediji V Paradižu igrajo Žan Brelih Hatu- nić, David Čeh, Maša Grošelj, Lucija Harum, Aljoša Koltak, Rastko Krošl, Urban Kuntarič, Manca Ogorevc, Luč- ka Počkaj, Tanja Potočnik in Branko Završan. Večina se je pri tem projektu prvič srečala z masko in nebesednim gledališčem. »Maska je izjemno močan pripomoček za igralca, saj mu omogoča, da izstopi iz sebe, in mu daje priložnost, da ustvari nekaj popolnoma drugačnega. Ni dovolj, da si igralec nadene masko in se začne premika- ti. Nekako je treba okrepi- ti, kar igralec nosi v sebi. Za igro z masko je treba ustvariti drugačno drama- turgijo, pri kateri je možna komunikacija brez besed,« je zapisal Matteo Spiazzi. Režiser je med drugim do- dal: »Želim si, da bi vsak gledalec zase našel nekaj v posamezni podrobnosti ali prizoru. Da bi v do- gajanju prepoznal svojo tuacije, da iščemo poezijo v življenju starostnikov.« Zablestel pod masko Prijetno presenečenje, kaj presene- čenje, celo pravi šok je pri gledalcih vzbudil Rastko Krošl, ko je snel ma- sko starke. Hote ali nehote je glavni povezovalni lik predstave, ko se še- pajoč sprehaja mimo vseh oseb na odru. »Gre za posebno predstavo, v kateri je igralec oropan dveh svojih glavnih izraznih sredstev, govora in mimike. Na voljo imaš poleg maske le telo. Če nam je s tem uspelo pove- dati zgodbo, potem smo zmagali.« S takšnim igranjem se je Krošl v skoraj 40 letih, kolikor je v gledališču, srečal prvič. »Potovanje, v katerem moraš skozi masko predstaviti svoj lik, je bilo zelo zanimivo. Glede na odziv občinstva sodimo, da nam je uspe- lo. Ko je vstalo in ploskalo, je bila to zame življenjska nagrada. Toda vsi smo bili med ustvarjanjem v dvomih. Režiser iz Verone, ki je izjemen člo- vek, je izkušnje nabiral v kar šestih podobnih projektih. Moja italijanšči- na je že malce zarjavela, on je posku- šal v angleškem jeziku, tako da smo se večkrat nasmejali. A razumeli smo prav vse. Kako se ne bi ujeli v dveh jezikih, če smo se tudi z maskami,« je končal Krošl, ki izhaja iz znane igral- ske družine. Je oče treh deklet. Zdaj že tudi dedek, kar je kar težko verjeti. Ne sicer glede njegove starosti, tem- več zaradi mladostnega videza. Foto: Andraž Purg Aplavz je postal močnejši, ko so igralci sneli maske in je postalo jasno, kdo je stal za neko vlogo. Raztreseni do pravih vrednot Nebesedna predstava Paradiž (na sporedu bo tudi 31. decembra ob 19.00) temelji na igri z masko v življenja ter fi zičnega in duševnega zdravja. Režiser Matteo Spiazzi želi s Paradižem opozoriti na nenadzo- skupnosti stanovalcev. Temo stara- nja prepleta s temami izključenosti, osamljenosti, smrti, (ne)izpolnjenosti prihodnost, svoje starše, svoje stare starše. Zelo pomembno se mi zdi, da v grenki komediji iščemo poetične si- slogu commedie dell'arte. Grenka komedija je umeščena v dom starejših v manj- šem slovenskem kraju in prikazuje življenje Novi TEDNIK št. 49 7. 12. 2023  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 49, 7. december 2023 INFORMACIJE Obiščite nas, pokličite nas ali nam pišite in pripravili vam bomo ustrezen predračun. Oglasni oddelek Novega tednika, Prešernova 19, Celje. AND HAPPY NEW YEAR www.trgovinejager.com 34 SLOVENSKO DRUŽINSKO PODJETJE Jagros d.o.o., Prvomajska ulica 29, 3250 Rogaška Slatina | tajnistvo@trgovinejager.com PRODAJALEC ŽIVIL TRENUTNO IŠČEMO NASLEDNJE SODELAVCE: PRODAJALEC MESA/MESAR PRODAJALEC DELIKA TESE PRODAJALEC TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami iz primerljivih delovnih mest. Podrobnejše opise delovnih mest najdete na: www.trgovinejager.com/Zaposlitev. Vloge lahko pošljete na email naslov: kadri@trgovinejager.com. PRIDRUŽI SE NAM! AND HAPPY NEW HAPPY NEW HAPPY NEW HAPPY NEW HAPPY NEW HAPPY NEW HAPPY NEW HAPPY NEW YEAR Podrobnejše opise delovnih mest najdete na: www.trgovinejager.com/Zaposlitev. Podrobnejše opise delovnih mest najdete Podrobnejše opise delovnih mest najdete Podrobnejše opise delovnih mest najdete Podrobnejše opise delovnih mest najdete SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE YEAR iz primerljivih delovnih mest. iz primerljivih delovnih mest. iz primerljivih delovnih mest. iz primerljivih delovnih mest. iz primerljivih delovnih mest. iz primerljivih delovnih mest. Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE PRODAJALEC MESA/MESAR PRODAJALEC DELIKA TESE PRODAJALEC TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE PRODAJALEC MESA/MESAR PRODAJALEC DELIKA TESE PRODAJALEC TEHNIKE SKLADIŠČNIK TEHNIKE Jagros d.o.o. PODROBNEJŠI OPISI... Novi TEDNIK št. 49 7. 12. 2023  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 49, 7. december 2023 NA ODRSKIH DESKAH Pri študiju tretje premierne predstave v sezoni se je ekipa ustvarjalcev iz Slovenskega ljudskega gledališča Celje povezala z Domom za starejše ob Savinji. Nji- hovi oskrbovanci in zaposleni so si kot prvi ogledali generalko Paradiža že v četrtek. Slavnostna premiera je bila v petek zvečer. Obiskovalci niso skrivali nav- dušenja in dolžina ploskanja se je lahko primerjala s tistim po prvi uprizoritvi Druge preteklosti. DEAN ŠUSTER Po koncu predstave Para- diž se je tudi uradno od SLG Celje zaradi upokojitve po- slovil Bojan Umek. Krčan je bil član celjskega ansambla od 20. avgusta 1984 do 5. novembra letos. Po kon- čanem študiju dramske igre na AGRFT se je leta 1982 zaposlil v SSG Trst, kamor ga je povabil njegov mentor dramske igre, igralec Polde Bibič. Umek je v Trstu ostal devet mesecev, po- tem je moral na obvezno slu- ženje vojaškega roka. Po kon- čanem služenju so ga junija 1984 starši njegovega takratne- ga dekleta iz Sevnice obvesti- li, da je v Novem tedniku izšel razpis za prosto delovno mesto dramskega igralca v SLG Ce- lje. In tako je 20. avgusta 1984 postal član celjske gledališke družine, ki ji je ostal zvest vse do upokojitve. V času njegove- ga službovanja so se zamenjali štirje upravniki (Slavko Pez- dir, Borut Alujevič, Tina Kosi, Miha Golob) in kar nekaj ume- tniških vodij (Andrej Hieng, Blaž Lukan, Marinka Poštrak, Primož Bebler, Matija Logar, Stane Potisk, Tina Kosi, Miha Golob). Za svoje igralske stva- ritve je prejel nagrado Kultur- ne skupnosti občine Celje za vlogo Sganarela v Molièrovem Zdravniku po sili (1988), sre- brni celjski grb Mestne obči- ne Celje za igralske dosežke v zadnjih dvajsetih letih (2005) in priznanje ZDUS za igralske dosežke v letu 2008 za vlogo Starca v Ionescovi drami Stoli (2009). Na celjskem odru je ustvaril več kot 90 nepozabnih vlog in se s svojo predanostjo in strastjo zasidral v srca ob- činstva. Kot da je bilo včeraj Najprej sta mu za življenjski opus čestitala govorec Renato Jenček in upravnik gledali- šča Miha Golob, potem so ga objeli vsi nastopajoči v Para- dižu. Umek je čestital nek- danjim kolegom za izjemno predstavo, še eno v novi eri celjskega gledališča. Potem je v dvorani nastala popolna tišina: »Ko se ozrem nazaj, se mi zdi, da sem včeraj stopil na te čudovite, čarobne deske. A vendar je od takrat minilo 39 let in nekaj mesecev. Kako čas hitro beži mimo nas … Enkrat sem eni od vodilnih oseb znane slovenske glasbe- ne skupine dejal, naj napiše pesem z naslovom Takle gre cajt v nebo. Gledališče praznu- je 73 let obstoja. Ponosen sem, da sem bil del njegove zgod- be vsaj polovico tega časa in zgodovine. Napočil je čas, ko bodo mozaik sestavljali tisti, ki stojijo za mano, in tisti, ki bodo še prišli. Jaz sem svoje povedal. Imejte še naprej tudi Ekipa, ki je pri mnogih vzbudila občutek, da bi si veljalo predstavo ogledati še enkrat. Rastko Krošl s svojo masko Zapustil je čudovite, čarobne deske brez mene radi naše in vaše gledališče,« je končal s svojim prodornim glasom. Odlikova- la ga je izvrstna izgovorjava, ne spomnimo se, da kdaj ne bi razumeli njegovih besed. Na njemu svojstven način je znal izkoristiti tudi najmanjše humorne vložke. Leta 2015 je med predstavo doživel zastoj srca. Še tri leta je nato igral s pomočjo spodbujevalnikov. Dobrovoljen, a odkritosrčen Bojan Umek je še daleč od Paradiža … DŠ Bojan Umek med glasnim in dolgim aplavzom občinstva, ki so se mu pridružili tudi (z desne) Manca Ogorevc, Rastko Krošl in Renato Jenček. (Foto: Andraž Purg) Celjski gledališki igralci brez glasu in obraznega izraza Pri študiju tretje premierne predstave v sezoni se je ekipa ustvarjalcev iz Slovenskega ljudskega gledališča Celje povezala z Domom za starejše ob Savinji. Nji- hovi oskrbovanci in zaposleni so si kot prvi ogledali generalko Paradiža že v četrtek. Slavnostna premiera je bila v petek zvečer. Obiskovalci niso skrivali nav- dušenja in dolžina ploskanja se je lahko primerjala Rastko Krošl s svojo masko Paradiž, ki se nam bliža, je navdušil rovano odtekanje samoumevnega časa (življenja), ki ga v vsakdanjem služenju kapitalu preživljamo precej nekakovostno, k vrednim stvarem pa pristopamo instantno, nestrpno, raztreseno. Smejanje v grenki komediji V Paradižu igrajo Žan Brelih Hatu- nić, David Čeh, Maša Grošelj, Lucija Harum, Aljoša Koltak, Rastko Krošl, Urban Kuntarič, Manca Ogorevc, Luč- ka Počkaj, Tanja Potočnik in Branko Završan. Večina se je pri tem projektu prvič srečala z masko in nebesednim gledališčem. »Maska je izjemno močan pripomoček za igralca, saj mu omogoča, da izstopi iz sebe, in mu daje priložnost, da ustvari nekaj popolnoma drugačnega. Ni dovolj, da si igralec nadene masko in se začne premika- ti. Nekako je treba okrepi- ti, kar igralec nosi v sebi. Za igro z masko je treba ustvariti drugačno drama- turgijo, pri kateri je možna komunikacija brez besed,« je zapisal Matteo Spiazzi. Režiser je med drugim do- dal: »Želim si, da bi vsak gledalec zase našel nekaj v posamezni podrobnosti ali prizoru. Da bi v do- gajanju prepoznal svojo tuacije, da iščemo poezijo v življenju starostnikov.« Zablestel pod masko Prijetno presenečenje, kaj presene- čenje, celo pravi šok je pri gledalcih vzbudil Rastko Krošl, ko je snel ma- sko starke. Hote ali nehote je glavni povezovalni lik predstave, ko se še- pajoč sprehaja mimo vseh oseb na odru. »Gre za posebno predstavo, v kateri je igralec oropan dveh svojih glavnih izraznih sredstev, govora in mimike. Na voljo imaš poleg maske le telo. Če nam je s tem uspelo pove- dati zgodbo, potem smo zmagali.« S takšnim igranjem se je Krošl v skoraj 40 letih, kolikor je v gledališču, srečal prvič. »Potovanje, v katerem moraš skozi masko predstaviti svoj lik, je bilo zelo zanimivo. Glede na odziv občinstva sodimo, da nam je uspe- lo. Ko je vstalo in ploskalo, je bila to zame življenjska nagrada. Toda vsi smo bili med ustvarjanjem v dvomih. Režiser iz Verone, ki je izjemen člo- vek, je izkušnje nabiral v kar šestih podobnih projektih. Moja italijanšči- na je že malce zarjavela, on je posku- šal v angleškem jeziku, tako da smo se večkrat nasmejali. A razumeli smo prav vse. Kako se ne bi ujeli v dveh jezikih, če smo se tudi z maskami,« je končal Krošl, ki izhaja iz znane igral- ske družine. Je oče treh deklet. Zdaj že tudi dedek, kar je kar težko verjeti. Ne sicer glede njegove starosti, tem- več zaradi mladostnega videza. Foto: Andraž Purg Aplavz je postal močnejši, ko so igralci sneli maske in je postalo jasno, kdo je stal za neko vlogo. Raztreseni do pravih vrednot Nebesedna predstava Paradiž (na sporedu bo tudi 31. decembra ob 19.00) temelji na igri z masko v življenja ter fi zičnega in duševnega zdravja. Režiser Matteo Spiazzi želi s Paradižem opozoriti na nenadzo- skupnosti stanovalcev. Temo stara- nja prepleta s temami izključenosti, osamljenosti, smrti, (ne)izpolnjenosti prihodnost, svoje starše, svoje stare starše. Zelo pomembno se mi zdi, da v grenki komediji iščemo poetične si- slogu commedie dell'arte. Grenka komedija je umeščena v dom starejših v manj- šem slovenskem kraju in prikazuje življenje Novi TEDNIK št. 49 7. 12. 2023  COLOR CMYK stran 32 32 Št. 49, 7. december 2023 ZAPOSLOVANJE/INFORMACIJE še st 14 16 enajst 25 Božiče enajst 10 1 2 5 3 tir 7 9 21 12 16 15 17 20 štiriindvajset 23 19 13 18 še st 1 3 Poslušajte jutranji program in odpirajte adventna okenca 21 Božiče Božiče štiriindvajset štiriindvajset 23 štiriindvajset štiriindvajset štiriindvajset štiriindvajset štiriindvajset štiriindvajset 25 Božiče štiriindvajset Božiče 21 21 Prijavite se na www.radiocelje.si 16 C M Y CM MY CY CMY K Novi tednik_3.12.2023.pdf 1 3. 12. 2023 18:17:53 Čistilka (m/ž) (Celje) Čiščenje poslovnih prosto- rov in poslovnega apartmaja. Pro monting, d.o.o., Staneto- va ulica 29, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 15. 12. 2023. Po- drobnosti na www.mojedelo. com. Prodajni zastopnik (m/ž) v prehrambni industriji (Arja vas) Mlekarna Celeia išče sode- lavca! Iščemo prodajnega za- stopnika v prehrambni indu- striji. Mlekarna Celeia, d.o.o., Arja vas 92, 3301 Petrovče. Pri- jave zbiramo do 10. 12. 2023. Podrobnosti na www.mojede- lo.com. Kozmetik maser (m/ž) (Dobrna) V svoj tim sprejmemo osebo za delo v lepotno-masažnem salonu hotela. Delo zajema izvajanje lepotnih in sprosti- tvenih programov iz ponud- be, kozmetično nego obraza in telesa, terapevtske masaže, pedikure, manikure … Terme Dobrna, d.d., Dobrna 50, 3204 Dobrna. Prijave zbiramo do 31. 12. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajni inženir (m/ž) (Velenje) Smo majhen, a povezan ko- lektiv, ki soustvarja sproščeno in prijetno delovno vzdušje proizvodnega procesa v kuhi- nji, v obratu z več razdelilni- mi kuhinjami, Slorest, d.o.o., Verovškova ulica 55a, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 30. 12. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Serviser (m/ž) (Trbovlje) Opis dela: diagnosticiranje in odpravljanje napak, umer- janje merilnih inštrumentov, izvajanje periodičnih pregle- dov in nadgradenj merilnih inštrumentov, ukrepanje v pri- meru ugotovljenih odstopanj. Dewesoft, d.o.o., Gabrsko 11 a, 1420 Trbovlje. Prijave zbiramo do 10. 12. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. »Mehanik ARM 1« v PE vzdrževanje in energetika (m/ž) (Celje) Od kandidatov/kandidatk pričakujemo: ustrezno srednje- šolsko izobrazbo mehatronik, elektromehanik, elektroteh- nik ali elektrikar elektronik ali drugo ustrezno smer. Cinkarna Celje, d.d., Kidričeva ulica 26, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 14. 12. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Blagajnik (m/ž) (Celje – Levec) Si želite novih kariernih izzi- vov, ste natančni, dosledni in radi komunicirate s stranko? Potem smo prava izbira za vas. Lesnina Les-Mms, trgovska družba, d.o.o., Cesta na Bokal- ce 40, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 20. 12. 2023. Po- drobnosti na www.mojedelo. com. Glavni/a knjigovodja (m/ž) (Izlake) Od kandidata/-ke priča- kujemo: najmanj VI/2 sto- pnjo izobrazbe ekonomske smeri, večletne izkušnje v računovodstvu. Eti Elektro- element, d.o.o., Obrezija 5, 1411 Izlake. Prijave zbiramo do 15. 12. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Operater robotske linije (m/ž) (Slovenske Konjice) Na sedežu podjetja v Slo- venskih Konjicah zaposlimo operaterja robotske linije. Is- okon, d.o.o., Slovenske Konji- ce, Industrijska cesta 16, 3210 Slovenske Konjice. Prijave zbi- ramo do 15. 12. 2023. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Prodajalec- blagajničar (m/ž) (PE Velenje) Vaše naloge bodo: priprava in prodaja blaga, svetovanje in pomoč kupcem pri izbiri iz- delkov, skrb za sveže sadje ter zelenjavo, priprava in peka pe- kovskih izdelkov, dopolnjeva- nje polic z blagom, ohranjanje čistoče ter urejenosti prodajnih polic in trgovine, blagajniško poslovanje. Eurospin Eko, d.o.o., Renški Podkraj 64, 5292 Renče. Prijave zbiramo do 15. 12. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Organizator dejavnosti (m/ž) (Rogla) Nudimo: zaposlitev za dolo- čen čas zimske sezone na Rogli. Unitur, d.o.o., Cesta na Roglo 15, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 17 . 12. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. skozi medsebojno zaupanje in podporo ob zavedanju, da vsak posameznik nosi del odgovornosti za doseganje skupnih ciljev in uspešnosti podjetja. Novega zaposlene- ga bomo postopoma uvedli v delovni proces z mentorjem ob podpori celotnega kolekti- va. Nudimo zaposlitev za ne- določen čas. Fbs Elektronik, d.o.o., Prešernova cesta 8, 2380 Velenje. Prijave zbiramo do 23. 12. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Inženir strojništva v razvoju (m/ž) (Velenje) Vabimo vas, da postanete del skupine Hisense Europe, in sicer v podjetju Gorenje Slovenija, d.o.o., v našem raz- iskovalno-razvojnem oddelku predrazvoja kuhalnih apara- tov. Hisense Gorenje Europe, d.o.o., Partizanska 12, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 31. 12. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Strokovni sodelavec za vzdrževanje (m/ž) (Celje) Opis delovnih nalog: pripra- va, izvedba in nadzor posame- znih aktivnosti vzdrževanja in prenov stanovanj in večsta- novanjskih stavb, obravnava in reševanje vlog strank, pri- prava podatkov, strokovnih podlag, poročil ipd. za svoje področje dela. Nepremičnine Celje, d.o.o., Miklošičeva 1, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 23. 12. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Elektro projektant – hardware (ž/m) (Celje) Elektro projektant; zaposli- tev za nedoločen čas po pred- hodnem poskusnem delu; zah- tevana končana VII. ali VI/2 stopnja ustrezne smeri; stro- kovno znanje uporabe orodja Eplan; varna in stabilna zapo- slitev v družbeno odgovornem podjetju Bosio, Bukovžlak 109, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 10. 12. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja kuhinje (m/ž) (Ljubečna) Vaše naloge bodo: samostoj- no organiziranje in izvajanje pri prodajalcih časopisov iz nove številke rU sKa Mr EŽa prv EGa sopro Ga Kaj je v ozadju poslov z ruskimi oligarhi, da molči predsednica republike ja NŠEva pla TFor Ma Anže Logar bo z novo stranko nabiral glasove za Janšo aFEra 3,7 Milijo Na Pregrešno draga požarna sanacija Onkološkega inštituta iNTErvj U: sTaNislav hočE var , nekdanji beograjski nadškof Želim biti aktiven, vendar ne aktivist www.reporter.si Novi TEDNIK št. 49 7. 12. 2023  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 49, 7. december 2023 DOBRODELNOST V Božičkovi tovarni daril v središču Celja Tipkovnice in mikrofone zamenjali za zavijanje daril Milan Ninić: »Izjemno sem vesel, da smo letos dobili vabilo, da akcijo izvedemo v mestnem središču.« Kaj je lepšega kot pristno otroško veselje? Zanj se celjska Božičkova tovarna daril zavzema že skoraj deset let. Letos je vanjo najbolj množično do zdaj zavila tudi ekipa Novega tednika in Radia Celje. V prostorih v središču Celja smo se spremenili v Božič- kove pomočnike in vsak s svojim darilom prispevali delček v mozaik odmevne dobrodelne zgodbe celj- skega humanitarnega društva Enostavno pomagam. ŠPELA OŽIR V prostorih na Glavnem trgu nas je sprejel pobudnik projekta Milan Ninić. Kot pra- vi, se jim je po vseh teh letih končno uresničila želja, da je Božičkova tovarna daril v sre- dišču Pravljičnega Celja. »Izje- mno sem vesel, da smo letos dobili vabilo, naj akcijo izve- demo v mestnem središču. Vsak, ki želi obdariti otroka iz socialno šibkejše družine, mora najprej obiskati spletno stran božičkovatovarna.si in si izbrati otroka, za katerega bo kupil darilo. Nato pride do nas in darilo sam tudi zavije. Če za to nima časa, lahko nameni od 20 do 40 evrov in za pra- znično pozornost poskrbijo prostovoljci,« pojasni. Kako se je vse začelo? Ideja o Božičkovi tovarni da- ril se je Milanu in prostovolj- ki Jerneji porodila leta 2015. »Med poletnim letovanjem otrok iz socialno šibkejših dru- žin v Baški sva razmišljala, kaj bomo pod okriljem humanitar- nega društva Enostavno poma- gam počeli decembra. Odločila sva se, da bomo obdarili otroke iz Celja.« Že prvo leto so presegli za- stavljen cilj in obdarili 150 otrok. Vsako leto so nato na obraze narisali več nasmehov. Sočasno se je širilo tudi obmo- čje, kamor so dostavljali darila. Danes vključujejo že več kot 60 zavodov in več kot 600 družin iz širše celjske regije. T udi letos želijo obdariti vsaj tisoč otrok. Darila zanje bodo zbirali do 17 . decembra. »Nato imamo pro- stovoljci, med katerimi nas je večina mladih zaposlenih in nekaj študentov, dva dni časa, da pripravimo, v kateri kraj in kdaj so namenjena darila. Pri tem nam pomagajo poklicni in prostovoljni gasilci gasilskih zvez Celje in Laško ter policisti Policijske postaje Celje.« Zgodbe, ki se človeka dotaknejo Z njimi po terenu darila seve- da raznašajo tudi prostovoljci. Milan Ninić zgodb, ki so se ga »Živeli so v skromnem stanovanju. Greli so se s pečjo, katere dimnik je bil speljan kar skozi okno. Pogled tistega dečka, ki je takrat odprl vrata, se mi je res vtisnil v spomin,« pravi Milan Ninić. res dotaknile, niti ne šteje več. Zagotovo je ena tistih, ki je ne bo nikoli pozabil, ko je darilo prinesel mamici z dvema otro- koma. »Živeli so v skromnem stanovanju. Greli so se s pečjo, katere dimnik je bil speljan kar skozi okno. Sočasno so se greli in hladili prostor. Pogled tistega dečka, ki je takrat od- prl vrata, se mi je res vtisnil v spomin,« pripoveduje Ninić, ki se je še isti večer vrnil k dru- žini z božično večerjo. Srce parajoče zgodbe so doživeli tudi lani. »Darila smo dosta- vljali na Kozjanskem, kjer je mamica z otrokoma živela v podaljšku gospodarskega po- slopja. Deklica je pred mano odprla darilo in dobila skode- lico. Vzklik in besede bratcu, da jima končno ne bo treba več piti iz ene ›šalčke‹, mi v glavi odmevajo še danes,« je še po- vedal Ninić in dodal, da so to zgodbe, ki v decembru bolijo in nam dajo vedeti, da stvari, ki so morda nam samoumev- ne, za marsikoga niso. »Vseka- kor so motivacija za nadaljnje delo. Velikokrat smo že rekli, da bomo nehali, ker je to res velik organizacijski zalogaj, a potem vedno znova najdemo energijo. Pomislimo namreč, kaj bo s temi otroki, če de- cembra ne pridemo k njim na obisk. Prostovoljci se potem spet združimo, pripravimo projekt in garamo en mesec.« Foto: Andraž Purg Poseben čar je tudi zavijanje daril. Veselega decembra ne bi mogli začeti bolj praznično. Nekateri so prispevali kar dve darili. Ekipa Novega tednika in Radia Ce- lje se je spremenila v Božičkove pomočnike. Vsak bo vsaj z enim darilom razveselil vsaj enega otro- ka iz savinjske regije. Milan Ninić, pobudnik projekta Enostavno pomagam. Obiskoval- cem priskr- bijo škatle in ovijalni papir, da lahko pripravijo darila. Novi TEDNIK št. 49 7. 12. 2023  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 49, 7. december 2023 DOBRODELNOST V Božičkovi tovarni daril v središču Celja Tipkovnice in mikrofone zamenjali za zavijanje daril Milan Ninić: »Izjemno sem vesel, da smo letos dobili vabilo, da akcijo izvedemo v mestnem središču.« Kaj je lepšega kot pristno otroško veselje? Zanj se celjska Božičkova tovarna daril zavzema že skoraj deset let. Letos je vanjo najbolj množično do zdaj zavila tudi ekipa Novega tednika in Radia Celje. V prostorih v središču Celja smo se spremenili v Božič- kove pomočnike in vsak s svojim darilom prispevali delček v mozaik odmevne dobrodelne zgodbe celj- skega humanitarnega društva Enostavno pomagam. ŠPELA OŽIR V prostorih na Glavnem trgu nas je sprejel pobudnik projekta Milan Ninić. Kot pra- vi, se jim je po vseh teh letih končno uresničila želja, da je Božičkova tovarna daril v sre- dišču Pravljičnega Celja. »Izje- mno sem vesel, da smo letos dobili vabilo, naj akcijo izve- demo v mestnem središču. Vsak, ki želi obdariti otroka iz socialno šibkejše družine, mora najprej obiskati spletno stran božičkovatovarna.si in si izbrati otroka, za katerega bo kupil darilo. Nato pride do nas in darilo sam tudi zavije. Če za to nima časa, lahko nameni od 20 do 40 evrov in za pra- znično pozornost poskrbijo prostovoljci,« pojasni. Kako se je vse začelo? Ideja o Božičkovi tovarni da- ril se je Milanu in prostovolj- ki Jerneji porodila leta 2015. »Med poletnim letovanjem otrok iz socialno šibkejših dru- žin v Baški sva razmišljala, kaj bomo pod okriljem humanitar- nega društva Enostavno poma- gam počeli decembra. Odločila sva se, da bomo obdarili otroke iz Celja.« Že prvo leto so presegli za- stavljen cilj in obdarili 150 otrok. Vsako leto so nato na obraze narisali več nasmehov. Sočasno se je širilo tudi obmo- čje, kamor so dostavljali darila. Danes vključujejo že več kot 60 zavodov in več kot 600 družin iz širše celjske regije. T udi letos želijo obdariti vsaj tisoč otrok. Darila zanje bodo zbirali do 17 . decembra. »Nato imamo pro- stovoljci, med katerimi nas je večina mladih zaposlenih in nekaj študentov, dva dni časa, da pripravimo, v kateri kraj in kdaj so namenjena darila. Pri tem nam pomagajo poklicni in prostovoljni gasilci gasilskih zvez Celje in Laško ter policisti Policijske postaje Celje.« Zgodbe, ki se človeka dotaknejo Z njimi po terenu darila seve- da raznašajo tudi prostovoljci. Milan Ninić zgodb, ki so se ga »Živeli so v skromnem stanovanju. Greli so se s pečjo, katere dimnik je bil speljan kar skozi okno. Pogled tistega dečka, ki je takrat odprl vrata, se mi je res vtisnil v spomin,« pravi Milan Ninić. res dotaknile, niti ne šteje več. Zagotovo je ena tistih, ki je ne bo nikoli pozabil, ko je darilo prinesel mamici z dvema otro- koma. »Živeli so v skromnem stanovanju. Greli so se s pečjo, katere dimnik je bil speljan kar skozi okno. Sočasno so se greli in hladili prostor. Pogled tistega dečka, ki je takrat od- prl vrata, se mi je res vtisnil v spomin,« pripoveduje Ninić, ki se je še isti večer vrnil k dru- žini z božično večerjo. Srce parajoče zgodbe so doživeli tudi lani. »Darila smo dosta- vljali na Kozjanskem, kjer je mamica z otrokoma živela v podaljšku gospodarskega po- slopja. Deklica je pred mano odprla darilo in dobila skode- lico. Vzklik in besede bratcu, da jima končno ne bo treba več piti iz ene ›šalčke‹, mi v glavi odmevajo še danes,« je še po- vedal Ninić in dodal, da so to zgodbe, ki v decembru bolijo in nam dajo vedeti, da stvari, ki so morda nam samoumev- ne, za marsikoga niso. »Vseka- kor so motivacija za nadaljnje delo. Velikokrat smo že rekli, da bomo nehali, ker je to res velik organizacijski zalogaj, a potem vedno znova najdemo energijo. Pomislimo namreč, kaj bo s temi otroki, če de- cembra ne pridemo k njim na obisk. Prostovoljci se potem spet združimo, pripravimo projekt in garamo en mesec.« Foto: Andraž Purg Poseben čar je tudi zavijanje daril. Veselega decembra ne bi mogli začeti bolj praznično. Nekateri so prispevali kar dve darili. Ekipa Novega tednika in Radia Ce- lje se je spremenila v Božičkove pomočnike. Vsak bo vsaj z enim darilom razveselil vsaj enega otro- ka iz savinjske regije. Milan Ninić, pobudnik projekta Enostavno pomagam. Obiskoval- cem priskr- bijo škatle in ovijalni papir, da lahko pripravijo darila. Novi TEDNIK št. 49 7. 12. 2023  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 49, 7. december 2023 BRALCI POROČEVALCI Savinjčani ponovno v duhu skupnega branja Praznovanje martinovega Vitezi vina so nam pred- stavili viteški red ter pove- dali nekaj več o slovesni zaprisegi slovenskemu redu vitezov vina, o njihovih te- meljnih načelih, o tem, kako postaneš vitez vina, o obdo- bju pripravništva in viteških napredovanjih ter njihovih temeljnih nalogah. Častijo vino in vinsko trto, širijo vedenja in nova spoznanja o vinogradništvu, vinarstvu ter dvigujejo kulturo uživa- nja vina. Oblečeni so bili v tradicionalna viteška obla- čila in so med stanovalci poželi občudujoče poglede. Božidar Kolar je vinski vitez že dvajset let. Drago Kregar je vinar in sommelier. Zau- pal nam je, katero vino se najbolj poda k tradicionalni martinovi večerji. Poudaril je, da mora biti vino vedno v harmoniji s hrano, saj mora okus zaokrožiti. Nikoli ne sme okus vina presegati okusa hrane. Povedal nam je, katere sorte vinske trte goji tudi sam. Peter Misja nam je povedal, kako vsako leto izberejo županovo vino, in z aktualnim letnikom raz- veselil vse prisotne. Vitezi vina so z direktorico Ireno Strašek prikazali, kako pra- vilno degustriramo in pije- mo vino. Na prireditvi je nastopil domski Žoga bend pod okri- ljem delovne terapevtke Ma- teje Fidler, ki z udarjanjem kuhalnic ob velike žoge ve- dno naredi pravo zabavo. Domski pevski zbor z zboro- vodkinjo Jelko Zorin Belcer je s petjem napitnic navdušil zbrane. VALENTINA JECL Ljudski rek pravi, da sveti Martin naredi iz mošta vin. Ob tej pri- ložnosti smo v domu starejših Mavida Rogaška medse povabili prav posebne goste, in sicer viteze vina viteškega omizja Celje. Z obiskom so nas počastili Božidar Kolar, Drago Kregar in Peter Misja. 20. november, dan slo- venskih splošnih knjižnic, je bil za Medobčinsko splo- šno knjižnico Žalec in njene enote ponovno poseben dan. Že 17. sezono po vrsti so namreč začeli s projektom branja starejših Savinjčani beremo, ki zajema bralce še- stih občin Spodnje Savinjske doline (Braslovče, Polzela, Prebold, Vransko, Tabor in Žalec). Medtem ko malčki s starši ali z drugimi odraslimi osebami že pridno berejo v projektu predšolskih otrok Mali Savinjčani beremo, ki se je začel v oktobru, so odrasli bralci že lahko izbirali bra- nje z raznovrstnega seznama knjig, ki so jih za to sezono pripravili knjižničarji Med- občinske splošne knjižnice Žalec. Priporočeno branje sloven- skih in tujih avtorjev je pred- stavljeno v obsežnem katalo- gu, ki ga prejmete ob vpisu v projekt branja v vseh enotah Medobčinske splošne knjižni- ce Žalec. Podpišete le posebno pristopnico k projektu, s ka- tero dovoljujete obveščanje o poteku projekta, knjižnica pa tako pridobi tudi število včla- njenih za lažjo organizacijo zaključne prireditve, ki bo v začetku maja 2024. Knjižničarji z občutkom, zadovoljstvom in odgovorno- stjo pripravijo izbor branja, saj projekt vsako leto združi veliko bralcev iz vseh občin. Skupno branje potrjuje, da je projekt Savinjčani beremo še kako živ in da za Savinjča- ne zagotovo velja, da ne berejo vedno manj, ampak vedno več in to kakovostno. TT Utrinek z delavnice (Foto: arhiv OOZ Celje) Leta 2023 se gospodarstvo sooča z veliki izzivi, ki so se jim pridružile še naravne nesreče. Območna obrtno-podje- tniška zbornica Celje nudi podporo podjetnicam in pod- jetnikom že več kot 50 let in v ta namen izvaja tudi vrsto projektov za ustvarjanje čim boljšega poslovnega okolja. Poleg vseh dejavnosti je zbor- nica v letu 2023 izvajala tudi delavnice in usposabljanja s podjetniško tematiko, katerih izvedbo je fi nančno podprla Mestna občina Celje. Velika udeležba na teh dogodkih dokazuje, da so delavnice in usposabljanja res potrebni. Ana Šumak, direktorica podjetja Mollier iz Celja: »Te- matike za delavnice in uspo- sabljanja so dobro izbrane, saj jih s pridom uporabimo pri poslovanju. Poleg prido- bljenega znanja in informacij spoznavamo tudi ogromno ljudi in širimo svojo mrežo poznanstev. Želimo si, da bi lahko tudi v prihodnosti tako pridobivali uporabna znanja.« Janko Trobiš iz Mestne občine Celje je ob tem do- dal: »Podjetništvo je izrazit dinamičen proces, ki zahteva nenehno usposabljanje, se- znanjanje z novimi pristo- pi, novimi regulacijami … V takšnih razmerah je zelo dobrodošlo, da obstaja mo- žnost seznanjanja in uspo- sabljanja lokalnih podjetni- kov, s čimer se krepi njihova konkurenčnost. Delavnice in usposabljanja podjetnikov s strani Območne obrtno-pod- jetniške zbornice Celje poleg drugih ukrepov pomembno pripomorejo k spodbujanja lokalnega gospodarstva in prispevajo k preboju go- spodarstva Mestne občine Celje.« Mag. TATJANA ŠTINEK Delavnice in usposabljanja s finančno podporo Mestne občine Celje Kje so ti »oranževci«? Verjetno ste že slišali za movember. Novembra si namreč moški pustijo brke, movember pa je gibanje, ki jih pri tem spodbuja. Gre za globalno kampanjo osveščanja moških o njiho- vemu zdravju. Dogaja se ves november. Kampanja se osredotoča na spodbujanje dobrega telesnega in dušev- nega zdravja moških ter na osveščanje o zdravstvenih težavah moških, v prvi vr- sti o raku prostate in na mo- dih ter o izzivih duševnega zdravja in preprečevanja samomorov. Movember se trudi osve- ščati o raku prostate, ki je med najpogostejšimi vrstami raka pri moških v Evropi in tudi v Sloveniji. Rak prostate je pogost zlasti pri starejših moških. Več kot dve tretjini bolnikov je namreč starejših od 65 let. Na leto ga v Sloveni- ji diagnosticirajo pri približno 1.500 moških, zaradi posledic te bolezni pa jih umre pribli- žno 400, piše na spletni strani NIJZ. Ravno zaradi tega zdrav- niki spodbujajo preventivne in redne zdravniške pregle- de, ki so ključnega pomena za prepoznavanje in zgodnje odkrivanje morebitnih zdra- vstvenih težav. Poleg samo- pregledovanja in odzivanja na preventivne preglede je ključno vzdrževanje zdrave- ga življenjskega sloga. Zdra- vstvena stroka svetuje, naj moški v svoj vsakdan vklju- čijo telesno dejavnost, urav- noteženo prehrano, dovolj spanca ter omejijo uživanje alkoholnih in tobačnih izdel- kov. V Društvu Šola zdravja se poskušajo držati teh smernic. Ne le novembra, njihovi čla- ni so dejavni celo leto. Vsako jutro pol ure telovadijo zu- naj na prostem, družijo se z drugimi na telovadbi, a tudi zunaj nje, hodijo skupaj na izlete, koncerte, v gledališče, izobražujejo se o zdravi pre- hrani, o tem, kako pravilno izvesti vaje »1.000 gibov«, delajo tudi vaje za moč in še nov projekt imajo »Dihamo z naravo«. Pri njih je zelo pe- stro in veselo. Dragi moški, ozrite se okoli sebe, poiščite oranžne telo- vadce Društva Šola zdravja in se jim pridružite pri redni po- lurni jutranji telovadbi »1.000 gibov« na svežem zraku. Začeli se boste več družiti, kar je do- bro za vašo psiho, in okrepili boste svoje zdravje, ker se bo- ste redno razgibavali. Naredite korak naprej za svoje zdravje! NEDA GALIJAŠ Novi TEDNIK št. 49 7. 12. 2023  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 49, 7. december 2023 BRALCI POROČEVALCI Savinjčani ponovno v duhu skupnega branja Praznovanje martinovega Vitezi vina so nam pred- stavili viteški red ter pove- dali nekaj več o slovesni zaprisegi slovenskemu redu vitezov vina, o njihovih te- meljnih načelih, o tem, kako postaneš vitez vina, o obdo- bju pripravništva in viteških napredovanjih ter njihovih temeljnih nalogah. Častijo vino in vinsko trto, širijo vedenja in nova spoznanja o vinogradništvu, vinarstvu ter dvigujejo kulturo uživa- nja vina. Oblečeni so bili v tradicionalna viteška obla- čila in so med stanovalci poželi občudujoče poglede. Božidar Kolar je vinski vitez že dvajset let. Drago Kregar je vinar in sommelier. Zau- pal nam je, katero vino se najbolj poda k tradicionalni martinovi večerji. Poudaril je, da mora biti vino vedno v harmoniji s hrano, saj mora okus zaokrožiti. Nikoli ne sme okus vina presegati okusa hrane. Povedal nam je, katere sorte vinske trte goji tudi sam. Peter Misja nam je povedal, kako vsako leto izberejo županovo vino, in z aktualnim letnikom raz- veselil vse prisotne. Vitezi vina so z direktorico Ireno Strašek prikazali, kako pra- vilno degustriramo in pije- mo vino. Na prireditvi je nastopil domski Žoga bend pod okri- ljem delovne terapevtke Ma- teje Fidler, ki z udarjanjem kuhalnic ob velike žoge ve- dno naredi pravo zabavo. Domski pevski zbor z zboro- vodkinjo Jelko Zorin Belcer je s petjem napitnic navdušil zbrane. VALENTINA JECL Ljudski rek pravi, da sveti Martin naredi iz mošta vin. Ob tej pri- ložnosti smo v domu starejših Mavida Rogaška medse povabili prav posebne goste, in sicer viteze vina viteškega omizja Celje. Z obiskom so nas počastili Božidar Kolar, Drago Kregar in Peter Misja. 20. november, dan slo- venskih splošnih knjižnic, je bil za Medobčinsko splo- šno knjižnico Žalec in njene enote ponovno poseben dan. Že 17. sezono po vrsti so namreč začeli s projektom branja starejših Savinjčani beremo, ki zajema bralce še- stih občin Spodnje Savinjske doline (Braslovče, Polzela, Prebold, Vransko, Tabor in Žalec). Medtem ko malčki s starši ali z drugimi odraslimi osebami že pridno berejo v projektu predšolskih otrok Mali Savinjčani beremo, ki se je začel v oktobru, so odrasli bralci že lahko izbirali bra- nje z raznovrstnega seznama knjig, ki so jih za to sezono pripravili knjižničarji Med- občinske splošne knjižnice Žalec. Priporočeno branje sloven- skih in tujih avtorjev je pred- stavljeno v obsežnem katalo- gu, ki ga prejmete ob vpisu v projekt branja v vseh enotah Medobčinske splošne knjižni- ce Žalec. Podpišete le posebno pristopnico k projektu, s ka- tero dovoljujete obveščanje o poteku projekta, knjižnica pa tako pridobi tudi število včla- njenih za lažjo organizacijo zaključne prireditve, ki bo v začetku maja 2024. Knjižničarji z občutkom, zadovoljstvom in odgovorno- stjo pripravijo izbor branja, saj projekt vsako leto združi veliko bralcev iz vseh občin. Skupno branje potrjuje, da je projekt Savinjčani beremo še kako živ in da za Savinjča- ne zagotovo velja, da ne berejo vedno manj, ampak vedno več in to kakovostno. TT Utrinek z delavnice (Foto: arhiv OOZ Celje) Leta 2023 se gospodarstvo sooča z veliki izzivi, ki so se jim pridružile še naravne nesreče. Območna obrtno-podje- tniška zbornica Celje nudi podporo podjetnicam in pod- jetnikom že več kot 50 let in v ta namen izvaja tudi vrsto projektov za ustvarjanje čim boljšega poslovnega okolja. Poleg vseh dejavnosti je zbor- nica v letu 2023 izvajala tudi delavnice in usposabljanja s podjetniško tematiko, katerih izvedbo je fi nančno podprla Mestna občina Celje. Velika udeležba na teh dogodkih dokazuje, da so delavnice in usposabljanja res potrebni. Ana Šumak, direktorica podjetja Mollier iz Celja: »Te- matike za delavnice in uspo- sabljanja so dobro izbrane, saj jih s pridom uporabimo pri poslovanju. Poleg prido- bljenega znanja in informacij spoznavamo tudi ogromno ljudi in širimo svojo mrežo poznanstev. Želimo si, da bi lahko tudi v prihodnosti tako pridobivali uporabna znanja.« Janko Trobiš iz Mestne občine Celje je ob tem do- dal: »Podjetništvo je izrazit dinamičen proces, ki zahteva nenehno usposabljanje, se- znanjanje z novimi pristo- pi, novimi regulacijami … V takšnih razmerah je zelo dobrodošlo, da obstaja mo- žnost seznanjanja in uspo- sabljanja lokalnih podjetni- kov, s čimer se krepi njihova konkurenčnost. Delavnice in usposabljanja podjetnikov s strani Območne obrtno-pod- jetniške zbornice Celje poleg drugih ukrepov pomembno pripomorejo k spodbujanja lokalnega gospodarstva in prispevajo k preboju go- spodarstva Mestne občine Celje.« Mag. TATJANA ŠTINEK Delavnice in usposabljanja s finančno podporo Mestne občine Celje Kje so ti »oranževci«? Verjetno ste že slišali za movember. Novembra si namreč moški pustijo brke, movember pa je gibanje, ki jih pri tem spodbuja. Gre za globalno kampanjo osveščanja moških o njiho- vemu zdravju. Dogaja se ves november. Kampanja se osredotoča na spodbujanje dobrega telesnega in dušev- nega zdravja moških ter na osveščanje o zdravstvenih težavah moških, v prvi vr- sti o raku prostate in na mo- dih ter o izzivih duševnega zdravja in preprečevanja samomorov. Movember se trudi osve- ščati o raku prostate, ki je med najpogostejšimi vrstami raka pri moških v Evropi in tudi v Sloveniji. Rak prostate je pogost zlasti pri starejših moških. Več kot dve tretjini bolnikov je namreč starejših od 65 let. Na leto ga v Sloveni- ji diagnosticirajo pri približno 1.500 moških, zaradi posledic te bolezni pa jih umre pribli- žno 400, piše na spletni strani NIJZ. Ravno zaradi tega zdrav- niki spodbujajo preventivne in redne zdravniške pregle- de, ki so ključnega pomena za prepoznavanje in zgodnje odkrivanje morebitnih zdra- vstvenih težav. Poleg samo- pregledovanja in odzivanja na preventivne preglede je ključno vzdrževanje zdrave- ga življenjskega sloga. Zdra- vstvena stroka svetuje, naj moški v svoj vsakdan vklju- čijo telesno dejavnost, urav- noteženo prehrano, dovolj spanca ter omejijo uživanje alkoholnih in tobačnih izdel- kov. V Društvu Šola zdravja se poskušajo držati teh smernic. Ne le novembra, njihovi čla- ni so dejavni celo leto. Vsako jutro pol ure telovadijo zu- naj na prostem, družijo se z drugimi na telovadbi, a tudi zunaj nje, hodijo skupaj na izlete, koncerte, v gledališče, izobražujejo se o zdravi pre- hrani, o tem, kako pravilno izvesti vaje »1.000 gibov«, delajo tudi vaje za moč in še nov projekt imajo »Dihamo z naravo«. Pri njih je zelo pe- stro in veselo. Dragi moški, ozrite se okoli sebe, poiščite oranžne telo- vadce Društva Šola zdravja in se jim pridružite pri redni po- lurni jutranji telovadbi »1.000 gibov« na svežem zraku. Začeli se boste več družiti, kar je do- bro za vašo psiho, in okrepili boste svoje zdravje, ker se bo- ste redno razgibavali. Naredite korak naprej za svoje zdravje! NEDA GALIJAŠ Novi TEDNIK št. 49 7. 12. 2023  COLOR CMYK stran 35 35 Št. 49, 7. december 2023 BRALCI POROČEVALCI Večer za mlade V četrtek, 16. novembra, je bila v veliki predavalnici v Srednji zdravstveni in koz- metični šoli Celje okrogla miza Dar za novo življenje, ki sem jo moderirala di- jakinja 4. b-razreda Špela Potočnik pod mentorstvom profesorja Petra Čepina To- vornika. Tema je bila presa- ditev organov in tkiv. Gostje okrogle mize so bili prim. Danica Avsec, dr. med., spec. anest., (svetnica, name- stnica direktorja Zavoda RS za presaditve organov in tkiv Slo- venija-transplant), Tina Belej, univ. dipl. kult., dipl. soc., (direktorica Javnega zavoda Stik Laško, prejemnica s pre- sajenimi jetri), Majda Šporn, upokojena logopedinja, (pod- porna članica Slovenskega društva Transplant, mama sina s presajenim srcem), in Janko Kozel, natakar, zapo- slen v turizmu, (član Sloven- skega društva Transplant, pre- jemnik s presajenim srcem). Gostje okrogle mize so predstavili potek darovanja in sprejemanja organov ter svoje izkušnje s presaditvijo orga- na. Govorili so tudi o stiskah in vprašanjih, s katerimi so se srečevali v procesu zdravlje- nja in po njem. Na okrogli mizi so bili predstavljeni tudi začetki transplantacijske dejavnosti, in sicer je bila prva uspešna presaditev s človeka na člo- veka presaditev ledvice leta 1954 v Ameriki. Prav tako je bila presaditev ledvice žive- ga darovalca leta 1970 prva presaditev organa v Slove- niji. Transplantacija je eden največjih dosežkov sodobne medicine. Darovanje in zdra- vljenje s transplantacijo sta močno prepletena, saj brez Upokojenci so praznovali Društvo upokojencev Velenje je društvo s 75-letno tradi- cijo in je s svojim delovanjem zelo vpeto v lokalno okolje. Vanj je vključenih več kot 1.500 članov, ki delujejo v deve- tih pododborih. Člani s svojimi dejavnostmi dokazujejo, da starost ni ovira v življenju, temveč je samo še eno lepo življenjsko obdobje. 75 let delovanja so proslavili s prireditvijo v Domu kulture Velenje. Nastopili so Ženski pevski zbor DU Velenje pod vod- stvom zborovodkinje Manje Gošnik Vovk, učenci Osnovne šole Gorica pod mentorstvom Eme Hozjan, Ljudske pevke Marice DU Center Maribor pod umetniškim vodstvom Sonje Volarič, Dramatični krožek DU Velenje pod mentorstvom Karlija Čretnika, moški pevski zbor DU Velenje pod vod- stvom zborovodkinje Metke Smirnov in Konovski štrajharji. Podelili so zahvale medijem in priznanji prostovoljcema Pavlini Borovnik in Mirku Stepišniku. Plakete so prejeli Slavka Mijoč, Franc Pečečnik, Boris Rak in Peter Dermol. Razglasili so naj športnico in naj športnika 2023. To sta Ana Vedenik in Blaž Dukarić Vizija vodstva društva je, da na lokaciji DU Velenje nastane Center za upokojence Velenje. Prepričani so, da si v razvojno usmerjeni politiki MOV upokojenci to zaslužijo. AP Moj dan z manj embalaže Okrogla miza Dar za novo življenje Junaki trajnostne prihodnosti Tehnopark Celje in Simbio Celje sta v okviru Evropske- ga tedna zmanjševanja od- padkov pripravila natečaj Moj dan z manj embalaže. V dveh mesecih je skoraj sto sodelujočih ustvarilo 37 prispevkov. Najboljše so s privlačnimi in trajnostnimi nagradami razveselili na za- ključni prireditvi. V ospredju letošnjega Evropskega tedna zmanjše- vanja odpadkov (ETZO), ki širšo skupnost spodbuja k izvajanju dejavnosti osvešča- nja o trajnostnem ravnanju z viri in odpadki ter letos pote- ka med 18. in 26. novembrom, je embalaža. Tudi zato so se v Tehnoparku Celje in Simbiu Celje odločili, da bodo drugi skupen natečaj namenili em- balaži. Zasnovali so projekt Moj dan z manj embalaže in pozvali širšo javnost k izdelavi načrta svojega dne, v katerem bi ustvarili manj embalaže kot sicer. Načrt je lahko vključeval zgodbo, sliko, fotografijo ali videovsebino. V dveh mesecih natečaja je skoraj sto posameznikov oddalo 37 načrtov. Te je oce- njevalna komisija razdelila v dve skupini (individualni in skupinski prispevki) ter jih ocenila na podlagi kriterijev. » Ti so bili izvirnost v načrtova- nju, ustreznost vsebine glede na natečajna navodila, prenos načrta v vsakdanje življenje, kreativna in estetska dovrše- nost, zadovoljiv nabor idej ter je Zupančič in Sare Fujs. V ka- tegoriji od sedem do petnajst let si je nagrado prislužil 2. a-razred iz OŠ Draga Kobala iz Maribora pod mentorstvom Renate Časar ter Manca Šte- belj, Nik Potočnik, Zoja Se- kulič in Jaka Felc iz OŠ Frana Kranjca iz Celja z mentorico Barbaro Petan. Med individualnimi prija- vami sta v kategoriji od se- dem do petnajst let blestela dva načrta. Vse možne točke sta prejeli Ema Unger in Ana Casar, obe iz OŠ Bogojina in obe pod vodstvom mentorice Marjetke Erdelji. V kategoriji od šestnajst let dalje je bila nagrajena Jožica Sotenšek. Glede na odličen odziv si tako v Tehnoparku Celje kot v Simbiu Celje želijo, da bi natečaj naslednje leto pono- vili. MG V Salezijanskem mladin- skem centru Celje mladim ponujamo pestro paleto raz- ličnih programov. Eden od njih, ki poskuša odgovoriti na potrebe mladih kristja- nov, ki iščejo priložnosti za srečevanje in notranjo obo- gatitev, je tudi 3D-večer. Pod kratico se skrivajo tri- je elementi, ki jih vsak tretji petek v mesecu poskušamo orisati, in sicer so to duhovni, debatni in družabni element, ki sestavljajo celoto – zanimiv večer za mlade. V petek, 17. novembra, nas je tako obiskala Manca Hribar s spremljevalno sku- pino. Pred začetkom je goste pozdravil in nagovoril idejni vodja 3D-večera, salezijanec g. Viktor Ganc, ki je vsem zbranim zaželel lep večer. Nato nas je gostja, ki je sicer operna pevka in sodelavka Radia Ognjišče ter hkrati žena in mama treh otrok, s spremljevalno skupino v pri- bližno uri trajajočem koncer- tu ponesla v ritme sodobne krščanske glasbe različnih in bolj ali manj znanih slo- venskih avtorjev ter nas ob vsaki pesmi tudi nagovorila. Za konec so zbrani prejeli še blagoslov in povabilo na pri- hodnje dogodke. Druženje se je nadaljevalo v prostorih Salezijanskega mladinskega centra Celje. KLEMENTINA FIDLER darovanja ni transplantacije. Zato je pomembno osvešča- nje, saj se s transplantacijo lahko reši mnogo življenj. Predstavljen je bil tudi Javni zavod Republike Slovenije za presaditve organov in tkiv, ki ga imenujemo Slovenija- -transplant. To je nacional- na pristojna organizacija, ki skrbi za delovanje in razvoj področja darovanja in pre- saditve organov. Slovensko društvo Transplant pa je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje, v katero se združujejo bolni- ki s presajenimi organi in tkivi, njihovi svojci, osebe s področja zdravstva in drugi. Slovenija je tudi članica Eu- rotransplanta. Za snemanje okrogle mize sta poskrbeli Laura Ošlak iz 2. b-razreda in Katja Pajk, 2. pti, za fotografiranje pa profesori- ca Nina Lobe Selič in profesor Danijel Berden. Od oktobra 2022 po Slo- veniji potuje razstava Moja brazgotina, moje življenje, ki je na ogled v šoli do konca novembra in so jo postavile dijakinje 2. pti Edona Mu- haremi, Eva Arzenšek, Alya Krašovec in Nika Kovačec. Nastala je v sodelovanju med društvi bolnikov (Slo- vensko društvo Transplant, Športno društvo Ditra) in Slovenija-transplantom. Av- tor umetniških fotografij je fotograf Miran Juršič. Idejno zasnovo zanjo je podala čla- nica društva Anja Garbajs. Ljudje s presajenimi organi so z veliko mero poguma in pozitivne energije povsem razgalili svoje brazgotine, telesa in misli, da bi opravili s tabuji, izrazili hvaležnost in podali ključno sporočilo, naj postanemo darovalci in omogočimo življenje. Tema okrogle mize je zelo pomembna in jo je treba po- znati. Ob pripravi okrogle mize sem pridobila veliko informacij z različnih kon- cev. Še več sem jih izvedela na okrogli mizi. Iz konkretnih življenjskih zgodb udeležen- cev se začneš zavedati, kako močno je pomembna pomoč med ljudmi. ŠPELA POTOČNIK ustreznost glede na starostno skupino in razvojno stopnjo,« je pojasnila Andreja Erjavec, direktorica Tehnoparka Celje. Helena Kojnik iz Simbia je o delu ocenjevalne komisije po- vedala: »Najprej smo mislili, da bo naloga komisije glede na kriterije lahka. Po pregleda- nih in prebranih izdelkih smo ugotovili, da je nekaj res zelo dobrih. Nekatere bi prenesla v javnost in vsakdanje prakse. Ne samo da so zadeli cilj nate- čaja – opisati svoj dan z manj embalaže, ampak se jih da pre- nesti tudi v prakso. Takšni na- tečaji prispevajo k razmisleku in spodbujanju zmanjševanja odpadkov, kar je tudi naloga pri nas v Simbiu.« Zaključne prireditve, ki jo je vodil Aleš Novak, komik, igralec in kemijski inženir, se je udeležilo približno 80 otrok in mladih. Novak je ob tem poudaril: »Cilj natečaja je bil res izjemen. Pomembno je, da te vrednote vcepimo že pri mladih. Natečaj je bil zasnovan predvsem zanje, a so se vključili tudi starejši. To me res navdušuje. Morda se mladi še ne zavedajo vseh vidikov trajnosti, vendar je lažje, če jim to privzgojimo že v mladosti.« Najboljši načrti, kako pre- živeti dan z manj embalaže, so bili nagrajeni s privlačnimi in trajnostnimi nagradami. Te so med skupinskimi prispevki prejeli: v kategoriji do šest let Vrtec Manka Golarja iz Gor- nje Radgone pod mentorskim vodstvom Tine Obrulj, Natali- 36 AKTUALNA PONUDBA Št. 49, 7. december 2023 Novi TEDNIK 07. 12. 2023 št. 49  COLOR CMYK stran 36 Priznam… Na začetku svoje kariere mi kot mladi optometristki, ki je ravnokar končala šolanje, ni bilo popolnoma jasno, zakaj bi ljudje na vse pretege želeli imeti zgolj ena očala – in ne ločeno očal za na blizu in očal za na daleč… Po odprtju Optike Oftalmos pred približno osmimi leti pa se je na nas začelo obračati vedno več ljudi, ki so želeli prav to… In po temeljitih raziskavah ter številnih pogovorih z uporabniki dvojih očal, sem hitro ugotovila, da je uporaba dvojih očal zelo nepriljubljena iz več razlogov… Kako se brez rizične operacije znebiti dvojih očal (za na blizu in za na daleč) in pri tem »prišparati«? - Svojo denarnico morate od- preti 2-krat (poleg tega morate kupiti tudi dva okvirja in vse skupaj tudi vzdrževati). - Vedno iščete ena očala po stanovanju ali hiši (roko na srce, ni vam treba imeti demence, da pozabite, kje so vaša očala – do- gaja se vsem). - Uničite jih v manj kot letu (glede na to, da jih večkrat dnevno menjate, jemljete iz etuija, dajete vanj ali celo pušča- te na mizi…, se hitro razmajejo in uničijo). - Pogosto jih pozabite vzeti na dopust, izlet ali v službo (ter si s tem nakopljete goro skrbi – po nepotrebnem). Včasih je bila to edina mo- žnost, a dandanes imamo za- radi tehnološkega napredka na voljo elegantno rešitev (s katero istočasno prihranimo kar veliko denarja)… In sicer so to PROGRESIVNA OČALA – očala z več žariščnimi točkami. To pomeni, da imajo ena stekla več dioptrij, ki jih lahko uporabljate za na blizu in daleč, prav tako z njimi odlično vidite vse vmesne razdalje. Progresivna očala so odlična rešitev za vse, ki ne vidite tako na daleč kot na blizu, saj vsebu- jejo: 1: Dioptrijo za na blizu – To pomeni, da lahko brez težav s temi očali berete knjigo, časopis ali uporabljate mobilni telefon. 2: Dioptrijo za srednjo razda- ljo – Imamo sicer dioptrijo za na blizu in daleč, vendar obstajajo tudi predmeti, ki so nekje »na sredini«. Lep primer tega je gle- danje v računalnik, saj je razda- lja nekje vmes. Točno zato lahko progresivna očala uporabljate tudi za razdalje, ki jih ne bi mo- gli videti z očali za na blizu kot tudi ne z očali za na daleč. 3: Dioptrijo za na daleč – Pro- gresivna očala poskrbijo tudi za to, da ne potrebujete menjavati očal, ko se odpravite od doma in morate razločno videti tudi prometno signalizacijo. Če tudi vi trenutno nosite dvoje očal, potem imam nekaj za vas! In sicer vas vabim na brezplačno in neobvezujočo kontrolo vida v Optiko Oftalmos, kjer bomo ugo- tovili, ali bi bila progresivna očala primerna za vas. Oziroma se pri nas oglasite, če že nosite več očal. Če v naši optiki najdemo pri- merna očala za vas, potem vam ob morebitnem nakupu podari- mo od 50 do 150 evrov popusta. Zaradi velikega zanimanja se je za brezplačno svetovanje treba predhodno naročiti, kar lahko storite na telefonski šte- vilki 070 608 507. Lili Sovinc, vodja Optike Oftalmos www.noviteden.si www.radiocelje.si Novi TEDNIK št. 49 7. 12. 2023  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 49, 7. december 2023 PODLISTEK www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Športi, ki so pustili najmočnejši športni odtis TVD Partizan Gaberje TVD Partizan Gaberje je kot ponosni naslednik Sokol- skega društva ohranjal športno raznolikost in radove- dnost. Tako so člani Partizana Gaberje, ki so v osnovah izhajali iz telovadne vadbe, pogosto istočasno trenirali tudi druge športe pri drugih celjskih športnih društvih. Gaberske partizanovce tako poleg gimnastike, odbojke, hokeja na travi, namiznega tenisa najdemo tudi v atletiki, badmintonu, nogometu, smučanju, kolesarstvu, alpiniz- mu, smučarskih skokih, plesu, aerobiki, orientaciji … Vse to priča o športni razgledanosti in odprtosti partizanov- cev, ki so se bili kadarkoli pripravljeni naučiti in v svoje društvo uvesti novo športno disciplino. Vseeno pa so nekateri športi v določenem obdobju imeli še posebno veljavo ali množično zastopanost. ALBUM S CELJSKEGA Podobarska delavnica v Mozirju Razglednica, ki je nastala okoli leta 1910, prikazuje po- dobarsko delavnico Andreja in Ivana Cerarja v Mozirju. To je bila ena največjih rezbarskih delavnic na Slovenskem v drugi polovici 19. stoletja in prvi polovici 20. stoletja. Na pročelju hiše je napis Ivan Cesar, akadem. podobar in pozlatar. Andrej Cesar je prišel v Mozirje leta 1853. Kupil je hišo (Cesarjeva hiša), v kateri je bila nekoč usnjarna. Polovico pritličnih prostorov so spremenili v delavnico. Poleg delavnice je bil kabinet, kjer sta najprej Andrej, kasneje pa Ivan Cesar imela spravljene knjige in sta risala načrte za oltarje. Besedilo: Roman Mežnar Na portalu www.kamra.si objavila Osrednja knjižnica Mozirje Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Z vedno večjo profesionalizacijo in specializacijo vr- hunskega športa so v Gaberjah v 80-ih začeli z opušča- njem treningov vrhunske gimnastike. Društvo se je zato bolj usmerilo v množično rekreacijo. To še posebej velja od osamosvojitve Slovenije naprej, saj od takrat v Gaberju gojijo izključno rekreativni šport. Leta 1997 se je društvo uradno preimenovalo iz TVD Parti- zan Gaberje v ŠD Gaberje in do danes deluje pod vodstvom dolgoletnega predsednika Metoda Trebičnika. Še do pred kratkim so ohranjali nekaj preteklih tradicionalnih projek- tov, kot sta bila Frenkov in Božičev memorial, ob tem pa so dodali nove športno-rekreativne projekte, kot sta Gaberiada in Cicibaniada. Skupaj s spremembo sodobnega načina življenja, kjer se opušča staro in umešča novo, tudi gabersko društvo počasi izgublja svoj nekdanji sijaj. Večino tega gre pripisati vedno večji pestrosti različnih ponudnikov športno-rekreativnih vadb v Celju in vedno večji specializaciji športa, kar je daleč od tega, kar je nekoč gradil Sokol in kasneje Partizan. Oba sta temeljila na športni raznolikosti in raznovrstnosti. Kar je novo, pa ni nujno vedno boljše, saj vsakoletne raziskave motoričnih spretnosti otrok kažejo na velik upad le-teh, obenem pa prehitra in prevelika športna specializacija bo- truje večjemu številu poškodb in hitrejšemu pomanjkanju motivacije pri otrocih in mladostnikih. Ob vrednotah nekda- njega Sokola in Partizana, ki sta gojila športno razgledanost in dajala družabnemu vidiku enak pomen kot športnemu, se zdi sodobno športno udejstvovanje svetlobna leta daleč. Sokolsko društvo, TVD Partizan Gaberje in ŠD Gaberje so pustili neizbrisen pečat v celjski zgodovini. Vpliv društva na razvoj športa in družabnosti se danes sluti na vsakem koraku, pa čeprav je pogosto neviden. Športna dvorana na Mariborski cesti 42 je bila center športa in družabnosti, kjer se niso kalili samo vrhunski športniki, pač pa tudi športni trenerji, sodniki, funkcionarji, podjetniki, zdravniki, odve- tniki, popotniki, predvsem pa ljudje, ki so gojili zdrav duh v zdravem telesu. Naj ta zaključni stavek ostane v mislih tistih, ki bodo morda v bližnji prihodnosti prenovili to markantno stavbo, da bo lahko nadaljevala uspešno zgodbo o športu, ljudeh in Celju. Se nadaljuje. Sebastjan Weber, Muzej novejše zgodovine Celje Partizanovci so gojili tudi zimske športe – smučanje v petdesetih letih. (Foto: arhiv ŠD Gaberje) Člani društva so se množično udeleževali Trim akcij. Tudi kolesarjenja. V ospredju Milka Debeljak, dolgoletna članica in stoletnica. (Foto: arhiv ŠD Gaberje) TVD Partizan Gaberje (2) 36 AKTUALNA PONUDBA Št. 49, 7. december 2023 Novi TEDNIK 07. 12. 2023 št. 49  COLOR CMYK stran 36 Priznam… Na začetku svoje kariere mi kot mladi optometristki, ki je ravnokar končala šolanje, ni bilo popolnoma jasno, zakaj bi ljudje na vse pretege želeli imeti zgolj ena očala – in ne ločeno očal za na blizu in očal za na daleč… Po odprtju Optike Oftalmos pred približno osmimi leti pa se je na nas začelo obračati vedno več ljudi, ki so želeli prav to… In po temeljitih raziskavah ter številnih pogovorih z uporabniki dvojih očal, sem hitro ugotovila, da je uporaba dvojih očal zelo nepriljubljena iz več razlogov… Kako se brez rizične operacije znebiti dvojih očal (za na blizu in za na daleč) in pri tem »prišparati«? - Svojo denarnico morate od- preti 2-krat (poleg tega morate kupiti tudi dva okvirja in vse skupaj tudi vzdrževati). - Vedno iščete ena očala po stanovanju ali hiši (roko na srce, ni vam treba imeti demence, da pozabite, kje so vaša očala – do- gaja se vsem). - Uničite jih v manj kot letu (glede na to, da jih večkrat dnevno menjate, jemljete iz etuija, dajete vanj ali celo pušča- te na mizi…, se hitro razmajejo in uničijo). - Pogosto jih pozabite vzeti na dopust, izlet ali v službo (ter si s tem nakopljete goro skrbi – po nepotrebnem). Včasih je bila to edina mo- žnost, a dandanes imamo za- radi tehnološkega napredka na voljo elegantno rešitev (s katero istočasno prihranimo kar veliko denarja)… In sicer so to PROGRESIVNA OČALA – očala z več žariščnimi točkami. To pomeni, da imajo ena stekla več dioptrij, ki jih lahko uporabljate za na blizu in daleč, prav tako z njimi odlično vidite vse vmesne razdalje. Progresivna očala so odlična rešitev za vse, ki ne vidite tako na daleč kot na blizu, saj vsebu- jejo: 1: Dioptrijo za na blizu – To pomeni, da lahko brez težav s temi očali berete knjigo, časopis ali uporabljate mobilni telefon. 2: Dioptrijo za srednjo razda- ljo – Imamo sicer dioptrijo za na blizu in daleč, vendar obstajajo tudi predmeti, ki so nekje »na sredini«. Lep primer tega je gle- danje v računalnik, saj je razda- lja nekje vmes. Točno zato lahko progresivna očala uporabljate tudi za razdalje, ki jih ne bi mo- gli videti z očali za na blizu kot tudi ne z očali za na daleč. 3: Dioptrijo za na daleč – Pro- gresivna očala poskrbijo tudi za to, da ne potrebujete menjavati očal, ko se odpravite od doma in morate razločno videti tudi prometno signalizacijo. Če tudi vi trenutno nosite dvoje očal, potem imam nekaj za vas! In sicer vas vabim na brezplačno in neobvezujočo kontrolo vida v Optiko Oftalmos, kjer bomo ugo- tovili, ali bi bila progresivna očala primerna za vas. Oziroma se pri nas oglasite, če že nosite več očal. Če v naši optiki najdemo pri- merna očala za vas, potem vam ob morebitnem nakupu podari- mo od 50 do 150 evrov popusta. Zaradi velikega zanimanja se je za brezplačno svetovanje treba predhodno naročiti, kar lahko storite na telefonski šte- vilki 070 608 507. Lili Sovinc, vodja Optike Oftalmos www.noviteden.si www.radiocelje.si Novi TEDNIK št. 49 7. 12. 2023  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 49, 7. december 2023 PODLISTEK www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Športi, ki so pustili najmočnejši športni odtis TVD Partizan Gaberje TVD Partizan Gaberje je kot ponosni naslednik Sokol- skega društva ohranjal športno raznolikost in radove- dnost. Tako so člani Partizana Gaberje, ki so v osnovah izhajali iz telovadne vadbe, pogosto istočasno trenirali tudi druge športe pri drugih celjskih športnih društvih. Gaberske partizanovce tako poleg gimnastike, odbojke, hokeja na travi, namiznega tenisa najdemo tudi v atletiki, badmintonu, nogometu, smučanju, kolesarstvu, alpiniz- mu, smučarskih skokih, plesu, aerobiki, orientaciji … Vse to priča o športni razgledanosti in odprtosti partizanov- cev, ki so se bili kadarkoli pripravljeni naučiti in v svoje društvo uvesti novo športno disciplino. Vseeno pa so nekateri športi v določenem obdobju imeli še posebno veljavo ali množično zastopanost. ALBUM S CELJSKEGA Podobarska delavnica v Mozirju Razglednica, ki je nastala okoli leta 1910, prikazuje po- dobarsko delavnico Andreja in Ivana Cerarja v Mozirju. To je bila ena največjih rezbarskih delavnic na Slovenskem v drugi polovici 19. stoletja in prvi polovici 20. stoletja. Na pročelju hiše je napis Ivan Cesar, akadem. podobar in pozlatar. Andrej Cesar je prišel v Mozirje leta 1853. Kupil je hišo (Cesarjeva hiša), v kateri je bila nekoč usnjarna. Polovico pritličnih prostorov so spremenili v delavnico. Poleg delavnice je bil kabinet, kjer sta najprej Andrej, kasneje pa Ivan Cesar imela spravljene knjige in sta risala načrte za oltarje. Besedilo: Roman Mežnar Na portalu www.kamra.si objavila Osrednja knjižnica Mozirje Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Z vedno večjo profesionalizacijo in specializacijo vr- hunskega športa so v Gaberjah v 80-ih začeli z opušča- njem treningov vrhunske gimnastike. Društvo se je zato bolj usmerilo v množično rekreacijo. To še posebej velja od osamosvojitve Slovenije naprej, saj od takrat v Gaberju gojijo izključno rekreativni šport. Leta 1997 se je društvo uradno preimenovalo iz TVD Parti- zan Gaberje v ŠD Gaberje in do danes deluje pod vodstvom dolgoletnega predsednika Metoda Trebičnika. Še do pred kratkim so ohranjali nekaj preteklih tradicionalnih projek- tov, kot sta bila Frenkov in Božičev memorial, ob tem pa so dodali nove športno-rekreativne projekte, kot sta Gaberiada in Cicibaniada. Skupaj s spremembo sodobnega načina življenja, kjer se opušča staro in umešča novo, tudi gabersko društvo počasi izgublja svoj nekdanji sijaj. Večino tega gre pripisati vedno večji pestrosti različnih ponudnikov športno-rekreativnih vadb v Celju in vedno večji specializaciji športa, kar je daleč od tega, kar je nekoč gradil Sokol in kasneje Partizan. Oba sta temeljila na športni raznolikosti in raznovrstnosti. Kar je novo, pa ni nujno vedno boljše, saj vsakoletne raziskave motoričnih spretnosti otrok kažejo na velik upad le-teh, obenem pa prehitra in prevelika športna specializacija bo- truje večjemu številu poškodb in hitrejšemu pomanjkanju motivacije pri otrocih in mladostnikih. Ob vrednotah nekda- njega Sokola in Partizana, ki sta gojila športno razgledanost in dajala družabnemu vidiku enak pomen kot športnemu, se zdi sodobno športno udejstvovanje svetlobna leta daleč. Sokolsko društvo, TVD Partizan Gaberje in ŠD Gaberje so pustili neizbrisen pečat v celjski zgodovini. Vpliv društva na razvoj športa in družabnosti se danes sluti na vsakem koraku, pa čeprav je pogosto neviden. Športna dvorana na Mariborski cesti 42 je bila center športa in družabnosti, kjer se niso kalili samo vrhunski športniki, pač pa tudi športni trenerji, sodniki, funkcionarji, podjetniki, zdravniki, odve- tniki, popotniki, predvsem pa ljudje, ki so gojili zdrav duh v zdravem telesu. Naj ta zaključni stavek ostane v mislih tistih, ki bodo morda v bližnji prihodnosti prenovili to markantno stavbo, da bo lahko nadaljevala uspešno zgodbo o športu, ljudeh in Celju. Se nadaljuje. Sebastjan Weber, Muzej novejše zgodovine Celje Partizanovci so gojili tudi zimske športe – smučanje v petdesetih letih. (Foto: arhiv ŠD Gaberje) Člani društva so se množično udeleževali Trim akcij. Tudi kolesarjenja. V ospredju Milka Debeljak, dolgoletna članica in stoletnica. (Foto: arhiv ŠD Gaberje) TVD Partizan Gaberje (2) Novi TEDNIK št. 49 7. 12. 2023  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 49, 7. december 2023 RAZVEDRILO HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. V četrtek in petek boste gostili Luno, ki upada, kar bo zelo po- zitivno vplivalo na vas. Obeta se bolj intenzivno družabno življenje, veliko boste komuni- cirali, odlično boste tudi sode- lovali z ljudmi iz svoje okolice. Dolgočasno zagotovo ne bo. Vse strahove, ki se pojavljajo v vaši podzavesti, analizirajte in osvobodili se boste nečesa, kar vas že dolgo obremenjuje. Vaša prilagodljivost bo večja kot sicer. Konec tedna boste gostili Luno v svojem znaku. Sobota bo zelo zanimiva, bolj kot mno- žica ljudi vam bo prijala samo- ta, najbolje v dvoje. Romantika je na pohodu, privoščite si ča- robne trenutke. Nedelja bo ne- koliko manj prijeten dan. Ugo- tovili boste, da vam ob misli na nekoga hitreje utripa srce. Ne odločajte se za hitre korake, saj čas zanje še ni ugoden. Utrditi morate svoj položaj na vseh ži- vljenjskih področjih. Začetek novega tedna bo pod okriljem Lune v vašem znaku. Luna bo v sredo takoj po polno- či tvorila mlaj. Bistveno je, da se umirite, lahko tudi z medi- tacijo, ter si določite cilje za pri- hodnje obdobje. Vaša prilago- dljivost bo večja kot sicer, zato se boste odlično znašli v neki nenavadni okoliščini. Povsem samostojno boste sprejemali neke odločitve. Ključ do uspeha se tokrat skriva v timskem delu. Tudi če vam to ni všeč, vedite, da nimate izbire. Včasih drugi težko sledijo vašemu tempu, saj vam energije in novih idej nikoli ne zmanjka. Tokrat bo- ste morali biti potrpežljivi in ne kar brezglavo hiteti naokoli. V prihodnjem tednu boste začeli pospešeno reševati situacije iz preteklosti in s kančkom sreče boste veliko uredili še pred kon- cem leta. Zadnji čas je, da stopite s svo- jega prestola, tako vas vsaj vidi okolica, čeprav se niti približno ne počutite tako. Upoštevati je treba tudi mnenje drugih ljudi, če želite biti v simbiozi z njimi. Vedno ni najbolj preprosto, je pa edina pot. Potrudite se in na vse glejte s pozitivne strani. V svoje misli vklopite dobre vibra- cije, saj se vam v nasprotnem primeru obeta nekoliko zmede. Dobili boste prijetne vesti. Vaša pridnost in vestnost se bosta obrestovali, saj bo- ste dobili pohvalo. Saturnove lekcije dobro osvajate. Še en »popravni izpit« boste imeli v prihodnjem tednu. Obračun s preteklostjo vas bo osvobodil teže, ki ste jo občutili že dlje časa. Aspekt vašega vladarja bo pozitiven na vseh življenj- skih področjih, zato obrnite srečo v svojo stran. Energije boste imeli več kot dovolj, na trenutke celo preveč. Dobro razmislite, kaj bo imelo prednost in kaj lahko počaka. Pripravite se na drugo polovico zadnjega meseca, ko ne bo šlo vse gladko. Vaša sposobnost prilagajanja se mora bistveno povečati. Več pozornosti boste namenili svojemu ljubezenske- mu življenju, zato se vam na tem področju obeta večja spre- memba. Vpliv Lune vam lahko povzroča nekoliko težav zaradi sprememb v razpoloženju. V tem tednu izkoristite čas in napredujte na fi nančnem in poslovnem področju. Čas je idealen za spremembe, ki jih v preteklosti niste vnesli v svoje življenje. Z Merkurjem, ki po- tuje po kozorogu, ste odlično usklajeni, zato vam poslovne žilice ne bo primanjkovalo. Venera vam nasprotuje, zato se boste morali za harmonijo v odnosih bolj potruditi. Vaša vladarica je trenutno v škor- pijonu, zato vam bo občasno prijalo bolj intimno vzdušje. Vaš vladar Merkur se začenja v tem tednu ustavljati in se obr- ne v retrogradno smer v sredo, 13. decembra. Ustavite se za trenutek in o vseh okoliščinah dobro premislite. Vpliv Merkur- ja bo intenzivno vplival na vaše odločitve, ki so povezane s pre- teklostjo. V času njegove retro- gradnosti do konca leta lahko popravite tisto, za kar menite, da je potrebno. Končajte stare zadeva, naj dobijo svoj epilog. Novosti boste uvajali po novem letu. V sebi nosite veliko potrebo, da razrešite nasprotja, ki so se pojavila v preteklosti. Analiza dogodkov vam bo veliko pove- dala, vračali se boste tudi daleč nazaj. Nekaj lahko dodate, a ne morete veliko spremeniti. Ohranite kompas in razmi- šljajte pozitivno. Vpliv planetov vam omogoča, da boste na svoji poti napredovali hitreje kot na- vadno. To vas bo tudi sprostilo in prenehalo vas bo skrbeti, kako naprej. Lepo zmago ste dosegli, a vi- deti bo, kot da s tem niste čisto zadovoljni. Prav je, da sta raven in kriterij vaših pravil visoka, a pretiravati ni treba. Na zaseb- nem področju se v tem času ne odločajte za večje spremembe, saj se bo kasneje pokazalo, da ni vse tako, kot se zdi na prvi pogled. To bo zelo očitno v pri- hodnjem tednu. Hitite zelo po- časi, to bo najbolj modro. Delo boste opravili z odliko, vendar ne boste zadovoljni. Kot pravi perfekcionist boste iskali napake tudi tam, kjer jih ni. Sprostite se in prenehajte s tem. Iz psihološkega vidika je pred vami precej zahtevno ob- dobje. Malce boste živčno obre- menjeni, zato delujte v skladu s svojim počutjem. Prepustite se toku življenja in usklajujte nasprotja, ki jih je kar nekaj. Dobili boste nepričakovano povabilo. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Ribolov Blondinka je hotela preizkusiti ribolov na ledu. Kupila je vso potrebno opremo in se odpravila na bližnjo ledeno povr- šino, da bi ujela ribe. Namestila se je na stolu in začela rezati krožno luknjo v led, kot jo je videla na internetu. Ko je sekala, je zaslišala glas iz nebes, ki je govoril: »Pod ledom ni rib.« Blondinka se je prestrašila. Vstala je in pogledala naokoli, a ni videla nikogar. Previdno se je pomaknila malo naprej na led in se postavila na drugo mesto. Iz termovke je srkala vročo čokolado in začela rezati še eno luknjo. Še enkrat se je oglasil glas: »Pod ledom ni rib.« Zdaj se je počutila precej prestrašeno, preselila se je na skrajni konec ledu, sedla na stol in začela rezati še eno luknjo. Takoj se je zaslišal nebeški glas, tokrat glasneje kot kdajkoli prej: »Pod ledom ni rib!« Skočila je s stola in pogledala okoli sebe. Zakričala je: »Si to ti, Gospod?« Glas je odgovoril: »Ne. To je upravljavec drsališča. Pod le- dom ni rib!« Ne upa Na pravni fakulteti profesor vpraša študenta: Ali lahko mož odpre pismo, ki je naslovljeno na ženo?« Študent: »Lahko, ampak ponavadi ne upa.« Kar pijan moški obljubi, ne more izpolniti niti zlata ribica. Mož se želi ločiti. Pravi da nisem dobra v postelji. Imam 25 prič, da to ni res… Prosim žensko, ki me je malo prej klicala, češ da naj pustim pri miru njenega moža, da me ponovno pokliče in pove, kateri je njen, da ne bom pustila napačnega. Odkar sem prebral, da alkohol škodi, ne berem več! Ste vedeli, da običaj, da ima ženska prednost, ko gre skozi vrata, izvira še iz kamene dobe? Naši predniki so tako preverjali, ali je v votlini medved. Kar laži, zima bo dolga… Gospod doktor, rad bi se upokojil. Prezgodaj je. Bitje srca se še sliši. Avto za naše avtoceste, kjer se večino časa stoji. Niso ji odstopili sedeža na avtobusu Črni petek Novi TEDNIK št. 49 7. 12. 2023  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 49, 7. december 2023 RAZVEDRILO HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. V četrtek in petek boste gostili Luno, ki upada, kar bo zelo po- zitivno vplivalo na vas. Obeta se bolj intenzivno družabno življenje, veliko boste komuni- cirali, odlično boste tudi sode- lovali z ljudmi iz svoje okolice. Dolgočasno zagotovo ne bo. Vse strahove, ki se pojavljajo v vaši podzavesti, analizirajte in osvobodili se boste nečesa, kar vas že dolgo obremenjuje. Vaša prilagodljivost bo večja kot sicer. Konec tedna boste gostili Luno v svojem znaku. Sobota bo zelo zanimiva, bolj kot mno- žica ljudi vam bo prijala samo- ta, najbolje v dvoje. Romantika je na pohodu, privoščite si ča- robne trenutke. Nedelja bo ne- koliko manj prijeten dan. Ugo- tovili boste, da vam ob misli na nekoga hitreje utripa srce. Ne odločajte se za hitre korake, saj čas zanje še ni ugoden. Utrditi morate svoj položaj na vseh ži- vljenjskih področjih. Začetek novega tedna bo pod okriljem Lune v vašem znaku. Luna bo v sredo takoj po polno- či tvorila mlaj. Bistveno je, da se umirite, lahko tudi z medi- tacijo, ter si določite cilje za pri- hodnje obdobje. Vaša prilago- dljivost bo večja kot sicer, zato se boste odlično znašli v neki nenavadni okoliščini. Povsem samostojno boste sprejemali neke odločitve. Ključ do uspeha se tokrat skriva v timskem delu. Tudi če vam to ni všeč, vedite, da nimate izbire. Včasih drugi težko sledijo vašemu tempu, saj vam energije in novih idej nikoli ne zmanjka. Tokrat bo- ste morali biti potrpežljivi in ne kar brezglavo hiteti naokoli. V prihodnjem tednu boste začeli pospešeno reševati situacije iz preteklosti in s kančkom sreče boste veliko uredili še pred kon- cem leta. Zadnji čas je, da stopite s svo- jega prestola, tako vas vsaj vidi okolica, čeprav se niti približno ne počutite tako. Upoštevati je treba tudi mnenje drugih ljudi, če želite biti v simbiozi z njimi. Vedno ni najbolj preprosto, je pa edina pot. Potrudite se in na vse glejte s pozitivne strani. V svoje misli vklopite dobre vibra- cije, saj se vam v nasprotnem primeru obeta nekoliko zmede. Dobili boste prijetne vesti. Vaša pridnost in vestnost se bosta obrestovali, saj bo- ste dobili pohvalo. Saturnove lekcije dobro osvajate. Še en »popravni izpit« boste imeli v prihodnjem tednu. Obračun s preteklostjo vas bo osvobodil teže, ki ste jo občutili že dlje časa. Aspekt vašega vladarja bo pozitiven na vseh življenj- skih področjih, zato obrnite srečo v svojo stran. Energije boste imeli več kot dovolj, na trenutke celo preveč. Dobro razmislite, kaj bo imelo prednost in kaj lahko počaka. Pripravite se na drugo polovico zadnjega meseca, ko ne bo šlo vse gladko. Vaša sposobnost prilagajanja se mora bistveno povečati. Več pozornosti boste namenili svojemu ljubezenske- mu življenju, zato se vam na tem področju obeta večja spre- memba. Vpliv Lune vam lahko povzroča nekoliko težav zaradi sprememb v razpoloženju. V tem tednu izkoristite čas in napredujte na fi nančnem in poslovnem področju. Čas je idealen za spremembe, ki jih v preteklosti niste vnesli v svoje življenje. Z Merkurjem, ki po- tuje po kozorogu, ste odlično usklajeni, zato vam poslovne žilice ne bo primanjkovalo. Venera vam nasprotuje, zato se boste morali za harmonijo v odnosih bolj potruditi. Vaša vladarica je trenutno v škor- pijonu, zato vam bo občasno prijalo bolj intimno vzdušje. Vaš vladar Merkur se začenja v tem tednu ustavljati in se obr- ne v retrogradno smer v sredo, 13. decembra. Ustavite se za trenutek in o vseh okoliščinah dobro premislite. Vpliv Merkur- ja bo intenzivno vplival na vaše odločitve, ki so povezane s pre- teklostjo. V času njegove retro- gradnosti do konca leta lahko popravite tisto, za kar menite, da je potrebno. Končajte stare zadeva, naj dobijo svoj epilog. Novosti boste uvajali po novem letu. V sebi nosite veliko potrebo, da razrešite nasprotja, ki so se pojavila v preteklosti. Analiza dogodkov vam bo veliko pove- dala, vračali se boste tudi daleč nazaj. Nekaj lahko dodate, a ne morete veliko spremeniti. Ohranite kompas in razmi- šljajte pozitivno. Vpliv planetov vam omogoča, da boste na svoji poti napredovali hitreje kot na- vadno. To vas bo tudi sprostilo in prenehalo vas bo skrbeti, kako naprej. Lepo zmago ste dosegli, a vi- deti bo, kot da s tem niste čisto zadovoljni. Prav je, da sta raven in kriterij vaših pravil visoka, a pretiravati ni treba. Na zaseb- nem področju se v tem času ne odločajte za večje spremembe, saj se bo kasneje pokazalo, da ni vse tako, kot se zdi na prvi pogled. To bo zelo očitno v pri- hodnjem tednu. Hitite zelo po- časi, to bo najbolj modro. Delo boste opravili z odliko, vendar ne boste zadovoljni. Kot pravi perfekcionist boste iskali napake tudi tam, kjer jih ni. Sprostite se in prenehajte s tem. Iz psihološkega vidika je pred vami precej zahtevno ob- dobje. Malce boste živčno obre- menjeni, zato delujte v skladu s svojim počutjem. Prepustite se toku življenja in usklajujte nasprotja, ki jih je kar nekaj. Dobili boste nepričakovano povabilo. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Ribolov Blondinka je hotela preizkusiti ribolov na ledu. Kupila je vso potrebno opremo in se odpravila na bližnjo ledeno povr- šino, da bi ujela ribe. Namestila se je na stolu in začela rezati krožno luknjo v led, kot jo je videla na internetu. Ko je sekala, je zaslišala glas iz nebes, ki je govoril: »Pod ledom ni rib.« Blondinka se je prestrašila. Vstala je in pogledala naokoli, a ni videla nikogar. Previdno se je pomaknila malo naprej na led in se postavila na drugo mesto. Iz termovke je srkala vročo čokolado in začela rezati še eno luknjo. Še enkrat se je oglasil glas: »Pod ledom ni rib.« Zdaj se je počutila precej prestrašeno, preselila se je na skrajni konec ledu, sedla na stol in začela rezati še eno luknjo. Takoj se je zaslišal nebeški glas, tokrat glasneje kot kdajkoli prej: »Pod ledom ni rib!« Skočila je s stola in pogledala okoli sebe. Zakričala je: »Si to ti, Gospod?« Glas je odgovoril: »Ne. To je upravljavec drsališča. Pod le- dom ni rib!« Ne upa Na pravni fakulteti profesor vpraša študenta: Ali lahko mož odpre pismo, ki je naslovljeno na ženo?« Študent: »Lahko, ampak ponavadi ne upa.« Kar pijan moški obljubi, ne more izpolniti niti zlata ribica. Mož se želi ločiti. Pravi da nisem dobra v postelji. Imam 25 prič, da to ni res… Prosim žensko, ki me je malo prej klicala, češ da naj pustim pri miru njenega moža, da me ponovno pokliče in pove, kateri je njen, da ne bom pustila napačnega. Odkar sem prebral, da alkohol škodi, ne berem več! Ste vedeli, da običaj, da ima ženska prednost, ko gre skozi vrata, izvira še iz kamene dobe? Naši predniki so tako preverjali, ali je v votlini medved. Kar laži, zima bo dolga… Gospod doktor, rad bi se upokojil. Prezgodaj je. Bitje srca se še sliši. Avto za naše avtoceste, kjer se večino časa stoji. Niso ji odstopili sedeža na avtobusu Črni petek Novi TEDNIK št. 49 7. 12. 2023   COLOR CMYK stran 39 39 Št. 49, 7. december 2023 RAZVEDRILO Nagradna križanka Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si. KUPON S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izž- reban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi ve- ljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Ime in priimek: Naslov: Telefon: E-naslov: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: REŠITEV SUDOKU 598 SUDOKU 599 SUDOKU 290 REŠITEV SUDOKU 289 Nagradni razpis: Presneto, nekdo ... 3K MAJHNA NIZKA KLOP VILNA JE V … ALEKSAN- DAR INTERNETNA DOMENA ŠVICE AMERIŠKI ŠERIF Z DIVJEGA ZAHODA (WYATT) NEZA- POSLENI REAKCIJA NAVIDEZNO ZDRAVILO AMERIŠKI IGRALEC CRENNA PASJA HIŠICA SLED REZILA 4. IN 23. ČRKA STARI TRG PRI L…U AMERIŠKA IGRALKA (JESSICA) PROJEKT ZA IZVEDBO AVOGADRO- VO ŠTEVILO JE … V FIZIKI PETKRATNIK ŠTEVILA 31 GLAVNO MESTO FRANCIJE Povsod z vami OSLOV GLAS ZAZNAVA SE S SLUHOM FIN. ZNAM. MOBITELOV GEOMETRIJ- SKO TELO AMERIŠKA TV SERIJA: RAZTRESENA … PREMOGOV- NIK VELENJE GRŠKI ČRKI γ IN φ KRAJ NA KOPRSKEM EKSPORTIRA RISOVA SAMICA JEZERO (IT.) SLOVENSKI MISIJONAR (PEDRO) TRENČKOT (POG.) PREDEL VELENJA HERCE- GOVEC SODNA, IZVRŠILNA ALGA ZA SUŠI BUČNO, OLJČNO ANGLEŠKI PEVEC (ROBERT) SEVER IN … ORIS, OČRT … VOLJA, JE TUDI POT RAZPIŠE GA SODNIK AMERIŠKA UNIVERZA POROČEN MERA ZA MNOŽINO SNOVI POTEKA V ŠOLI EN K…AČ KONJA KUJE PLOMBA JE ZOBNO … TEČE SKOZI INNSBRUCK FORMAT ZA STISKANJE DATOTEK NOVI TEDNIK VRTEČI SE DEL MOTORJA RIMSKI BOG LJUBEZNI STRAH JE SREDI VOTEL, OKROG … NI … FRANCE JE FRANCOSKA LETALSKA DRUŽBA ZVRST GLASBE VNUK JE SIN HČERE ALI … NEKDANJA LJUBLJAN- SKA RADIJ - SKA POSTAJA POVRŠINSKA MERA, 100 m 2 AVSTRIJSKA TV IZDAJO NAPOTNICO VANJO SE LAHKO ZATEČEMO OB NEVAR- NOSTI PIJAČA IZ RADENSKE ANTIČNO MESTO NA KRETI POLENTA JE ZELO ... JED IZ KORUZNEGA ZDROBA TRGOVINA Z OČALI HLINJEN UREJEN SKUPEK CVETLIC SANDI ČOLNIK AKTINIJ ENOTI ODDELKA FAKULTETE ŽLAHTNI PLIN AMERIŠKI IGRALEC (TOM) NEKDANJA ITALIJANSKA LIRA VČASIH JE PISKRAR DELAL … CINIČNI LJUDJE ZNOTRAJ JE VOTEL, OKROG GA PA NIČ NI ZLOG V MAKEDONIJI IZRASTEK NA SLUZNICI PREBIVALEC COLA UTEŽNA MERA ZA DRAGE KAMNE TURBO DIESEL WERNER: NE … ME PREŠEREN: … IN ČEVLJAR NEKD. JAP. DRSALKA (MIDORI) UGREZ TAKŠEN VOJAŠKI OBRAMBNI MANEVER ZNAMKA NEMŠKIH GOSPO- DINJSKIH APARATOV NARODNO- OS VOBODIL- NI BOJ BREZALKO- HOLNO PIVO NASAD OB HIŠI TELOVADNA PRVINA VARNOSTNO OB VEŠ- ČEVALNA SLUŽBA V ZDA RIMSKI CESAR IVANKA KRAŠEVEC … IŠČE, TA NAJDE IZ TE MOKE NE … KRUHA GLEDAMO JU NA OLIMPIJADI OČKA SAMOSTAN- SKI OČETJE VSEBUJE OPIJ 7 1 5 14 11 13 8 2 6 10 9 12 4 3 12345 678 91 01 11 21 31 4 1. nagrada: dve vstopnici za ogled tekme NK Celje – NK Mura v nedeljo, 17. 12., ob 15. uri, 2. nagrada: dve vstopnici za ogled otroške gledališke predstave Sneguljčica v Gledališču Zarja Celje v nedeljo, 17. 12., ob 18. uri, 3. nagrada: dve vstopnici za ogled otroške gledališke predstave Sneguljčica v Gledališču Zarja Celje v nedeljo, 17. 12., ob 18. uri. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim ge- slom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 12. decembra. Geslo iz številke 48: Iz novembra v praznični december Izid žrebanja: 1. nagrado: poučno in ustvarjalno igračo iz serije Hodeči robot – velik pajek prejme: Marija Korošec z Lopate. 2. nagrado: poučno in ustvarjalno igračo iz serije Robot na baterije – kenguru prejme: Ivan Lenko iz Petrovč. 3. nagrado: poučno in ustvarjalno igračo iz serije Robot na baterije – kobilica prejme: Franc Deželak iz Griž. Nagrajencem čestitamo. Obvestilo o nagradi jim bomo poslali po pošti. Novi TEDNIK št. 49 7. 12. 2023  COLOR CMYK stran 40 40 Št. 49, 7. december 2023 PISANI SVET Sobotni tradicionalni prižig luči na Glav- nem trgu, kamor je ob prvih snežinkah v tej zimi prišla množica obiskovalcev, je naznanil decembrsko dogajanje v mestu. Župan Matija Kovač je simbolično prižgal luči in Celjane ter druge obiskovalce pova- bil na dogodke, ki bodo do konca meseca prispevali k prazničnemu vzdušju v mestu. Na osmih prizoriščih se bo zvrstilo več kot šestdeset dogodkov. Program so pripravili v Zavodu Celeia Celje v sodelovanju s partnerji in ob podpori Mestne občine Celje. Nekaj je novosti, nekaj pa tradicionalnih dogodkov. Na Slomškovem trgu je letos velik venec, kjer gori prva adventna sveča. Na Krekovem trgu je vrata odprl Severni pol, namenjen otrokom. Zaživeli sta Zakladnica daril in letošnja novost Piškotarna, kjer je mogoče sodelovati pri peki piškotov, vrstijo se že prvi koncerti na prostem. V soboto in nedeljo bo na Starem gradu prvič Zimski srednjeveški dan. Program dogajanja Pravljičnega Celja je na voljo v posebnih brošurah in na spletu (https://www.visitcelje.eu/sl/kategorija- -izdelka/pravljicno-celje). TC Sprejem za učitelje francoščine Celje je bilo od nekdaj eno od pomembnih slovenskih središč poučevanja francoščine. Na sprejem pri francoski veleposlanici Florence Levy so bili ob nedavnem mednaro- dnem dnevu učiteljev francoščine zato povabljeni tudi celjski predstavniki. Sprejema so se udeležile tudi učiteljice francoščine iz celjskih srednjih šol, ki se trudijo navduševati dijake za učenje tega jezika, ki omogoča sporazumevanje s 300 milijoni ljudi po svetu, odpira vrata pomembnih evropskih ustanov, njegovo znanje je lahko ključno tudi pri iskanju zaposlitve. Veleposlanica se je vsem učiteljicam in učiteljem zahvalila za trud in zavzetost. Posebej je pozdravila Carmen in Slavka Deržka, nekdanja učitelja francoščine na I. gimnaziji v Celju. Na sprejemu so bile kar štiri njune nekdanje dijakinje, ki so danes profesorice francoščine, v Sloveniji njuno delo nadaljujejo še mnogi drugi. Veleposlanica je izpostavila tudi dijakinjo I. gimnazije v Celju Saro Vučajnk, ki je lani zmagala na tekmovanju za zlati makron. Tekmovanje prepleta znanje jezika s kulinariko in ga vsako leto pripravlja Francoski inštitut v Sloveniji. TC Vrsta koncertov učencev in tudi učiteljev Z leve so: Barbara Kokot (Gimnazija Celje – Center), Carmen in Slavko Deržek, Petra Kotnik (Gimnazija Lava), Ester Beguš (OŠ Šmartno pod Šmarno goro) in Andrejka Lorenčak (I. gimnazija v Celju). (Foto: osebni arhiv) Pravljično Celje v lučkah Pisma naravnost do Božička Turistično društvo Pre- bold tudi letos pri organi- zaciji Parkljevega sejma ni imelo sreče. Tako kot lani je ponagajalo slabo vreme, a to ni zmotilo Preboldčanov. Dogajanja, s katerim so na- povedali prihod Miklavža, ki je otroke obiskal s torka na sredo, se je udeležilo bistve- no več obiskovalcev kot lani. Zaigrala je tamkajšnja godba, zapeli so otroci, ponudniki so na stojnicah prodajali najra- zličnejše praznične izdelke in priboljške. Osrednja po- zornost je bila seveda na- menjena komu drugemu kot parkljem. Če smo povsem na- tančni krampusom, ki so se v Prebold pripeljali z drugega dela Slovenije. ŠO Pisma gredo od tod naravnost k Božičku. (Foto: FB Mrs. B. Rose) Za zares čaroben predbo- žični čas najlažje poskrbimo sami. V Braslovčah, Vojniku, Žalcu in Rogatcu bo letošnji še nekoliko posebnejši, saj so tam na voljo božični na- biralniki s severnega pola, ki sprejemajo pisma, ki gredo naravnost do Božička. V Vojniku Božičkov nabi- ralnik stoji v knjižnici v ledeni sobani, v Braslovčah je Božič- kova pisarna z nabiralnikom na voljo na kozolcu na prire- ditvenem prostoru Skup´n plac in je odprta vsak dan v popoldanskih urah. V Žalcu so prostor za najbolj čaroben nabiralnik letošnjega decem- bra poiskali v praznično okra- šeni Savinovi hiši. Tam bodo od jutri, 8. decembra, na ogled tudi jaslice z živimi ži- valmi. Božičkov nabiralnik v Rogatcu ima svoje mesto kar v prostorih Občine Rogatec. A ne le štiri iz naše regije, skupno 30 občin po Sloveni- ji letos sodeluje pri projektu Božičkov nabiralnik. Nosilka projekta, nekdanja novinar- ka Bojana Ksela Rose, vsako leto z družino pisma odpelje na Laponsko in jih preda Bo- žičku. Vsak otrok, ki pismo odda v ta poseben nabiral- nik, od Božička prejme tudi potrdilo. Sicer bo Božičkov nabiral- nik v Braslovčah pisma spre- jemal do 10., v Vojniku do 12., v Rogatcu do 13. decem- bra, prav tako v Žalcu, ko ga bodo na ta dan organizatorji prestavili na Šlandrov trg, kjer se bodo obiskovalci lah- ko tudi fotografi rali s škrati in palčki. ER Prihod Miklavža so že v soboto v Preboldu napovedali krampusi. (Foto: Ivan Lipičnik) Dež ni pregnal parkljev Lep odziv na Klic dobrote Na letošnjem Klicu dobrote, ki je bil kot vsako leto organiziran v celjski dvorani Golovec, so televizijski gledalci in radijski poslušalci do konca koncerta zbrali 178 tisoč evrov za pomoč družinam v stiski. Zbiranje pomoči se bo nadaljevalo do konca leta. Tradicionalni koncert Slovenske karitas je namenjen zbiranju sredstev za tiste družine in posameznike, ki so bili prizadeti v poplavah, za starejše in dolgotrajno brezposelne. Karitas jim pomaga s hrano, plačilom položnic, kurjave in higienskih pripomočkov. Vsako leto po- maga več kot 22 tisoč družinam v stiski. Na koncertu so ob spremljavi skupine Diamanti nastopili Monika in Gregor Avsenik, Nuša Derenda, trio Vivere, Gregor Ravnik, Martin Juhart, Anuša Mrlak, Lenart Cizej, Helena Bla- gne, Manca Hribar, Andres Jerman, Jakob Čuk, Barbara Zalaznik, Tina Debevec in Marina Klinc Oset. Zapel je Dekliški zbor sv. Stanislava Škofi jske klasične gimnazije pod vodstvom Helene Fojkar Zupančič. Nastopila sta tudi Ansambel Unikat in Ansambel Vikend. Dogodek sta povezovala Bernarda Žarn in Jure Sešek. TC Med nastopajočimi iz naših krajev je bil Ansambel Unikat. (Foto: arhiv Slovenske karitas) Skupina Arbadakarba je na Glavnem trgu v soboto nastopila ob odprtju letošnjega Pravljičnega Celja. (Foto: Andraž Purg) Koncert pedagogov Glasbene šole Ce- lje je vsakoletni decembrski dogodek, ki poskrbi za obilico dobre glasbe in navdušenje občinstva, ki vsakič napol- ni dvorano. Letos je bilo nastopajočih toliko, da so se skoraj tri ure vrstili na odru Narodnega doma. Obiskovalci so lahko prisluhnili tako virtuoznemu klasičnemu repertoarju v so- listični in komorni obliki kot tudi sodob- nejšim skladbam, kakršna je bila na primer klavirska skladba slovenske skladateljice Urške Orešič Šantavec, ki ji je v dvorani pri- sluhnila v izvedbi Larise Čanji. Za konec so učitelji pihal, trobil in tolkal poskrbeli še za zaključno skupno skladbo. Koncertov Glasbene šole Celje s tem še ni konec. V ponedeljek bo v koncertni dvorani šole ob 19. uri zaigral Trio harfeoulus, no- voletni koncert šolskega kitarskega in har- monikarskega orkestra pa bo v torek, 12. de- cembra, ob 18.30 v Narodnem domu. Eden od decembrskih vrhuncev bo zagotovo tudi dogodek Operne sanje, ki bo 20. decembra v Celjskem domu. Nastopili bodo Pihalni or- kester Glasbene šole Celje, plesalke oddelkov sodobnega plesa in baleta, Vokalna skupina MBH ter odlični operni solisti. Dan kasneje se bosta na istem odru predstavila Mali godalni in Mali pihalni orkester GŠ Celje. TC