Kmečka trgovina Treba je pomisliti, kaj se proda! Pred nastopom zime, ko se na polju vse pospravi, vsakdo dobi točen pregled čez pridelke, zato sedaj najlaže presodi, kaj lahko proda, oziroma pogreša. Toda ninogi se pri tem puste voditi le slučajem, ne da bi stvar globlje premislili, ter po časopisnih vesteh in drugih. gospodarskih vidikih postopali tako, kot najbolje kaže. Kljub težkim časom se je čuditi, kako lahkomiselni »o nekateri. Vedno je še zelo mnogo primerov »oplahtanja« in to prav ciganskega, lahkomieelnih, ki so drugače v pogovoru nadvse učeni, daairavno ne prečitajo nikdar nobene gospodareke stvari, o Cemer se izražajo, da je vse to >za en d...«. Ko so pa »oplahtani«, se pa hudujejo nad vsem svetom, najbolj pa nad oblastjo, ne pomislijo pa, da so si tega krivi največ sami. Treba je torej -— kakor pravimo — >imeti malo ve6 soli v glavi«. če si se vse leto trudil s pridelki in dve ali tri leta redil živino, boš tudi pri prodaji imel toliko časa, da se boš o stvari pred kupčijo vsestransko informiral, prečital vsa tozadevna časopisna poročila, stopil morebiti na sejem ali v mesto, do enega ali drugega trgovca ali mesarja, poprašal tu in tam, ter šele na podlagi vseh teb. poizvedovanj napravil zakljuCek pri svoji kupčiji. Naj ne bo nikogar strah pred potom, ali pa žal časa, ki ga bo porabil za čitanje gospodarskih stvari ali za polzvedovanje, kajti pri tem ne boš izgubil nič ali pa malo, posebno, ker je sedaj več časa na razpolago, dočim bo vsak pri nepouCenosti trpel prav občutno škodo. Poleg vsega tega je treba še pomisliti, kaj se na nastali položaj v svetu bolje in lažje proda. V današnjem času se ne smemo držati več običajnega izgovora, »če je bilo prej tako dobro, bo še sedaj«, kajti življenje gre svojo pot tn preko vseh tistih, ki tako mislijo In ravnajo. Da je danes na kmetih tako hudo, je v največji meri vzrok gornji izgovor in starokopitnost, ki se posebno maščuje baš pri kupčevanju. Treba je iti s čascm, če hočemo živeti in obstojati. Kako kažejo cene z ozirom na nastali položaj? Takoj, ko je izbruhnila vojna, je vse pričakovalo, da se bodo cene kmetijskih pridelkov, predvsem živine, dvignile. Tcda minila sta že dva mcseca vojne, pa se cene kmetijskih proizvodov še niso premaknile z mrtve točke; kmetje so bili radi sramotno nizkih cen ponekod prisiljeni živino in svinje klati sami in prodajati. Da si kmetje na ta način ne morejo za stalno pomagati, jo jasno vsakomur, kajti kdo bo pokupil vse meso na deželi, saj pri tem kupi kmet od kmeta dostikrat le iz uslužncsti, ki pa ne traja dolgo. Zato se vsak upravičeno sprašuje, kako bo v bodoče? Tu moramo povedati, da izgledi za bodočnost kažejo kar najbolje. Pcsebno Italija kupuje vedno več, pa tudi Švica, Anglija in dunajski trg se vedno bolj zanima za nase blago, predvsem za živino. Italijani so pa zaenkrat izbirčni in kupujejo le prvovrstno živino, vse drugo pa oclvržejo. Prvovrstna lepa živina je že dar.es iskana in se težko dobi. Cena se je dvignila na 6—7 din in je po 6.50 din kg žive teže prodal pred kratkim prvovrstne vole nek posestnik pri Mariboru na domu. Seveda je te živine zelo malo. Kdor ima lepe vole in Jili bo_ primerno izpital, jih bo zelo lahko prodal, in t'o po dobri ceni, ki se zna dvigniti celo na 7—8 din 1 kg žive teže. Za drugovrstno živino, kot krave itd., zaenkrat še ni povpraševanja, ker se, kakor rečeno, Italijani te živine branijo, pa tudi drugi so še izbirčni. Pa tu.di tu se že cene giblje.io okrog 4—5 din kg živo teže. Ko sc bo ta živina bolj isks.la, bo tudi cena poskočila. Pričakujc se, da bodo krave in celo buše proti koncu februarja in v marcu zelo iskane in da tudi Italijani ne bodo takrat več tako izbirčni. Nakup krav, buš in druge drugovrstno živine se pa pričakuje predvsem od švicarjev in Angležev, ki si mislijo na Malti v Sredozemskem morju ustanoviti svojo bazo za balkanski trg in bodo po blago sami prišli. Naj torej nihče tudi krav in druge drugovrstne živine ne proda v brozcenje. Če je količkaj krme, se naj skuša živino prerediti do zime in potem malo podrediti s kakšnim slabcjžim zrnjem ali drugim, kajti cene se bodo do tega časa vsekakor popravile in se bodo tudi krave in_ druga drugovrstna živina prodala po 5—6 dinkg žive tcže. Pri svinjah se sedaj najbolj iščejo proleki z 80—90 kg teže, katere kupuje v glavnem Ben- ko (v Srbiji pa Gavrilovič) za izvoz v Anglijo. Cena se sufie okrog 9 din kg žive teže. Kmalu bodo pa šle v denar tudi druge svinje. Posebno švica in dunajski trg se čimbolj zanima za naše blago. Upa se, da bodo tudi Angleži v kratkem jeli kupovatl poleg prolekov z 80—90 kg še druge svinje, radi česar je upati na kar najbolj ugodno prodajo. Pri fižolu in krompirju zaenkrat še ni naročil Iz inozemstva. Računa se pa na skorajšnji izvoz tudi teh in vseh drugih proizvodov, posebno lesa, za katerega se zanima zlasti Anglija in Italija. Bolj hudo je z vinom, kajti Italijani in Francozi ga imajo sami dovolj, Angleži pa ne povprašujejo po njem, ker niso vajeni naših vin, Nemci jih pa ne kupujejo, ker jim država ne dovoli, češ, da imajo za kupovati dovolj drugih za življenje bolj važnih proizvodov. Nekaj vina namerava odkupiti naša vojska, in siccr vsaka garnizija posebej. Vsak vojak (in tudi rezervisti) bo baje dobil na teden pol litra vina. Cena bo okrog 4 din liter. Seveda s tem ne bo rešeno vprašanje prodaje vina, ampak bo to le neko olajšanje na vinskem trgu. Cene goveje živine po sejmih Voli. Maribor debeli 4—5 din, poldebeli 3.50 do 4 din, plemenski (junčkl za vožnjo) 4—5.50 din, Slovenjgradec 3—4 din, Gornjigrad 4—4.50 din, Novo mesto 4.50—5.50 din, Radovljica 3.50 din, Kranj 4.50—5 din, Višnja gora 4—5 din kg žive teže. Biki. Na plemenskem sejmu v Beltincih so bili prvovrstni plemenski bikci po 6.50—7.50 din, drugovrstni pa 5.50—6 din, na plemenskem sejmu v Velikih Laščah pa povprečno 6.60 din kg žive teže. — Biki za klanje so bili v Mariboru 4—4.50 din kg žive teže. Krave. Maribor klavne 3.50—4.75 din, plemenske 3.50—4.75 din, klobasarice 3.25 din, molzne 3.75—5 din, breje do 4.50 din, Slovenjgradec 3 din, Gornjigrad 3.50—3.75 din, Novo mesto 3 din, Kranj 3.50—4 din, Višnja gora 3—3.75 din 1 kg žive teže. Telice. Maribor 4—4.80 din, Slovenjgradec 4, Gornjigrad 4—4.50 din, Novo mesto 4—4.50 din, Kranj 4—4.50 din, Višnja gora 4.25—4.75 din 1 kg žive teže. Teleta. Maribor 4—5.50 din, Slovenjgradec 5 do 6 din, Gornjigrad 4.50—6 dln, Novo mesto 4.50—5 din, Kranj 6—7 din, Višnja gora 5—6 din kg žive teže. Svinje Plemenske. Maribor 5—6 tcdnov stare 65 do 80 dfn, 7—9 tednov 85—120 din, 3—4 mesece 130—210 din, 5—7 mesecev 270—390 din, 8—10 mesecev 395—490 din, eno leto stare 680—870 din komad, 1 kg žive teže pa 6—8.50 din. — V Ptuju so bili 6—12 tednov stari prasci 55—120 din komad, v Novem mestu 90—130 din komad, v Kranju 7—8 tednov stari 120 din komad, v Višnji gori pa 6—8 tednov stari 100—125 din komad. Pršutarji (proleki). Slovenjgradec 7 din, Gornjigrad 9 din, Novo mesto 7—7.50 din, Kranj 9, Višnja gora 7—8 din kg žive teže. Debele svinje (špeharji). Gornjigrad 10 dtn, Novo mesto 7.50—8 din, Kranj 7 din, Višnja gora 8.50—9.25 din kg žive teže. Tržne cene Krma. Seno: Maribor 85—90 din, Novo mesto 65 din, Kranj 75 din, Višnja gora 50 din stot. — Otava: Maribor 80—85 din stot. — Lucerna: Novo mesto 90 din stot. — Slama: Novo mesto 20—25 din, Kranj 50 din, Višnja gora 25 din. Krompir. Maribor 115 din, Slovenjgradec 100 din, Gornjigrad 100 din, Novo mesto 110 din do 125 din, Kranj 100 din, Višnja gora 100 do 125 din stot. Fižol. Maribor 2—3 din, Slovenjgradec 3.50, Gornji grad 3 din, Novo mesto 2—2.25 din, Kranj 4—5 din, Višnja gora 4.50—5 din kg. Drva, Slovenjgradec 70—75 din, Gornjigrad 65 din, Novo mesto 60 din, Kranj 95—100 din, Višnja gora 55—60 din kubični raeter. Vlno. Okolica Gornjigrad navadno mežano pri vinogradnikih 4 din liter, v okolici Novega mesta pa navadno mešano vino pri vinogradnikih 3.50—4 din liter, finejše sortirano vino pa 5—6 din liter. Sadje. Jabolka 2-A din, hruške 3—6 din, grozdje 3—8 din, celi orehi 5—7 din, luščeni orehi 24—26 din, kostanj 2—3 din kg na mariborskem trgu. Zelenjava. Glava zelja in ohrovta 0.50—3 din, kg kislega zelja 4 din, hrena 7—9 din, paradižnika 2—4 din, kumarca 0.50-—2 din, glavnata solata in endivija 0.50—1.50 din komad, zelenjad v kupčkih 0.50—1 din. Sejmi 13. novembra svinjski: Središče — 14. noverobra svinjski: Ormož; živinski: Maribor, Ljutomer; tržni dan: Dolnja Lendava — 15. novembra svinjski: Celje, Ptuj, Trbovlje; živinskl in kramarski: Vransko, Gornja Radgona, PoljCane — 16. novombra tržn dan: Turnišče; živinski in kramarski: Bogojina — 17. novembra svinjski: Maribor — 18. novembra svinjski: Brežice, Celje, Trbovlje; živinski: Blanca.