H- NajT«4jl alornckS daemlk ->| ▼ UliM driavafc	j
■ Velja u m leto	$4.00
I Za pol leta	$2.50
gggggPATO mBliupuTgii UNDER PSEMIT (No. 556) AUTHORIZED BY THE ACT OF OCTOBER % 1917, OK FHI AT THE POST OFFICE of Hew Tort; H.Y. By Ortfcr of the Pmktart I. g. BrzrfMOtL Fostmiltar Oaneral
Jbi Largest Slovenian Daily * tn the United States
lamed Every Day Except luudaji
and Legal Holidays
7&>000 Readers
GLAS NARODA
Ust slovenskih dela\ cev v Ameriki.
>ELEFON: 2876 CORTLANDT.	Entered a* Second Cla*a Matter. September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y„ under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: 4687 CORTLAND T,
NO. 259. — fiTEV 259.	NEW YORK, TUESDAY. NOVEMBER 4, 3919. — TOREK, 4. NOVEMBRA, 1919.	VOLUME XXVII. — LETNIK XXVIL
■ALI JE PRIČAKOVATI I KONGA PREM. STAVKE?
i nevtralnost železničarjev je imela za posledico i gibanje za mir v premog ails kih okrajih. — delavski voditelji stoje na strani in boj se vrsl le med vlado in premogarji.
Washington, I). C., 3. novembra. — Danes je pričakovati učinkovanja stavke premogarjev v mehkih premogovnikih, ki se je pričela v soboto.
V soboto ie bil plačilni ilan. cerkveni praznik ter otvorjenje lovske sezije. kot bi tu<ii dnijra<V na tis«>«"e delaveev izostalo iz majn P<h1 vsakim pogojem.
'/. enakim zanimanjem zašle«luj«-j.» razvoj stvari vlada, splošno občinstvo ter delavski voditelji. g	Pričela SO krožiti nepotrjena poročila, da so bili vprizorjeni
poskusi, da se napravi konec stavki in številni voditelji na obeh straneh bi ne bili prav nič p: t-senečeni, «'e bi prišlo danes do kaj pozitivnega.
Stališče delavskih voditeljev izven krojra p rem o pa rje v je soglasno z vsemi znaki to, da puste iz v o je v at i boj med vlado in premo-garji, ne da bi se vmešavali v celo zadevo.
Vlada računa na zvezna sodišča ter moralično podporo, da zma-1 ira v tem boju, a bo' v slučaju potrebe vporabila vso svojo vojaško moč.
Generalni pravdnik Palmer je pojasnil s priprostimi besedami, «la l»o zavarovano občinstvo pred vsemi, tako delodajalci kot prerio-• parji. Dokaz temu je najti v pismu, katero je pisal Wholesale Coal Trade Association v New Yorku, v katerem je rekel, da bo sledila neposredna akcija v slučaju, da bi ta organizacija skušala povišati cene premoga.
Opazita je znamenja, da skušata obe stranki napraviti konec tem velikim zadregam, čeprav priznavajo administrativni uradniki, da
ne vedo ničesar o tem in prav posebno ničesar o kakem predlogu stav kuj očih premogarjev. Edina stvar, ki je upa polna, je obstajala v obvestilu, naj se imenuje posebnega komisarja Združenih držav, ki bi skušal doseči poravnavo.
Stališče železničarjev in železniških bratovščin je bilo videti danes nevtralno, vsled <Vsar so tudi izginile bojazni, da bi železničarji potegnili h stavkajočimi premo gar ji. Te organizacije so zavzele oči-vidno konservativno stališče ter bodo storile vse, kar bo v njih moči, da uravnajo težavni položaj.
Nekateri zvezni uradniki izjavljajo, da so dobili poročila, v katerih se je glasilo, da je pričakovati v kratkem velikega povratka v majne in sicer tekom nadaljnih 48 ur.
Neuntjski delavci pa bodo na Asak način lahko producirali toliko premoga, da bo splošno občinstvo zavarovano in *da ne bo trpelo pomanjkanja, ki bi bilo drugače brez dvoma posledica velike premogarske sta\ke.	,
Predsednik železnicarske bratovščine kurjačev in strojnikov. Stone, je izjavil naslednje:
— Kod odpomoč proti sedanjim burnim razmeram predlagam, naj stori administracija v Waahingtonu takoj korake za sklicanje in sestavo industrijalne komisije, ki bo priznala pravice vseh državljanov in ki se bo laobljubia. da ne bo nasprotovala kolektivnim pogajanjem. Zadnji čas je, da se vprizori tako akcijo od strani vseh prizadetih ter najde s tem mirovno rešitev obstoječih težkih problemov.
Predsednik Wilson ima sedaj v rokah nominacije delegatov za novo industrijalno konferenco, ki naj bi obnovila svoje napore ter skušala rešiti industrijalne probleme dežele, potem ko se je prva konferenca vsled odhoda delavske skupine razbila.
General O Ryan, načelnik Atlantske divizije Rdečega križa, v svojem uradu. Ta teden se nabira člane za Rdeči križ. Vsakdo naj pristopi. Pristopnina znaša en dolar. Kolikor je liudi v Ameriki, toliko naj bo članov Rdečega kriza!
PENNSYLVANIA ZAHTEVA
_SVOBODO GOVORA
' petstotsoč delavcev v pennsylvaniji je 2apretil0 s splošno stavko radi kršenja osnovne pravice PRO j stega govora. — izjava feehana. — vroča debata.
Pittsburgh, Pa., .1. novembra. — Državi Pennsylvaniji preti danes splošna stavka celega pol miljona organiziranih d?!aveev in sicer radi nujno sklicane konvencije državne delavske federacije. | koje namen je bil najti sredstva in pota, da se vrne zapadni Pennsylvaniji državljanske pravice, ki so ji zajamčene po ustavi.
Konvencije se je vdeležilo petsto šest delegatov in vsi so so-glasn o sprejeli resolucijo, s katero se poziva governerja ilržave 1er gei rrjjlnega pravdnika Zdniženih držav, naj zopet vstanovita pio-si.^st govora, časopisja in zborovanja v državi.
Konvencija je tudi dala izvrševaLnerau odboru federacije dovoljenje, da sme proglasiti splošno stavko v slučaju, »la bi bil tak !;«>-' rak potreben.
Francis Feehan, inšpektor pittsburškega okraja državnega de-| partmenta za delo in industrijo, ki se je vdeležil konvencije kot delegat nekega krajevnega društva, je bil eden izmed dveh, ki sta glaovala proti resoluciji za stavko po celi državi. Ta njegov korak i je vzbudil veliko ogorčenje, in predsednik zborovanja, prejšnji dr ! žavni senator Maurer je imel dosti dela, predno je pomiril navzoče ter dal Feehanu besedo- da pojasni svoje stališče.
Resolucija je tudi naprosila governerja države, naj skltfe posebno zasedanje državne zakonodaje, ki naj bi pomagala pri zopet-nem vstanovljenju ustavnih pravic.
Sklenjeno je bilo nadalje, da se mora vršiti splošno glasovanje pri vseh krajevnih unijah glede vprašanja organizacije posebne delavske stranke v Pennsylvaniji.
Predsednik Maurer je objavil začetek podpisovanja za poln>i-ljonski sklad, s katerim naj bi se vstanovilo posebni delavski dnevnik za drža\x> Penna.
Resolucija, tikajoč^ se splošne stavke po celi državi, je prišla pred konvencijo £o*em, ko jo je odobril resolucijski odbor in sicer soglasno.
Feehan, ki je glasoval proti tej resoluciji, je izjavil konvenciji naslednje:
— Protestiram proti temu, da bi storila ta konvencija tak korak proti vladi Združenih držav. Ta resolucija predstavlja kršenje sodnijske prepovedi zveznega sodišča proti premogarskim stavkar-jem ter zahteva od delegatov konvencije, da slednja krši to povelje. Kot član United Mine Workers of America sem doprinesel že veliko žrtev v dobrobit te organizacije in sicer kot premogar ter organizacijski uradnik. Nasprotujem pa politiki sedanjih uradnikov Unite«! Mine Workers ter njih nastopu proti vladi. Če gre za boj med United Mine Workers of America ter vlado, bom stal vedno na strani vlade.
Predsednik Maurer je s težavo pomiril vihar, ki se je dvignil po teh besedah ter predložil zatem konvenciji resolucijo v glasovanje.
državna milica proti stavkardem
V Alabami je bilo mobilizirana državna milica, ki je oborožena s strojnicami.
Birmingham, Ala., 1. novembra.
Tri kompanije državne milice bodo jutri mobilizirane. Tozadevno izjavo je podi danes major L. Brown. Milica bo štela 500 mož ter opremljena z lahkimi intež-kimi strojnimi puškami.
Poročilo, da se bo skušalo razstreliti z dinamitom (bluf) rove Sloss Sheffield Steel and Iron Co. je imelo za posledico, da so bili ti rovi v današnji noči močno zastraženi.
To je bila edina primera pričakovanih nemirov. Mobilizacijo državne milice je odredil governor Kil by kot varnostno sredstvo '.a slučaj kakih izgredov.
W. L. Harrison, narodni organi zator, je avtoriziral danes ugotovilo, da ne bodo premogarji v tem okraju posvečali nobene pozornosti vladni prepovedi, koje namen je omejevati delavnost uradnikov.
J. L. Davidson, tajnik Alabama Coal Operators Ass'n, pravi, da so obratovali rovi Tenn. Coal and Iron Co. z izjemo onih Bloc-ton in Bloosburg.
Delodajalci upajo, da bo mogo če s primemo vojaško stražo za delavce, ki so voljni delati, nadaljevati z obratom v toliki meri, da bo produkcija premoga v Alabami skoro normalna.
junaška žrtev "
Dva premogarja sta žrtvovala svoje življenje pri poskusu, da rešita življenje osemnajstim.
i
Amsterdam, Ohio, 3. novembra. James (iray, star 67 let in Stane Hinoski, star 41 let, sta žrtvovala svoje življenje, da rešita osemnajst drugih. Nesreča se je zgodila v zloglasnem rovu št v. 2. Ohio Coal Company preteklo sredo, ko "je ogenj zaprl pot dvajse-lim premogar.jeni. Vseh osemnajst se je zadušilo in imenovana dva Sta skušala rešiti ostale. Trupla obeh so našli danes izven prostora štv. 2 pri vzhodu št. 15. Vss» !chtala trupla pa so dobili sodeča j v notranjosti prosto^.
j V svojem boju s smrtjo sta skušala oba premogarja izzračiti prostor. Postavila sta zid iz premoga, ki je bil ojacen z deskami, bruni in lesom, ki je v majnali na razpolago. Strgala sta tudi obleko s teles številnih tovarišev ter skušala zamašiti razpoke s temi cunjami. Nista pa mogla prepre čiti uhajanja plina, ki je pomenil gotovo smrt za vse. I Da sta Grey in njegov tovariš | žrtvovala svoje življenje, da rešita življenje ostalih tovarišev, je prišlo danes na dan vsled izpovedi dvajsetih nakladalcev in voznikov. katerim se je posrečil beg iz gorečega rova.
Ti možje so se nahajali v vhodu štv. 14 z obema, ko je izbruhnil ogenj. Kakorhitro je bil od-fian signal, sta šla oba proti vhodu št. 15 in proti osemnajstim delavcem. ki so se nahajali tam. , Oni, ki so se rešili, so takoj spoznali, da so ostali obsojeni na smrt ter odšli na varno. Grey in ; Hinoski pa nista hotela iti žnjimi. ter dala svoje življenje v poskusu. da rešita ostale.
Monsignor Giovanni Bonzano.j apostolski delegat v Združenih državah, odpoklican v Rim. Predno bo postal kardinal, mu bo poveril papež Benedikt nak važen urad v Rimo.
wash. prerokuje skorajšnji konec
Pravijo, da bo premogarska stavka tekom par dni končana. — 15 majn obratuje v W. Va.
I	-_
Washington, I). C., 3. nov. — V oficijelnih washingtonskih kro •rili prevladuje mnenje, da se bliža konec "premogarskega štrajka z veliko naglico.
Strajknrji, katerih skupno število znaša mul 400.000 s*> bodo v najkrajšem «"asii vrnili na delo.
V West Virginiji je že začelo obratovati petnajst linijskih majn. Tustičiii department je dobil zaupna poročila, »lit so vrMe štraj-kur.iev nevarno redčijo ter da je v*.ak dan več dezerterjev, ki de-
Hirajo v majne. To pa tem lažje store. ker uživa vsak. ki se vrne na delo, veliko prot»'k<-ijo ter •>.-• mu ni treba bati piketov in o-stallli štrajkarjev.
Državni provdv.ik Palmer se je danes odpeljal v Pennsylvanijo. Pred svojim odhodom je rekel, da bo št raj k končan v prihodnjo so-I boto. to je onega dne, ko bo sto-'pib> v veljavno ustavno povelje. Ko so ga vprašali, kaj bo storila \ lada v soboto, je skrivnostno odvrnil :
— Most ši le tedaj prekoračimo, k.» dospemo do njega.
Značilno je pa to. da vlada v vseh štrajkarskih okrožjih popo-len mir. Niti v enem kraju ni p riši o do kakih spopadov ali demount rarij.
Danes se bo vršilo več zborovanj premogarskih baronov. Naj-j brže IhmIo našli pot h končni poravnavi.
____
BOJI MED TURKI IN FRANCOZI.
London, A nglija. 3. novembra.-Pri Angori v azijski Turčiji se je \ršila tri dni vroča bitka med Franeozi in Turki. Francozi so1 zaplenili celo baterijo ter vjeli veliko Tu rkov. Turki so razstrelili za seboj nek most.
BONZANO BO POSTAL KARDINAL.
Rim, Italija, 3. novembra. — i Tukajšnje Časopisje pravi, da bo
Se dva meseca
velike mokrote
Obljubljajo nam dva mokra meseca in zelo mokra. — Poročila
pravijo, da bodo vse cene padle.
_
Salonerji in spošito občinstvo, ki je pričelo šele sedaj spoznavati kaj pravzaprav pomeni suho mesto, so bili danes nad vse ve--»« li, ko so izvedeli, da sta deželi usojena dva mokra meseea. preti-1 i,o bo nveljavljen !♦>. januarja naslednjega leta ustavni amendment.
Tozadevno obvestilo in zagotovilo je prišlo iz Washingtona ter je vsebovalo razveseljivo vest. da bo vojna prohibieija preklicana najpozneje l."». novembra ali pa š<-prej.
Ta novica j»- ]irav posebno razveseljiva za petnajst ali dvajset bank, ki ne morejo dobiti nazaj velikih svot. kater«* so pftsodile za viskij-eertifikate. ki so jih ve-h trže i s pijačo vz»*li od bank na posodo. Žganje je sedaj v državnih skladiščih ter ga lastniki ne morejo dobiti. Zato tudi ne more-, jo plačati bankam svot. ki so jim' dolžni. Pravijo, da morajo banke irterjati od sto do stopetdeset mi-Ijonov dolarjev od prodajab-ev žganja.
Prodajalci na debelo so bili tekom zadnjih par dni izvanredno' zaposleni ter najeli nove mrn"i za veliko kupčijo, katero pričakuje-j jo v bodočih dneh. Vsak dan prihajajo iz Californije v New York velikanske pošiljatve vina.
Se boljša poročila. namreč za javnost pa pravijo, da bo cena žtranja zelo padla in da bo mogoče dobiti galono dobrega žganja za deset dolarjev ali k večjem za dvanajst dolarjev. Tudi pivovarne so spravile na stran tisoče in tisoče sodo\ piva kot so ga kuhale pred vojno in to pivo^io v teku par ur po raz vel javi jen ju vojne prohibicije na trgu.
UREDNIK '' A MERTK A NSKEGA
SLOVENCA" UMRL.
-
Dne 3. novembra je umrl v Jo-lietu dolgoletni urednik ' Ameri-kanskega Slovenca". Filip Gorup. Bolehal je že dalj časa na raku v grlu. Pogreb bo v sredo zjutraj. Počivaj v mira, tovariš!	j
natančno informirani o mnenju in stališču železniških bratovščin.
Jaz nočem nikomur vsiljevati svojega mnenja ali pa uplivati na Belo hišo ter na generalnega prav nika v zvezi s premogarsko stavko in to vsledtega ne, ker ni dobila organizacija železničarjev dosedaj še nobene prošnje od or-] ganizaeije premogarjev, s katero ! bi premogarji naprosili železni-
I čarje na pomoč.
--
Save the Easy Way
izjava lee-ja |
Cleveland, O., 2. nov. — W. G. Lee, predsednik bratovščine železničarjev. je izjavil na vprašanje, kakšno stališče bodo zavzeli transportni delavci v zvezi s stavko premogarjev v premogovnikih mehkega premoga, naslednje: \
— Naša organizacija simpatizi-ra v polni meri s premogarji, ki si skušajo zagotoviti primerne! plače ter boljše delavne razmere I ter je prepričana, da bo akcija vlade v veliko večji meri motila industrijalne razmere kot domne' vajo v vladnih krogih.
Železniške bratovščine bodo pomagale premogarjem na vsak način pošteno in primerno. Uradni-1 ki premoga rske organizacije so
Pazite na nove cene
Pošiljamo denar na Kranjsko, Štajersko, Hrvatsko, v Slavonijo. Bosno in Hercegovino popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro.
Jamčimo ali garantiramo za vsako pošiljatev, toda za mogoče zamude v izplačilu ne moremo prevzeti nikake obveznosti
Sedaj pošljemo v staro domovino, naprimer:
100 kron----$2.00	500 kron____$ 9.00
200 kron----$3.85	1,000 kron .... $ 18.00
300 kron .... $5.80 5,000 kron .... $ 90.00 400 kron .... $7.70	10,000 kron____$178.00
Označene cene so veljavne do dne, ko se nadomestijo z dru-'gimL —	- /
Denar nam je poslati najbolj po Domestic Postal Money Order ali pa po New York Bank Draft
TVRDKA FRANK 8AKSER, 82 Cartlandi Street.	New York, N. Y.
j DENARNE POSUJATVE V -
ISTRO, NA OORlSKO IN -NOTRANJSKO.
Ismftujemo denarna izplačils popolnoma zanesljivo in tedanjim rasmeram primerno tudi hitro p« eeli Istri, na Goriškem in tudi n; Notranjskem po ozemlja ki j« at eeJfno po italjanski armadi.
Jamčimo ali faraatimamo * I rseko poifljaUr, toda za kake bo samode t izplačilo no more me prerseti nikake obveznosti 50 lir .... $ 5 40 100 lir .... $ 10.20 500 lir .... $ 50.00 1000 lir .... $100.00
Denar nam poalau najbolj* po Domestic Portal Money Orde aU pa po Ne« York Rank Drafl
TVRDKA FRANK 1AKSKS « OrnHktam tt. 9mm	9 »
i ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V XDR DftiATAH.	J
ZAMORCA NASADU NA KOL; IN ZAŽGALI.
Macon, Ga.. 3. novembra. — Z* m or«-« Pavla Joneaa. o katerem w> zatrjevali, da je včeraj posilil neko belo žensko, je dobila v roke velika ljudska drhal ter ga na iiieMtu zločin« nataknil« na kol in zažgala.	i
J>va pomožna šerifa sta umor | ea pr ijela, pa sta ga morala izro- j
čiti razburjeni množici, ki je šte j *	Ji
la nad tisoč oseb Ko je zamorec
gorel na kolu, so oddali nanj ka j
kih petdeset strelov.
VELIKO POMANJKANJE V PARIZU. _
I
Pariz. Francija, 3. novembra. > I«eton bo velika večina f*arižano\
! i
morala hodili brez zimskih mi kenj. Blago za suknje je V Parizu silno redko. Nadalje manjka, premoga, drobiža, sladkorja, rta- 1 i novanj, mleka, surovega smksU in j steklenic. SHI M	1
'GLAS NAHODA*
normo ruiunna oompavt ^
^"oiJfiiii »Jiii^^inSmV^KOTr Tor**Ctty. M?'i!™ «aui RiAODi1* imrnM mi tea m ■■■■ MAHU te iMritov.
CwST ...	~.T"* V5 £ Krt^Urta"^ Mrto ToSS!
»g^.i i-a-	M	liti
» mmkm tate mm, mM« m■■ York HM Za E«rop« u Mto lat*
• k A« NARODA t~Vm*mm m Mm P^pttrA ■M mn ««*pt Sunday« ul IMM
>I>||| f H—» mrhi HJ1	j
r I m* Ina r~*T*—' ta mlinort mm M prtoMv^
Dmt aaj m bluroTott po*u)atl po Mod«? »rter	i
(t	kraj> aar«talko* m »imo. d* mm bmb t»<M gnMt
_bltraj« najdamo Maiovrasa__
"I L A I 1 A R O O A" m -|	m m »aro<w% mt Majnfcattmn. Nmm T9rm BMP. ■■ ».
TMafam VI Cartlantfl
Želeli smo ustanoviti resnično koncentracijo strank. Seveda nismo hoteli, da -bi bila naša sovdeležba pri vladi tako skrčea, da bi naš glas nit ne veljal. Če bi kaj takega dovolili, bi igrali igro .Friedri-cha, ki ni nič več in nič manj kot agent Habsburžanov.
V vsakem oziru smo voljni sodelovati s krščanskimi soeijalisti, a nočemo pod nobenim pogojem služiti kot zagrinjalo za nadvojvodo Jožefa. To je dejstvo, katero sem mu povedal naravnost v obraz.
Položaj je resen in človek mora biti pripravljen na vsako even-tualnost. — je nadaljeval G arami.
Govoril je koncem septembra, ko so imele rekvisdcije Rumuncev ter pomanjkanje premoga in surovin za posledico skoro popolno pa raliziranje dežele, tako da ni obstajala po njegovem mnenju nobena možnost izboljšanja položaja brez primerne vlade.
Rekel je nadalje:
—	N'as program, obsegajoč vse republikanske sile, obstaja v tem, da bi takoj sklenili zvezo s sosednimi državami. Mi imamo vinograde, polja in premogovnike. Lahko se postavimo na svoje noge s pomočjo naših sosedov pod pogojem, da nam zavezniki zago-tove mir v notranjosti naših meja... Zelo majhna orožniška sila bi bila potrebna za vzdržanje reda, a pravijo nam:
—	Vi niste v večini...
Na to odgovarjam, da je ogrski kmet brezbrižen z ozirom na politiko, da pa je zelo lahko vzbuditi v njem čustva, posebno v slučaju antisemitstva. (V tem oziru imajo Ogri prav, kajti eifuti so bili, ki so spravili Ogrsko na kant). Mi smo močni v Budimpešti. — Imeli smo zborovanja, katerih se je v deleži! o do 300000 ljudi. Ra-zentega pa obsega naš program vse točke programa svetovnega miru, katerega skušajo zavezniki prestaviti v dejstvo. Ta program je mednarodne važnosti ter je potom svojega uplivanja na delavske mase edini v stanu preprečiti nevarnost anarhije.
PETEBJBHfil
Eden najbolj znanih ameriških žurnalistov, Simonds. je napisal siedeče krilate besede:
— Italiji smo dali pol miljona Slovencev. Slovenci so bili prej pod Avstrijo, zdaj so pa pod Italijo? Tujega gospodstva so že vajeni. Vsledtega niso ničesar izgubili in ničesar pridobili.
Pripomniti moramo, da Simonds ni norčav človek in da vse, kar zapiše, prej desetkrat dodobra premisli. Dosedaj so se do pičiee izpolnila vsa njegova prerokovanja.
Njegove besede jasno izražajo misli onih ljudi, ki pravijo, da so stvorili na svetu demokracijo ter da so se borili za svobodo malih narodov.
*
Suženj naj ostane suženj — je njihova parola — vajen je sti- j ženjstva in bi se morda ne znal dobro komandirati, če bi postal svoboden.
» * *
Malce večje nagrade bi bili pa Slovenci vseeno lahko deležni, ker so veliko več pripomogli k uniče-jnju Avstrije kot pa armada, ki
Ijih je zavojevala.
*
*
i Vlada je dovolila trideset miljo-liov dolarjev, y.a izsiljen je vojne proliibicije. Na tisoče zveznih 'agentov je bilo najetih, ki so imeli pravico na mestu aretirati vsakega, ki trguje z opojno pijačo.
Pogon je trajal dva ali tri dni. jFoteni je bilo pa izdano povelje, «la bo dobil samo tisti, ki preveč javno krši postavo, povabilo k sodišču.
New York je zopet moker kljub . enforement postavi. Najeti detektivi ne kontrolirajo več prodajalcev, ampak davkoplačevalec, če redno plačujejo davek. Iz tega jc jasno razvidno, da je šlo gotovi {skupini ljudi samo za trideset mi-ljonov. Ko so bili enkrat dobljeni, gresta lahko prohibieija in enforcement z mirno vestjo k vragu. —
* a '
===-=--A.----.	-
i Jugoslovanska	Karoi. Jednota
Ustanovljena leta 18% - tal-.orporirana leta 1900
Slavni urad v EL.Y, MINN I
•LAVNI URADNIKI: Predsednik: MTTTAHTf. SOVANOEK. bos Ml. Contm&ack. M. ?odvred*ednlk: LOIHB BALA NT bos 10« FmtI At*.. U. Ul OhHk rejnik: JOSEPH PI8KLCR, Sty. Minn. Blacajnlk- GEO. L. BROZICH. Ely. Minn
aiesejnlk nelzDleflenlb amrtnln: LOUIS CC^TELLO. f-T-trT. Mi.
VRHOVNI ZDRAVNIKI
>r. J09 V. OHTT1K Mt m Oblo St.. NS. Plttaburafc. V«.
___	NADZORNIKU
rohn oottžh. gtr. mtm.	<	\
INTHONT MOTZ. M41 Ave. BL Se. Cfcleaao. ni tVAN VABOOA. I1M Natnraa Alley Pittsburg*, T%
POROTNIKI:
3RBOOS J. PORENTA, bo« ITI. Black Diamond. Vul LEONARD RLABODMK. bon «S0. EJ^ Min« JOHN R1JFN1K. 8. ft. boa ti. Export. Pe.
PRAVNI ODBORI /OSKPH PLAUTS. Jr. iU-Ttk St. Calumet. Mick. JOHN MOVERN. M4-2nd Ave.. Duluta. Mlnn «ATT POQORKTXX 7 W. Hadlion St. Room >01 Cbiea««. m.
_ __ZDRUŽEVALNI ODBOR:
WDOL? perdan. ion Bt. Clair Ave.. NE Cl-velnn«. OU FRANK SXRABBC 44C4 Wa.hlnton Street. Denier Colo •rfgos HReSČak. 407-S tn Ave.. Johnstown. Pe
Jednotlno fluUo: OCA8 NARODU
Vae Btvarl Okajoe ee uraflnlh zadev kakor tudi flename poSilJntve naj se pd-Mlajo nabavnega tajnika. Vse prjtoibe naj s.« poMljaJo na predsednika porotne** »m^ prošn-'ewza sprejem novih članov In sj.loh n sa zUravniika spričevala, »e naj pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Jueoal. vai.ska KatollAka Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pri-Stop. Jednota posluje po "National Fraternal Confess" lestvici. V blagajni ,m* ekrog »300.«>00. (triatotisoC dolarjev). Bolniških podpor, odškodnin »n pt.smrtnin le plaiala ze nad poldru^! mlljon dolarjev. Jednota štej« okrop S tisoč rednih člano* lic) in okrog 3 tiso« otrok v Mladinskem oddelku
Društva Jednote se nahajajo po raznih slevensk;ih naselbinah. Tam kjer Jih .. ,pr">0ro^amo vstanovitev novih. Kdor eli p..stati .'•lan. naj se zkL-sI pri uj-nlku blJiznega druStva J. S. K. J. i Za vstanovitev novih druStev *r pji obrnite na flavnega tajnika. Novo druStvo se lahko vstanovl z 8 ilanl ali članicami.
liii v«- ]>n<rostn Ijinljt* p«*i"ajo v i| Z\»"/i s pogodbami.
< nli sni., povest o nekem lno-/:i, ki j t* liil navzoč pri povodnji \ .Io!iiist(»\\ n in ki potem, ko je bil poklican k svojim očetom, neprestano pripovi-tioval <> ovojih Jo-^ilvljajib t<*kom t«- povmluji. liil pa j«* n.-kilo. na katere«ra ni na-pravila ta j>ovest noli.-ni-Lra ntisa.
Kd<» pa je la elovek? je vpi'iisal gospod iz .lohnstowna. — i To jc Xoe, — je odvrnil neki dragi nebešean. —Mogoče čuti Jolnu jSbell, .i je I>il tukaj, ko se je vriši la debata glede .Jay-eve pogod-i be. prav tako kot je čutil Noe iVspričo pripovedovanja povesti o povodnji v .Johnstown. Na vsak način pa bi bilo dobro poklicati John Sliella pred senatni komitej Z!i zunanje zadeve, da pove Mr. Lodge-u in njegovim tovarišem vse, kar mu je znano o strasteh in nemirih časa, ki so sledili pod-pisanju poirodbe z Anglijo od strani John Jav-a.
ŽELITE POTOVATI DOMOV? ^
y Če že imate parobrodni li- * | stek ali ne, pišite ali pa pri- * ; dite v svojo lastno korist k bančni tvrdki
* FMII »K^	New York. N. Y. S
y L1"'L KIJJ	113 Second Ave . 1
' I HWi—HW—M—
no sem živel osemdeset ali devetdeset let.
—	Koliko srn sem pobil? Ne morem povedati. I bil sem jih li' v eni zimi in enem poletju. Kdi nole takrat sem jil; štel. l*bil pa sem jih s puško na kremr-n.
Imel sem strelsko t«-kiii<» preti d vem i ali tremi meseci. Pobil sem vse, ki so streljali proti meni. Se vedno lahko ubijem veverice. Prvi glas. ki sem ga oddal za predsednika. je bil oni za Polka. • *
*
Na svoj rojstni dan je dobil Mr. shell veliko število daril. Govoril je odločno in smiselno, kar je zelo presenetilo njegove poslušalce.
Povest .John Šhella je izšla v Številnih listih in v nekaterih je postala celo predmet uredniških komentarjev. — Neki pisce v Newark News pravi naslednje:
—	Vzemimo, da je bil John v službi pri nekem časopisu vse svoje življenje, če bi obstajali časopisi v modernem smislu. V takem •lučaju bi mogoče odpotoval na sv. Ileleno, da se razjrovarja z Napoleonom mesto tega neumnega postopanja krog Amerongen ter zaslišavanja grofa Bentineka. če kajzer v resnici žaga 'as. Lahko bi bil gost na onem plesu v Bril sel ju, malo pred bitko pri Waterloo, ('e gremo še bolj nazaj. bi bil dosti star. da se bori vojni leta 1*12 ali da s,, vdeleži d.ela francoske revolucije. Lahko
bi se bil vdehžil pogreba George Washingtona ter celo poslušal njegov poslovilni nagovor.
—	Če bi bil napreden dečko, bi se .John Shell natančno spominjal časa, ko se je John Jav vrnil i/. Anglije z mirovno poj/odho, po katero ga je poslal George Washington. Spomnil bi se časa, ko -<> po celi deželi sežiirali podobo Jav-a in ko so govorili: Danili John Jay! Damn every one that won't damn John Jay! Damn every one that won't put lightx in his windows and sil up all night damning John Jay! — M«» go če se dobro spominja, da je senat Združenih držav odobril ali ratificiral Jav-evo mirovno pogodbo z natančno dvetretinsko večino, ki je bila potrebna.
Zmešnjava onega časa je pojasnjena v vsaki ameriški zgodovini. Debata je šla naprej, dokler ni JcOm Jay umrl leta 1 >29. Še pred-no pa je umrl, je pričela dežela v splošnem spoznavati, da je sklenil. če se upošteva vse. dobro pogodbo. Poznejša generacija je bila prepričana o tem.
John Shell bi lahko povedal se-j natnemu komiteju za zunanje zadeve povest o velikih strasteh, katera je vzbudila pogodba Jay-a v času, ko je bil še deček. Komitej pozivlje toliko ljudi, da bi lahk* poslal povabilo tudi John Shellu, naj pride v Washington ter razpravlja m. korist komiteja o pogodbi Java. Mogoče bi lahko povedal Shell, s kakimi bedastoča-,
l^iiaiiiiiMiiriiiitaiTiaaiiiiiiMiii.tiaiiiiiaaMaiiaiaiifliiiftiacitflii:
FARMA NA PRODAJ
WIILARD, WIS.
160 akrov najboljše zemlje,	;
eno miljo od železnice in ve-	]
like slovenske naselbine, po-	\
šte, prodajaln, sirarne, cei-	j
kve in šole idt. Okrog po-	\
lovico izčiščene 30 akrov iz-	j
orane, ostalo gozd. Poceni.	=
l. w. kuhlmann, willard, wis.	|
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK
633 Pcnii Ave.. PitUlmrgh. P>
t Dr KoUr J« naj-•tare ji! slovenski idnvulk, tpecji-U«t v Pittsburgh«, ki lm* SS-letno prakso r Bdrsvt)*-bJu vs*k mnlHI
■sstruplj«njs krvi MjrtTi s sovttlia aoa. ki rs J« Isumel dr. prof. Kri!ch. Čm Imate masolje sli mekur-ftke po telesu, t grlu. Izpadanje bolečine v kosteh, pridite In lscistn vam bom kri. Ne	ker te ko-
leeen se nalese.
Vee rnoSke bolezni sdravtas po ok»s| ftani metodL Kakor hitro opašite, da vam p.-enehuje mdravje, n« temveč pridite la |u na §m bom xopet povrnlL
Hydroaele aH rodno kilo oadrarta v M urah ln etcer bres operacija
Bolesnl mehurja, Id povarodjo k« lefilne v krUa ln hrbtu In vftaefk todl |H puAAania vode. esdravlss • gotovostjo.
Revmatlsem. trsanja, «1—f-HlaS. a te kline, arbeflleo. ftkroHe ln drage kotne bolesnl. ki nastaneta vsaed Bedet« krvi. osdrsvlm ▼ kratksss laaa nI potrebno letati.
Uradne are: vsakdan od I. Vre s#a-trsj do t. sveče r; t petklk sd «. ^a trs J do 1. popoldne; ">b ^»fffk M t. sjutraj do S. popoldna
• coito no delam. — Pri Stke sodta* »osabMs lata fa —»lis
Iz blagajne jugoslovanskega zunanjega ministra je bilo ukradeno i lastnoročno pismo predsednika i Wilsona, glede jugoslovanskih kon
t cesij.
|
*	o *
Ta vest je iz dveh vzrokov značilna.
Čedne razmere morajo biti pri vladi, kjer je mogoče krasti iz zaprtih blagajn važne dokumente.
.Jugoslovani niso imeli dosedaj faktično nobenih koncesij. Imeli so jih le na papirju. Pa pride hu-domušnež in še te odnese.
Sedaj so torej brez vsakih kon
cesij, faktičnih in papirnatih.
*	* *
Xeki slovenski list v Ameriki je priobčil sledečo novico:
— Ljubljančane opozarjamo, da se bodo izdajale v sredo po-i poldne med drugo in tretjo uro ' v mestni hiši rdeče nakaznice.
Oni z zelenimi izkaznicami pridejo v sredo na vrsto.
• . »
Judenič se umika ; .Tu ti eni č napreduje^ Judtnič stoji.
To naj napiše ressnicoljuben časnikar vsak dan v svoj list pa
bo zadostil resnici* * * *
Italija ne priznava Londonske | pogodbe glede Reke. Mi je ne gle-
I de naših krajev, pa smo kvit. * * *
Velika bojaželjnost v .Jugoslaviji?
Xe sieer proti Italjanom, to je j premalenkostna zadeva, pač pa
71 ministrske stole v lielgradu. * ♦ *
Če je bil Gostinčar lahko nekaj časa za ministra, bi najbrže tudi Majku Cejsraretu ne delala ministrska služba v Jugoslaviji prevelikih preglavic.
BSSttSBSttSBttSSttttSStSSSffiStStttBSI
sem bal dela ter nikdar skušal j rešiti samega sebe. Delati sem moral presneto trdo. Imel sem celo kopico dobrih časov, a tudi .celo kopico slabih. Ko sem bil star 75 let, sem bil pri najboljši moči. Gotovo sem bil prav tako i dober kot kedaj. S svojo prv o že-
ljanska vojna. Rojen je bil v Knoxville, dvanajst let po bitki pri Bunker Hillu ter je bil popolnoma odrasel človek, ko se je pričela vojna leta 1812. Videl je, kako so se Združene države razvile iz majhnega naroda v svetovno silo.
Svojo starost nosi zelo dobro. Njegov duh je čist in njegove oči so boljše kot one marsikaterega [človeka, ki je še mlad.
N'ewyorska "Tribune" pa navaja naslednja nadaljna dejstva:
—	1'red nekako štiridesetimi leti, tako se glasi, sta prva njegova dva zobovja izginila in pojavilo se je tretje zobovje. Po par letib so vsi ti zobje izginili, a nekaj let pozneje se je pokazalo četrto zobovje in večina teh zob o-pravlja svojo službo še sedaj. Sliella opisujejo kot lahkega, suhega človeka, ki je v polni posest vseh svojih zmožnosti. Kadar ima priliko za to, sede na svojega konja ter jaha dvajset milj daleč v Ilvden in nazaj še isti dan, lie da bi kazal kak znak izmuee-
i lijaki. Shell je pomagal pri izči-ščenju iztočnega Kentucky-j a od Indijancev, kjer je bilo še vedno nekaj plemen v času, ko je dospel tjakaj ter je bil najbrž prvi beli človek, ki se je nastanil v I^eslie iCounty. On živi še sedaj v bližini I doma, katerega si je bil izbral pred sto leti.
* o *
Tekom svojega zadnjega obiska v Lexington je imel Shell majhen nagovor pred trgovskim svetom. Pozneje je so ga zaslišali časnikarski poročevalci. Vsebina njegovih odgovorov, kot navedena v "Public Ledger", je bila naslednja :
—	Biti so morali hudi časi, ki so me ohranili pri življenju. Ne \em o nobeni drugi stvari, ki bi mogla storiti to, — je rekel Shell. — Vzel sem, kar je prišlo. .Taz sem star lovec. Lovil sem srne in rakune. Vreme sem vzel kot je prišlo. Številne noči sem spal zunaj. Včasih sem bil pokrit s sne-kom, ko sem se prebudil. Nika-kih cest ni bilo v onih časih. Vzeli smo stvari kot so prišle. Brez d\..:na so bili hudi časi, ki so napravili, da sem živel tako dolgo.
Oni, ki so se zbrali krog stola najstarejšega moža na svetu, so mu v gotovih presledkih stavlja-li vprašanja.
—	Moji otroci? No, najstarejši je star devetdeset let in najmlajši jih bo pet. Ali rabim tobak? No. le enkrat sem cikal. Moj oče je rekel, da dela tobak človeka pijanega. Jaz in moj brat sva hotela videti, kateri naju ga lahko prenese. Potem ko sva izpljuvala tobak, sem šel k mizi ter snedel kos kruha. Brat pa ni mogel iti niti k mizi. Od onega časa ga nisem več rabil.
Če pijem? Da, kadarkoli morem kaj dobiti.
En vzrok, zakaj sem živel tako dolgo, je mogoče ta, da sera delal vedno trdo. Nikdar se ni-
Pokojnega Metuzalenia se je dosti omenjalo tekom zadnjih par tisoč Jet in to radi izvanredno dol-
i
ge dobe, ki je potekla, predno je bil konečno ' zbran k svojim očetom". Če vzamemo vpoštev naglico. s katero živimo danes, pa ni bil ta patriarh nič v primeri z •John Shell-om iz Greasy Creek, v bližini Hvden, Lesley County, Kentucky, ki je, kot nam pripovedujejo, ravnokar praznoval! svoj 131. rojstni dan. Ko pišemo to, uživa Shell sloves in odlikovanje. da je najstarejše človeško bi-11 je na svetu. Treba pa je pripomniti, da nismo še dobili poročil iz drugih okrajev. Vsi rekordi, katere so našli dosedaj, kažejo, da !je živel stoletje in eno tretjino. Spominja se, da je cul vest o smrti Georga Washingtona in čeprav ne trdi prav natančno, aa je bil tovariš Daniela Boone-a, izjavlja j vendar, da je videl slednjega. Ko !je izbruhnila vojna z Mehiko, leta 1847, je skušal stopiti v vrste vojakov, a rekli so mu, da je i" prestar". Neki stric Henrv , Chappel, sosed Sliella, ki je star; nad sedemdeset let ter znan kot j j eden najbolj verodostojnih državljanov v okolici, ugotavlja, da je j bil Shell vedno star mož, v kolikor se more on spominjati. Chap-I peli pravi nadalje, da je videl potrdilo za plačani davek, katerega: j jc plačal Shell leta 1809, kar ka-J I že, da je moral biti v onem času 'star nad 21 let, da je bil podvr-| /en plačevanju davka. Stari gospod je povedal časnikarskim poročevalcem v Lexington, kamor je prišel na sejni, da komaj upa, da bi doživel nadaljni rojstni dan. — Postajam star. — je rekel. — Na-:daljni zrak strahu starega gorja-na. da se bo moral njegov odhod j s tega sveta izvršiti kmalu, obstaja v dejstvu, da je poslal po nekega zavarovalnega agenta, ko i se je mudil v Lexingtouu. ( — Nikdar ne morete reči. kaj se bo zgodilo, sonny, — je,rekel j agentu, — in jaz se hočem pri-' praviti na najhujše, j Agent je našel, da krije zavarovalna polica njegove družbevle prvih 105 let človeškega življenja j in uradniki družbe študirajo se-Idaj problem, kaj storiti z aplika-l jcijo Shella. Kratek opis življenja, i starega moža je izšel izpred krat-j j ki m v philadelphijskem "Public | Ledeger** *, i z katerega navajamo ■naslednje;
—	Rodil se je leta 1788 ter se je prvič poročil *v starosti devet-I najstih let. S svojo prvo ženo je I živel več kot devetdeset let. Živel
| je 75 let v eni hiši. On ima sedaj I veliko število pra in pravnukov. | Devet njegovih otrok še živi, a nobenega pravega rekorda nima-. mo glede njegovih vnukov, prav-, nukov ter drogih potomcev, ee-! prav dosega skupno število, kot izjavljajo, približno dvesto duš. i
—	Pred šestimi leti se je zopet i oženil v starosti 125 let. Od svoje druge žene, ima enega otroka, ki je star sedaj pet let. Star je j bil 73 let, ko se je pričela Držav
Temni dnevi za Avstrijo in Ogrsko
-
lk.lj brit ki kot vojne odškodnine so nekateri drugi visoki stroški pora/a. preti katerimi stoji s«-duj razkosano avstroogrsko cesar-st\o \».prii-o bližajoče se zime, ki 1h> bolj strašna kot katerakoli v l«-trh vojn*. Lakota, tura* in uničeno zdravje, posebno med otroci, s.» tri t < h- k e te bilance s«.}rl»siio s poročili i/, obeh dežel, čeprav je razpoloženje naroda 7. ozirom na sprejem teh nesreč povsem drugačno kot bi si človek mislil.
I »./itn prevladuje v Budimpešti, kot čujemo obup. trpijo na Du-, naju pomanjkanje z neke vrste smehljajočo se vdanostjo.
la kontrast spominja nekega francoskega poročevalca na Du-ii.iju na čas. ko s»- je celi svet čudil mirnosti, s katero je prenesel pokojni cesar Franc .Jožef celo tragično serijo ndjbolj strašnih nesreč, j tako javnih, k<.t privatnih. Pojasnilo njegove trdnosti ni to, da je! bil stoik, temveč da je bil — "Avstrijec".
Dunajski narod je bil priča prizora, ko je izginilo v par dnevih, cesarstvo, kojega glavno mesto je bil Dunaj in posledica tega je bila. da je ostala le majhna država nekako sedmih milijonov prebi-valeev, kar je bilo preje monarhija z 52.000.000 prebivalcev. Ostala ( je le majhna država z vodenično glavo, koje velikansko glavno me-sto vključuje tretino celega prebivalstva te države.
Dinastija, ministrstvo, soeijalni red — vse to se je razsulo v razvaline in jutranji obstoj je velik problem, a kljuh temu obdrži; sredi vsega tega. kot nekoč njegov stari monarh — avstrijski narod Hvoj običajni smehljaj...
—	Če bi prišla taka nesreča nad Pariz, — piše francoski poro-j čevalec, — bi takoj izbruhnila revolucija. Kako pa je pomanjkanje, nam priča neki častnik ameriške pomožne misije, ki izjavlja, da je hOO.OOO ljudi na Dunaju žrtev slabe prehrane in da jih 100.000 trpi j dejansko lakoto.	J^^
Z neke vrste nepojmljivim faU ,tom pa so ostali Dunajčani prav do sedanjega časa vdani v svojo usodo, čeprav je bilo najti šte-v ilne slučaje samomorov radi skrajne revščine ali pravzaprav radi strahu pred revščino. Oficijelno luč na zadrege Dunaja meče pozvi župana Jakoba Ncumanna na ameriški narod, v katerem prosi Ame-rikanee, naj pritlejo na pomoč "težko preizkušenemu mestu" še predno bo prepozno.
Zupan je rekel v svojem pozni:
Postali smo popolni berači — mesto beračev... Nobena druga stvar nas ne čaka kot obup. Vse naše zaloge zavezniškega izvora so i,črpane in nikakih novih kontraktov se ni sklenilo, kajti to je nemogoče vsled pomajkanja kredita.
Naša mesna racija je bila pred kratkim določena na tri unče.j za vsako osebo na teden, a niti ta množina ni na razpolago in pogosto pridejo intervali po cele tedne med razdelitvami mesa.
Sveže mleko je na razpolago le za otroke, a še to v zelo omejenih množinah. .Jajca, fižol, sladkor, kava in krompir — vsega tega ni mogoče dal »iti in vse tozadev e zaloge so izčrpane.
Obleka in čevlji so stvari, ki sploh ne obstajajo za maso naroda.. Naši meščani so nastanjeni kot živina. Naše bolnice bodo kmalu zaprte in vsled tega smo pripravljeni na strašno umiranje.
Število nezaposlenih s:« veča vsaki »lan ter je sedaj gotova stvar, da ne bo v teku par tednov nikakega železniškega prometa v, naši deželi. Le inozemsko posojilo nas more rešiti in vsledtega se obračamo na Ameriko.
Ker je temperatura malo nad ničlo, pohaja večji del prebivalstva s. daj kavarne- kjer čepe celi dan ter se poslužujejo gorkote, katero ustvarjajo njih lastna telesa. Celo najboljši hoteli so brez vsake gor-1 kote in cene živil, ki jih je še mogoče dobiti, rastejo vsaki dan.
Lkonomska pomoč ter politična štahilizacija idi politično usta-Ijenje morata iti roka v roki. — izjavljajo številni opazovalci in v j slučaju Budimpešte, koje prebivalstvo se je povečala na 1.900,000, obstaja resno vprašanje, če bo mogoče prenesti vsa strašna pomanjkanja bodoče zime brez resnih notranjih nemirov.
V tej zadevi se je informiral urednik pariškega "Matina" v Bu-j dinipešti pri Emestu Garami-ju, voditelja ogrske socijalno-demokra-cije, ki mu je rekel, da je v imenu svoje stranke pisal pismo francoskemu ministrskemu predsedniku Clemenoeaujn. V katerem ga je pro si!, naj zasede Ogrsko z medzavezniiko policijsko silo, kateri naj bi poveljeval Francoz. Amerikanee ali Anglež. Ta okupacija naj; bi rbMii jala, dokler ne bi bil na Ogrskem zopet nstanovljen mir in red. Garanti je reke! nadalje:
—	Iz tega je razvidno, da ne igram na stran boljševizma, kot; o me dolžlii reakejonarci. Diktatorstvo Bela Kuna je bilo ustanov-, Ijeno v prilog anarhiji proti naši volji. Mi smo bili oni ki smo ga strmoglavili. Pred prihodom Rumuncev smo stvorili prehodni kabi-i net, kateremu je načeloval naš sodrug Peid! ter izgnali boljševike iz! dežele. Bil^ je naša ideja, da naj bi koalicijsko ministrstvo sledilo našemu kabinetu. Mesto tega pa smo videli strankarsko vlado, ki se je naslanjala na beli teror in ki je bila identična v duhu in nastopu z rdečim terorjem, katerega smo ravnokar oporostilj Ogrsko.
Ameriški Metuzalem
tj LAS NARODA, 4. NOV 1010
Tittoni o mejah z Jugoslavijo i
'
Dne 27. septembra je bila seja italijanske zbornice poslancev, katere ne je vdeležilo preko 370 poslancev. Ob največji pozornosti je govoril minister za zunaifje zadeve Tittoni ter podal svoj ekspoze o mednarodnem položaju, o razmerah na pariški konferenci in o jadranskem vprašanju.
Velik Wilsonov upliv.	**
(jlasom besedila njegovega govora, objavljenega v italijanskih listih, je Tittoni očrtal težki položaj, ki ga je našla nova italijanska delegaeija v Parizu po «»dstopu prejšnje italijanske delegacije. Orisal je veliki vpliv, ki ga ima predsednik Wilson na odločitev konference. Wilson je postal razsodnik na konferenci ne samo radi okolnosti, ker je amerikanska intervencija odločila zmago zaveznikov. nego posebno raditega, ker je rešitev krize v produkciji in v pr* Urani spričo dejstva, da more Evropa od svojih 475 milijonov prebivalcev preh raniti komaj 375 milijonov, mogoča le s pomočjo Amerike, ki bo morala poskrbeti za prehrano ostalih 100 milijonov ljudi. Pod goNpodarsko krizo pa trpi posebno Italija, ker ji manjkajo premog in sirovine in ker ima nezadostno množino potrebnih živil. V Italiji se Ik> treba navaditi na več resnosti v življenju; dvigniti se mora produkeija, omejiti bo treba na najmanj mogoče uvoz 4 in dvigniti na največjo mero izvoz.
Zaman se bo zahtevalo od vlade, naj vodi nacionalno in samostojno zunanjo politiko, dokler bo država gospodarski odvisna od diugih držav. Bistveni pogoj, da dobi Italija kredit od Amerike, je 1 definitions ureditev mednarodnega položaja, ki bo zajam^ila dolgo dolto miru. Narodi se nadalje tudi po sklepu premirja živijo od dolgov in trošijo še več, nego so to storili med vojno. Italija na pr. je zvišala v času od .'11. decembra 1918 do .'Ji. avgusta 1919 svoj dolg za 20 milijard.
Wilson se je izjavil v svoji zadnji poslanici, da položaj ne more (»ostati toliko časa normalen, dokler Ik> vladala negotovost glede mirovnih pogojev in doki« r K v ropa ne bo znala natančno, kako fill sru*ij*»l no podporo lahko dobi od Amerike.
Jadransko vprašanje.
Glede na vse to, je morala italjanska delegacija poizkušati, da reši čimprej jadransko vprašanje. Šlo se je za circulus vltlosus; ali Keka brez londonskega pakta ali pa londonski pakt in Reka za HrvaUkoT — londonski pakt je sicer obvezen za Francijo in Angle hko, toda Wilson je odločno izjavil, da konferenca ni samo razgo-\or za Italijo, Francijo in Anglijo, nego da ima tudi Amerika pravico na svoje mesto in poleg tega še drugo pravico. namreC to, da razpravlja o vprašanju, ne da bi bila vezana na londonski pakt. — Italijanska delegacija si je bila svesta, da bi moral vsak kompromis \ jadranskem vprašanju sloneti na nastopni temeljni podlagi:
— Nobeno ozemlje ali mesto z italijansko večino ne sme biti podvrženo tuji vladi; povsod, kjer so italijanske manjšine, bi mo-rule biti izdatno varovane v svoji narodni eksistenci; zajamčeni morajo biti naši gospodarski interesi; popolno mora biti poskrbljeno za gotovost naših mej na kopnem in na Jadranskem morju, in sic. r ne samo na Kvarneru. nego od Kvarnera do Otrantskega ka-»al..-	-
Tem osnovam odgovarjajo predlogi, ki so bili po dolgem pogajanju določeni in predloženi predsedniku Wilsonu. Clemenceau in Lloyd George sta pristala na suvereniteto Reke s pridržkom, da se n sitev či mm an j oddalji od idej predsednika Wilsona.
Meja med Jugoslavijo in Italijo.
V	prvi vrsti torej je stal projekt italijanske suvereniteto nad K,-k<> z jugoslovanskimi mejami od Plonainskega rta (Fianone) do Idrije tako, da bi bili obseženi v jugoslovanskem ozemlju okraj Vo-loska in deloma okraji Podgrad, Postojna in Idrija. V drugi vrsti je stalo jamstvo italijanstva in popolna neodvisnost Reke, vendar bi naša meja, potegnjena kakor gori omenjeno, šla v soseščini svobodne države, katero je hotel prvotno Wilson podvreči plebiscitu, kar bi značilo isto, kakor izročiti jo Jugoslaviji. Ko je pa priznal pravičnost našega ugovora, bi bil privolil, da bi imela ta država stalen značaja pod trajnim upraviteljstvom zveze narodov.
V	obeh slučajih bi bila luka in reška železnica mednarodnega značaja in bi bile upravljane ml zveze narodov. Dalmacija, izvzem-ši Zader in nekaj otokov, bi bila prisojen a Jugoslaviji z zdatnim jamstvom za italijanske manjšine in za italijanske gospodarske interese. V obeh slučajih bi morala biti Kvarnero in vsa dalmatinska obal do vštevši Kotora nevtralizirana, kakor bi bilo nevtralizirano tudi prej omejeno ozemlje svobodne države. Nadalje bi v obeh slučajih bil poverjen Italiji mandat za Albanijo in bi ji bila priznana Valona ter bi bil nevtraliziran Krfski kanal.
Ti predlogi ne odgovarjajo popolnoma našemu narodnemu ču-stvovanju, ali dali bi nam precej jamstva za naše stališče in za našo premoč na Adriji. Na vsak način je to vse, kar nam more dati sodelovanje Francije in Anglije, ki sta z Italijo soglašale za itali-janstvj> Reke, proti kateri bi Wilson prej ali slej ugovarjal; obe pa soglašata tudi z Wilsonom, da morata reška luka in železnica stati pod zvezo narodov, da se mora Dalmacija, izvzemši Zader, prisoditi Jugoslaviji, z druge strani pa dati Italiji kontrolo nad Albanijo, ki bi zaeno z nevtralizacijo Krfskega kanala zagotovila Italiji absolutno premoč na Adriji.
Parlament bo sodnik.
On bo rekel zadnjo besedo, on bo tolmač misli in čustev dežele. Eno pa bi priporočal minister Tittoni, naj parlament, če bo na-glašal, kakor to storijo vsi, italijanstvo Reke, ne povzroči izstopa italijanske delegacije in konference. Kajti če bi se to zgodilo, bi imelo to za Italijo velike posledice. Italija bi izgubila vse prednosti, ki jih izhajajo iz pogodb, h katerih izvršitvi bi ne bila več Italija poklicana Minister prepušča odločitev parlamentu, ker zaupa v patriotizem poslancev.
Ooapodanki interesi
Tittoni je razpravljal potem o gospodarskih interesih Italije, o dobavi premoga in o razmerju z zavezniki. V tem pogledu je
(Nadaljevanje na 4. strani.)	j
filJVS NARODA. 4 NOV 1310
, THIRD RED CROSS ROLL CALL
JV«Mini«r 2 to 11. 1919
Time to Re-Join
Vesti iz Jugoslavije
Zvišanje mostnine čez Savo in Krko v Brežicah.
Mestni občini Brežice je deželna vlada do preklica dovolila, da sme pobrati za enkratni prehod mostu čez Savo in Krko v lireži-eah zvišano mostnino po predloženemu ceniku z dne 22. avg.
Dijaški štrajk
nameravajo vprizoriti zagrebški akademiki zavoljo silnejra pomanjkanja stanovanj. Niti polovico dijakov ni moglo priti zavoljo stanovanj v Zagreb. Revnejši dijaki pa sploh ne morejo dobiti stanovanja, ker se s stanovanji na vse pretege veriži. Zdaj mislijo v Zagrebu na — barake. pa tudi teli najbrž ne bo.
Nov dnevnik
bo začela izdajati srbska radikalna stranka v Zagrebu.
Griža
1 se je zadnje čase zelo razširila v Zagrebu in resno ogroža občinstvo.
— - «
Delavca je ubil
nek policist v Belgradu. Radi tega nasilja so organizirani delavci zapretili z ustavitvijo dela.
Kurz dinarja je v teli dneh zrasel kakor se poroča iz Belgrada za celih '»rt odstotkov. V Zagrebu pa je dolar padel za celih 10 kron- pri čemur bodo mnogi špekulanti izgubili ve like svote.
Izvoz v Rumunijo
je država SIIS povsem prepove-dala in sie.-r vsled Me ga. ker ie Romunija zadrževala blago, ki je bilo na potu v Jugoslavijo.
Industrija kavinih primesi.
Obstojajo dve tovarni: Kolin-ska tovarna kavinih primesi v Ljubljani in Frankova v Zagrebu. Zagrebška industrijalna in Jadranska banka sta predlagali, da bi se produkcija kavinih primesi državno monopolizirala.
Glede nebrzdanih domišljij, katere vzbujajo ciceroni v kitajskih naselbinah večjih mest, pravi neka kitajska avtoriteta:
— Kaj morejo videti drugega v kitajskem mestu kot p prodajalne ter restavracije, kjer lahko je do. če hočejo? Jaz sam sem cul nekega kažipota v kitajskem me-, stu. ki je navdal svoje poslušalce z grozo, ko je pripovedoval o čud-! nili stvareh, ki so se dogodile za neko gotovo fasado, a to je bilo pred številnimi leti, — Je dostavil.
Vsak pošten človek, ki je čul tega človeka govoriti, je lahko sklepal iz njegovega govora in i/ njegovega obnašanja, da so se te stvari, o katerih je govoril, lahko dogodile ali pa tudi ne. Zadnje je bolj vrjetno.
To in ono
Žena otela štirim slepcem življenje.
Protič, Korošec in D'Annunzio
D'Annunzio je zasedel Reko. Pust sredi meseca septembra!
Smeje se ob tem podjetju pretežen del sveta, smejali bi se tudi tni, če ne bi naše meščanske stranke bile še bolj šarlatanske in kričave nego D'Annunzio in njegovi grenadirji.
Kajti dejstvo je, da je naša buržuazija zagazila s svojo brezciljno politiko tako daleč, da ne bi bila več v stanu organizirati niti tako komičnega poti jet ja. kakor je D'Annunzijeva 4 zmaga' na Reki.
In kako tudi! Odkar smo se "osamosvojili" je živela vsa naša politika v znamenju ene same glavne potrebe: da morata Protič in Korošec ostati veke vekom na krmilu tročrkaste vlade. Ce tudi mora zato vse rakom žvižgat, nič ne de, Jugoslavija — pardon! —----
SIIS je zato tukaj, da jo midva v imenu klerikalno-radikalne zvese čimprej ugonobiva v balkansko-klerikalnein srednjem veku.
Motila ju nista pri tem dejstva, da je Protič obremenjen svojih slavno znanih starih grehov, in da je Korošec zadnja stran Sušterši-čevega avstrijakantstva, ki bi rajše zopet glasoval še druga štiri leta za vojne kredite stari Avstriji, kakor da bi nastopil proti ljubim hrvaškim avstroogrskira židovskim verižnikom.
Prvi se ni zavedel, da je balkanska mentaliteta, ki ne more razumeti poslanstvo in potrebe združene Jugoslavije, še manj pa se ,1e pustil drugi prepričati, da je le povprečni štajerski klerikalni agitator in nič drugega. Ilotela sta pač nekaj.
In s takmi ljudmi na čelu smo nesrečno prebrodili do ....reške D \Annunzi je ve okupacije in do manjšinskih in drugih pogojev an-tante...
In še nismo — zadovoljni!...
Kaj nas brisra Reka, kaj nas brigajo zasedeni kraji (slovenski klerikalci itak sistematično bojkotirajo vsako delo na tem polju — kaj njim .tiari za pol milijona Slovencev, klerikalna premoč, klerikalni srednji vek, to predvsem!) — glavno je — stranka; glavno je — radikalno samopašnost v Srbiji, klerikalna nadvlada v Sloveniji. — zlasti ta mora^ostati, makar s pomočjo nepozabnih Ilabsburgoveev...
Da mora ob takih vidikih in nagibih naših veleslavnih državni-kov končati vse z .... D'Annunzijevim podjeljem. je pač naravno.
Na zunaj poraz za porazom, na znotraj Protič in Korošec in vsa slepa, nezmožna, nasilna in korumpirana jugoslovanska buržuazija. In — naravno — ob vsem tem trajna — kriza v Belgradu!
Prav lepo!
In bič ni še zavihtel!	"Naprej".
—.----- !
■Citajci v Zdru-'
ženih državah
- i
lazredi Kitajcev.
Čeprav vidimo številne Kitajce
večjih mestih zapadne in iztoč-ie «4»ali naše dežele, cenijo ven-lar dobro informirane kitajske ivtoritete kitajsko prebivalstvo niše dežele le na približno 00 ti- , toč duš.
To najbolj presenetljivo kitajsko prebivalstvo je razdeljeno v ri razrede, namreč v Kitajce in-elektualnega sloja, ki obsega dijake, učitelje, krščanske duhov-like in druge, ki opravljajo kak ^rofesijonalni posel. Na zapadu, posebno pa na Daljnem zapadu, ie nekako 10.000 kitajskih far--nerjev. V različnih delih dežele, josebno v večjih mestih, je najti lekako 25000 trgovcev importer-jev ter trgovcev v splošnem, pod Semur razumemo v gavnem gro-■erje ter lastnike restavrantov.
Med delavskim razredom jih je nekako 20.000, ki so deavci na farmah, pralci (laundrvmen) ter Jrugi.
?rvo priseljevanje.
Najvišji val kitajskega priseljevanja v to deželo je prišel krog leta 1S80 in ti kitajski delavci so prišli v Združene države vsled velikega povpraševanja po cenenem lelu. posebno pri grajenju železnic. Krog te dobe je bilo v Zdr. državah približno 180 tisoč Kitaj i-ev. vendar pa cenijo zanesljivi sodniki, da se je nekako tretina lega števila vrnila na Kitajsko.
Ne kot druga plemena so prišli Kitajci v to deželo v velikem številu predvsem radi velikega povpraševanja po cenenem delu. Kitajsko priseljevanje je od tedaj naprej stalno padalo leto za letom in soglasno z zanesljivimi informacijami se vrnejo za vsakega Ki
macijami se vrnejo za	«v.
tajci, ki se izkrca ob naši iztočni ali zapadni obali, trije Kitajci v svojo čomačo deželo.
Socijalna organizacija Kitajcev.
Kitajec v tej deželi je vsestranski organiziran lia soeijaltii podlagi. Naj je skupina Kitajcev v kateremkoli delu dežele se tako majhna, prav gotovo je združena v svojo krajevno organizacijo ali svoje društvo.
V San Franeiscu. Chicagu in v New Yorku, ki so tri največja središča kitajskega prebivalstva, so družabne in trgovske organiza cije tega plemena odnosno velike važnosti. Tako naprimer čitamo o neki trgovski zvezi v New Yorku. ki obsega približno 3000 dobro-stoječih trgovcev v New Yorku in New Jersey, ki hoče zgraditi glavni stan v mestu New Yorku, ki bo stal $100.000. Ta organizacija ima tudi svoje poslopje v De-troitu ter namerava zgraditi nadaljnje v Clevelandu.
Ko* trgovci so Kitajci predvsem importerji ter uvažajo čaj. fižol ter druga živila, nadalje por sovega trsa ter človeške lase. Zelo važna točka njih družabnih in trgovskih zvez je, da služijo te zveze vedno kot ijeke vrste sodišče za uravnavo vseh sporov. Y slučaju spora med dvema članoma pride vsak član pred zbrano organizacijo ter obrazloži svoj slu čaj. Ostali člani glasujejo nato o celi zadevi in sklep se doseže potom glasov večine.
Ysak član družbe ali organizacije ima pravico glasovati. Zanimivo je tudi pripomniti, da bo stol
ril vsak Kitajec rajše ne vem kaj kot pa šel pred sodišče in vsled tega ima rajše odločitev spornih vprašanj na način kot smo ga o-pisali.
1
Kitajske družine v Ameriki.
Malo je Kitajcev, ki so se po-1 ročili z ženskami izven njih plemena. Številni trgovci so prive-( dli s seboj svoje ženp in otroci, rojeni na ameriških tleh, so seve-j da Amerikanci. Nekateri teh o-; trok se nauče govoriti, pisati ali čitati kijtaski. Vsi otroci obiskujejo javne šole in nekateri poleg tega še privatne šole, kjer se uče, kitajščine.
V mestu New Yorku podpirajo; kitajski trgovci eno tako šolo. — drugo baptistovska cerkev in tretjo katoliška cerkev.
i
Baptistovska Morning Star misija ima nedelsko šolo, katero obiskujejo odrasli Kitajci, ki pa oči-vidno bolj žele naučiti se gladko angleški kot pa seznaniti se s skrivnostmi krščanske vere.
Večina kitajskih mož v tej deželi obstaja iz samec v !n kadar so ti v stanu storiti to, se vrnejo na Kitajsko ter se tam stalno nastanijo.
Različne organizacije.
Med številnimi kitajskimi organizacijami jih je nekaj pol duca-i ta večjih in bolj reprezentativnih j kot so ostale. Ena teh organizacij je tesno spojena z liberalno stranko na Kitajskem ter je tudi financirala kitajsko revolucjio 1. 1912. Imenuje se Kitajska Naei-jonalistična Liga ter ima svoje podružnice v vseh delih Združenih držav.
Organizacija je v glavnem politična z ozirom na namen in na značaj. Kitajska podporna društva pomagajo v vrednih slučajih revščine, bolezni in smrti.
Če se hoče kak Kitajec vrniti na Kitajsko in če je brez svoje lastne krvide brez denarnih sred stev, mu eno teh podpornih društev da na razpolago potrebni denar. Ta društva so nabrala sko zi dolga leta precej kapitala in vsak trgovec mora prispevati vsa ko leto najmanj po en dolar za vzdržanje teh društev.
Treba je nadalje omeniti Kitajsko družbo za Ameriko, ki je sestavljena iz Amerikancev in Kita jeev in ki je bila ustanovljena v pospešenje sporazuma ter dobrih odnošajev med kitajskim narodom ter Ameriko.
Odkar je mirovna konferenca pripisala Japonski Šantung, se je baje pridružilo veliko število Kitajcev v tej deželi tej organizaciji. Vzrok tega gibanja je, da je edina politika, za katero se more Kitajec zanimati, politika njegove lastne dežele in Kitajci v tej deželi delnjejo neumorno za stvar < Kitajsko v sadovi ftantnnga
Kitajci v ameriškem življenju.
Ravno raditega. ker je večina 1 zadnjega priseljevanja iz Kitaj- ] ske obstajala iz trgovcev in dija- 1 kov, je bilo tudi opaziti večjo so- < vdele2bo kitajskega elementa v ( ameriškem javnem življenju.	1
V	mestu New Yorku je krščan- 1 ski baptistovski duhovnik načelnik nekega kitajskega podporne- 1 ga društva. Malik v templju tega poslopja je bil poslan nazaj na Kitajsko v namenu, da bodo imeli člani več prostora za zborovanje. Ta presenetljvia novotarija 1 je povzročila velik nemir in veliko ogorčenje med bolj konserva- -tivnimi Kitajci.
Nadaljni primer napredovanih , idej Kitajcev v tej deželi je, da je večina kitajskih listov liberalna v i svojih nazorih. Starejši ljudje ali manj izobraženi Kitajci bi rajše imeli bolj konservativne liste, a noben izmed mlajših in inteligentnih Kitajeev, ki so edini v stanu voditi izdajo listov, bi ne bil pripravljen izdajati list, ki bi bil konservativen po svojem značaju. Kitajske liste tukaj čitajo večinoma radi novic iz starega kraja. Dnevne novice izvedo Kitajci, kot mi vsi ostali, iz ameriških listov. Najbolj uplivni dnevnik je j "Mlada Kitajska", ki izhaja v San Franeiscu, kjer je najti še 4 nadaljne kitajske dnevnike.
V	New Yorku izhajajo trije tedniki. V New Yorku ni nobenega kitajskega gledišča, a taka je najti v Seattlu in Sail Francisco. Nekateri kitajski pevci nastopajo tudi na ameriških odrih in sicer z odličnim uspehom.
j Iz velikega števila dijakov, ki so prišli v to deželo v zadnjih le-tili, je bila večina v stanu storiti to na podlagi odškodnine radi bokse rske usta je, katero so Zdr. države vrjiile Kitajski. Dve treti-ni tukajšnih kitajskih dijakov dobivata podpore iz tega sklada. Vsi kitajski trgovci in dijaki, ki prihajajo sem. znajo angleški že preje in seveda obvladujejo tudi I svoj domači jezik.
Po veri so Kitajci Konfucijan ci in le približno dva odstotka Kitajcev pristopita k krščanski veri.
!
Privatno življenje Kitajcev.
Ničesar nismo rekli dosedaj o skrivnosti, ki obdaja privatno ' življenje Kitajeev v tej deželi. — Ta skrivnost predstavlja glavni vtis. katerega imajo številni Amerikanci o Kitajcih sploh.
Slavni spori, o katerih se je toliko in na tako skrivnosten način pisale, so bili enostavno občinski prepiri, ki so neizogibni^ kjer žive ljudje odločeni v kolonije in kjer hočejo nekateri, ki ne znajo obvladati samih sebe, vzeti postavo v svoje lastne roke, da re-jiijo take spore.
HENRY J. SCRN1T2ER STATE BANK
SNA NAJSTAREJŠIH BANK, KI STOJI POD STALNO
DRŽAVNO KONTROLO RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE 8 POLNO GARANCIJO
PRODAJA VOZNE LISTKE ZA VSE ČRTE PO ORIGINALNI CENI IZVRŠUJE VSE ZADEVE V STAREM KRAJU
KI žal« potovati v »taro domovino. k| žela poslati denar ali kateri Ir-a-lo opraviti katerokoli zadevo v atari domovini, naj a* obrnejo na nato banko, ki iluil avojlm rojakom ie preko 25 '.at v popolno zad->voll-atvo. pofttano In flgumo.
VSESTRANSKA NAVODILA IN POJASNILA dobi vaakdc takoj« m atari nekem jeziku.
Henry J. Schnitzer State Bank
141 Washington Street	New York. N. Y.
Dobrote prohibicije
"Darovi prohil»i»*ije so že tukaj. Kakšni so. je razvidno i/, naslednjega :
1.	Radikalni elementi in vsi 1. \V. W. voditelji SO v roe i zagovorniki prohibieije.
2.	Velika večina delavstva je najprej zahtevala pivo in lahko vino. Ker ga niso dobili, so pristopili k I. \Y. W.
Postava prepoveduje uživati dobro žganje. dobro pivo in vino. Sedaj pijejo ljudje tonike /a lase in druge neužitne preparate, k i v«Mhnj»*jo alkohol.
4. Število smrtnih si m" a je v vsled zavživanja lesnega alkohola, se 'danzadnem množi.
f>. Število zločinov se množi. Ker ljudje ne morejo dobiti pijače, se omamljajo z norfijem, opijem Lit drugimi opijati.
<;. Šesldeset odsotkov prebivalstva v zapadnih državah kuha do ma pivo. farmerji pa delajo inoč-na vina »n močan jabolčnih.
7. Korupcija v politiki je narasla. Pojavilo se je nešteto novih virov za trraft.
Neko poročilo iz Seattle, Wash, pravi:
_ Se nikdar ni bilo v tem mestu toliko prostitutk, toliko gam-■ blerjev in toliko bootlegperjev kot v sedanjem času.
ROJAKI. NAROČAJTE Sli "GLAS NARODA". NAJST^*! SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. ) DRŽAVAH
Angleški invalidi so priredili na reki Temzi veslarsko regato. V, nekem čolnu so bili štiri invalidi; med njimi so znali plavati trije, eden pa ne. Poleg invalidov slepcev je bila tudi v čolnu njih strež niča iz bolnice. Ko so tako veslali preko rečene reke, je hipoma vstal vihar. Čoln se nagne, zajame vode in se prevrne. Slepci so bili A' vodi brez vsake moči, srčna žena pa je potegnila slepca za slepcem k obrnjenemu čolnu, da so se rešili. V 10 minutah jih je spravil na kopno policijski čoln.
Hebrejski dnevnik v Jeruzalemu.
V začetku julija je začel izhajati v Jeruzalemu hebrejski dnevnik pod naslovom ''liadašot Ila-erei". List. ki ga izdaja I. L. Goldberg, ni sicer uradno glasilo sionistiške organizacije, temveč zasebno podjetje, ali vendar je ta list, ki ga urejajo odlični palestinski činitelji, važen slovstven dogodek in je v marsikaterem o-ziru jako zanimiv. Osebnosti, ki imajo j »r i njem vodilno vlogo, jamčijo, da bo list velike važnosti za novo naseljevanje v "Krei Israel".
Nedeljski šolski pouk na ljudskih šolah v Avstriji.
Državni podtajnik je odredil, da s«' na ljudskih, meščanskih in tudi na srednjih olah uvede nedeljski popoldanski pouk. za kar se po potrebi enotka pouka omeji na 45 minut.
Reli teror na Madžarskem.
Na Ogrskem še sedaj ni urejeno državno vprašanje. Zverstva bele garde še niso prenehala. Ni nobene prave reprezentativne moči in oblasti. Nekateri se pokoravajo1 zakonskim odredbam, dnigi pa jih ne smatrajo za take. I/. Peču-ha se javlja, da se je pri irtoha-čki občini nekega dne izvleklo 14 povezanih trupel iz vode. Pri Raji so izvlekli iz vode 300, pri Kiš-keševein pa okoli 300 utopljenih trupel. Evo vam slike, kak je beli teror!...
Zapadna Slovanska Zveza
USTANOVLJENA	INKORPOWRANA
5. JULIJA 1908	27. OKTOBRA 1908
WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION
Glavni sedež: Denver, Colorado.
GLAVNI ODBOR:
P?*d«e<lfll*: JOHN PEKEC, 4469 Vfmsh. St, DenTer, Oolo.
Podpredsednik : JOHN FAJDIGA, Box 33. Lead t lie. Oolo. Glavni tajnik: FRANK 8KRABEC, Wash. St., Denver. Colo. Zapisnikar: ROBERT ROBLECK. 3ta. 5, Pueblo, Colo. Glavni blagajnik: JOStP VIJDETlC, 4485. Logan St,, Denver, Colo. Zaupnik: FRANK ZAITZ, 514 W. Cestnut »t, LaadvLLa, Cola
KADZORM ODBOR: Predscdalk: JOHN GERM. 734 Moffat Are.
MIHALL KAPSTH, 006 N. Spruce St., Oolo. »prtaiga, Colo. GEORGE PAVLjUEOVICB. 4717 Grant St, Denver. Oolo.
POROTNI ODBOBt
Prrtwdnlk: ANTON KOCHEVAR. 120« Berwlad A*«.. Pueblo Cola JOHN KOCMAN, 1203 Mabren Ave., Pueblo, Colo. FRANK C AN JAB, S00-501 — 45 Are., Denver. Colo.
ZDRUŽEVALNI ODBOR: Predsednik! FRANK BOYTZ, RR 2, Box 132, Pueblo, Colo. FRANK MARTIN JAK, Box 259, Eiy, Mtan. PETER GESHELL, 4404 Wash. St. Denvar, Colo.
VRHOVNI ZDBAVNTK:
Dr. R S. BCRF*rrr. 4487 Washington St.. Denver. Oolo.
o LAS NABODA. 82 Cortland t Street, New York. If. T. Vm denarne na k a ml r* In vae uradne at v ari ne poOljaJo na g). taj-alka. prltoibe na predaednlka gl. na dvor nega odbora, prepirne aadava pa aa predaednlka glavnega porotnega odbora.
Novice iz Slovenije
Umor v Mostah.
Dne 12. februarja letos je bil zaklan pri Mostah ob Ljubljanici blizu ceste na Fužino Tomo Mačura. Pri umorjencu je našla policija ključ sobe restavracije New York. Ker se je pripeljal Mačura skupno z Janjči<;em v Ljubljano in sta stanovala skupno v New Yorkti in še zaradi dru srih indieijev so Janjčiča aretirali. V poletnem zasedanju je stal Janjeie že pred ljublj. poroto, a so razpravo odgodili. ker je Janj-e^č predlagal, da naj zaslišijo še nekaj prič. Te dni je porota zopet razpravljala o Mačurovem u-moru. Janjeie je v razpravi odločno zanikal, da bi bil umoril Maturo. Razvijal se je dokaz o
indieijih. ki bi gotov« zelo zanimal juriste. ker sta ruvanje med Mačuro in njegovim morilcem videla v daljavi kakih 40 korakov dva mošanjska fanta, ki sta tudi videla pasti Mačuro zaklanega in sta hitela k njemu, morilec je pa medtem /bezal. Fanta nista popol noma natančno spoznala Mačuro* samo podoben se jima je zdel. — Policija je aretirala Janjeiča; pri New Yorku se je vpisal z napačnim imenom; trajalo je dolgo, predno so izvedeli pravo ime. Med preiskavo se je tudi dognalo, da išče Janjeiča sodišče v Banja Luki. kjer je osumljen velikega vloma. Porotniki so na nje stavljeno vprašanje o umoru soglasno zanikali. soglasno so pa potrdili v-prašanje, če je napovedal napačno ime. Senat je na to Janjčiča | oprostil obtožbe umora, obso-' dil ga pa zaradi napačne zglasit-ve v 14 dnevni zapor in sklenil na predlog drž. pravnika, da bodo poslali Janjčiča sodišču v Banja Luko, ki ga preganja radi vlo-j mu. V razpravi sta bila zaslišana! tudi dva Turka, ki sta se pripelja- j la pričat iz Bosne: vsafca teh priči je stala 336 kron. Razpravljalo se je slovensko in srbohrvatsko; mo-j bamedanea sta prisegala: "Jemi-j nel dedin" in "Priseiram v imenu Boga' *. Vprašanja, kdo je zaklal; Mačuro, razprava ni rešila in je;
n«tuln rulnrtrt
GLAS NARODA. 4 NOV. 1910
Glas Naroda
najstar. slov. dnevnik v Ameriki
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov.
Priobča najzanimivejše novice iz celega sveta.
Priobča romane, povesti, šalo, raznoterosti.
Priobči vse, kar zamore zanimati povprečnega čitatelja.
Rasirjen je po vseh slovenskih naselbinah od
Atlantika do Pacifika.
* . i
Glasilo Jugoslovanske Katoliške Jednote, in Zapadne Slovanske Zveze
Najboljše sredstvo za oglaševanje.
Stane za vse leto $4.00 Za celo leto za mesto
New York	$5.50
Za pol||Ieta	$2.50 ^ pol leta	$3 00
Za četrt leta • $1.25 Za četrt leta	$2.00
Naročite ga za svojce v starem kraju
Za Evropa za celo leto	$6.00
ZaJEvropo za pol leta	$3.50
Tehnično osobje je organizirano.
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt Street	New York City
. - 1
Neznosne razmere.
Jesen je tukaj in kmetic spravlja svoje pridelke. Komaj pa je| začel spravljati, že hodijo po de-1 želi razni ljudje, to so tihotapci, j ki hočejo v Nemški Avstriji na-1 praviti dobro kupčijo s krompir-j jem, za katerega obetajo za kg 1 K 40 vin. in več. Moja žena je na trgu v petek plačala 1 K 40 vin. za kg krompirja in tako tudi vse druge. Ravno tako se govori tudi• danes, da bo stala moka 10 K kg. j Ljudstvo je skrajno ogorčeno in; preplašeno. Zato se pVosi. da dež. vlada stori temu konee. Da je to jako važno in koristno, navedem par slučajev: Na koroški meji prodajajo vtitohtapljena jajca 4 K komad, ravnotako oderuške cene nastavljajo drugim pridelkom. Glavna ines,.a tihotapcev so: Št. I Jakob v Rožu, v Jezerski dolini, proga proti Dunaju, pri Radgoni preko ogrske meje, demarka-eijske črte pod Lipo nad Vrhniko čez žirovske hribe, postaja Borovnica; med Dolom in Verdom so tihotapili živino. Na črti Borovnica, Pokojišee. Begunje in Cerknica je glavno zbirališče v gostilni v Podskrajniku. Odtod gredo na Živšče-Rakek. V Ljubljani je zbirališče pri Belem vol-ku, FigoVeu, v Iliriji, kjer menju jejo denar različne osebe, ki prihajajo od Trsta. Ravno tako po vinskih kleteh.
GENERAL PERSHING ZA RDEČI KRIŽ.
_ .
Washington, D. G., 2. nov. — General Pershing je imel tukaj ,zelo značilen nagovor na delavce Rdečega križa. Natančno jim je pojasnil, kako velikansko nalogo je rešil Ameriški Rdeči križ tekom kritične jeseni leta 1917. Po-val jih je, naj vstrajajo pri svojem delu ter naj skušajo dobiti kolikor največ mogoče članov.
KAJ BO S KAJZERJEVO OBSODBO?
Pariz, Francija, 2. novembra. Najvišji zavezniški svet je že iz-i got ovil načrte za proces proti bivšemu kajzerju. V najkrajšem ča- J su bo odpotoval na Holandsko Charles Benoist ter zahteval od halandske vlade, naj izroči bivšega kajzerja. Švica bo morala izročiti bivšega bavarskega kron-* . princa Ruppreckta. _____
Tittoni o mejah z Jugoslavijo
^_ . ^
< Nadaljevanj-' z 3. strani)
naglašal Tittoni, da mora Italija ostati trdno vezana in soglašati s svojimi vojnimi zavezniki. To sicer ne pomenja, da se mi (Italijani) 1 moramo odnči uveljavljanju svojih interesov. Naša politika je lahko proti zaxe/nikom^prituvna. vendar brez šibkosti. Nadalje je govoril Tittoni:
<•	* *	V* '
o razmerju narodov z ozirom na nove države
ter menit, da pri odkupovanju novih ozemelj starim državam ni bilo vedno mogoče držati se ločitve po narodnosti:
Poljska bo obsegala ne glede na Zg. Šlezijo in Tešin, za katero se bo izvedel plabiscit, tri milijone Nemcev, tri in pol milijone ; Ukrajincev, 750,000 Rusov in 70,000 Litvincev. jMIgv ,	'
CVhoslovaška republika bo obsegala tri in pol milijona Nemcev, ] 8.10 t i m M a žarov, 140 tisoč Ukrajincev in 80,000 Poljakov.
Rumnnija bo obsegala brez Besarabije 120-000 Bolgarov, 700 ( tisoč Nemcev, 1,070,000 Mažarov in 70,000 Srbov.
Država Srl*>v, Hrvatov in Slovencev bo obsegala 530,000 Nemcev, 590.000 Mm/.« rov, G50.000 Albancev, 590,000 Bolgarov in 165 t »noč Turkov.	j J
Grška, glede katere ni konferenca še ničesar odločila, bo obsega- j la v ozemljih, pridobljenih vsled bukareštnih pogodb 370,000 Albancev, 120,000 Vlahov in 380,000 Bolgarov.
Italija bo obsegala 180 tisoč Nemcev; kaj pa značijo ti in nekaj malo Slovencev, radi katerih je začel ropati ves svet, napram 7 milijonom prebivalcem drugih narodnosti, ki jih je konferenca že pri-.: sodila peterim državam!	'
Kdo se bo drznil, če enkrat to primerja, obtožiti Italijo, da si hoče anektirati prebivalstva, ki niso njena? Kdo more vreči prvi kamen proti Italiji T
Ne more se predvideti z gotovostjo, kakšno bo zadržanje teh etničnih manjšin in če se bo moglo zabraniti, da postanejo središče iredentizma. Mnogo bo odvisno od načina, kako se bo z njimi ravnalo, (»lede spoštovanja jezika, vere, kulture, šole in v obče vsakega k v obodnega izraženja, so Poljska, Cehoslovaška, Rumunija in Srbija obvezane od vrste odredb, ki so v mirovnih pogodbah. Neizogibno potrebno je, da se te odredbe lojalno in odkritosrčno izve-
dej°- * k
\
Lape besede — slabi zgledi.	~
Kakor druge štiri velesile — zaveznice tudi Italija nima nobene pravne obveze, pač pa ima Italija po mojem mnenju, — je rekel Tittoni, — največjo moralno obvezo glede liberalnih tradieij. ki ho njenj ponos in njena slava.
— Prebivalstva drugih narodnosti, ki bodo združena z nami, — je izjavil Tittoni, — naj vedo, da mi odklanjamo in zavračamo vsako misel tbičenja in raznarodovanja, naj vedo, da bodo njih jezik in njih kulturne naprave spoštovane. Da bodo njih upravni zastopniki uživali vse pravice naše liberalne in demokratične zaknodaje, da bodo ujih politični poslanci našli prisrčen sprejem v italijanskem parlamentu, ki jih bo poslušal z ume v an jem, kadar bodo govorili v imenu od njih zastopanega prebivalstva.
Mi lahko zagotavljamo prebivalstvo ob zgornji Adiži, da ne bo nikdar obočutilo policijski režim preganjanja in samovoljnosti, kateremu so bili podvrženi toliko let s strani avstrijske vlade Italijani Julijake Benečije in Tridenta.
Mi vnhimo ono prebivalstvo, naj nam stisne »-oko, katero jim bratski nudimo. Sieer pa je kakor to prebivalstvo tudi ono nemško an kraj meje, iz Tirolske, Koroške in Štajerske dvignilo soglasno flaa pohvale za naše vojake, ki so s svojim korektnim in človeškim ra\nanjem pridobili občudovanje in spoštovanje vseh.
\
Kolonijalna vprašanja in Italija.
Tittoni je nadalje razložil še kolonijalna vprašanja in govoril' a kompenzacijah, ki jih zahteva Italija v Mali Aziji, in je slednjič apeliral na abornieo, naj presodi vsa predložena vprašanja po svoji modroati in po svojem patriotizmu.
Z disciplino in edinostjo je Italija izšla tudi druge krati obnov-j Ijena in očiščena iz težavnih položajev. Naj bodo tudi v sedanjem hipu vodilni pot tradicije in slavni vzori pradedov.
0AJVČJI SLOVKHSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽA VAS.
ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "OL18 NARODA",
MRTVI KAPITALI
Hrvatski spisa! JOSIP KOZARAC
OBISK BELGIJSKEGA KRALJA V WASHINGTON!!.
OOS NARODA. 4. NOT. 1TT11?
Ozdravi katar mehurja in od-jjjj.1% strani vse v 24 K^^HI urah.
vfttivv v«*jt* pilula (mid\i ^^hJiiPJl^W no»i ime BF" V^/ Varujte ae ponaredb Ha m^i t ml Ukan« |
nasl zastopniki.
kateri so poc&laS^ii pobttatl narofr nino za dnevnik "tilaa Naroda".
Vsak sastopnik lzoa potrdilo m sToto, katero je prejel In Jia roju kom priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda" j«: Za celo leto 94 00; a pol leta 92.00 za četrt leta fl.25.
San Franci*«,. CaL: Jakob LorSln Denver, Colo.: Lcols Andolfek te Frank Škrabec.
Poeblo, Colo.: Peter Ooll*. Joto Germ, Frank Janesb In A. Kocbevar Salida, Colo, la akoUea: Lorn* CoBtello.
Somerset. Colo.: Math. Kwnely. Indianapolis, Ind.: Alois Rudman. Clinton, Ind.: Lambert Bolakar. Chicago, HL: J os. Bostlč. Joa Blisk J os. Beve*-
Joliet, I1L: Frana Bamblch, Trtaf Lauricb in John Zaletel. Maseontah, liL: Fr. Angnstln. L> Salle, m.: Matija Komp. Livingston, i1l: Mich. Cirar. North Chicago, I1L In skollea: Aa|
Kobal In Math. Oprln.
So. Chicago. 111.: Frank fierna. Springfield, DL: Matija Barbori* Waukegan, JIL: Frank PetkovSek. Franklin, Kan*. In okolica; Trasi Leskovic, Frontenae, Bans.: Rok Firm. Ringo, Kans.: Mike Pencil. KitzmiUer, MdL In okolica: Frani Vodopivec.
Chisholm, Minn.: Frank Govfle, JaH Petrieh.
Calumet, Mich, tn okolica: M. t
Kobe in Pavel SLatta. Detroit, Mich.: PanJ BartoL Aurora, Minn.: 1>. Peruses. Eveleth, Minn.: Lonls Gov i® Gilbert. Minn. In okolica: U Vasal HIbbing, Minn.: Iran PouSo. Virginia, »linn.: Frank HrovatML Ely. Minn. Sn okolica: Frank Go«A4 Jos. J. Peshel in Ant on Poljanea St. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Great Falls. Moot.: Math. Uri* Klein, Mont.: Gregor Zobec. Govsnda, N. I.J Karl SternMa. Little Falls. N. I.: Frank Masla. Barberton, O. In okolica: Frank Po» j© in Alb. Poljsnec.
Collin wood, O.: Math. BlatmllL Cleveland, O.: Frank Sakaer, Chaa Kar linger, Frank Meh in Jakob B« oik.
Lorain, O. In okoUea: Louis Balast J. Kum£e in M. Ostanek. Niles, O.: Frank KogorSeE. Youngs town, O.: Anton Klkelj. Oregon City. Ore.: M. Justin. Allegheny, Pa.: M. K la rich. Ambridge, Pa.: Frank Jakle, Besemer. Pa.: Louis Hribar. Broogbtoo, Pa. In skollea: Antoa
Ipavec.
Burdine. Pa. tm okoUes* Joka
DemSar.
Conemaugh, Pa.: Iraa PsJE, YM RovanSek.
Claridge, Pa.: Anton Jorlna la AmA, Kozoglov. Dnnlo, Pa.: Joe Oshaben. Export. Pa.: Louis SupanflA Forest City, Pa: Mat g«»n<B Fare 11, Pa: Ant. ValentlnCM. Greensbnrg. Pa In skollca: Fraal Novak.
Hostetter, Pa. ta okolica! Fraal
Jordan.
Imperial. Pa.: Val. Pete mol. Johnstown, Pa: Frank GabreaJa U John Polanc.
Luzerne, Pa. Ib oksUesl As to* Oaolnlk.
Manor, Pa In okolica: Fr. Demlut Moon Run, Pa: Frank Maček In Fr, PodmilSek.
Pittsburgh, Pa la okolica: U. R, Jakoblch, Z. Jaksho, Klarich Mat la I. Magister.
Ralpbtoo, Pa. ks akotleal Marttt Koroseheta Reading. Pa !a okoUea: J. Peadlr« Sooth Bethlehem, Pa: Jernej Km prlvSek. Steeiton, Pa: Anton Hren. Turtle Creek, Pa la okoUea: Fran! SchLfrer.
West Newton. Pa.: Josin Jotia
White Valley. Pa. In okoIIco: Juri|
Prevlč.
WDIock, Pa: J. Peternel. Murray, Utah In okoUea: J. KaateUf Black Diamond, Wsaa.: G. I. Pj renta.
Coketon, W. Va.: Fr. Kodan. Davis, W. Va. In okoUea; JoM
Broafch.
Tliomas, W. Ya. la skoUoal ^
Korenehar.
Milwaukee, Wis.: An<*i«w Foa. 7m alp Tratnik in Aug. Oollander.
Sheboygan. Wis.: John StazspSsI H H. Svetlin. W. Ants, Wis.: Frank Kol. Bock Springs, Wya.1 Look Tkl ebar tm A. JnaHa
no <e nam dozdeva to. Pred n-kaj! dm vi New York Drv Cleaning ml sedaj ipa Gornik, ki je ravno na-'sproti omenjene tvrdke. Vidi se. da je precej organizirana lokalna tatvinska družba,, ki ne dela n:-kaU" časti naši naselbini.
Peter Bogdanov, lastnik restav-ranta na Madison Ave., je bil o kradei t za $200.
29. okt. zvečer je bilo Mrs Bivši ar, ki je nastanjena v Statler lio-tflu. ukradene kožuhovine ki je bila vredna $6oOO. Popoldne j» v svoji sobi na zori nekoliko zadremala in ko «e je zbudila, je iziri-nila kožuhovina.
V	Cleveland!! so tatvine na dnevnem redu in mesto ;e popolnoma pod kontrov-> tatov.
V	soboto 1. nov. je priredil pevski zbor Zarja zabaven vever v S
Domu. — 2. nov. je vprizerilo slovensko dramatično društva Iv.! Cankar igro "Revček AndrejtVk" in vieer popoldne in zvečer v korist otrokom v starem kraju. — V soboto 8. nov. priredi dntštv,,' Mahabejci svoj prvi zabavni več.-rf v tem h tu v Jo!m Grilinovi dvorani. — «). nov. pa priredi novi., ustanovljeno drantatieno društvo l ilija. odsek Slovensketra Duma v Collinwocdu, dve kratki predstav". Prehitele v lcori«t D-una. — I^ti dan bo imela collinwoodsku; •^ocll a Triglav sv« j i veselico v .F.; Kunčiecvi dvorani. — l.ti dan. *» novembra, bo imela v Mirkovi j dvorani svojo veselici* Cleveland j «ka imenitna »odba "Bled".
Joliet, 111.
Pogreb pokojneaa Martina .lak-i ->a se .ie vi*šil v torek 28. okt. Po-! kojnlk-je bil doma iz Malin s«miške župnije na J^elokran.i>k"::i i Zapušča vdovo in tri hčere ter tri' sioovc. Naj po4v*i\*a v miru!
\ bolnišnico sv. Jož«*fa je bil uljKljan okt iiiali Frani: lur-jevič, 117 Klizabeih St.. ker i maj vročinsko bolezen Je že nekolik« !mlj;i — Mr. P. Sašu!, K'lG N<.rtli Chicago St., je bil 2-S. okt. od veleli v Nemaničevi ambulanci v bolnišnico «:v. Jožefa, ker ima tudi, vročinsko bolezen. — ^Ir. Joseph Kambie, ki ie dalj časa boleha, jej odšel 24 okt. v okrajna holn»5ni-t.n — Mrs. Cba*. Molek 160S N. Hickory St., jc nevarno boli a ž«1 la!j čara. — Ilolna je tudi Mr.:. John Krai Jr. — Istotako je h ol&n ; Mi. Jc*se]>li Pasdert/. že več »nese-1 cev. — Mr. Frank Skul, 1210 N ( (.'•■rter , tij»i na lia-iMin že več tednov. — Vsem želimo, da se jim po\rne ljubo zdravje.
Mr. An1<n Krnmarič ki je «lve leti trjral vojaško suknjo na Francoskem in se vrnil pred dobrini mesecem, je te dni zopet vstopil v vojaški stan prostovoljno.
Albany, Mjnn
Mrs Math. Krnker je teiko hol-nn O njeni težki bolezni rsta bila. rbvfščena sin Mr Math. Kiv.ker1 v I! velet h u ^linn , in Mrs. Mary I.obe v Ely, Minn., njena hči. fa dva sta ?e nemudoma napotila k materi, da jo morebiti dobita še, živo.
i
--
Angleški strokovni kongres.
Strokovni kongres v Glasgowu je sprejel resolucijo Smillie, ki zahteva podržavljenje ^ndokopov s 4.478.000 glasovi, dočim je bilo proti 77,000 glasov. Bila je tudi sprejeta resolucija glede podr-žavljenja angleških bank.
I !
Učitelj: — Vi, Slamnik, ste cela kamela z edino izjemo, da imate morda kurja očesa, katerih kamela nima.
Bojaki, naročajte se na GLAS
NAHODA, ki je največji slovenski dnevnik v Zdniženih državah. Severne Amerike!
i gosjpemi sodnih svetnikov, da j".m j pokaže, tla nima nobena druga da ues j»opolnoma nove oblake, kakor :-amo ona. Mesarica z debelo zlato verižico na polnih grudih ni >:i >-:^»la, j»oleg vse ljubeznivosti, s ka-icro je hitela pozdravljati gospe ! uradnikov, i/, brisat i lica one p<» tezc. ki je govotila. Uho, t: imaš danes nove čevljičkc in rokavice, a dolguješ mi že nad tri me-« ce' A zakaj si ti zopet tako trda — tvoj soprog profesor je bil v i;n-niitlki k«dega mojega moža; edino radi t.jyi <;a čaka že šest mese-cev — ali dalje to ne bo tako šlo. d raji a moja!
zorno gledajoč, ali je vino čisto, i vračajoč ga brezobzirno, ako soj opa/ili najmanjo pogico na st-kic-ni' i. To je bil obrtnl.ki in trgov ski stan. Mnogi od r.j'li ]>red enim, ■dvema let«mia ni niti sanja!, ua bo L'laj povečal piesjie zabave, a kaj ■ šele. da ho znal pred natakarji Igrati tolikega gospoda Starejši j člani tega stanu so pozdravljali i eno ni drago skupino uradnikov, dočim so mlajši nemarno hodili mimo one druge gruče.
Kakor nicd gospodi, se je opažala razlika tudi m«»d damami. Žena bogatega trgovea ve je kazala z neko slastjo in zloradcstjo pred
(Dalje prihodnjič).
Slovenske novice
| rovfcž je šel pijan spat poleg svojega malega otroka s cigareto v ustili, pri čemur je zaspal, nakar mu je pa«lla cigareta iz roke. da se je postelja vnela Otrok je do I bil opekline. Sodnik ga je kaznoval samo na :»0 dni zapoia.
Nevarno je zbolela v Collin-woodu občeznana rojakinja gospa Strniša, stanujoča r.a 447 E. 157. cesti.
Anton Kotar iz ceste je vložil tožbo proti John Kožarju, tudi iz •">•» ceste. Tožba je vložena na Common Pleas sodniji ter sc za-hteva v njej 15 tisoč dolarjev odškodnine. ker je Kožar ženo toži-telja Antona Kožarja zapeljal — kot se trdi v obtožnici.
V nedeljo 26. okt. iponoči je bilo vlomljeno v trgovino, katero vo ; d it a Igna:e Smuk in .lohii Mam G220 St' Ciair Ave., kjer imata čistilnico oblek. Lopovi so vlomili ifrentna vrata m odnesli eelo že Jezno blagajno, v kateri se je na-. hajalo $41)4.
j Prcdrzntst nočnih n^m.vablje-jnili gostov, ali podomače poveda j no, uzmo\ieev, je prišla v noči od j2S. na 20. okt. do vrhunca, ko so j obiskali trgovino našega znanega j in cbče priljubljenega trgo-vca i John Gornika na 6217 St Clair Ave. llaŠ pr*d pit* dnevi je kupil (Iva velika ko?a snkna, za katera I je plačal jH-800. Poleg teh je imel | >evc druge kos.*, kateri niso bili tako veliki in lake vrednosti, pa «o vzeli še tri druge, tako !a znaša škoda v blagu nad $1200. Po-: leg blaga so izpraznili tudi "c*?sh register", v katerem se jc nahajalo $55 drobiža. Drznost nzmovi-eev je bila velika, kajti v trgovino so vdrli na pročelju ali na Saint Clair Avenue.. Ubili so namreč nad vrat mi okno ter zlezli skozi isto v trgovino, vzeli cash register 'cr ga nesli na ptlcg nahajajoči «e prazni lot in izpraznili. Ko je i rišel John Gornik zjutraj v prodajalno. ni takoj zanazil tatvine, čudno se mu je zdelo, kam je izginil cash register. Takoj je pričel sumiti, da so bili "dobri prijatelji*' nočnega «lela pri njem, pre-iskal je vso stvar ter pronaSel, da mu je zmanjkalo omenjeno blajfo, cash register pa je na-sel na praznem lotu. Pravi, da ko preiskuje
rruovino. opazi vsak da rnu se kaka stvar manjka. Nekako čod-
■iii—i......—......i^TIE^^ '	" "PIS '"^HIIIIilljprff'lllB
NOVI SLOV, COLUMBIA REKORDI
E4219 Dekliški vadihi)	E4220 Po gorah Je ivje)
Moj mili kraj ) Petje	j PetJe
£4308 Slovo od ljnbega)	A1568 Fina harmonika)
Pijana Ursa ) *aliiva	Zopet harmonika)Va,eek
E4309 KmetcM ples.l.) Godba A2776 Director marš ) 8 Kmetoki plee.2.)	National marš ) Band '
85c. jedna
Mlool i—t novih rekordov, prve «t(rl slovencVe In zadnje dve amerlike nekaj novega kar niite ie allaall. Naroilte t takoj dok zalooa ne Polde. Priložite money order, pa vam Jih odpoilemo prvi dan. če hočete ♦ 'laT. P°	priloilte 25 centv za poštnino, Ce žel-e po exapretsu, bo. I
olicill tim.
V^lka zaloga najfinejših Columbia glasnih gramofonov od $25.00 naprti Pittite nam takoj po cenik.
IVAN PAJK Matu Bnt. 24 Mam St., Conemaugh, Pa. j
Cleveland, Oh:o. j
Kot že na kratko poročano, je v nt-deljo 26. okt. ob 3. uri zjutraj umrl v Nottimrhamu vsem j Cl«*velandčanom, pj. čudi «»>talii;i rojakom po Ameriki jako dobro ; poznani George Travnikor, eden naj.s.ii ejših sloven?kili naseljencev v Clevelandu. Zadnja leta je stanoval v Nottinghamu, kjer si je postavil malo hišo 111 imel nekaj posestva. Dobrega zdravja že d.il-o ni in j« pomalem IjoIc-hnl. Kd«>r je poznal Geo. Travni-karja, je moral vsakdo vedet;, da je t - i I bhtsja duša ki stoterim rojakom pomagal prej ali -;lej. Zanimal se je svoje "*a.>-e za slovenska društva, bil ie med us.anovuiki Sokola in mnogo drugih društev. I)o!"o vrsto b.-t je v«xlil gostilne v raznih krajih me^rta in je bil radi svoje šaljivo«ti ter postrežiu-sti piiljubljen povsod. V njem je I ! marsikdo izgubil dobrega prijate-] lja. Zapušča soprogo in dvoje o-itrok, več bratov in soror,"ikov. Pogreb se je vršil v torek . okt. j ob 1». uri zjutraj iz slovenske cci-j kve v C'ollinwoodu. Xaj počiva v j ; miru!
Stariš»-m Livar v Coll:nwooduj ;.e umrl sinek Frank, star i let;j starišem Vintar na Norwood Ed. U'erka Justina, stara poldrugo le-! to; starišem C'ampa sinek Slavko,! I star leto in meset-e.
Joe Kukla. 871 E. 67. St., star! 7 let. učenec javne ljudske šele Kast Madison School, je irnci stav- ( jljcne koze pred enim tedno m Ko j je prišla 2«). okt njegova sestrica; i domov, ga je r.a^la mrt vega. Deček je prišel iz šol«> čutil se je slabega, vlegel je v post«-!j ter umrl v teku 24 -ar. O tem slučaju je ko-j ironer pričel preiskavo, kaj jej vzrok dečkove nagle smrti.
Ravno je minilo leto dni. odkar; je umrla na zahodni strani mesta! jNVža Kolar, doma iz Rakeka. O njeni «mrti sc je zvedelo šele te dni, ker je živeJa pod tujim imenom. Tu ima še eno sestro, enega brata pri vojakih in še več- drugih' sorodnikov.
Sedemletna Helena Kot-eek se: .ie dotaknila 2!». ckt. električne 1 žice, ki jc visela ob drogu navzdol | ;ter je bila na mestu mrtva, i Surovina prve vrste je John ■ Zalo, ki se je zagovarjal pred sod-t ni kom Sawieki radi niJanostL Su-I
nost, svežost, kakor jutranji gir-ski zrak, je navdihovala vse njene kretnje, vse na njej je l»i!«j ist nito in naravno. Ni si prizadevala da bi hila interesa)itna, da se proJ vsemi ,j>okaže — aii bhiŠ zalo jc il--e\ala njena prikazen v n-.-le.a pose.bnem čaru fz gruče dam, oble-' cenili na vse načine. >a.n » da >:-gurneje obrnejo nase pozornost Anka j«» bila ona vaška, jetlrnaia' in resnična novela p»>leg veliko-' mestni'-, puhlih, z vsemi mogočimi zgodbami in nezgodami prepletenih romanov, z nenavadnimi naslovi in p»zla:eno vezavo.
Anka j.» ]>lesaja jueeej več, ne-' ji je bilo po volji in sieer z mnogo tinejšimi j>lesalei, nego so bili Vrlini. Gospa Matkovičeva je mislila, da ima za to zahvalit: edi I no svojega svaka
Gospoda Vukoviča so izpra^e-vali sicer glede Anke. čul je eelo besede: "Nikdo b: ne verjel, da sta si sestri.'' Ali niti 011, niti gospa Matkovičeva ni?ta mislila, dri veljajo te besede v prilog Anki. i Med onimi, ki so v Anki gledali h vežo. inteligentno prikazen, ki se je s svojim pre>pro<iui vedenjem zelo razlikovala od ostalih plesalk, je bil tudi predstojnik neke-1 ga urada, človek Aestinti-idcsotih let in dokaj prikupljive zunanjosti. Ko je prvikrat prepletal z An-; lio ]>o dvorani, se takoj predstavi gospe Matkovi -evi. ki ga je spre j^la sicer dostojanstveno, a vendar z vso ljubeznivostjo matere, ki ima dv>* hčerki na ]<lesu. Občevala je topleje ž njini nego Anka. ki m-irda edina od vseh deklet ni pnšla na ples z namenom, da koga ulovi in se poroči, in to j«' bil eden izmed onih čarov, ki so ob-krcrževali njeno bitje kakor gio-riola. V njenih očeh so bili vsi 1110 ski enaki, in to je delovalo da se ji je v»ak približal s posebnim odlikovanjem in spoštovanjem. Od-. merjena strogost in iskrenost nje-, nih besed je vplivala na moški spol tako, da se 11a prvi mah ni ni-kdo zabubil v njo. a te njene la^t nosti so silile vsakogar, da jo spo-štrje Ona ni vzbujala v moškrh moment and. ognjemetnih c.ektuv. kakor NVla, nego jih je napolnjevala s čustvom tihe lepote, ki se mirno in pola'ako, a vedno globlje vsaja v dušo. Xa njenem obrazu; !se ni.*o vsak trenutek nienjavrd-druga čustva, nego so počivala na 'dnu duše skrita kakor amanet. Na njenih temnih, gl«>l»okil. očeh lii bilo tis«:»<' oken. skozi kat«.'ra bi vsakdo pogledaval v ta amanet... i Dokler se je plesalo, dotlej je' iro-pa Vukovi«'eva tolmačila ivoji sestri, kdo so poedine dame in gospodje, ki so se še!a!i v posameznih gručah, sc naposled zbrali v j nekem kolu in živahno ter važno I j o nečem razpravljali. Na stolu v kotu se je iztegoval dostojanstveno suh, dolg gospod z ovenelhni; prsti in živahnimi očmi, na fraku j s Frana Josipa redom. Sode« po ostalih, ki so stali okrog nje.va ter' 'ga sedaj poslušali pazno, sedaj s«-laskavo smejali, in po onih, ki so mimo prihajali ter se ponižno klanjali. so bili to najvSji uradniki i okrog svojega šefa. Od njih se je dokaj jasno razlikove.la po vsej! zunanjosti in izrazu druga errnča: uradnikov, ki je stala 11a nasprotnem koen. Poedini med njimi so,' z ostrim «»česom motrdi oldckof drug drugemu ter se tudi drngaee trud'li, kfako da se z vedenjem in nastopom odlikujejo od drugih Med te je »padji 1 tudi gospod Vu-; kovic. V stranski sobi okrog mi/e' ! ;e bila zmes vsakovrstno obloc*4-1 I nih. nekateri v črni. nekateri v pi-j ;snni obleki, a vsi s -prstani in d" j helimi verižicam:, ukazujoč z od j i ločnim glasom natakarju ter ih»*
jjanstveno navijala malo zlato uro, ••ospa Matkovičeva jo šr.m »la v črni s\ilit a Nela toliko da n; sama iz sebe poletela, da čim preje stopi v plesno dvorano. Go«pa Vu-| kovičeva še enkrat reče Anki, naj se malo poravna in vzjdigne srlavo. I a Nelo opozori, raj pazi 11a nerav-i ni tlak radi svojih visokih cev-i Ijičkov — in nato odidejo.
Prihotl v plesno UvoiT.no ni bi', i baš tako sijajen in slavodobiten, jkakor si j«- to doxniiljevala gospa . Matko\ i«'-ova. Damam so j.ri-jinerno poklonili kakor je to v iz-jo^ražen: diužbi navada, «lcx"-:ni go-spr^la Vukoviča sk<»ro nikdo niti I :»«»^Ie.Ial ni. T-'dino Nela je nekolik« oživila dvorano: nekoliko "mladih ljudi'', a največ osmo-šnleev, vc' U -il>čnih slušateljev in doniobranskHi poročnikov se je Izbralo «»kr«»ir nje. triideč s«» z vso sv,jo priri»jeno i*i imitirano n;1-' <lnrjenost jo, -«la ji kar najbo!j r-ir«««.!♦*. Pa ni se jim tr»bvlo toliko ;truditi; zakaj Nela je znala vsakemu j)oe«lim-mu r«s-i kaj ii«z'Ni!«e-ga, znala jih je na mah pogle-«lali vs*- z zaljubljenimi očmi ter vsak od njih j«- hi! uverjen. da je [njen izvoljenec. Očaravata je idealiste in materijaliste, vsi ti mladei so u;Hiili za nj«» vsi ji peli pesmi.
monla ni nobeden v««do!, ^a kaj jo pravzaprav ljubi. \ r.ji i je bi'o nt-kaj. s čimer te j.» takorekoč prisilila, da se uprav v njo prvi-;krat zaljubiš. Gledala !«• j*" in ma-imila s svijimi vedno «e bliskajo-Ičiini, velikimi očmi. kaker da ti . ;iuoi svojo ljubezen. Z melaiihoM-1 !;r.ni je bila melanholična, kakor iiii-^sr'iiia v jez«ru, s šaljiv rem vra-•,'oljasta. kakor mačka, a če je tve-bnlo. je umda biti tudi resr.a in sočutna, kakor dobra sestra. Kdor j je bil zaljubljen v njo ta ni imel smisla ra druge žene; za vso svojo »kolieo je bil gluh in slep A to .>0 bili samo mi i, ki so bili zaljubljeni j.r\*ikrat v svojem življenju. Pri ■-•nih. ki so prvo ljubezen že pre-jbr!eli, je veljala ona edino še k',t prijetna brbljavka, s katero se lahko človek zabava pol ure. da se reši slabe volje ali kakega druce-•4? neutrudnega čustva In zabaval 1. i se lahko ž nj<> vsak čas bodisi i na plesu, bodisi ni izprehodn rli j na oknu. Kjerkoli si jo videl, ve-1 "no je bila vesela in razpoložena vedno je igrala s svojimi nemirnimi sivimi očmi. s katerimi je pogledala sedaj tožno, seda.i ognjevit. . sedaj ljubico in i-azivalno. dokler ni t»ogodšla tvoje prave stm-!»«• A ko si se enkrat ž njo spu-!«<ral, te je vzela vse«ga in nisi imel niti toliko časa, da bi pogledal I kam drugam, da bi slišal še kogarkoli razen nie. Narava je ni j nr. darila z plobokim čustvom, ona; I ni vedela, kaj je prava ljubav. Vsi ujeni občutku vse njeno ea-jstvovanje ni imelo korenin v njo-! nem sreti. nego na površini njene irn liea. Govorila je z vsakim svo-jjim pogledom, z vsakim živcem! svojih lepih usten, ali sama m vedela kaj jc govorila, ker njene •besede niso tekle iz duše, nego samo z jezika. V tej igri svoje zu nanjo* ti je bil 1 nedosegljiva in s tem je neizkušeno mladino kar leteč osvajala.
Ko se je začel pl?s. si ni >>la niti trenutek oddahnila, nego ie neprestano prehajala iz roke v roko; pa tudi pri plesanju samem ni zanemarjala nobeneira svojih ča-stileev, umela je s hitrim pogledom vsakemu reči: Vidiš, kako se j v«i trgajo zame, a vendar r.Lsem [pozabila na tebe; j>oleg vseh to-J |l*kih ten vendar odlikujem ..
Gtspa Matkovičeva in s«-^tra sc j nista mo^Ii iznebiti neprijetnega j čustva, da bo Anka morda ves ve-! "er presedela pri njiju, ter sta v 'dvM-trikrat opomnili gospoda Vukoviča, naj se pobriga, za kakega plefalea. A ta bojazen je bila po-vvm odveč, zakaj ko jc Anka prvikrat zaplesala z l^ujcm, je vsakomur oko ob visel o na visoki, kr- p/i denrojki močnega in pravilnega stasa ter sramežljivo poveše-1 nih *sr-i, ki so bile povsem zastrt* z dolgimi, fr.-Jmi trepalnicami 7a trenntck in vsa dmiba je gle-j dala samo njo. Neka nepnailje-j
"Povejte troupe, da imamo go-j ?te in da im^mo .ilno p*^*la. Naj cprusti, prvega ji plavamo." 1
S to stnro formulo odpravi go ! »pa Vnkovieeva šiviljino >Iisr'»i : njo. smejo«* s»* Mlad k o, kakor da ji irkaziu«' j »osebno milost. Njen obraz *e zopet razvedri in oblije; z dosedanjo radostim vzrujanost-jo. Gospod Vuko\ič ni vedel. 7a ' kaj u're, a k<i je videl brezbrižno bee svoje soprog*- in s** spomnil, j da bi ne b.lo lepo. ako bi prrd go-' ill izjiraše\al /tno pogoltne že za-, četo vprašanj«'.
Naposled i/jnvi gospa V*!ko- i-čeva z ztiiagoslavnim i-a-me>!% mi, <ia e toaleta v redu	b«» gos-pa
3kitl;«ivi>-t>va impoznntna v fmi ohh-ki «!» h«» Nela v rr>za-obl«'!:i in z belimi atlas^'-evljiiki kaker' sladknivvl da je tudi Ankino! obleko preuredila, kakor tla je nova — in i:at«» -vzdihriej«! vs~, kakor «»d težkega dela, in v .-»v»->ti si. da v/bude v s« »občne j-ozornost s tvojimi oblekami, sedejo naposk-J k voVrji K vi i malega pn^tera n» si dajalii stole «lruir drugemu1 preko glav i:i se tako zgnetli o-1 mize. Gospr*} Vukovič j«- bil nekoliko neugcnlno iznenadjen. ko je, deleč kruli, naenkrat vsega razreza!, a že j«* bil i/ra*unal. «ia bo tn kos zado'11 do drugega d e.I Ko.>-ek pečenega me<a je razrezal na še>t del :v (j«)gpa Vukovi«*eva je odstopila sv«»j d»*l I-iiji. čei, <Jr. zvečer raje jč kako z« leitjavo. Tu ; di Xeia ni h'jtela jet»:i, da bi ji na J plesu ne šIukIov^Io, in je pripadel nj'*n kornnd gos?»«>du Vukoviču.
"Ne izbiraj, nego jej' Nisi na vasi, <la bi se lahko vsega nametal kakor prssec... Ali si videl malo j prej — krajcar za krajcarjem, pa izgine pet goldinarjov, kakor bi} jih (tdpihnu!" Tako je govoril go-( »•P«hI V u kovic liUji. ali z nekim ponosom, kakor da njemu ni do l*-h petih goldinarjev, nego da pokaže. da jih ima.
"Govoriš, kakor da bostf šli lačni od mize'', reče gospa Vuko-j v i črva.
"Bog varuj! Kako lačni.. H'H čem mu samo povedati, kako je danes živeti, da se pobriga, da bo kaj iz njega... Moj "prvi" —j kat.or tii bil sv«-t", rrče Vuk^vi«-in liine z «>čmi od go-^pe Matkovi-j feve do l,uje.
Pri takih pogovorih ne je vkraJ lo v sr njegove svakinje nekako pomilovalno čustvo, liolelo jo je, ker njen mož ne ume tako govoriti, ker dobiva samo neznr.ten del plače v denarju (bilo jo j»-sram povedati, koliko>, a ostalo v hrani in v raznih deputatih. 15o-! lelo jo je, ker ne more iti s svojimi mož« m tako ponosno izpod roke. I kakor gre sestra s svojim. Bolelo j jo je, da nima čina in naslova.' kakor nj.-na we-stra, ker njenega moža kličejo s«»daj za upravitelja 1 sedaj za prmizorja. sedaj za go-' /darja — kak«>r komu ugaja — a1 nje ^ploh z nobenim imenim. Videla je Mamo zunanji mjaj Vuko-v:«"eve hiše, a ni vid» la onih glad-nil*. ptd,«rt. k katerimi je njen svak gledal v njen v«w, <!a vidi, kaj mu je prinesla iz te omražene vasi Ni o)»azila v njeiroviti zadnjih 1m -«e*lah prikrivane, a neprikrite iz-jHjvedi, da tai vsaka drobtinic, \sak krsjear pomeni del življenja Vsega tega g«*»pa Matkovičeva ni > i«lela. zakaj v dobroti, ki jo je; obdajala na vasi, se ji take misli niso mogle niti poroditi.
V tem je prišel čas, da bi odeli ha 1 let. Gosp<,d Vtikovie ^e je oblekel v dolgo fmo obleko, del In glavo cilinder, nataknil eno' f«.kavii-o, puhnil ponosno (ne zr.a-j«K- niti sam, zakai) te«- z naglo j kretnjo roke r>«>vla<lil brke in bra-, do in jel vnžno korakati po sobi gor in dol lakaje, da se dame t fi:avijo. Ko so naposled prišle ven. jih je ImIo komaj spoznati. Ciospodu Vukovieu se je zdelo, da sam sebi zavida lastno ženo, ko jo je zmeledal vitko, majestetako, blestelo ne v krasni opravi. V tem hipu, ko so miaifili iti, se za tre nntek ustavijo, da pogledajo Še a zadnjim pogled om drug drage C* - gospod Vukovič je gladrl svoj cilinder, njegova gospa je doato-
(Nadaljevanje.)
GOZDNI ROMAR
i i - t i
nunoir »TIRAL oar*™ FKBBT.
S* "02m Naroda" prtndil O W.
"I	_ (Nadalj^Vanje.)
Jutranji mrak se še ni umaknil dnevu, ko so zapustili trije lovci mesto, kjer so sedeli.
Nadaljm človek p« se j«* bližal pozorišeu prizorov, katere l>o krtin In osvetljevala dnevna luč.
Kot suiau. kot t|» moti terne, j** prihajal sam. Njegov konj je me-t«d v svojem nebrzdanem teku v zrak pesek in kamenje prostrane ravnine Njegovo di\j« liee j*- !»ilo spačeno ml pohlepa. Bil je Kučiljo, ki se je neprestano o/.im I s strahom nazaj.	»
Njegov tu g iz t^boris/a. čeprav \ prizorjen v bojnem metežu, Je laiiko zapazi! k<lo nosi onimi, kutere je v trenutku nevarnosti zapusti! Tudi h dijaaei so mogoče zapazili njegov beg in to ga je sedaj vmiefTii r ja Jo.
kači)jo pa ni bil človek, ki bi poskusil tak drzen čin, ne da bi p.i tehtala r«'o stvar	natančno. Storil je tako kot lovec, ki hoče
t |e? i nilu« I m |«-va ali tiirra ter vrže starim plen, da jih spravi vstran <«l dupline, \ kater: •»«• nahaja mladiua. l*len, katerega je vrgel go-hp'Hlarjem step, so hili njegovi lastni tovariši.	i
Njeg Ao preišiijc pot tkanje po stepi je imelo, kot že povedano, namen |Hik.i/;tti tMldelku Indijancev pol do taborišča Don Štefana. Igral je pri irm wtda nevarno ulogo in videli smo. tla je hil komaj \ -lanu priti do ck*|«*dieijske čete in tla je dospel v taborišče le par trenutkov pred Apaei. ki so pu besno zasledovali.
Mislil jc. ti« se bo boj zavlekel pozno v noč, da si pustolovci, premagani ali zmagab i, ne l>odo sko/i celi naslednji dan upali iz o-gr.ije in «la Im» dobil tem dosti časa. da s»- polasti tlela zakladov, na-
bi *e zepet p<nlal fhhI zašt-ito svojih tovarišev. Ce bi nato eela ekspedieija do*pela v Zlato dolino, bi dobil on kot voditelj in vojak t ml i svoj d«*te&.
Zdelo ^e mil je lahko opravičiti svojo zopetno odsotnost, a kot smo \ tleli j«' raetmal Kmiljo brez si ima. ki se je pojavil v Don Štefanu proti njemu.
Da sklene svojo kupčijo z Don Štefanom je bil Kučiljo prisiljen ptniati mu natančne dokaze glede položaja Zlate doliue in Don Štefan se ni mogel /. mesta, kamor je dospela ekspedicija. nič več motiti glede poti. po kateri aiora iti. Don Štefan je vse, kar je vedel, spo-r il 1'edro Dia/u na večer, ko se je vzbudil v njem sum proti Kil čdju. —
Kako je ušel Kučiljo iz tal>oriš«'a in kako mu je sledil konj. je citateljem že znano.
Sedaj se je bližal tvojemu eiljti. Njegova nezvestoba je bila kronana z uspehom. S poželjivo blestečimi očmi .ter burno utripajočim srcem se je / veliko naglico bližal Zlati dolini. Kot pa se skopuh neprestano boji, tla slivli nevidno in skrito oko njegovim korakom k ;al:ladu. katerega je hil zakopal na skrivnem mestu, tako je tudi Ku-« ilje vča-iih ol»stal s konjem, tla pozorno prisluškuje nedoločnim in zamolklim glasovom pustinje. Ko je tako premotril obširno stepo ter spoznal, da je bil njegov strah neutemeljen, je nadaljeval z novim pogumom svojo pot.
Včasih je vzbujal tudi pogled na pokrajine, katere je že preje videl, v njeni turobne spomine. Njegov instinkt ga je dobro vodil po isli poti Na tem majhnem griču je počival z Marko Areljanosom in tJj Nopal je nudil obema svoje osvežujoče sadeže. Od tukaj sta oba s skrivnostno grozo opazovala čudno oblikovane Meglene gore.
Kučiljo j. podil konja neprestano naprej. Veter mu je pihal skozi lase in vedno bolj se je bližal morilec mestu, kjer je našla njegova žrtev Miirt pot t njegovimi sunki. Strahu pred zmeljskimi njegovimi sovražniki je sledil sedaj sirah. katerega vzbuja v nas pod zastorom noči. naša vest, ki je tekom dneva pač vspavana, ki pa se ponoči prav gotovo zbudi. Grmičevje je plesalo nalik pošastim pred Kučiljera ter stezalo naprej svoje roke, kot da se hoče zoperstavljati njegovemu prodiranju. Mrzel pot je oblil njegovo čelo. Lakomnost pa je bila močnejša kot strah ter ga finala slepo naprej proti Zlati dolini.
Resničnost je kmalu sledila njegovim vizijam in bandit se je kmalu smejal svoji plašijivosti.
—	Pošasti, si j» rekel, — so kot alkaldi. Nikdar se ne pečajo / ubogimi hudiči kot sem jaz. (V bom le dobil par funtov lega zlata boni dal brati toliko maš za mir Areljanosove duše, da si bo gotovo čestital, da ga je umorila tako radodarna roka.
Kučiljo se je prišel ostudno smejati ter zopet izpodbodel konja k hitrejšemu teku. Kmalu nato pa je zopet obstal ter prisluškoval. Noben šum *ii motil molka stepe in le njegov konj je globoko Propel. Hand i t se je »'nt it varnim ter vsrkaval s poželjenjem sveži jutranji zrak.
—	Sam sem, prav sam, — si je rekel. — Ta živina, katero sem vodil tako dobro se pretepa tam doli. da lahko jaz vzamem del o-nega zlata, katerega pokriva pesek. Kilo Ini more braniti, da na berem toliko zlata, kot ga morem nositi, ne tla bi izdal s tem skriv-
T Sed i j ne bo več tako kol z Areljanosom in ne bo mi treba bežati pred Indijanci, izročil sem jun plen, da jih spravim s svo je poti Nafo pa se Imni zopet sestal z onimi svojimi tovariši, ki st, ušli sulicam Indijancev. Koliko jih bo še ostalo, tla dele z menoj plen t Misel na zaklade mi podžiga kri v žilah. Ali ni zlato edina stvar na svetu, ki nam lahko preskrbi vse in kojega moč se steza, po besedah naših duhovnikov, celo preko groba T
Krasne slike so vstale takrat pred očmi bundita. Zopet je iz-•podhodel konja ter odhitel naprej proti Zlati dolini.
Ko je Kučiljo pijan od upanja na bogat plen. dirjal tjakaj, tfatnqr ga jc klicala usoda, so se bližali Zlati dolini štirje nadaljni jezdeci, ki so molče od jahal i z mehiškega taborišča, namreč Don Štefan, Pedro Diaz. O roc he in Raraha.
fDalje prihodnjič^
GLAS NARODA, 4. NOV 1919
Rntla lil izvedela za svojo pr:jate-ljico MARIJO T'TRK, doma iz vasi Vrh. fara St. Jernej, Do lenjsko. Pred tremi leti je stanovala v Clevelandu, Ohio, sedaj pa ne veni, k.'e se nahaja 1 Prosim cenjene rojake širon-Amerike ako kdo ve za nje na- j si "»v raj mi blagovoli iaviti. z-« 1 kar se že vnaprej prijazno za- ; hvaljujem. Ako pa sama čira ta oglas, naj so mi pa sama oglas*, ker ji imam sporočiti več vež p.:h reči iz <?tnre domovine. Naslov - Prances Jordan R F 1». No. 2, Box 235 Bedford, Ohio. (4-6—11)
! Oglasita naj se mi FRANK in VALENTIN MATKO. katerih bi- * vanje je bilo v West Virginiji Naslov: John ^tanlv, 117 West 2 Št.. Salt Lake City, Utah.
I Želim izvedeti za naslov TOIINA HAN. doma iz Bač na Primorskem. Prosim cenjene, ako kdc ve za njegov naslov, da mi ga ,ia\i ali naj se pa sani • »»lasi. < asper Segulin, 9708 Reno Ave.. Cleveland, Ohio. (4-6—11)
ll-.d bi izvedel za JOHNA PRI MOŽIC. Pred enim letom je bil tukaj na stanovanju iti potem je Ac! od tukaj v Utah, sedaj-pa ne vem, kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, da mi kateri nn znani njegov naslov, ali pa če sam bere ta ogla.«, ga prosim, da se mi javi. — M. Prdiemik. i Iiox 8f»7, Issaquah Wash. (4-6—11)
ŽENITNA PONUDBA.
Vdovec, star 40 let. s tremi la.i-!i od do 10 let. dober zaslužek in prijetna postava, se želi seznaniti z dekletom ali vdovo od 35 d< 45 let. Mora biti katoliška in ime ti nekaj premoženja. Le resne po nudbe pošljite s sliko na: John Wuchte, Box 128, Leemvood, (la (4-6—11)
Rad bi izvedel za svojega bratran ca JO V AN A ŠT OKOV I C. doma od Sv. Antona, pošta Dekane Istra. Nadalje želim se/.nal za naslov prijatelja ANTONA TFRKA, doma iz vasi Tu*ki tušta f'i;nc. Istra. M.vj naslov jc: Bordon Lazar, Geo. Harakal 22 lllackmoiv St, Pittshuif h Pa.	(3-5—11 *
DELO! — DELO!! — DELO!!'
Potrebuje se 40 drvarjev za delati drva. Plača je $2 65 od klaf-j tre Oozd je stoječ in dobro ped i nebje Za pojasnila se obrnite na. Charcoal Iron Comp. of A meri ca J Ne'vberry, Mich., ali pa: Charles Laurieh in Math. Kerne. Box 3 McMillan, Mich.	(3-10—11)
POTREBUJEM
pomočnico za kuhinjo. Dobra p'a-"n <'e nima denarja za vožnjo. g;i pošljem. — Mrs. Mike firich. 103 Watson Ave., Butte. Mont.
Kje ,ie ANA HOCT.VAP*, stara 23
let in je že več let v Ameriki, uiorda zdaj že omožena. Išče jo nje oče Anton Hočevar, Podgorje, pošla Sevnica ob Savi, štajersko, Jugoslavia.
(1-4—11)
Rod bi izvedel za naslov svojih dveh prijateljev JOŽI.FA ŽITNIK, podoma-e Malnarjev iz Brezja, fara Lipoylav, in JOŽEFA MOSTA R, podomnče Lavšev iz PoJgor.ce pri šmarnu. Prvi mi je pisal še leta 1!»1!) iz Butte, Mont., in drugi je hil pa nekje v Ctah. Stariš: tnl obeh žele k..j slišati kje sta. zato ju prosim, da se mi javita ali pa vsaj domov pir'cta. Joe li<-—zle/., «07 Matlat Sr., Fueblo, Colo.
(1-4—IP,
Rad hi izvedel /a nasi >v svoj-ga brata ALKKSANDRA SAMSA, podomače Rionov iz Male P.uko-vice pri Ilirski Bistrici. Prosim cenjene rojake, ako kateri zna za njega da mi blagovoli naznaniti ali ako sam čita ta ogUis da s<- mi javi na naslov; Joe Samsa, Box 5, Markleton, Pa.
(1-4—111
PROŠNJA.
Prosim rojake v riuskem jetni-štvu in sploh vse, kateri kaj vedo o FRANCU SKRLJ, ki jc bil če-tovodja pri 3. stotniji 'J7. peš p >1-ka, bojna pošta št. 4S. Nahajal se je na ruski fronti in pogrešan j<* «>d 27 marca 14>i"». I)<nna je i/. Dobca, j»ošta Begunje pri Cirknici na Kranjskem. K_dor mi da re«s-nične vesti o njem, mu dam 5 dolarjev nagrade. Naznanite na: Joseph '.'le, Wil'.ard, Wis., L. S America, ali pa njegovi ženit Ivana Skrlj, vas Dobec, pošta liegu-nje pri Cirknici. Kianjsko Jugoslavia	4 (30-10—4-11) .
IŠČE SE UPRAVNIK
za unijsko zadružno prodajalno.
Vešč mora biti popolnoma mesarske stroke ter imeti znanje o gro-ceriji V tej zadružni prodajalni se prodaja samo onijsko blago in od upravnika se zahteva, da pristopi takoj v organizacijo. Delavne ure so, kakor jih predpisuje lokalna podružnica uslužbencev trgos-ske organizacije. Le osebe, ki so zmožne voditi trgovino ter imajo že \eeletno izkušnjo, naj_ge blagovolijo javiti osebno ali pismeno na »podaj označeni naslov. Plača po dogovoru. — Jos Arn-brožič, B 51, Canonsburg, Pa.
(24-10—4-11)
Rojakom v Cleveland, in splok r državi Ohio naznanjamo, da jih tH> v kratkem »hiakal naž potnik
Iščem svojega biata FRANK SKUFCA, doma iz Višnje gore na Kranjskem. Ker že vac le. nisem nič cula od njega, bi zoio rada, da se mi oglasi. Imam mu poročati žalostno ve^l » smrti najinega ljubega oČfn;i Jožefa Skufca, gostilničarja pri kolodvoru na Višnji gori. Pre.ioli! sem pismo od mačehe radi de;l-ščine po očetu. Prosim cenjene rojake širom Amerike, akti kd., ve za njegov sedanji naslov, da ga mi naznani, ali pa če sam be re ta oglas, naj se mi javi na naslov: Marv Scdushak. 531 Barnard Ave. Cudahy, Wis.
PISMO BREZ PODPISA
mo prejeli od nekega rojaka u fanonsburga, Pa., ki jo doma i/ Gorenje vasi nad Skofjo Lokt Oglasi naj se, da nui zamorem<j odgovoriti.
FRANK SAKSER, S2 Cortlandt St., New York, N. Y.
Rad hi znal za svoja dva prijate Ija JOE MIHAUC, doma izpod Novega grada na Primorskem, podomače Sadatov, ter PAUL LAH, doma nekje z Blok na Notranjskem. Prosim, d i mi naznanita svoj naslov. — John Bost jančič. Box 5, Markleton. Pa.
(1-4—11)
OGLASI NAJ SE
IGNACIJ KTTŽNIK, ki jc imel na-dov P.OX 105, Robhins, Ohio Pri nas je zanj pismo otl Franca Zaletel z Vrha št. 2, pošta Žužem l»erk, Jugoslavia.
Upravništvo Glas Naroda.
(1-4—11)
Iščem JOHNA JUDEŽ. Pred 4 leti sva bila skupaj na Witt in Johnston City, III. Poročati mu imam rekaj važnega, zato prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi naznani, ali naj se pa sam oglasi. — Carl Shinkovetz, R. R. No. 2. Box 34, O'Fallon, 111.
(1-4—11)
Rada bi izvedela, kje se nahaja sedaj moj mož JOHN KRISTAN. Prod 8.-meseci je bil v Pittisburghu, Pa., in sedaj sen ] slišala, da jo misli popihat v. stari kraj. Prosim cenjene rojake, C-c jc komu znan njegov na-' sb v, naj ga pošlje na: Marv 420 N. Bluff St., Joliet, III.
(1-1—11)
VAŽNO NAZNANILO.
Pisarna Jugoslovanskega gene rulnega konzulata v New Ver k > se je preselila iz hiše št 43fi W 23. St. v razširjene prostore Srb <kega Doma v N<w Ycrku Kdor una s konzuljtom kaj opravka, naj se obrne na sledeči naslov: CoD$nlat3 General of the Kingdom of the Serbs, Croats and Slovenes, 443 W. 22 St., New York. N. Y.	05-10—15-11)
Phelps Črta
Direktno potovanje na Grško ali na Trst.
Cosullch firta parnllc Argentina —	3
zgodaj v novembru.
Nek amerliki oarnlk — v prvi	-
polovici novembra.
Nek ameriiki parnik — v drugI	i
Polovici novembra.	i
Parniki odplnjejo s pomola 7 ob vznožju 41. ulice, South
Brooklyn. Za cene in drage informacij«
_vprašajte pri:
PHSLPS BROS, ft CO. 17 Battery PL New* York.
Mr, JAKU PLSBSO.
kl j® poeblaMen pobirati naro4 nin* in izdajati yravevdjavna potrdila Bajake pi giiian. 4a mm credo na rokfl,
^mlltro KUm Mavoda.
Dr. LORENZO 644 Penn
■firwi SLOVTOKO t! || w
wovobmoi sDKAma avenue
Pittsburgh, Pa.
...MoJa atrokm Ja »diafljtajt akntvUi ta kronlCnla fc « Im mm U adravte aad 28 lat tar lman •knšaj« v rsah hnltilfc |g tm mmm tioreaiko, ato tu moren popolnoma ruometi in Md vala Mmm, da tu Mdrtrla In men nod la adrarjfc todfl tet —i prldoMl Pawtmc akidejo pri pdraTljeaja aoftll
K «a tm	mamrtm, M% ailalaji^ iap<> prldlt*
Jm mfinrlm MUiilJfci Ktl, mmmOH mnmw* MM, B»
M ? aria, lapadanj* laa, boWhw t kosteh, atare nam, t nil Mil, MlaklMt, bolMMi w mehnrjn, ledicah, jatrak la h'rtnl fMlrn, nrattlM, katar, alato tllo, naduho ltd.
mr Uredne ure eei V ponedeljkih, Bredah In petMft ed B. M «• a wpildaa. V torkih, Metrtklh In eebotab ed a M
PSmMM4* I."TrTuiLT LtjTi^rii^* * p*»Bl<l>*» «
DrJLORENZ, 644 Pui ave., PrtTifciriTPi.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Potrtega srea naznanjava sorodnikom, prijateljem in znancem sirom Amerike in stare domovine pretužno vest, da je neizprosna smrt pretrgala v najlepši življenski dobi 37 let nit življenja našemu bratu, bratrancu itd. g.
FRANK U ŽAGAŠ
Rojen je bil pred 37. leti v Babinem Polju, Stari Trg pri Rakeku na Notranjskem. Prišel je v Ameriko pred 16. leti in umrl 3. oktobra 1919 v bolnišnici sv. Jožefa v Joliet-u, Illinois. Pokopan je bil dne 5. oktobra na pokopališču sv. Jožefa v Joliet, III. Tukaj zapušča enega brata, dva bratranca in enega ujca in v Barberton, Ohio, dve se-strični Johano in Alojzijo; v v stari domovini pa stariše, enega brata in tri sestre. Bil je član Vitezi sv. Martina št. 75, K. S. K . Jednote v La Salle, 111., in društva H. Z. od Illinois, št. 22 v Ottawa, III., ter društva sv. Barbare št. 3, J. S. K. J. v La Sallet IU.
Tem potom se iskreno zahvaljujemo odbornikom in druatvenikom imenovanih društev za podarjene vence in izkazano mu zadnjo čast pri pogrebu. Dalje se zahvaljujeva za trud in bratsko delo g. John Lekan-u. družini J. Muhič, č. g. Rev. Plevniku in vsem ostlim rojakom, prijateljem in znancem iz Jolieta, La Salle, Ottawa in dru-god, ki so našemu nepozabnemu pokojniku stregli in pomagali za časa njegove bolezni, kakor tudi za njih trud in delo, ki so ga imeli za časa pokojnikove smrti. Posebna Ovala še družini Lekan iz Ottawa, 111., in vsem ostalim, ki so naja tolažili in pokojniku izkazali zadnjo čast s tem da so se udeležili pogreba. Vsem skupaj še enkrat najlepša hvala, pokojniku pa večni mir in pokoj!
Priporočamo ga v molitev in blag spornim.
John Žagar, brat «	Josip Stcrle, bratranec
Virginia, Minn., dne 6. oktobra 1919.
BOLGARSKI KRVNI ČAJ
KAJ BO NAPRAVIL ONIH KI SO ZDRAVI
i »hranil 1*> fl«n-eSkl Rtroj v rednem teku. Preprečil bo praegodnjo ostarelost. I »al lx> fizienl nd|N>r proti l>a< ilomi v «'nsu epeilimije.
Odstranil bo prehlade, pregnal iiiflu-eoeo. jrrii*> jn pljučnico. To je najboljše »pluMtio družinsko zdravilo na svetu.
In če ca skuhate ter ga vzamete gor-keca tKMte dobili bogate, ciste eoke. katere Je namenila mati narava svojim
> .1 Ti .L < >111
»AJ BO NAPRAVIL ONIM, KI SO BOLNI
Očistil bo sistem strupenih strupov ki ho odgovorni za veliko bolezni.
Obogatil in očistil kri.
Pomiril in uredil bo jetra.
Izčiatil in očedil bo ledice.
Zelektriziral bo ve« človeški stroj.
Napravil bo jasne oči in dal koži mreiodt, kar je najboljše znamenit da ate dobrega zdravja.
Imejte IMcanld krvni #*j vrdn# pri raid---Predajaj« ga vri MtarjL
n »m fi M m veiik drMUnekt aevej. ae trt aevo5*> «11 eU tat aavejev ».IS. Waaler, i Marvel Prederta Companj. I Marvel BU(.. 111t»bur»K.Pa.
Če Mi Milil m MOJL&TS Mi«U f Hal Takoj bene odpoalail nrannuo. Pettau .
Brzojav Wankejran in North'1 k bieago, 111.:	j
Joseph Birk, tAHH) St. Clair Ave., Cleveland, O.
Delegaeija konvencije J. R. Z. < <iol s kralji! Živela Jugoslovan I ska republika! Ne pripoznamo 110- j bene vsiljene vlade! Neupogljivo ^ stojimo 11a braniku človeških pra- | \ ie našega naro<la.	I
Jugoslovani iz Waukegan j
in Nt»rth Chicago, 111. 1 Pismo J. S. K. J. Pishler, Ely. I Mini.
.September, 27tli 1919. , Mr. Matija Pagorelc,	|
Cleveland, O. | 'V njeni prijatelj:	(
Tvoje eenjrno pismo i/. Chicage i , >em sprejel. 1'pain, «la si srečno,? • lospel v Cleveland, ter da se je ? .••-la manifestacija dobro obnesla. H Konferenc* se gotovo zaveila ; .svojih nalog, zato je meni nepo- 1 »rebno dajati kake nadete. Ven- ; >hir pa, ker ravno zastopaš J. S. 1 K. J., smeš zbornico zasigurati, I ita je večina našega članstva na 1 -liani Republikanskega gibanja. 1 i).i pa oficijelno nismo več stori- ,i i. je j>a vzrok največ v tem, ker < m!kar obstoji S. R. Z., odnosno f. R. Z., nismo imeli nobene kon-veneije.	,
Cpanje v ratifikacijo republi- > •"•jiiiske iileje ofieijelniin potom tia konvenciji ima večina naših . i'i-preilnih drušev. Do tega tudi mora priti. Ako se pa splošne želje našega naroda poprej vresni-či jo, bo pa še boljše.
Po mojem mneju uradniki sa-1 mi od sebe nismo mogli več stori- j ti kakor smo storili. Mi nočemo j nekaj narediti za kar nas članstvo ne pooblašča, vendar pa vsepov-><■ l kažemo dobro voljo za dobro 1 ar in članstvo tudi zna o tem.
Cpajoč, da bode ta velevažni sestanek moralnega pomena za vsej Jugoslovane, tu in onstran mor-j ji; ter da se bode ideja federativna republike realizirala v bližnji j bodočnosti, ostajam.
z narodnim pozdravom Tebi udaiii
Joseph Pishler, tajnik. Pisma in brzojave se z veseljem ( pozdravi iu vzame na znanje. „
Cita se zapisnik dopoldanske « e I. del ter sprejme s poprav-, kom, da se izpusti iz zapisnika , pojasnilo br. Skubica.	' j
lir. Kristan je mnenja, da bi b Jo bolje, da poda sedaj br. Ker-že svoj referat za gospodarski program in potem šele sledi soci-julni, ki je nekaka vez med obema. Ker pa br. Kerže želi, da se poda preje soeijalni referat^ prične br. Zavertnik z referatom:
Soeijalni program bodoče fede-! riitivne republike Jugoslavije.
Br. Zavertnik povdarja, da so ii<-katere točke že zastopane v po- I litičnem programu, nekaj jih pa J l>o pozneje v gospodarskem, ker, (veijalni p rop ram je vez med o-J »i.-ma program ima.
Vsekakor je pa program tako urejen, da bi se moglo z njim u-|
si reči vsem strankam, brez ozira:
...
na prepričanje, ustreči vsem tistim strankam, ki vedno trdijo, d;i so za dobrobit naroda, a kadar se pride do trenotka ko je v resnici treba nekaj storiti, se te stranke vedno umaknejo in naj-j ijejo tisoč izgovorov.
Pri tem prečita br. Zavertnik; svoj obširen referat, ki se filasi:
Referat o socijalnih reformah na tretji konvenciji Jugoslovanskega' Republikanskega Združenja.
Govoril Jože Zavertnik. Jugoslavija je tukaj, a nam ne zadostuje, da so zanjo določene J ineje, ne zadostuje, da so določene politične pravice njenih državljanom in da povemo kakšen mora biti njen gospodarski pro-M gram, ampak dolžnost naša je, dn povemo in zahtevamo socijal-ne reforme, ki so nujno potrebne, da mlada Jugoslavija postane demokratična država z ozirom na politiko in gospodarstvo, da sej lahko način proizvodnje razvija' iz njih nižjih form v boljše in po polnejše, da končno prinese blagostanje vsemu jugoslovanskemu ljudstvu in se ne omeji ne le, na pest izvoljencev, ki ao anali to-, I
kc tega blagostanja obrniti v svojo korist iu na škodo jugoslovanskega ljudstva.
Tdajati se ne smemo fatalizmu, češ. čas bo vse izravnal, kajti tako govore ljudje, ki malo mislijo, še manj delajo, katerim je vseeno, če se kolo časa suče naju ej ali nazaj. Take besede prihajajo iz ust konzervativcev, ki pomenjajo, tako je živel in delal moj oee in tako bom živel in de-1»1 tudi jaz.
Napredni elementi si pri tvorbi nove države ne smejo in ne morejo ozirati na besede in nauke konzervativcev, ampak morajo državo urediti tako, (la bo nova država res moderna država in ne samo kopija poginole avstro-ogr-ske države, njene soeij»dne politike. ki je bila tako zavozena. da so se ljudstva pred vojno kar tru-moma izseljevala iz nje. Med konzervativen in naprednimi elemen-li tie more postati kompromis, kajti vsak tak kompromis ne more voditi do drugega, kot da se pereče socijalne reforme polože 11:1 polico in čakajo na vstajenje do sodnega dne.
Napredni elementi v novi državi se morajo pri ustvarjanju te nove države združiti in s kooperativnim delom izvesti socijalne reforme, ki so v interesu mlade Jugoslavije in njenega ljudstva neizogibno potrebne.
Vsako odnelianje v pogledu so-cijalnih reform na zahtevo konservativcev je zločin storjen na mladi Jugoslaviji, je varanje ju-; goslovanskega ljudstva, kateremu so konzervativni in napredni elementi v vojnem času in pred jugoslovansko revolucijo obljubili, da bo v Jugoslaviji vlada od ljudstva po ljudstvu in za ljudstvo.
(Dalje prihodnjič.)
DEMANTI	HABSBURŠKE
KRONE UKRADENI.
Ženeva, Švica, 2. novembra. — Iz habsburške krone je bil ukraden slavni 130-karatni florentin-ski diamant ter šestnajst drugih dragih kamnov. Neko dunajsko poročil opravi, da so dragocenosti vtihotapili preko meje člani habsburške družine.
I?č-m prijatelja IVANA FLORI-J.WCIC doma nekje iz Šiške pri Ljubljani. Zadnjo dop^nieo sem prejel od njega k Denver, Colo. On je po poklicu mesar. T*ro«im, da se mi oglasi, ker jaz boni prestavljen. — F.'it/ No-van P K. Fort Logan Colo. <4 fi—11)
Konvencija R. Z.
1	1
(Nadaljevanje.)
Ti-________Vn.«i,' lrr	1.1«__- _ 1___.