m ............h»* m|v | P osamezne številke! _ g Navadne Din —'‘75, g g ob nedeljah Din 1’ • g m .TABOR" ilhmi« v»alc dan, raiv.n g E nedelje in praznikov, ob 1«. uri z ^ H datumom naalednjeea dne ter stane 55 3= mesečno po pošti D 10' , za mo- g zemstvo D 18 - , dostavljen na dom = == D 11'—* izkaznice UlU*—, ^ Č5 inseraii po dogovoru. H Naroča se pri ujiravi .TABORA" g = MARIBOR Jurčičeva ulica stev. i .= iiiiiiiiiiiiiiifiniiiiiiiniiiniiUHiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiHnl jfa#" «Mkat j Posamezne Številke: g Navadne Din —"75, | ob nedeljah Din 1*—. S UREDNIŠTVO se nahaja v Man-boru, Jurčičeva ul St. 4, I. naoverjen volilni mandat in da ni pričakovati druge rešitve, %iacdonald in herriot o londonski KONFERENCI. / LONDON, 17. julija. Po objavi komunikeja o včerajšnji konferenci je izjavil Macdonald novinarjem med drugim: »Narodi že skoraij da nimajo vec upanja, jda bi sploh moglo priti do zaželjenega Unionu. Temu moramo enkrat za vselej napraviti konec ter ustvariti baš nasprotno prepričanje. Mnenje strokovnjakov je •morda v posameznostih oporeMjdvo, vendar pa se na njem ne sme ničesar spre-tminjati, gicer zabredemo v prejšnja nesoglasja ini konferenca bi ne rodila za-željenega uspeha. Načrt ne nalaga dolžnosti satmo Nemčiji, temveč tudi nam, (zaveznikom! Mi, sami moramo ustvariti Položaj, s katerim1 bomo omogočili izvedbo tega načrta. Prepričan sem, da se bodo odstranile vse težkoče, ki jias sedaj ptri tem še ovirajo, ker načrt jasno razločuje gospodarske in politične interese, ter bazira predvsem na gospodarskih vprašanjih. In tukaj bo sporazum najprej do-'negljiv. Spojitev gospodarskih in političnih zadev je tvorila ravno doslej kamen spodtike. Davisov načrt rešuje vse te probleme. Da pa dosežemo naše cilje, je predvsem! potrebna složnost. Brez složnosti ni sigurnosti, in brez sigurnosti ni tarru. Složnost pa je možno doseči samo s pogodb amd in sporazumi, ki lahko računajo na uvidevnost in moralno odobreni© narodov. Nagi interesi in naša mnenja pa ®e kaj lahko združijo v takem sporazumu. Če se tak sporazum ne bi do -sdgel, bi nosil za to odgovornost oni, ki bSi se mu proti viL« Eranooski mimistrski predsednik Hor-i-riioffc pa je podal sledečo izjavo: »Naloga tomference je skrajno težavna. De legat je bodo morali posvetiti vse svoje moči, da dovedejo do (sporazuma Jn končnega rezultata. Uspeh.1 je dosegljiv in bo dose-Žeiit« • i t........ Fašistovskj nemiri v Milanu. RIM, 17. Mij,a. v Milanu je včeraj Skupina fašistov napadla katoliški društveni dom! Prišlo je do krvavega boja, tekom) katerega je bilo oddanih par sto •trotov. Eden fašist in eden stranikar sta Mia ubita, več oseb pa težko in lahko /anjenfh. policija je končno ©bo skupini razkropita ter arotirala)j)&';'fa^igtpjv ■ in 1 jgfetažSe H9P.mlairne» Aretacija komunistov v Beogradu. BEOGRAD, 17. julija. Radi včerajšnjega prepovedanega komunističnega zborovanja je bilo aretiranih 36 oseb. Po zaslišanju je bilo pet aretirancev zopet izpuščenih, med njimi tudi tajnik neza-viene delavske stranke Kalevič, odvetnik Banko Jovanovič in delavec Mitič, znani komunistični voditelj v Beogradu. Razširjenje novosadske borzo. BEOGRAD, 17. julija. Minister za trgovino dr. Hinko Križman je dovolil razširjenje novosadske produktne borze v tem praven, da sme od 1. avgusta dalje trgovati tudi z efekti. Pogreb žrtev pri Galici. BEOGRAD, 17. julija. Včeraj se je vršil v Kosovski Mitroviči svečan pogreb žrtev, ki so padi© v zadnjih bojih z od-metniki pri Galici. Med 12 žrtvami so tudi 4 Hrvati in Slovenci. Glasom izpovedi udeležnikov je v tem boju padlo nad 600 odmetnikov. Pred novimi vpadi bolgarskih komi-tašev? BEOGRAD, 17. julija. Glasom poročil so se sestali v Piškopeji člani kosovskega komiteja ter odposlanci bolgarskih makedonstvujuščih. Na tem sestanku so razpravljali o podrobnih pripravah za že svojčas napovedano ter it or L': o e no akcijo zoper našo državo. Odinetnik Markovič znorel. SARAJEVO, 17. julija. Glasom poročil iz Cetinja se jo znanemu odmotniku dr. Vukašinu Markovicu omračil um. —D— Borza. CURTH, 17. juiiija. (Izv.) Sklepni tečaj. Pariz 28.35, Beograd 6.45, London 24.06, Praga 16.30, Milan 23.70, N©wyork 550, Dunaj 0.00775. ZAGREB, 17. julija. Pariz 435—440, Švica 1525—1535, London 366—369, Dunaj 0.1177—0.1197, Praga 247.90-250.90, Milan 360.50—363.50, Newyorfc 83 tri osmine do 84 tri osmine. BEOGRAD, 17. julija. Pariz 434—435, Švica 1520—1524, London 366.50-36!?, Dunaj 0.1183—0.1185 Praga 249.25—249.50, Milan 361.50 362, Newyork 83.75—84, Budkr®e- JO—10,50». Bukarešta 3I.5p.-as* — Osebna vest. Minister prosvete je z odlokom S. N. br. 12812 od 5. julija 1924 vpoklical na službovanje v ministrstvo prosvete odd. za srednjo nastavo g. Slavka Raiča, profesorja na državni realni gimnaziji v Celju. — Smrtna kosa. V pondeljek, 14. tm. jc umrl v Arji vasi pri Žalcu g. Ivan Naraks, znani stavitelj cerkvenih orgelj. V Ložnici pri Celju jc umrla v starosti 67 let ugledna žena Marija Kovač, roj. Majer. N. v m. p. — Dražba obč. lova v Št. Pavlu pri Preboldu je potekla pri naroku dne 4. tim brezuspešno. Srezko poglavarstvo celjsko razpisuj© radi tega novo dražbo na dan 1. avgusta tl. ob 9. uri dop. pri srez-kera1 poglavarstvu v Colju soba Št. 9. Lov meri 2030 ha., izklicna cena je 5.000 Din. — Pasteurjev zavod in protituborkuloz-ni dinspaiizer v Celjn. V pondeljek, dne 21. tm. ob 1411. uri dopoldne se otvori oficijelno Pasteurjev zavod in proti tuberkulozni dispanzer v Celju. Svečana o-tvoritev se izvrši v prostorih Protituber-kuloznega dispanzerja, ki je nastanjen v Invalidskem domu. Nato so izvrši ogled obeh zavodov. Pasteurjev zavod ima svoje prostore v treh Deckcrjevih barakah, ki so zgrajene na zemljišču javne bolnice v Celju. Protituberkulozni dispanzer že deluje pod vodstvom primarija g. dr. Rajšpa in služi v boju proti jetiki. Pasteurjev zavod v Celju je ustanovljen za mariborsko in ljubljansko oblast ter za sosedne kraje Hrvatske in bo naravnost velika dobrota našemu prebivalstvu, ki je moralo doslej v slučaju ugriza stekline sumljivih živali iskati pomoči v Zagrebu. Zavod stoji pod vodstvom šefa drž. bakterijologične stanice g. dr. Rebernika v Celju ter razpolaga s 30 povsem nanovo opremljenimi bolniškimi posteljami. Zdravljenje v obeh zavodih je brezplačno na stroške države. Naša državna zdravstvena uprava, stremi v odlični meri torej tudi za tem, da se zabra-nii širenje opasnih kužnih bolezni in je na tem polju ustanovila že celo vrsto sanitetnih zavodov širom naše države. V odlični meri je upoštevala pri tem tudi naše slovenske pokrajine. Slovenci sicer prav radi in prav krepko delamo dostikrat zdravstveni upravi težke očitke in nastavljamo to svojo nepremišljeno in v marsičem pretiravano ter krivično kritiko na povsem napačno adre.so, radi pa pri vsem tem prezremo velike žrtve in delo, ki jc bilo izvršeno zadnja leta na polju narodnega zdravja tudi za nas Slovence. — Prihodnja seja celjskega obč. sveta se vrši v petek, dne 18. tm! z običajnim dnevnim redom. — Sv. Martin pri Vurbergu. V nedeljo, dne 20. tm! se vrši v prostorih gostilne Amer velika vrtna veselica, koje čisti dobiček je namenjen ubogim šolarjem! Sodelujeta pevski društvi »Jadran« in »Zarja« iz Maribora. Na sporedu je tudi kratko predavanje. Narodno občinstvo, zlasti pa Mariborčane vabimo na ta lep izlet. — Proti lahkomiselnemu nošenju o-rožja. Z ozirom1 na raizne incidente v državi jc ministrstvo no-tranjih zadev izdalo Strogo naredbo glede nošenja orožja. Veliki župani so dobili nalog, da izvedejo v svojih okoliših strcwa revizijo vseli izdanih oirožnih listov ter nezanesljivim' osebam' sploh prepovedo posest orožja, i !,•■: ti . — Pozor pred sleparji! V Apačah je prišel v nek© tamošnjo gostilno elegantno oblečen tujec, ki j© plačal zapitek s 100 dolarskim' bankovcem! Gostilničarka ni imela dovolj denarja in miu je izpla- 900 • dinarjev, ah)čim.jn_.obJin.- Leto: V. — Številka: 162. bila, da ostanek vrne v nekaj dneh. Tujec je bil tem zadovoljen. Pozneje pa se je ugotovilo, da je dolarski bankovec neveljaven. Zato pozor pred takimi sleparji! — Novinarski kongres na Sušaku. — Dne 8. in 9. septembra bo na Sušaku le-tošnji kongres Jagodov, novinarskega udruženja. — V kr. pomorsko akademijo v Bakru ste sprjmejo učenci, ki so z uspehom končali štiri razrede kateresibddi srednje šole. Pri vpisu, ki v šolskem letu 1924-25 traja od 27.—30. avgusta 1924, učenci plačajo prepisane takse in priložijo a) krstni list, b) do-jnovimski list, c) spričevalo dragega semestra četrtega rar"~da, d) zdraviliško spričevalo, da &o zdrave telesne konstrukcije. Pri sprejmu bodo položili i-spit iz: a) hrv. srp. jezika, b) a-ritmetike, c) geometrije in d) fizike. —* Slovencem, ki ne znajo dovolj hrv.-wp. jezika, se lahko ta predmet pri sprejeme nem izpitu spregleda, zato pa ga bodo položili pri koncu drugega semestra. — Hrana in stanovanje privatno: od SOPIMO din. mesečno. Internata ni. Učna doba traja 4 leta. — Razstava avtomobilov v Zagrebu bo otvorjena dne 11. oktobra tl. in boi trajala do 15. okobra, vkup tedaj le 5 dni. —< Pogoji za udeležbo se izvedo v uradu Za-grebačkog Zbora. Doslej se je prijavilo že več znanih tvrdk. — Odvetnikova smrt pred sodiščem. —» Graškega odvetnika dr. Emil Kliegel je pred sodiščem, kjer je imel razpravo, zadela kap in se je zgrudil mrtev na tla. — Pri trgovskih poslih z neznanimi Švicarji bodite oprezni! Prejeli smo: Costo se dogaja, da sklepajo naši trgovci posl© z neznanimi švicarskimi osebami, ki še izdajajo za trgovce. Vse delovanje teh laži-trgovoev gre navadno samo za tem, kaiko bi naše ljudi prevarili. Da se Po možnosti preprečijo talki primeri, prosi švicarski konzulat v Zagrebu, naj se vsakdo, kdor hoče stopiti v poslovne stike z neznanimi Švicarji, najprej3 obrne na švicarski konzulat za informacije. —1 Tudi se morajo obrniti stranke same neposredno na informacijske urade v Švici, od katerih priporoča konžulat: Schvaize-rischer Verband, Kreditrefonm, Kreis-bureau, Bern, Theaterplatz 2 ali Aus-kunftei Schimelpfeng W. Ziirich, Bahn-hofstrasse 70-72. Neznatni strošlkd za pre* hodno informacijo, ee bodo večkrat pra* dobro izplačali. — Davčni vijak v Italiji. Mestna občin a v Benetkah je sklenila obdavčiti nadpise na trgovinah, obrtnih in drugih podjetjih in sicer 20 lir na leto za vsako črko. Prizadeti krogi pa so se sporazumeli, da bodo ta davek onemogočili. In res: že 14 dni ni videti na nobeDem hotelu, nobeni restavraciji in trgovini v Bone tk ah nadpiša ali plošče. Mestni očetje beneSki pa si tarejo glave, kako bi se maščevHi za to — blamažo. — Ali bomo priznali sovjetsko Rusijo! Zunanji minister dr. Ninčič je izjavil o tem vprašanju, da je on in ž njim tudi večina Jugoslovanov za priznam je sovjetske Rusi je. Treba pa je počakati, ker se še nekateri boje, da bi to utegnilo ojačiti domači komunizem! Jugoslavija je bila napra.m Rusiji zmeraj korektna, pa to tudi od Rusije pričakuje. V besarabskem1 vprašanju je naša država nevtralna. Govorice, da je popustila Romuniji za nekatere koncesije v Banatu, so izmišljene. — Pred novo lakoto v Rusiji. Vesti it Rusije napovedujejo novo in še hujšo lakoto kot je bila 1. 1921 in 1922, ko je glasom1 uradnih' podatkov poginilo čez S ■milijonov ljudi in osirotelo stotisoče o-trok. »Ekoiiomiičoflkaja Žizn« javlja, da bo letošnji glad zajel ozemlje s 11 milijo-lV. «,g.yfteyni-;jjah j« suža ftmtcfla vso žetev. N«čuwno so se razpasi© poljske miši, fci so uničil e še zadnje ostanke isuše. (50 milijonov desjatin zemljo je na letošnjo žetev izgubljenih. Glad :ibotakisto strašen ali pa še strašnejši kot ijje bil v 1-1921—22, ker so vse zaloge izčrpane. Sojetska vlada je namreč žito izvažala, ker je «a komunistično agitacijo potreb o vala dobro valuto. Kaj: pa je bolj-ševikofm do tega, če pogine še nekaj milijonov Kusov? Moskovskemu tisku dela ibliža j oča -se lakota težke skrbi, d asi jih ©buiša; prikriti. Draginja živil je vsak dan večja in trgi so od dne do dne bolj prazni; izjemo dela meso, ki ga je vedno več, ker kmetje prodajajo živino. V Saratovu; stane 1 krava zgolj 20 rubljev. Visah, kdor ima kaj prihrankov, skrbi, da si nakupi v naprej nekoliko žita in moke. Panika med prebivalstvom je vedno večja, — Rusi »čistijo« med svetniki. Moskovska »Pravda« javlja, da je pokreni-la ruska živa cerkev akcijo, da se na predisitoječcm cerkvenem koncilu otvori debata za kontrolo življenjepisov pnsa-miezitili svetnikov. Tok življenja m dela vsakega posameznega kanoniziranega (Svetniika bo podvržen strogi reviziji in izdala Se ibo stroga naredba, da se ne bo-dto več častili oni svetniki, katerih eksistenca je sumljiva ali ki si z načinom življenja niso zaslužili naslova »sveti«, t. j. če jih niso v resnici vodili krščanski ideali. — Švicarji bodo plezali lis, Momit Eve-rest. Angleški uspehi in neuspehi so opogumili švicarske alpiniste, da so sklenili, poizkusiti si-ečo z najvišjo goro sveta Mount Everestom. V ta namen so zbrali že zadostno svoto denarja. Plezalci bodo preživeli žitno v himalajskem gorovju, da ee aklimatizirajo in si pridobe izkušnje v plezanju na azijskih velegorah. V maju prihodnjega, leta pa nameravajo »uasko-čfebi« Ganrdisankar. Priprave za to ekspedicijo so v polnem; toku. — Žalostna smrt matere. V Carpentore :del Varo v Italiji si je 321etna Marija IBlanchard namazala lase s petrolejem1, nato pa je še nepočesaua vzela na roke otroka in ga uspavala. V Bled neprevidnosti pa se je dotaknila z razpletenimi lasmi luči in so ji lasje v hipu vzplamteli. Prva njena misel je bila, rešiti otroka. Kljub strašni bolečini je z gorečo .glavo skočila v soBedmo sobo in položila ■otroka, v zibelko. Nato je pohitela proti vratom', da bi se rešila na dvorišče. Še preden j© kdo opazil nesrečo, jo padla v nezavest in popolnoma zgorela. 1— Boljševiki vabijo kmete k op o ru. Na 5. kongresu komunistične interna-fcijonale so te dni obširno razpravljali o fcmiečkem vprašanji. Razni govorniki so povdarjali, da bi se dalo kmete uporabiti za revolucijske namene, treba pa je, da s® za vsako državo izdela poseben programi. Prva kmečka naloga bodi, delati z vsemi Sredstvi proti miRtarizmu. iVojtekovairaje je treba preprečiti, tod a potrebne so državljanske vojne, ki naj tofrrehtjo fouržoazujio in! izročijo oblast v poke proletarcem im kmetom. — So mojstri, ti boljševiki! Kmetje naj jim! z revolucijo pomore jo do moči, da jim 'potem! kidlniivnistični proletari jat 'odvzame pravico do zemlje in napravi iz njih proletarca, ki bodo morali delati in živeti natančno po udarih rdečih diktatorjev. {Zanimfivo je tudi, da hočejo za v sako dr-taivo poseben program'. V Jugoslaviji je aziti že tudi takrat, ko so me drvarji mlatili 55 gorjačami. Gesto som' bil po oslovsko Potrpežljiv in ko sem se udal usodi in prepričevalni moči gorjač, sem s. filozofskim mirom! stopal med kamenjem' in koreninami, pazeč, da ne pademi; vedel sem, da je tako boljše zame, ker novo nalaganje tovora ni baš prijetno. Ko sem se piri počitku na planini zamislil v svojo oslovsko sliko, nisem videl samo oslovsko glave in ranjene, hrapave kože, temveč tudi žalostno Vkljub temu pa naš golding nima pr© obilo cvetov in bo njegova letina manjša,! kakor se je pričakovala in cenila. Pozni hmelj se prav lepo pripravlja k cvetju in cbljubuje bogato trgatev. Rastlina je popolnoma zdrava in brez posebnih škodljivcev-. Vsled vremenskih razmer orumenevajo spodnji listi in odpadajo, kakor tudi v drugih okoliših. — Društveno vodstvo. g Dobava gonilnih jermenov in raznega usnja. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu se bo vršila dne 30. julija tl. ofertalna licitacija glede, dobave gonilnih jermenov In raznega usnja. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisearni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom: na vpogled. . glavo osla - delavca, od 'bolesti' solzne, turobno oči in ©d utrujenosti smrkav gobec. Videl sem celo svoje miršavo, vpadlo živalsko telo na klecavih nogah in povsem) ploščatih kopitih; potem rep, ki: ut več imel dlake in katerega somi obupano dajal med zadnje noge, kjer so bile nezaceljene rane od trnja in. okovanih palic. Cesto sem pozabil, kdo sem' bil poprej; pri duši mi jo bilo motno in! topo, kakor da je jelo polagomia umirati, vso, kaT j« bilo pod mojo oslovsko kožo človeškega. Tistikrat — bilo jo to v burni, strahotni noči — Bo drvarji ostali' vi zavetišču pod planino, ondi, 'kamor so spravljali drva; naanle so dozdevno pozabili in somi otožno sameval v razdrtem) bi evra. OkioH. preluknjanih sten je tratil veter in se neprijetno zaletaval v hlev. Nisoml niti mislil na beg, diasi! bi napol strohnet a vrata kaj hitro podlegla sunku mojih' kopit. Drgetajoč sem .stal na onesnaženi slami, pred praznimi jasli, s pod Vitimi ropota. Nisemi imel več prejšnje miseln« prožnosti, jedva ®eml mogel' presoditi svoj Položaj. Mislil sami: kam! naj s© raapotin£ oe se mi beg resnično posreči? Kam naj krene od' dela izmučen! osel, če mu uspe, da ®e izmota iz suženjstva neusmiljenih drvarjev? Tako seml tedaj stal, dočim «e je veter poigraval z nekoliko umazanih dlačic na koncu repa.. Izglodalo je, kakor da se zunaj v besnem' boju bijejo sence centavrov z divjimi lapiti. Nenadoma sem! začul glasove, človeške glasove, ki so 'bili še trši nego glasoval drvarjev. Vedel sem1, da prihajajo tolovaji, uboga bitja, ki bivajo v votlinah in se še komaj štejejo k ljudem, bitja, ki so poživinila od bede, ki se utegnejo v) burnih nočeh vtihotapiti do kolib iu vasi, da) ukradejo pozabljeno posodo, nekoliko kur in morda še kakšno kravo. SlišaA ga ko raztrgano ogrinjalo. Na.to so udarili tudi na hlevska vrata. Dovolj Je bil' en močan zamah. Pa so že padla na tla. Na svoj© veliko veselje so opazili mene — osla. Nisem bil veliko vreden, toda več vendarle kot počena skleda!, raztrgan plašč ali kaj podobnega. In v tej nesrečni noči, ko je Hekata prav gotovo triuni-firala nad svetom, so mo razbojniki u-kradli in me vai trije vitežki zajahali. Ni' bilo dovolj, da me je mučila nevihta z ©-bilnfmi nalivi'; zdaj (sem) moral nositi še tepce, ki so skrivajo Po dupljiinah, ne meneč se za postave in za lastno .im©. Niso si rezali ne lasi ne brad© in nohtov; jedva da so svoja telesa pokrili z nekakir imii cun jamii in s kožo garjevih ovac, tako da so bili bolj podobni zverinami ko Hup Jete- ■Atfknra i ••l/ffSJSv;:'-' (Dalje priKodnjlČJ Mil OZHHHILII. Učenec, kateri bi b« porabil za pisarniške posle z lepo pisavo slovenskega in nemSkega jezika v govoru in pisavi zmoiien se sprejme pri -tvrdki .Žitarici*, Aleksandrova ceata St. 32. 1547 3-1 Odda se 2 kleti z električno razsvetljavo pripravno za skladišč« ali delavn co v Maistrovi ulici 6. Vprašati pri hrvnt-ski Stedionici Maribor- 1550 Dva čtvljarska pomočnika prirezovalvc in šteparico za boljša dela. sprejme takoj R. Monjae, Jurčičeva ulica St. 9. 1514 2—2 Pritlična hiša z vrtom na prodaj. KoroSka ceita 108, 1551 Služkinja, veSča vseh hiSnih poslov ter tudi pranja in vsaj nekaj kuhanja, se sprejme e 1. septembrom. Ponudbe ped „Ugodna prilika* na apravo ,Tabora“. m SO—5 Zamenja se stanovanje dve sobi, kuhinja, v sredini mesta za 3—4 sobno pod zelo ugodnimi pogoji. Naslove oddati v upravi »Tabora*. 156i 3—1 Prazno zemljišče pripravno za vit ali skladišče v Majstro-strovi ulici 6 se odda v najem-VpraSati pri hrvat-ki Stedrau-ei Maribor. 1549 Kupim staro »***•' BrelFn denar in dragoceno kamenje. M. Tiger, urar. lJgt 30-12 Dve prazni sobi * kuhinjo i5s« ▼ najem ali podnajem državni uradnik brez otrok. Ponudba na npravniitvo ,Tabora* pod .Mirna stranka*. i54g Enkrat ni poskus, V#s prepriča, da je najboljša zobna kreme »ITO« Dobi se povsod. 1354 Podpirajte sokolski tisk! KomkcoJ) »Tafcorv Glavjp m odgovorjji utcaltuk: .Vek«*!*? apj^dler. — BelMi d, d. ________________________________________ —----Mr Louis Couperus: •• ''-ti-1 * OT-skih rebrih, so sedli in použili Skrom-io kosilce, dočim1 so meni dali prav pičlo idmerjenii obrok sena. Trpel sem) glad in sera, da že prodrli v kolibo. Kmalu so i.m-nl io J-1 — n ni ftfl- Irrmniitnmn rx 1 -TV «1 Tl Vi —.1 1 rt 1 TVCAVIk ft. Mllg/% TlOc.lv -v. v» M -UM, A