Poštnina plačan« v gotovini KHAN J, 17. novembra 1934 Posamesna ftteviikn 1 Dla« Leto XVII!. I Uredništvo in uprava se na- : I ha jata v Kranju Stev. 173. } Telefon štev. 73. j Naročnina polletno 20 Din, : četrtletno 10 Din I Izhaja vsako soboto Tednik za gospodarstvo, socialno Štsv. 42. ) Dopise sprejema uredništvo { do torka zvečer. Rokopisi se : ne vračajo. — Nefrankirana j pisma se ne spiajemajo. f Za odgovor priložite znamko politiko in wmmmmmmmwwm m i' t mm. prosusto Kam plovemo? Evropa je bila po strašnem dogodku v Marseilleu vsa razburjena in z njo cel svet. Zadnje čase pa se je kar pomirila. Le včasih še prineso časopisi izsledke neumornih francoskih oblasti glede atentatorjev in tako zadevo razčiščujejo radi lastnega ugleda in radi prisrčnega prijateljstva z nami in našimi zaveznicami. — — — — — — Kolikor je mir v javnosti večji, s toliko večjo energijo delujejo pisarne zunanjih ministrstev. V teh pisarnah se kuje usoda nove Evrope. V teh pisarnah se odloča bodočnost narodov. V teh pisarnah pa se kopičijo interesi posameznih držav in narodnosti. Zunanje ministrstvo je pravo zrcalo stanja in potreb države. Zunanja ministrstva posameznih držav pa niso vladana po eni sami direktivi. Kot zrcalo države in kot zastopnik svoje države ta urad po svojem šefu uveljavlja interese domovine. Po Mar seilleu imajo polne roke dela vsa zunanja ministrstva zapadne, srednje in jugovzhodne Evrope. In vprav po tem atentatu so ta ministrstva prav posebno oživela. Z vso silo se razčiščuje pred vsem dvoje vprašanj: vprašanje krivcev atentata in vprašanje revizije meja. To dvo je vprašanj je pa brez dvoma v tesni zvezi. Prav nič manjšega pomena pa ni vprašanje plebiscita v Posaarju, ki naj odloči, ali bo ta 900.000 ljudi obsegajoča deželica ostala samostojna, ali naj se pa odloči za priključitev k Nemčiji ali k Franciji. Evropo pa tlači tudi huda mora gospodarske krize, nerešena so narodnostna vprašanja, oblika bodočih evropskih držav. Cela vrsta vprašanj je, ki jih imajo rešiti pisarne zunanjih ministrstev. Pisarne zelo tipajo, poizvedujejo in delajo načrte in zaključke. Šefi teh uradov se zbirajo, urejujejo po skupinah in skupno posvetujejo. Nasproti si stojita pred vsem dva tabora: tabor miroljubnih in tabor revizionistov — tabor tistih, ki zahtevajo, naj se ozadje Marseillea razčisti, in tabor tistih, ki razčiščevanje onemogočajo. Tako se za temi pisarnami skrivajo zločinci, ki jih hoče dobiti v roke pest pravice prizadetih držav. Ni še jasno, ali se bo namen razčiščenja mar-seiilskega vprašanja v celoti posrečil, kakoi je še manjši izgled, da bi mogle države, ki hočejo dogodek spraviti iz dnevnih razgovorov, da bi te države ta cilj dosegle. Vprašanje revizije meja kot drugi problem buta na dan z veliko silo. Ta revizija naj bi šla za tem, da se zbero v skupni državi (Nemčiji, Madžarski) vsi sonarodnjaki ki so trenutno še v drugih državah. Tu je zlasti pereče vprašanje Avstrije, kjer pruski škorenj želi stopiti na Brenner in Karavanke; Madžari pa bi radi posegli na sever, vzhod in jug, torej na ozemlja, ki so se izpod huzarskih kopit po vojni osvobodila. Vprašanje revizije pa ni samo narodnostnega značaja. Revizionisti niso taki, da bi se zadovoljili z ozemljem, naseljenim po njihovi narodnosti. To so narodi, vajeni vladati drugim narodom. To so narodi, ki žele pošiljati vojne čete daleč v tuja ozemlja. Strast vladanja in ekspanzivnost njihovega gospodarstva zateva tuja ozemlja in vlado nad njimi. Mi Slovenci in slično tudi naši sodržavljani ob Adriji in v Podonavju smo na tem vprašanju zelo prizadeti. Komaj smo se pred leti rešili tuje vlade, že grozi bivši naš gospodar (Nemec in Madžar) z novo vlado nad nami. In Madžari? Čeprav imajo sami velike narodne n anjšine, hočejo vladati nad Podonavjem. Italija, ta vedno zagonetna država 1 Italija bi tudi rada nekaj. Rada bi, da bi Nemci ostali daleč na severu, Francozi in Angleži daleč na zapadu. Tako bi ji bilo mogoče z zavezniško Madžarsko vladati v srednji in vzhodni Evropi — na naš račun. To so veliki problemi, ki jih rešujejo pisarne zunanjih ministrov. Mi smo za tako rešitev, kot jo zahteva pravica, to je, da bi od tega imela koristi tudi naša država. — Zato pozdravljamo misel ministra Beneša, da bomo čuvali mir, kajti tudi v miru se dajo re-rešiti veliki problemi, da ne bo uničena Evropa. DELAVSTVO Socialnost krščanstva »Vera je opij za ljudstvo*, je zapisal Karel Marx. Dosledno po tem geslu delajo dandanes poborniki Marxovega nauka, tako marksisti kakor komunisti. Z uničenjem vere mislijo prinesti človeštvu pravo svobodo in socialno enakost — raj na zemlji. Tako napadajo nauk, ki po socialnosti daleč nadkriljuje Mar i xovega. Kaj je prav za prav Kristusov nauk? Vzemimo v roke sv. pismo in spise cerkvenih očetov, pa bomo takoj spoznali, da je to edin nauk, ki more prinesti človeštvu srečo in svobodo ter socialno enakost, po kateri danes hrepeni človeštvo, posebno pa delovni sloji, ker vprav ti najbolj občutijo vso težo današnje kapitalistične in materialistične človeške družbe. Evangelist Luka opisuje življenje prvih kristjanov: »Vsi pa, kateri so vero sprejeli, so bili skupaj in so imeli vse skupno; posestva in premoženje so prodajali in jih razdeljevali med vse, kolikor je kdo potreboval.« V Apostolskih delih beremo: »Množica teh, ki ao verovati, Je bila enega srca in duha; tudi nihče ni govoril, da Je kaj tega, kar je imel, njegovega, ampak jim je bilo vse skupno.« Kristus je oznanjal božja kraljestvo, to pa pomeni: »Preporod vsega življe- nja na temelju neomejene človečanske ljubezni, usmiljenje do vseh slabotnih in grešnikov, neskončno usmiljenje do vseh ljudi, izravnava vseh razlik v bogastvu, skupno delo vseh za vse...« Apostol Jakob kliče bogatinom: »Bogatini, razjokajte se in tarnajte nad stiskami, ki pridejo na vas. Vaše bogastvo je preperelo in vaša oblačila od moljev razjedena. Vaše zlato in srebro je zarjavelo, in njuna rja bo pričala zoper vas in razjedla vaše meso kakor ogenj. Nabrali ste si zakladov v zadnjih dneh. Glejte, plačilo, ki ste ga utrgali delavcem, kateri so poželi vaša polja, vpije, in klici Ženjcev so prišli do Gospoda nebesnih čet. Gostili ste se na zemlji in se naslajali, napasli ste svoja srca na klavni dan...« Vsi prvi kristjani »so torej živeli skupno, bili so eno srce in ena duša. Nihče ni imel posebne lastnine. Kdor je postal Jezusov učenec, je prodal svoje imetje, izkupiček pa oddal občini.« Cerkveni oče Barnaba, ki je živel v prvi tretjini drugega stoletja, piše: »S svojim bližnjim moraš živeti v vseh re Čeh skupno in ne smeš govoriti o lastnini, kajti če so vam že duhovne stvari skupne, koliko bolj vam mora biti skupno minljivo tvarno bogastvo.« Sv. Justin Mučenec piše: »Mi, ki smo ljubili — bogastvo in posest — nad vse, žrtvujemo skupnosti vse, kar že posedujemo, in delimo z vsakim, ki je potreben.« Klemen Aleksandrijski: »Ni tisti bogat, kdor poseduje posest in jo varuje, nego tisti, kdor jo deli.« »Pohlep po denarju je trdnjava greha.« Origen: »Samo tisti so dobri ljudje, ki so dobri bratje... Vse nam je skupno, razen žen.» Ambrozij: »Naš Gospod Bog je hotel, da je zemlja skupna last vseh ljudi in da njene plodove uživajo vsi, toda pohlep je zemljo razdelil.« Avguštin: »Preveč imamo, če si obdržimo več, kakor nam je potrebno. Bodi zadovoljen s tem, kar ti je Bog dal, in od tega si jemlji, kar potrebuješ. Kar je potrebno, je božje delo, preobilje pa je delo človeškega pohlepa. Kar imajo bogatini v preobilju, primanjkuje potrebnim. Kdor poseduje kaj preveč, poseduje tuje blago.« Čez vse te besede pa je beseda Kristusova: »Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe!« To je beseda, na katero so prvi kristjani gradili svoje socialne odnose, je pa ta beseda tudi temelj pravične človeške družbe, ki bo prej ali slej morala priti. Z izpolnitvijo te besede bodo končani vsi razredni boji, kriza, brezposelnost, kapitalizem in sebično odiranje ter zatiranje delovnega ljudstva. Samo na tem temelju bo človeštvo moglo zgraditi nov red, ki bo res za vse osrečujoč. Tega se dobro zaveda delovno ljudstvo, ki izpoveduje krščanski svetovni nazor. Zato se tudi bori in se bo borilo s vso močjo, da se družbeni red uredi pravične is osrečujoč*. 'sgcsJsTsnsks strokovna zveza, ki zastopa krščanski proletariat, bo imela pri vseh bojih aa delavske pravice pred očmi tudi ia končni cilj — ureditev človeške družbe po vzoru starokrščanskega socialnega občestva. Vsak človek, ki mu je na srcu izboljšanje razmer današnjega proletariata, bo moral priznati, da je nauk krščanstva res socialen in da je trden temelj pravični človeški družbi. Zato nam je nerazumljivo, s kako trdovratnostjo se bori komunizem in marksizem proti veri, kako jemlje ljudem svobodo vesti in uvaja nekak socialisti-stični nauk namesto krščanskega (primer Mexico). Gotovo je, da s takim početjem tira človeštvo v prepad in nesrečo, zakaj kjer ni ljubezni, zavlada sovraštvo in sebičnost — in če bo to sreča za človeštvo, potem je rešitev še nedogledno daleč. Morda bodo naši marksisti rekli, da so zgornji citati izmišljotina. Da se ne bodo prenaglili, jim povem, da so po-posneti po knjigi M. Beera, »Splošna zgodovina socializma in socialnih bojev«, ki jo je izdala marksistična »Cankarjeva družba«. Dobro naj jih prebero, morda se bodo kaj naučili. Morda bodo končno le priznali, da ni pravega socializma brez Kristusove zapovedi: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe! Tone Fajfar. Zadnja beseda Na ponovne napade v marksističnem časopisju na našo strokovno organizacijo izjavljamo, da bomo odgovarjali le na tiste članke, ki bodo toliko stvarni in objektivni, da bodo sploh odgovor zaslužili. Gotovo je tudi tovarišem marksistom znano, da hoče delavstvo pred vsem dela, ne pa praznega govoričenja in zmerjanja. Po delu bo delavstvo sodilo strokovne organizacije — to smo že večkrat povedali — ne pa po gobe-zdanju. Ko bo delo opravljeno, bomo pa govorili. Kdor ima pred očmi edino-le koristi delavstva, bo porabil svoje sile za nesebično borbo za delavske pravice, ne pa za zlobno napadanje drugih delavskih organizacij. Način pisanja pa, ki smo ga brali zadnje čase zlasti v »Delavcu«, je nedelavski in ne dela časti organizaciji, kateri pisec pripada. Delo! JSZ Kranj. Mi duš ne kupujemo! V Mariboru je bila te dni zanimiva razprava proti Jožetu Vokaču, katerega Je tožil radi razžaljeuja časti Rudolf Tumpej. Pri tej razpravi so bilo izpričane med drugimi zelo pomembne besede Dr. Korošca, ki jih je dejal g. Žebotu, bivšemu poslancu. G. Žebot Je poročal dr. Korošcu kot šefu stranke, da hoče g. Tumpej privesti organizacijo narcdno-socialistične stranko na Štajerskem v tabor SLS, če zato doM 25.000 ali 20.000 Din, ki bi jih g. Tumpej rabil za agitacijo aH kak časopis. TUm I?«—ig> -----n m ^UttAftn . .Pojdite mi s tem' lil duš no kupujemo I Kdor ni ia srca naš, nI nikdar naš! Mi tudi JudeŠevih groSov nimamo) Le povejte to g. Tumpej« 1" Stran 2 GORENJEC« Štev 42 Tedenske noolce Iz uredništva Naše gospode dopisnike vljudno naprošamo iz zelo tehtnih vzrokov, da bi nam blagovolili poslati članke najkasneje do srede zjutraj. Obenem prosimo tudi, da nas obveščajo iz vseh krajev Gorenjske o prav vseh važnejših zadevah. Kjer še ni poročevalska služba urejena, prosimo, da naši Čitatelji to sami izvedejo, da bo »Gorenjec« res zrcalo cele Gorenjske in tako tudi celi Gorenj-ski pomagal do postavljenih ciljev. Če ni ptiobčena vedno kaka važna vest, vedite, da pri tem ne zadene krivda ured ništva. Vsak večji kraj Gorenjske bi moral imeti svojega poročevalca, ki bi stalno pošiljal poročila. Če vse ne bo za gledalo belega dne, pa pride še vseeno kdaj prav. * Kranj Zbirka za postavitev spomenika kralju Aleksandru I. Od odbora za postavitev spomenika viteškemu kralju Aleksandru 1. Zedinitelju v Kranju smo dobili pojasnilo, da se je ta odbor ustanovil že 18. oktobra t. 1. in nima za enkrat nobene zveze s kranjsko mestno občino, ki je započela s svojo akcijo za spominsko bolnico kasneje. Obstoječi odbor želi najpreje započeti akcijo z javnim nabiranjem prispevkov in ko bo s tem delom končal, skliče javno anketo, ki bo določila obliko spomenika in ki bo vsekakor dostojno simboliziral hvaležnost in ljubezen gorenjskega pre bivatstva do blagopokojnega kralja, narodnega mučenika Jugoslavije. Sicer pa ta cela domoljubna akcija podpira z zbiranjem darov akcijo za spomenik, kot si ga bo narod v svoji hvaležnosti do pokojnega izbral. Na Oplenac gremo spomladi. Za narodno romanje na Oplenac so iz vseh strani prišle številne prijave, toda večina je izrazila željo, da naj se romanje preloži na spomlad. — Da se ugodi večini članov in prijavljencem, so združeni borci Jugoslavije to pot romanje preložili na prihodnjo pomlad, nakar se vsi prijavljenci opozorijo. Kdor pa želi iti že letos na Oplenac, naj se pridruži romanju, ki ga priredi letos za 1. december »PUTNIK« v Ljubljani in kjer se dobe vse potrebne informacije. Modra razsodba. Oče je izročil sinu posestvo, sebi pa je izgovoril gornje nadstropje. Sin, ki bi bil rad sam stanoval v gornjem nadstropju, mu prigovarja, da naj rajši stanuje v pritličju, ker mu ne bo treba hoditi po stopnicah. Oče se ne uda. Končno ga vrže sin po stopnicah. Pride do tožbe. Sin se izgovarja in skuša prepričati sodnika, da je pravica na njegovi strani. Sodnik ga vpraša: »Ali znate narediti križ ?« — »Seveda ga znam. „V imenu Očeta in Sina..."« Sodnik ga prekine: »Dovolj. Ali ne vidite, da je ,Oče" zgoraj ? Prvo nadstropje pripada očetu.« VIMO pristno, po konkurenčni ~ ceni, dobite pri Centralni vinarni v Ljubljani, Frankopanska ul. 11 Sprehodi Kranjčanov. Kranjčani se radi peljejo na sprehod. Najraje pač v Ljubljano, kjer jih vsled zgovornosti nekateri prav radi poslušajo in jim včasih celo prikimajo, tako je Ljubljančanom kranjsko modrovanje všeč. — Včasih pa ai Kranjci zmislijo, da bi bilo dobro iti še kam drugam. Takole ob sobotah zvečer naprimer. Takrat Je bolj človek svo- boden. Tudi v gostilni je lahko bolj glasan. Saj je sobota, vino je dobro in krvavice nič slabe. Hitro jih zmanjka; tudi domoljubja tedaj ne zmanjka. Je to domoljublje sicer drugačno kot pred kratkim časom, kaj Šele v primeri z onim predvojnim. Je sploh križ s tem domoljubjem in res si je treba beliti glavo, da se ji domoljubje kot uniforma prilega Vendar pa, kaj bi bilo če bi šel kdo drugi sedaj v Ljubljano! Tudi Ljubljančani imajo radi klobase, vino-- — — — — — Tudi pripovedovanje samo bi utegnilo povzročiti apetit: Kaj ne da? Odbor katoliške akcije v Kranju javlja, da je redni sestanek zopet v četrtek 22. XI. 34. ob 8 uri zvečer v dvorani ljudskega doma. Predaval bo g. profesor dr. Stanko Gogala. — Pridite vsi k zanimivemu in za naš čas tako pomembnemu predavanju. Podpis — Joško Vafacha — za~ pris. tolmača za češki in nemški jezik overovlja sres. sodišče v Kranju brezplačno. Sv. Miklavž že kupuje IVAN SAVNIK, Kranj Kakor juhi sol, tako pripada h Kathreiner Kneippovi sladni kavi pravi »Franck«. Nekatere gospodinje se pritožujejo, češ da se tkanine ne izdelujejo več tako trpežno, kakor pred vojno. Toda te pritožbe so zmotne. Prezgodnjemu razpadanju tkanin so kriva največ pralna sredstva, ki se jih v zadnjih letih gospodinje poslužujejo pri pranju. Tista gospodinja pa, ki pere — perilo s priznano dobrim MILOM ZLATOROG, se gotovo ne bo pritoževala, da se ji perilo predčasno trga. Kajti ZLATOROG-ovo MILO perila nikdar ne trga, temveč ga še celo krepi s tem, da ga očisti vsake nesnage. ZLATOROG-ovo MILO je res dobro, izdatno, pa — domače. Priporočamo ga I Aretacija tatu. V roke pravice je prišel tat. Je to 20-letni Rok A. iz Stra-žišča, tovarniški delavec. Že dolgo časa se je opažalo delovanje tatu po cerkvah, kapelah in drugod. Sedaj pa je dolgo iskani tiček v rokah pravice. Prijeli so ga prejšnji petek v Šifrerjevi hiši, ko mu je ugajalo pod streho perilo. Prijeli so ga domačini sami. Orožnikom je dobro znani tiček takoj priznal, da je hotel krasti pri Šifrerju, ne samo ob aretaciji, ampak že tudi preje. Prvič je odnesel par moških čevljev. — Mladi tat pa je kradel tudi drugod. Dne 3. novembra si je prilastil perilo in obleko pri perici Mariji Kunsteljevi v Cerkveni ulici, dne 20 oktobra pa moško srajco v veži odvetnika dr. Sabothvja. 25. oktobra je kradel v roženvenski cerkvi, kjer je pobral denar na levem oltarju, ravno tako je pobasal denar iz nabiralnika pred podobo sv. Antona v tej cerkvi, na vernih duš dan je hotel udreti v nabiralnik v Župni Cfrkv. Sumi se, da je tam to delo Že večkrat opravljal, vendar to zanika. Prilastil si je pa tam dne 20 oktobra 2 sveči, ki jih je nato prižgal v roženvea-venski cerkvi. Spomladi je udri v nabiralnik pri kapelici na kraju gornjega savskega drevoreda. Vendar tam radi ljudi ni mogel vsega pobrati. Zobozdravniku dr. I. Erženu je sunil zlato uro, zlat poročni prstan, zapestnico ter dva ključa veznih vrat. Tatu je zato spoznala služkinja Langerliolceva. Tudi na kranjskem pokopališču je poizkušal srečo. Pred kapelico je pobral iz nabiralnika denar, vendar ga je grobar prisilil, da je denar vrnil. Njemu je ugajal tudi ročni kovčeg, last vzgojiteljice pri tovarnarju Hellerju. Kovčeg seveda ni bil prazen. Ti predmeti so prišli na dan ob priliki preizka-ve stanovanja. Sedaj bo — upajmo — pred njim nekaj časa mir. Ko bi se posrečilo le vse tatove poloviti! Primskooo Grozna nesreča na polju. Dne 13. t. m. se je zgodila velika nesreča, ki je zahtevala žrtev 7-letnega sina posestnika Antona Fendeta p. d. Pstotarja. Kako je prišlo do nesreče? Na polju sta orala 15-letni sin posestnika in konja mu je poganjal ponesrečenec. Ker mu je bilo mraz v roke, je imel vajeti ovite okrog vratu, a roki v žepu. To bi bilo vse v redu, da se niso konji splašili in v velikem galopu zdirjali daleč po polju. Nesrečnega fanta pa so imeli za petami, ovitega v vajeti in ga neusmiljeno bili s kopiti. Razbito mu je tudi eno oko in koža vsa posneta. Kar niso uničili konji, je naredil plug, ki se je vlekel za njim in pa kamenje, po katerem je polzel. Pogled na nedolžnega otroka je bil grozen. Vse telo ena sama rana. Težko nezavestnega so odpeljali v ljubljansko bolnišnico. V tem primeru zopet vidimo, kako potrebna bi bila nekje bližje bolnica, da bi se nudila ponesrečencem hitra pomoč. Ta nesreča naj bo opomin vsem gospodarjem, naj nikar ne dajo živino v roke slabotnim otrokom. Ali smo mož beseda . . . Pogorišče Marjane Zupan poleg cerkve, katero je kupila soseska, je še vedno veliko groblje. Kako vpliva to na mimoidoče si vsak lahko predstavlja. Kolikokrat bi že lahko vse to uredili in pospravili, da ne bi bilo na svetu te nesrečne družice »politike«. Slovesno so takrat obljubili, da bodo vse uredili in danes? Birma je že davno minila, a groblja je ostala. Možno je, da sama izgine ... V Goliških plazovih. Zanimiva je igra, ne zamudite prilike. Dne 25. novembra jo boste videli na našem odru. Gotovo Vam je še v spominu povest iz Domoljuba. VpraSanje „kantaM. Pri nas je gospodar, ki nas varuje »kanta«. Tega bi namreč povzročila cerkev in cela vrsta stavb (za mežiarijo se prav dobro ve). Ta gospodar nas »kanta« rešuje s tem, da preprečuje delo. Radi rešenega »kanta« moramo biti seveda mi in zanamci njemu hvaležni. Izjava. Podpisani preklicujem žalitve, ki sem jih izrekel o gospodu Ivanu Novaku. Mihael Celar. Stranišče Nekemu Jakobu Steinerju, ki se je pred leti priselil v tukajčnji okoliš in mu je žena preteklo leto umrla na Štajerskem, se je mora! odreči cerkven pokop. Dopisnik, ki je pred kratkim prišel v tukajšnjo občino, je mislil, da je to prilika, da pokaže, kaj zna, in se prikupi svojemu gospodarju. Zgraža se v Jutru nad tem pogrebom, toži o pomanjkanju krščanske ljubezni in pešanju vere, kei se je odrekel cerkven pokop človeku, ki je bil baje miren in dober ter ni stori! nikomur nič zalega. — Če je bil miren ali ne, iega mi ne vemo, o tem morejo soditi !e tisti, ki so imeli z njim stike in pri katerih je stanoval, posebno oni v Čirčičah, na Bregu, Gor. Savi, Jami in v Bitnju. Cerkveno predstojništvo se mora pač ravnati po cerkvenih predpisih in je moralo imeti že tehtne vzroke, da sc se je odločilo za ta korak. — Cerkev ni kak pogrebni zavod, ki priredi slovesen pogreb vsakemu, ki plača, — če tudi je dotičnik živel v nasprotju s cerkvenimi zakoni in niti pred smrtjo v daljši bolezni ni kazal kakega obžalovanja. — In o pomanjkanju krščanske ljubezni tožijo nekateri ljudje. Kje pa je bila krščanska ljubezen, ko se je hotele in želelo pred par leti spraviti ob dele in zaslužek vse one, ki so bili drugačnega mišljenja? Cerklje Karambol. Občinski delovodja La-pajnetov Julče se je z motociklom ponesrečil. Že po Marijinem zvonenju je bilo, ko je tega usodnega dne s precejšnjo brzino vozil v smeri iz Vodic proti Cerkljam. Luči ni imel prižgane. Ko je privozil na oni nevarni dvojni ovinek pri hiši posestnika Jakoba Jenka na Sp. Brniku, je, hoteč sekati ovinek na levi ob vogalu hiše, z vso silo treščil skupaj s krojaškim pomočnikom Petrom jera-jem, ki se je na biciklu vozil jz Zgor, Brnika v Vodice domov. Vse kaže, da je vozil po desni strani in imel tudi luč Posledice tega srečanja so znatne. Mo-tociklist je trešči na tla ter krvav in nezavesten obležal. Biciklist pa se je pobral, sedel na kolo in se odpeljal domov, kot bi se nič ne zgodilo Prišel je krvav domov, pa se ni nič vee spominjal, kaj se mu je pripetilo. Rad pretresa možgan ga je zapustit spomin Vsi trije ponesrečenci so sedaj v domači oskrbi. Julij Lapajne ima tudi močne pretresene možgane. Preiskava bo ugo tovila, kdo nosi krivdo za to nesrečo. — Mi smo že opozarjali na previdno vožnjo. To storimo tudi ob tej priliki, di ne bo drugič še hujša nesreča tega al onega vozača. Posebno še opozarjamc one motocikliste, ki — radi ali neradi — vozijo tod ponoči in utegnejo poleg lastne nevarnosti kaliti še nočni mir. Šolska. Namesto učiteljice Trtniko-ve je prišla v Cerklje Albina Malčeva i; Kranja; v Zalog, kjer bo sedaj trirazred na šola, pa Milka Engelmanova (Verčon iz Ljubljane. Vodovod. Kako sijajen vodovoc imajo srečni prebivavci gorenjega del« Cerkelj se kaie posebno v tem deževju ko ni treba hoditi iz hiše gledat, ali gn dež, ampak to lahko ugotoviš že n; umazani vodi v kozarcu na mizi. Vodo vod je pa le, bo kdo tudi tako še svo jeglavno trdil. Vsak ima svoj prav. Neroden kolesar se je v mraki zaletel v učiteljico gdč. Povhovo in j izpahr.il roko. Srbski narodni pregovori. šut s rogatim se ne može meriti. (Kdor nima rogov, se ne more skušal z rogatim.) Prignječeno jače — sve na više skače (Čim večji je pritisek, tem hujši je odpor. Štev 42 »GORENJEC« S trati 3 Šhofja Loka Ocena zemljiSC. Prejšnjo nedeljo je posebna komisija ocenila svet, ki je bil porabljen za zgradbo nove ceste proti Sušenku. Dober svet, kot travnike in njive, so ocenili celo na tri dinarje za 1 m2, gozd in gmajno pa po 50 par. Komisija je bila res prijazna in je v polni meri upoštevala vse želje prizadetih. Zagotovilo se je, da bo odškodnina spomladi plačana. Predavanje. V nedeljo je predavala v v društvenem domu gospa Marija Tsuneko Skušek Kondoo »japonski ženi«. Popoldne ob štirih je bila polna dvorana mladine, ki je z največjo pozornostjo sledila predavanju in skioptič-nim slikam. Zvečer ob osmih pa so meščani v obilnem številu prišli poslušat in bili z vsem zelo zadovoljni. Posebno pa so občudovali to gospo zaradi tega, ker se je tako dobro naučila našega govora, vsi navdušeni so jo potem spremljali do njenega stanovanja in jo še dolgo zadrževali z različnimi vprašanji. Šport. V nedeljo sta kljub dežju odigrala SK Bratstvo iz Jesenic in SK Sora Škofja Loka prvenstveno tekmo z rezultatom 2 : 6. Tekmi je prisostvovalo vzlic tako slabemu vremenu veliko občinstva. Zopet smo videli, da kdor igra samo s silo, da ga ta sila tudi u-bije. Sodnik je bil strogo na mestu ter je tudi od gledavcev imel priznanje. SK Sori k njenim uspehom iskreno čestitamo. Sobotni trg je bil zopet zelo založen. Pripeljali so mnogo zelja, krompirja in druge zelenjave, le sadja je že manj. Kostanj tudi ponehava. Jajc in sirovega masla je dosti na trgu, le denarja manjka, da bi se tudi razprodala. »Duše", kmečka igra v treh dejanjih se vprizori v nedeljo ob 8. uri z v. v Društvenem domu. Ker so vloge v dobrih rokah, pričakujemo večjega obiska, zato priparočamo nakup vstopnic v predprodaji v trgovini Planina, v Nunski ul. Opozarjamo na točen začetek; da ne boste zopet kar celega dejanja zamudili, pridite točno. Šenčur Komemoracija devetega novembra je izzvenela v globokem žalovanju za mučeniškim kraljem Aleksandrom I. Tretjič se je Šenčur v neizmerni bolesti poklonil ustvaritelju Jugoslavije, kateremu je pred mesecem uničila življenje krogla izdajalskega emigranta, najetega in plačanega od naših največjih sovražnikov. Ponavljalna Sola se je preselila v kaplanijo, ker je postalo dosedanje šolsko poslopje zdavnaj pretesno. Lansko leto nas je v ta namen obiskala komisija, ki je razmotrivala akutni šolski problem in na katerem mestu naj bi se postavila nova moderna zgradba. Izprememba posesti. Kadivec Martin, mlekar iz Hrastja, je kupil nedodelano stanovanjsko poslopje na Višnar-jevem travniku. Stavba stoji gotovo na najlepšem terenu, saj se v jasnem vremenu iz nje prav dobro vidijo gorenjske planine z belim Triglavom v ozadju. Srečnemu lastniku bo oblivala ljubko domačijo zlatožareča zarja za jutranji pozdrav in za večerno slovo. Pljučnica sa pojavlja vsled škodljivega jesenskega podnebja. Šolska deca ne je morala podvreči zdravniški preiskavi. Mir okrog cerkve obstoja ponoči že nekaj tednov. Veselimo se prerojenja in upamo v boljše čase. Bodite oprezni! Zadnje čase oblegajo domove takozvani adventisti iz svobodomiselne verske skupine, katera razširja krivoverske brošure med nevedno ljudstvo. V svojih religioznih nazorih odklanjajo ceščenje Bogorodice, imenujejo papeža — vrhovnega predstojnika 350 milijonov vernikov — za Antekrisja, ne krstijo otrok in ne priznavajo vodst-tva Kristusove Cerkve. Zaveden katoličan jim bo pokazal vrata. Začelo se je. Zganili so se domači. Šenčur mora imeti prednost. Sklenili so: Mi bomo otvorili sezono, pa naj se Visočani na glavo postavijo. Vmes pa pritiskajo Hrašani, ki bi radi najprvo krstili dramo »Ljubavi cvet je zamorjen«. Za to predstavo vlada že sedaj veliko zanimanje. Snov igre je namreč vzeta iz znane Jakličeve povesti »Janez z Visokega«. Kakor vse kaže, utegne po letošnjih gledaliških sezijah postati bilanca kulturnega dela zelo aktivna. Popravek. V zadnji številki je bil priobčen članek »Prelepa je šenčurska fara«. Izjavljamo, da pisec omenjenega članka ni imel namena žaliti dedičev pok. Ivana Graiserja. Crjič Vprašanje mitnine. Zadruga čevljarskih mojstrov za Tržič in okolico je v začetku oktobra 1934 poslala na mestni magistrat v Ljubljani vlogo, v kate-prosi, da bi dohodarstveni urad točno določil, koliko naj se plačuje od posameznih vrst čevljev. Na to vlogo še ni prišlo nobene rešitve. Naši čevljarji in pa nastavljenci dohodarstvenega urada so pa še vedno v nejasnosti, katere vrste čevlji spadajo pod višjo ali nižjo mitnino, vsled česar je stalno prerekanje na mitnici in med čevljarji in ker eni plačujejo manj, drugi več za isto blago in tudi posameznik ne plača vedno enako. Tako je vsa stvar nejasna. V obojestranskem interesu bi bilo, če bi se u-godno rešila vloga pri mestnem magistratu. — Prav bi bilo, da bi se zato zavzel tudi g. poslanec Ivan Lončar, saj se gre za interese zelo številnega stanu v Tržiču, kateri je že itak takorekoč na na robu propada. Potrebna popravila. Vsled ved-nega deževja se podirajo škarpe in oporni zidovi. Na Klancu je precejšen kos škarpe že dva meseca podrt, pa se nihče ne zmeni za popravilo. Razvaline štrle pokoncu, kamenje leži ob straneh ceste, Slapar jeva hiša pa izgleda kakor invalid. In to na precej prometnem kraju Tržiča. — Drugi del opornega zida se je pa pred par tedni podrl na stezo, takozvani Lojkov graben. Tudi ta podrtija je kar obstala. Če se bo to kar tako pustilo, se bo še več zemlje posedlo, tako bo steza popolnoma zaprta, stroški za popravila bodo močno na rasti i, ker bo treba precej visoke stene napraviti na novo. — Raklo Zopet dva vloma. Koncem oktobra so pri belem popoldnevu vlomili k Boštjanu na Okroglem. Našli so vrata varno nazaj zaprta, pogrešili pa precej denarja, obleke, jajc, zabele i. dr. Vlomilec je napravil kar dober taberh in brez nezgode izginil. — Koncem prejšnega tedna pa zopet nov vlom pri čevljarskem mojstru Andreju Vidicu v Naklem. Izginilo je več novih čevljev. Orožništvo preiskuje in nič ne dvomimo, da enkrat le pride na sled zlikovcem. Upamo, da tega ne delajo domačini, ker bi nas bilo sram pred tako pogostimi tatvinami. Nalezljiva bolezen. Devet-letni Janko je imel nesrečo, da ga je še majhnega popadel pes. Sledove strahu nosi še zdaj na obrazu. Ker je bila bojazen, da je na njem kaj nalezljivega, so ga iz šole poslali na počitnice. Uradni zdravnik je ugotovil in dal pismeno izjavo, da ni nič nalezljivega in da torej sme brez skrbi hoditi v šolo. Pa vidimo Stan-kota zopet na neprostovoljnih počitnicah, češ da je in je nalezljivo. Še celo bratec Albin, ki je že v sedmem letu, zavoljo njega ne more v šolo. Čudno res! Stankotu je to prav, staršem pa ni in menda tudi uradnemu zdravniku ne. Zato pa pobezamo, da se zadeva uredi. Naše pokopališče. Pridite ga občudovat! Pri vhodu se boste divili. Starih rož, smeti, plevela na vozove, res, svojevrsten okras I Kaj se res nihče ne bo zmenil za to grdobijo? Sram nas je pred tujci! — Noben dober gospodar oziroma gospodinja ne meče odpadkov pred hišni prag. Iz pokopališča pa! Naj bodo grobovi še tako okrašeni, prvi vtis pred vstopom vse skazi. Radovedni smo, koliko časa bomo še čakali na temeljito očiščenje!? Iz družine ... Ko so v družini odgovornega urednika odmolili večerno molitev, vpraša sinček očeta: Zakaj pa vsakokrat tako čudno pogledaš na sliko — Kibic, drži gobec — ko rečemo: Reši nas vsega hudega, amen ? — Sinček, le spat pojdi, kajti ti ne veš, kaj je §? Velesooo Evo nas, da ne boste mislili, da Ve-lesovcev ni več, ko so nas priključili k Šenčurju, dasi skoro v vsem težimo na Cerklje, ki so nekoliko bližje. Pošto, trgovine, mesarije, vse imamo v Cerkljah. Nasprotno pa nas s Šenčurjem vežejo že stare tradicije in nekoliko se tudi bojimo, da ne bi prišli iz dežja pod kap; no oa morda bo ta dež ponehal in potem tudi pod »kapom« ne bo več hudo. No, imamo pa menda še dve leti časa za premišljanje; prav pa bi bilo, da stvar ljudje še vzamejo v pretres in se ob dani priliki določno izrazijo. Adergas je zlata vas, veliko ljudi brez dela ž'vi, menda pa to ni več res, zato pa črto čez. Res so že razni znanstveniki ugibali o izvoru tega imena, a se določnega še do danes ne ve. Tolmačijo »An-der-gas« ob cesti, oziroma na cesti; bivši samostan je imel veliko delavcev in ti so se ženili, dali so jim stanovanje izven samostana, »ob cesti«. Aii ustanovitelji samostana so bili trije bratje Andeški, gospodje kamenski, lahko se je izoblikoval in Andešarjev Adergas; bilo kakor že, dejstvo je, da se je pri zadnji občinski seji sklenilo, naj radi velikih zmed, ki bi se radi spremembe imena dolgo pojavljale, po možnosti »Adergas« ostane, sicer naj se pa prekrsti v Gornje Velesovo, ker že itak le bližnja okolica hodi v Adergas, iz oddaljenejših krajev pa romajo v Predklo-šter, a največ v Velesovo. V novem Gr. Velesovem že imamo starinske znemenitosti, za katere vsa javnost gotovo ne ve. Raziskovalci starin so namreč odkrili skoro prav tak grad, kot je bil svoj čas grad Kamen, le da leži v dolini tik ob cesti in da so temelji in zidovi še prav dobro ohranjeni. Radi povzdige tujskega prometa se nikakor ne more odobravati renovacije te- ga tako svojevrstnega grajskega zidu, a je že glavni vogal pod »streho«. Le škoda, da ko zapade prvi sneg, ne bomo več mogli občudovati po naši lepi Gorenjski tako redkih znamenitosti. Pred kratkim se je poročil Anton Gašperlin s Trate. Družico si je izbral iz ugledne Knečc družine v Cerkljah. Da pa Cerkljani ne bi bili oškodovani, smo jim v zameno nenadomo dali preteklo nedeljo svojo najboljšo igralko Manco Zavrl iz Velesovega; pogrešali jo bomo pri naših, čeprav redkih prireditvah. Obema paroma obila sreče I Gospodarstvo Obrtniški sejem ti LJubljani Krajevni odbor za obrtniški teden v Ljubljani je dokončal vse priprave za obrtniški sejem. Na tem sejmu, ki bo v treh velikih dvoranah trgovske hiše g. Drofenika na Mestnem trgu (preje Sut-tner), bodo razstavljeni tipični rokodelski izdelki, ki naj pokažejo pristnost, kvaliteto, i okus in umetnost rokodelskega dela. Med obrtništvom iz Ljubljane in vseh krajev dravske banovine vlada za ta sejem veliko zanimanje. Nekateri ne bodo razstavili samo svojih izdelkov, temveč bodo tudi kazali kako se vrši delo: čevljar bo šival in koval gorske čevlje, steklo-graver bo graviral i. t. d. Ker je prostor jako obsežen in lep, aranžman pa v dobrih rokah arhitektov, bo cela prireditev izvedena v taki obliki, da bo prišlo obrtnikovo delo res do veljave. Nekaj prostora je še na razpolago. Interesenti iz Ljubljane in najbližje okolice se lahko s>. prijavijo nemudoma na Krajevni odbor za obrtniški teden v Ljubljani, Beethovnova ul. 10. Žloahne priprave za ..Obrrnlikl teden'« Po vseh obrtniških centrih Dravske banovine so pričeli okrožni in krajevni odbori za prireditev Obrtniškega tedna z živahnim delom in pripravami. Poe-dina obrtniška združenja in društva so ustanovila delovne odbore, ki bodo na nedeljo 2. decembra t. 1. dopoldne priredila manifestacijske odbore, katerih se udeležijo razen obrtnikov tudi pripadniki drugih stanov n. pr. kmetje, uradniki, delavci, gospodinje i. t. d., povabljeni pa bodo poleg oblastev tudi predstavniki raznih gospodarskih, kulturnih, narodnih in stanovskih društev. Glavni odbor je naprosil kr. bansko upravo, da dovoli propagandna predavanja o pomenu obrtnega stanu in gesla »Ceni in kupuj domače obrtniške izdelke" tudi po šolah. Izdelani so propagandni lepaki z napisom »Temelj narodnega blagostanja je krepak obrtniški stan«. Ti lepaki bodo na vseh javnih prostorih in po vseh obrtniških delavnicah in trgovinah. Obrtništvo bo imelo tudi posebne značke, ki predstavljalo nakovalo in kladivo, kar znači, da si je obrtnik sam svoje sreče kovač. V kinematografih bodo opozarjale na obrtniški teden posebne propagandne slike, v radiu pa bodo v teku obrtniškega tedna vsak dan ob 13. uri posebna desetminutna predavanja. Tudi po drugih pokrajinah države so priprave že v teku, tako da je pričakovati, da bo obrtniški teden prireditev, ki bo v vsakem pogledu utrdila pozicijo obrtništva v javnosti, obrtništvu pa vrnila samozavest, ki so jo težki časi, katere preživlja, že tako zelo omajali. Obvestilo In nabilo Redni letni občni zbor Zveze živinorejskih selekcijskih zadrug za pinc-gavsko govedo, r, z. z o. z. v Kranju se vrši v ponedeljek, 19. novembra 1934, v dvorani hotela »Stara poŠta« v Kranju ob 9 dopoldne s sledečim dnevnim redom s 1. Otvoritev zborovanja po načelniku ; 2. Odobritev rač. zaklj. za I. 1933; 3. Sklepanje o likvidaciji zadruge in izročitvi inventarja; 4. Slučajnosti. NB. Iz pravil Zveze: § 26. Občni zbor tvorijo delegati včlanjenih zadrug. — Vsak delegat ima na občnem zboru en glas. § 29. Občni zbor je sklepčen, ako je navzoča najmanj petina vseh zastopnikov včlanjenih zadrug. Ako bi občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se na istem mestu po istem dnevnem redu čez pol ure drug občni zbor, kateri sme sklepati brezpogojno. Za premembo pravil in za sklepanje o razdružbi zadruge se zahteva dvotretjinska večina oddanih glasov. Navodila vodstva Zveze: Glasovalno pravico na sklicanem občnem zboru imajo samo delegati, ki se izkažejo s pooblastili, ki jim jih bo doposlala Zveza na temelju zadnjega rednega občnega zbora. Pooblastila morajo biti pravilno podpisana po dveh Članih načelstva in z odtisom zadružne štampiljke. Na pooblastilu naj se tudi navede, kako funkcijo zavzema pooblaščeni delegat v zadrugi. Delegati naj po možnosti pridejo vsaj pol ure pred pričetkom občnega zbora na kraj zborovanja, da oddajo svoja pooblastila v pregled in sankcijo. Prosimo, da vse članice pošljejo polno število pripadajočih delegatov, ki jih je toliko, kakor je za vašo zadrugo doposlanih pooblastil. Mali oglasi Za vsako besedo v malih oglasih se plača 0 50 D. Najmanjši znesek je6 D. Otomane, divane, modroce in vsa v stroko spadajoča dela Vam nudi najceneje t«*r se priporoča Viktor Tonejc tapetnik.v hiši g. F. Ažmana. Prodam sani vozne, voz samec, ter kočijo — lahko — vse v dobrem takoj rabljivem stanju. Cene nizke — naslov v upravi lista. Kupujem, čebelni vosek — voščevino (luščine, suho satje) — po najvišji dnevni ceni. Franc šink, svečama Kranj. Takoj na prodaj več parcel gozda, njiv in travnik. Poizve se pri Le-gatu, Naklo. VAJENCA za tapetniška dela sprejmem takoj. Bernard Maks, »Stara pošta«, Kranj. Za jesen in zimo! Vsak potrebuje res dobie čevlje. Preden se odločite za nakup, oglejte si našo veliko zalogo, — brez obveznosti za nakup. Prepričali se boste v ceni in kvaliteti. Imamo v zalogi vse vrste čevljev: elegantne, za strapac, turi-stiko in šport. — Priporoča se trgovina _•• 99 Jadran Kranj, Glavni trg Gereijsie Mlekarske zadrege (Skupni obrat) v Naklem Nudimo cenj. občinstvu mleko in vse mlečne izdelke: čajno maslo »deteljica« sirotkino maslo skuto za štruklje Sire: Ementalec, eidamer, tra-pist, imperjal, liptaver, romadur, dessert. Vse dobite v naših poslovalnicah v Kranju, Tržiču, Jesenicah. Prepričajte se o dobri kvaliteti in nizkih cenah! Usnjarska in čevljarska zadruga Runo v J niču priporoča sledeče lastne in zato najcenejše izdelke: ovčine v raznih barvah, kozine za pletene sandale usnje za površnike, boks, ševro, juhtovino, galanterijsko usnje itd. Obiščite nas! Specialne gojzarje ročnega izdelka in vse vrste Čevljev za šport in smuk kakor tudi snežk in galoš dobite v trgovini Fr. Strniša, Kranj Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča dela. Lepo umetno snSeno koruzo najfinejšo banaško moko, debele otrobe in krmilno moko dobijo člani najceneje pri Kmetijski okrajni zadrugi v Kranju Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem žalostno vest, da je naša nepozabna soproga, mama, gospa /Vlorijo Pokoren soproga posestnika danes po dolgem in mučnem trpljenju, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo 18. novembra 1934 ob 9'/i uri iz hiše žalosti. PRIMSKOVO, dne 16. novembra 1934. Žalujoči Slavka, hčerka Jože Pokoren, soprog NOVO I Priznano močno blago! NOVO ! Prepričajte se, da smo najcenejši! Vsakovrstne pletene jopce, nogavice in druge volnene izdelke za odrasle in otročje v najnovejših vzorcih kupite najboljše ter najceneje iz prve roke pri JOŠkO ŠpenkO, Kranj Glavni tr. 151 izdelovanje vsakovrstnih pletenin in nogavic Starejše vzorce odprodajam po lastni cenil Tiskovno društvo v Kranju ima še na zalogi dve knjigi in sicer: Plebanus Joannes Spisal Ivan Pregelj. Broširano. Hči Brezmadežne Molitvenik. Spisal Fr. BIeiweis, Vezana z rdečo obrezo. Cena zelo znižana. Po pošti pošilja samo po povzetju. 7illfr?li se težk° prebudite, — Z^JUUClJ zato si budilko pri B. Rangusu kupite. Solidno Vas postreže prva zlatarska delavnica na Gorenjskem. Ženini in neveste, prepričajte se pred nakupom. Kupujem staro zlato in srebro. Po nizki ceni dobite malo rabljeno stiskalnico za furniranje, krožno žago (Bandsäge), valjčni oblic (Hobelmaschine). Istotam se dobijo: i LIV" gnojnične sesalke. razpršilci, brzoparni kotli, ki se vzidavajo kot navadni. Popravljamo vse kmetijske stroje. kovinsko Ind. komanditna družba Vid nad Ljubljano vam nudimo snežke in galoše svetovnih znamk Tretorn in Wudeta po izredno nizkih cenah. Ne le cena, tudi kvaliteta vas bo presenetila 1 Lakaste snežke s šagrin Tretorn rips snežke. črne VVudeta snežke na patent ovratnikom, črne, Din 85 ali rjave, srednja peta 140 zapirač, lak kombiniran z Ista kvaliteta v fazoni na 3 Iste,f patent zapirač 160 ripsom, črne samo D 120 gumbe, brez man&etc 90 te*g^§gB Iste vrste, lakaste 13« Najfinejše Tretorn, nizke FfffiSaV Najf. Trotom, rips pete 13Q Damšlri dežni čevlji znamke Tretorn, črn ali rjav Tretorn zelo visoke snežke rips D 105 Wudeta otroške snežke: na patent zapiraô, rjav ali črn rips 195 velikost 22—27 28—32 33—36 Tretorn otroško snežke: velikost 24—27 Din 90 28—34 Otroški in damski Skornji v veliki izbiri Tretorn moiki snežni čevlji vel. 39-M Din ISO VVudeta moške galoše, zelo dobre kvalitete D 60 Tretorn 90 VVudeta visoke damske snežke na 3 gumbe, črn mat rips, samo lOO Iste vrste, lak kombiniran z ripsom 110 Tretorn najfinejše, kroko imitacija 169 Dežniki copate Ivan Savnik - Kranj Samoprodaja galoš in snežk znamke Tretorn in Wudeta za vso Gorenjsko Za uredništvo in izdajatelja odgovarja Kari Eržen v Kranju. Tiska Tiskarna Tiskovnega društva v Kranju, predstavnik France Uhernik.