^ . . . ”*»« sveta, in čudovita je prava Luč.ki ožarja . te,kateri so vztrajali v težki torki j zato prej=* mejo od nje večni sij, '->■ v katerem se- nepresta= no srečni radujejo,” 0 5 M M\ Additional information hab beeh roceived conceruing tiie forcible repat ri ati on of Yu= goslavs during the past monthsj for instan= ca, in Carinthia, of perscns who had surren= dered themselves to British protection. A la rge nurnber of the se have been handed over wxthout being giten the chance to appear be= fore a ,iailitary court to State their ca se, A ^ritisii officer recently home from this at e a inforns me that his orders were to di*= sarm aay of ths above, to take čare they were not toId where they were going, and then to band them back ■ umarmed (at a dif= ferent point in the frontier) to the gptards from whom they had oust escaped. They asked the British troops to shoot them rather than to treat them thus, We churchmen must hold our Government responsible if the four freedoms are*, once more, repudiated and good faith betrayed. •The Bishop of Gibraltar, ("Times Weekly",May.15,46) Prejel sem nadaljnje poročilo o prisil* ni vrnitvi Jugoslovanov v preteklih nosečih, na primer o vojakih, ki so se sami predali in zaprosili za britansko zaščito, a so jih nasilno vrnili s Koroške. Veliko število teh so izročili, no da bi jim dali prilož« nost pojaviti sa pred vojaškim sodiščem in zagovarjati svojo zadevo. Kek britanski častnik, ki se je pred kratkim vrnil iz do* ničnega področja, mi je povedal, da je pre* jel povelje vse razorožiti, skrbno paziti, da se jim ns pove, kam jih bodo poslali, poten jih pa ra zoro žene izročiti drugod na meji vojakom, katerim so pravkar ■ušli,Pro=» sili so britanske Sete, naj jih rajši us tre* lijo, kakor da bi z njimi postopali na ta način. Zastopniki Cerkve stojimo na stališču, da je naša vlada odgovorna, če se štiri svoboščine še sedaj kršijo in- dane. beseda prelamlja* Gibraltarski škof v tedniku ” Times'’ dna 15*maja 1946 VETRINJSKA BALADA Nekje na dnu alejo bije dve... Po travi se pode kriče otioci, na klopcah srečne matere sede, v rokah pletilne z niklja jim bleste, V lase pšenične sonce je ujeto ... Čez 5 minut: na pot lahno pihlja od vzhoda veter, tiho se 1 igra na tleh s stranmi že stere"Karntner Zeitung Še 5 minut. Na dnu aleje krik.' Zdaj zadnji avto s fanti oddrdra, za njim oblak prahu in,tanka dva.,. In vse je spet kot vedno. 4 —— Vsaka stvar, pa naj bo še tako strašna, ima tudi svojo lopo in svetlo stran,Dosti« krat se nam ob bežnem in površnem pogledu ne odkrije, nemalokrat je pa ne moremo vi= deti zaradi žalosti, ki nas tare. To zadnje se je uresničilo nad nami ob vrnitvi naših, fantov pred enim letom. Telia ka jc žalost, v kateri si ne vemo sveta,da se Veliko sadov in pridobitev , ki so mm jih fantje s ceno svoje krvi kupili, niti zavedli nismo. Verjetno je tudi, da jih v celoti sploh nikdar ne bomo mogli dojeti. 1* Ifesi fantje so z žrtvijo svojega živ« Ijenja plačali dolg, ki ga je slovenski na« rol v preteklosti naredil pri Bogu. Krivico bi delali sami sobi, ca bi rek« lij^da .je bil slovenski nared Bog ve kako zločinski. Marsikaterih pregreh, ki so dru« god po svetu razpasene, naš narod dolgo ni poznal. Tudi ni bil nas mali slovenski na« rod nikoli krivičen napram drugim narodom in je rajši vedno krivico trpel, kakor da bi jo sam povzročal. Vendar pa si moramo priznati, da je bilo tudi med nami veliko hudobije in dr so se zlasti zadnja leta med nami‘udomačevale grdobije, ki so bile doma pri drugih narodih. Naš naredni dolg pri Bogu je zato strašno narastel. Toliko tisočev šivijenskih žrtev naših najboljših fantov pa je skoraj gotovo iz« prale te dolgove* Upati smemo - in to je srečna zavest-- da smo sedaj kot skupina gred Bogom nedolžni. Zato se smemo upravi« cono nadejati, da bo v bodoče Bog obilo si« pel na nas svoje darove. Delo, ki ga bomo po begunstvu začeli, s strani starih dol« gov ne bo imelo zapr >k,"Brez prelitja krvi ni zveličanja*' jo rekel Kristus * Toliko ne= dolžno prelite krvi nam jo gotovo izprosi* Jo odpuščanje. 2. Kri mučencev pa je tudi seme novih kristjanov,Ta rek je oprt na plačilno vred* nost krvi.Pielita, kri namreč ne plačuje samo preteklih dolgov, temveč kupi že vnk = prej pri božji Previdnosti pravico do no* vili udov Cerkve in naroda,ki bodo stopili na me sta,ki jih jo- izpraznila smrt, in izpo= polnili colo,ki naj bi ga dovršili mučenci. Bog pr. ni skop plačnik,ki bi plačeval samo do zadnjega vinarja, temveč plačuje % . zvrha* no moro* Kri naših mučenih fantov bo varovala na= šo mladino, da bo ostala dobra, zlasti na* se fante, kar jih jo v begunstvu, pa tudi one doma, da jih val pokvarjenosti ne bo ■ potegnil ze seboj, marveč da boe?o iz njih vstali novi neustrašeni borci za verske ih narodne svetinje, ki bodo stopili na. iz* pr a zrnje na mesta in nadaljevali delo našJJa . muce neov. Res se nam v neizmerni boli stiska srce -ob spominu na vrnjeno in mučen iško. pobita naše najboljše, toda pogled v bodočnost nam prav to sr«o polni s tolažbo in veselim up,mr, en, hkrati pa z neizmerno hvaležnostjo PO naših fantov za njih naj večjo žrtev za vero in narod. Rožne zarje, pozlatite njih cvetova prebogate, počastite z žarki sonca, vse pokojne naše brate. ČUTIMO*’ čutimo, kafco nam trpljenja, roka jeklena bratov • zgubljenih draga imena reže v bitij globine. - Čutimo, da se za vedno je vtisnil nam v duše trpečega doma prt Veronikin - a slutimo le ~ koko bridko - in - kako ... lepo je biti zemlje mučencev sin. (Odlomek iz romana - "Mrtvi "bataljoni”.) Pot je ozka, stisnjena med bregove.Prek smrekovih brincljev veje veter t narahlo kakor da se boji iti naprej. Koci se.Zahod je rdeče pobarvan in-v zraku leži neznan= ska teža, kakor da so se ustavile vse ure na svetu, kot da je v vsaki hiši mrlič in. v vsaki veži za vrati pokrov od krste. Tu bol, tam črn. Kekam grenko diši nad potjo. Po rožmarinu ali po smoli, nobeden fantov ne more prav uganiti. Preveč so trudni, da bi ugibali, noge so jim težke, zapletajo se in klecajo. Moj Bog, zdaj je doma največ dela! Kovačeva dva sta skupaj .Fronc in Cena* M Ti je težko?” Froncov glas je kakor da prihaja iz pod*= zgub ke jame. Cena odkima. Žica je tako ostra, da žre ■ prav do kosti. In straža je blizu. Kolona gre za kolono, kakor da se ne mislijo nikjer ustaviti, kakor da morajo priti do krvave zarje, do onih visokih gora, ki so'se zadrle v večerno nebo kakor grozeti če pesti. Zarja se barva vijoličasto, le še na -io». bu je rahlo oranžasta. Polahno se mrači, pot ne more iz sote¬ ske. Bregova se tiščita eden k drugemu,ka*= kor da grozita zesuti sprevod.Hosta se go^ • sti, z bregov diši po gnilem lesu in po’ mokrem mahu. Prav tiho ne^je curlja-voda prek skale. Fantje so tako žejni!. Da bi jo mogel vsak zajeti vsaj. eno • v v w nsce. Ilič -več, "Samo eno parišče za zadnjo uro. Gaz pot ja planila srna in slišati je pokanja suhljadi v urdu. Bregova sta pot tako stisnila, da so smreko- z enega hriba s krošnjami skoraj do« tikajo smrek z drugega hriba. "Po dva in dva.** Ba bi mogli vsaj za.petil Tisto« Gozdič je že zelen ... .Za zadnjo uro. Korakov skoraj ni slišati. Pot je no. « stlana z mokrim iglicevjem. Kakor da je vsa gmajna zaklet grad, vsaka smreka steber. Zdaj ja že prav temno. Straže korakajo praV ob koloni. Ne bo dolgo, ko bo vstal neseor Poslednjič za vasovanje. S smrtjo, "Ha levo J" Pot gre malo navzdol. Nekje spbdaj mora biti kotlina, morda dolina z rožami,ki jih nihče nikoli ne potrga* Pastejo in segnije* jo* Morda imajo sme čeznje svojo pot k •studencu. Morda rasto za poslednji pušeljc. Spominčice. Z bregov se vali noč kakor črn valjar ? ki s© ustavlja'ob smrekah.5tema pred meseči« no* • " Pot gre venomer navzdol. "¥ grob stopamo•" To je glas Rožnikovega Loj za. Doma im staro mater in pol grunta. Pred soboj dober meter prsti, grob, ki bo morda prekratek za njegovo močno, veliko postavo. Mesec vstaja. Ne vidijo ga, toda noseči« ha je predrla smrečje in pozlatila kaluž©, ki sto o- ob poti. Zrak med vodjami je podo= bon pajčevini, r Pa bi V3?g dež šol, da bi lino in da bi do kolen brodil i -go blatu,” se spomni Kaj« zarje v Froric, V' takile- noči je tako težko umreti. Nisem mislil, da bo tako prišlo.” Fr ono im doma dekle, Pl e v cinikov o Me¬ ri čko, "Morda ne bo hudega,” se še drži upanje Br e gar j evega Jaka* "Kar iz glavo si zbij tako sanje.Porav« nali ms bodo, boš videl,” Prevcevega Petra nihče ne prepriča. Kolona stopa navzdol. Obrazi, ki so bi« li pri bolen dnevu bledi, so zdaj v meseči« ni svetli, zlati. Navzdol, navzdol, „Bregovi se oddaljuje« jo, dolina se širi, Cezaalje več neba je nad kolone* Zvezde se goste, komaj je prostora za. mesec, ki se je pognal mednje. ”Na desno I" Povelje je pačilo kakor puščica, ki jo izstreli neznanec izza drevesa. Kolona se okrene. Straže se goste, kora« ki prvih postajajo krajši. V srca plane poslednja misel, na koso naslonjena stoji smrt na jasi. Mesec je tako ledeno mrzel na bsržunosti črnini, da • boli, So pogledaš vanj. Prva kolone se postavlja v red, stražo sklenejo krog. Jasa je dolga. Na južni strani rasto hrasti. Košati so in v mesečini videti ka= kor kralji Matjaži* Ne severni strani je kamenje in brinje. Zdaj mora nekaj priti. Tišina je tako težka kakor da ja vso ozračje iz železa* Nekaj mladih bruhne v jek. Po tolarjev Por ene, ki ima tri otroke, stoji kot da je iz kamna. Oči ima'uprte med zvezde. Saj nora priti čudež. Čudeža ni. Prva strojnica zalaja. Kakor pobesnel volk tuli v mesečino. Prvih deset iz vrste klecne* Premetavajo se, le dva mimo leži= ta in samo trzata z nogami. Potlej bruhne od vseh strani. Kakor da se trgajo plazovi, krogle se splošČujojo ob kamenju, kriki napolnjujejo jase.Nekaj preplašenih ptičev se dvigne iz krošenj in se z zaspanimi sunki zažene v grmovje. Kad jaso plava duh po smodniku in po krvi. Utrinek! Kakor blisk se zažene proti tlom, na*= ravnost nad jaso. Potokarjev ?ronc še stoji in strmi v nebo. Blazne oči zagorijo, telo se mu napne kakor lok In v skoku je v brdu. ”Qudež r čudež, ljudje božji!’ 1 K j egov blazni glas odmeva čez jaso in pade v grabo kakor kamen. Strojnica bruhne rafal za njim. Pr one grabi za grmovjem, potlej se nagiba in se počasi prevrne* Vali se navzdol, vedno hi= treje, glava mu odskakuje s tal. Ma dnu obmiruje in strmi s steklenimi očmi v me= sečino. Zvezde se utrinjajo. Šopi isker prše nad gmajno,kakor da se je sto raket zapo=. milo pod nebo in zdaj onemoglo padajo ha= zaj« Med nebom in zemljo ugasnejo, kakor da nočejo gledati prizora pod seboj* Strojnice tulijo. Pošastno odmeva njih lajanje ob^kamenju. Z razprostrtimi roka= mi pada Kačarjev Matevž na obraz. £SLanove= mu je rafal odprl lobanjo. Mesec sveti na krvavo^rnaso možganov. Po sl ednj i, spačeni Garače se redčijo, azi čakajo na smrt. Strojnice bruhajo. Narodko padajo streli iz- pištolo. Zadnji je Zoretov Mati ja. Dolgi lasje mu visijo ns colo,, rahlo je sklonjen nazaj in velike oči mu počivajo na smreko* ven brinclju. Kakor da stoji tu se od veko= maj, vkopan v ženijo kakor steber. Ne pre= nakne so. Mesec mu visi skoraj nad glavo kakor ve = 1 ikonska svetilka. Utrinkov ni več, noč je za hip temnejša. Strojnice 'bruhajo že na redko, kot da so se izlajale in- ohripele. Posamezni rafa= li še sikajo ned padle. ' Zoretov Matija stoji, Kalc or steber. Vidi, kako se strojnice, obrana proti njemu. Zdaj bo planil ogenj iz ozkegp žre* la in smrt bo povesila koso. Matija še stoji. Zadnji. Strojnica okripolo zaloga. Matija še stoji. Zdaj se nagiba. Kapre j bo padel. S poslednjo močjo vrže glavo nazaj. . Ne hrbet pada. ViSe ftA. Z rokami na prsih kakor na parah. Mesec mu sveti naravnost v obraz. Matij a s e sme hi j e.. Ikga smehljaja mu nihče več ne odvzame• Matija se bo smehljal na veke. r )2 TAJNA* To ts pesem, ki morda nikdar v velikin dnevnikih sveta ne bo 'izšla v prevodu ..* To je pesem tajne v tek gorah, kjer plava nad prepadi strah in groza skrite sajrhi... V neceli se trga blazni krik, izmučeni, tuleči vik in $iypb. žena znorelih* In pravijo*, po tem drdra' vso noč do zora strojnico,, d& po gorah, odmeva*.« Noč zvesto molči.Nikogar ni, da dnevnikom napisal bi • resnico o svobodi MRTVI ŽIVIMi Pomlad smo začutili v naše grobe, pognal se sok je v leščevje in smreke Čeprav nan žica roke gnile vose, so nekam lažje mo postale veke. Kako smo umirali, morda že veste? Bil je večer, zahod v krvavi peni. Ko mesec vstal nad Kogom je za pričo, so curki brizgnili skoz noč ognjeni. Med resje padali smo kakor snopi, z rokami grebli kakor k tlom pribiti. Ko nese« je presvetlil zadnje krošnje smo bili z zlatom in s krvjo obliti. Broz svečo, križa in brez rože, naš dom samotno jo grobišče* V nočeh, ko veter gospodari, n: s komaj zver za hip obišče. - 14 Na jesen je zasulo listje grobove naše, skrilo kamen, čez nas so tekle kalne vode, ugasnile poslednji plamen. Mimo pričakali smo zimo, snega namedlo je v kotlino, prišla sta 2 burjo mraz in tema, a nas ni zeblo sem v globino. Ležali vdano smo v pusti, počasi gnili in trohneli, dokler vetrovi nam od juga, odej e'bele niso vzeli. A zdaj smo kot bolni od vonjev, rasto nad nami vetrnice.' V nočeh, ki mlačne so postale, lete čez' nas selilke - ptice. 15 •vrača se nazaj v domove, Telovo stopa že na duri, vi boste v cerkvi pri molitvah, le nas ne bo pri svsti uri. Noge strohnele so v kolenih, odgnile roke so nam v rami. Prešlo poletje bo in jesen, a ni še vedno bomo sani. Ko bomo v prst se spremenili, in tla zgnojili naša boste, ko bomo z ženijo kakor eno, takrat nas norda našli boste. Z ljubeznijo nas vse zberite, požegnajte in pokopljite, tako bi radi počivali ned vami in pri cerkvi spali. Ko odpiramo skeleče ransj ki naju Jih je pred enim letom zadal tragičen dogodek, nam srce narekuje misli o Previdnosti božji. 0 Previdnosti božji in no o smrti, Kristus je v naših krajih v nevarnosti,, kakor je bil v nevarnosti takrat v viharju na Genežareškem jezeru v ubogi ladjici. Pa Jezus spi, mirno spi in hoče, da se mi zanj borimo, d&si bi sem lahko z eno besedo po= miril vihar« In prav tukaj se nam stavi pretežko vpra¬ šanj o Previdnosti božje. Bog nas vsakega do zadnje gubice naše duše pozna« Pozna našo živijensko skrivnost, ki je mi sami nikdar ne bomo dojeli. Poz = na najbolj gotovo pot k naši večni sreči, ki jo Bog sam mnogo bolj želi, kot si jo mi sami želeti moremo, Bog nam hoče dati tudi priložnosti, da si sami naberemo zaslug, za, katere nas bo potem nagradil. Zato ustvarja položaje, kjer je On sam v nevarnosti, da je zasluga in s tem plačilo tem večje, ker smo Se bori¬ li za Boga samega. Kako skrivnostno^si, o Bog, vodil naše fante k njihovemu večnemu ciljul Kako ne.iz= merno je^njihovo plačilo, ko so svoje naj» dražje, življenje samo, dali za Tebe! Hvala Ti, o Bog, za to dobroto! 17 NASE PRIČE, K? Dvigni s'3 sij iz grobov, dvigni se v zarjo nebes; dvigni se krik teles, prezgodaj pokopanih, dvigni so krik krivic, brezdanjih, neizravnanih; zgrmite, naše gore, resnico iz svojih skalnih pr s, z ostrino grebenov režite nenehno v globino sinjine, za večno pričajte med nebom in z grobovi ranjenim srcem domovine, kako so ljubili Boga in pravico, naši bratje, zdaj v zarji neumrljivi, naš ponos oni ... večno živi, ... naši mučenci. 18 - .SPCBfilH ČASTIMO. - ■ ’ J' Src skrušenih, v ognju ljubezni kaljenih, src jeklenih, v viharju časa preizkušenih, src, v vdanosti pesem zvenečih kot zvon vlit iz trpljenja težke zvonov ine ~ src vaših junaških spomine z molitvijo k Bogu - častimo. NARODNA IN UNIUERZITETNA KNJIŽNICA 00000031284 Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani D 438751 ' /7 \_JtQ' orr mt*3ia L/i Jhalk mm, zma m>ya //