9 7/ w//
žioJjfenfa
inearfa
GLASILO
KRČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
>štnina plačama v gotovini.
Ljubljana, 14. marca 1940. — Leto XIII. — št. 12.
iz tega vira pa so zajemali tudi ose potrebne vrline, da so bili vsikdar kos soojim dolžnostim. Sebe s o smatrali za majhen delec v gibanju, ki je služilo veliki ideji. Zato so poznali le delo, žrtve in samoodpoved in ničesar drugega. Veliko jih je sicer bilo v dolgih 45. letih gibanja, ki so bili notranje prešibki in so zaradi tega odrekli, toda vedno jih je toliko ostalo, da je gibanje živelo, delovalo in tudi prinašalo svoje velike sadove v korist slovenskega delovnega ljudstva.
Naš Jože Gostinčar pa je eden izmed tistih, danes v svojih visokih letih še edini, ki je vso 45-letno dobo ostal zvest našemu gibanju in ki še vedno aktivno deluje v naših vrstah. Koliko sestankov, shodov, zborovanj je imel v dolgi dobi, kolikokrat je hitel iz kraja v kraj v vsakem vremenu, podnevi ali ponoči, nič ga ni zadrževalo, da bi svoje dolžnosti v gibanju ne izvršil. Bodisi kot delavec, kot poslanec ali celo kot minister, vedno je ostal isti Gostinčar, vedno eden izmed mnogih članov našega gibanja. Ni ga premotila ne čast, ne vse lesketajoče se dobrote današnjega časa, on je ostal isti kot pred 46. leti ob ustanovitvi našega gibanja. In danes, ko ga sicer obiskujejo nadloge starosti in je večkrat priklenjen na dom, misli vedno le na Jugoslovansko strokovno zvezo, na naše gibanje, in če drugega ne more, sede za mizo in napiše članek za »Delavsko pravico«. Tudi kot 80-letni starček še vedno vzpodbuja mlade in stare delavce k delu za pravično rešitev socialnega vprašanja.
Tu leži skrivnost našega gibanja. Dasi leta tečejo eno za drugim, ostaja naš pokretaš po duhu vedno mlad in svež, delaven in neugnan.
Gostinčar je simbol našega gibanja. Tudi naše gibanje samo ostaja vedno> polno življenja, v svoji veliki ideji združuje mlado in staro v močno in nepremagljivo armado borcev za zmago pravice nad krivico. Veliko^ so si prizadevali in si še prizadevajo ljudje, ki niso doumeli naše velike ideje, da bi zatrli in uničili Jugoslovansko strokovno zvezo, ki je ostala edina predstavnica velikega slovenskega krščanskega socialnega preporoda izpred 45 let. Toda ideja sama in z njo vred naš Gostinčar, ki je delil z našim gibanjem slabe in dobre čase, sta nam porok, da vsi nasprotniki ob vsem svojem naporu ne bodo uspeli, pač pa bo ravno to gibanje, ki živi globoko v srcih slovenskega delavca, zajelo vse slovensko delovno ljudstvo in mu končno priborilo lepše dneve.
Ko našemu starosti ob njegovi 80-letnici v imenu vsega članstva Jugoslovanske strokovne zveze iskreno čestitam s prisrčno zahvalo za neomajno zvestobo naši veliki ideji in za ves trud ter žrtve, ki jih je doprinesel za gospodarski in duhovni dvig slovenskega delovnega človeka, izrekam v imenu vseh slovenskih krščanskih socialistov našo naj večjo željo, naj našega Gostinčarja Vsemogočni ohrani še dokaj let v zdravju in zadovoljstvu. Naj naš jubilant, ki je spremljal naše^ gibanje od rojstva preko različnih postaj trpljenja in težkih preizkušenj, doživi tudi njegovo ponovno vstajenje in tako tudi lepše dni tistega dela slovenskega naroda, za katerega dobrobit se je on zvesto in neustrašeno boril od svoje rane mladosti do svoje visoke starosti.	Srečko	Žumer.
JOŽE J U RAČ			m	OSTINČAR J	[OŽE
	==	•	~EE|		
m NOV ROD
Rekli bi tudi llahko: 80 letni mož in delavska mladina. Skrajnosti sta to, ki imata vsalka svojo nalogo, dve skrajnosti, ki lahko skupaj uspešno delujeta, pa tudi lahko zanemarjata svoje delo, eden zaradi utrujenosti, drugi pa zaradi brezbrižnosti.
Na splošno je danes jasno, da je delavska mladina in z njo mladina na splošno vsaj v veliiki meri brezbrižna do življenjskih vprašanj. Ugotovljena je tudi krivda, ki tiči največ v družabni vzgoji današnje meščanske miselnosti, iki ima vse na razpolago, s čimer se le da odtegniti mladino pred važnimi vpra-šunji, ki bi lahko prišli v navskrižje z meščanskimi nazori, če bi jih množice skušale rešiti. To uspavanje delavske mladine je na drugi strani že imelo toliko uspeha, da je ista postala v veliki meri nedostopna do resnih viprašanj, če celo ne sovražna. Na splošno namreč. Delali bi krivico, če bi trdili, da to velja za vso mladino brez izjeme. Resnica je, da je v tem pogledu postalo in postaja vedno bolje, kljub vsemu nasprotovanju. Spričo dejstva, da je strokovna organizacija vse kaj drugega kot telovadno ali kakšno drugo, bolj razvedrilno društvo, moremo danes celo že reči, da je že lepo število mladih moči v sklopu te strokovne skupnosti, v katero so pač prišli pred vsem zato, ker so bili povsod drugod, za svoja vprašanja ogoljufani in so tako morali končno sprevideti, da za svoj dvig ne preostane drugega kot družitev z enako prizadetimi.
In ti mladi so začeli in že rastejo v tej svoji skupnosti, ki ima namen dvigniti jih iz revščine, iz oklepa nevidnega nasprotnika. Rastejo v skupnosti, ki oznanja človeško dostojanstvo, pa čeprav je ta človek navaden garač, hlapec, v skupnosti, ki ima pred seboj načela o poštenju in pravici, ki se bori z lažjo, denunciantstvom, goljufi in narodnimi škodljivci.
V	luči vsega tega je za te mlade, za novi delavski rod, ki raste Sele v življenje, silen vzgled 80 letni starosta, Krekov soborec, delavski minister, tovariš Jože Gostinčar.
Predvsem, Jože Gostinčar je bil visa leta eno in isto: človek iz ljudstva. In kaj je slovensko ljudstvo? Narod beračev, pravimo! Torej: kakor Krek, tako je tudi Gostinčar živo čutil bolečine tega ljud-
stva. Toda pri vsem tem ni hotel ostati kot nekak glasnik, ampak je postal borec za uresničenje zahtev tega ljudstva. Borec skozi mlada leta, skozi moško dobo, borec v 80 letnem življenju! In to je zelo veliko! Mislimo namreč, da bi Gostinčar vendar tudi lahko bil tak kakršnih imamo danes mnogo, takih namreč, ki pravijo: ubogi narod, kako se mi smiliš, vse bomo skušali narediti, da te dvignemo... Narod pa je vedno bolj ubožen, temeljite pomoči pa ni od nikoder — Ni od nikoder, pa tudi ne more priti od onih, iki so v silužbi obstoječega reda, ki ga čuvajo z vsemi sredstvi...
Gostinčar pa je rajši ostal v sredi med lačnimi in kričečimi po pravici. V idejnem, vodilnem in strokovnem pogledu.
Odkar zaradi starosti ne more tako med svoje tovariše, je njegova tiskana beseda nadomestila osebne stike. In do teh besed, iki jih piše star mož, ima dostopa tudi mladina, mlad delavski rod v Jugoslovanski strokovni zvezi. Iz vseh člankov diha predvsem topla ljubezen do njegovega vzornika Evangelista Kreka. On in ideja krščanskega socializma sta zanj vodilo in cilj.
Kakor ob Krekovi petdesetletnici osebno Kreka, tako se danes, razen delavstva v Jugoslovanski strokovni zvezi, nihče ne drži njegovih naukov. Obstoječe zadružništvo se nahaja v večini v napol tuberkuloznem stanju. Prosveta se izogiba delavskega in kmečkega vprašanja. Obrtništvo tava po temi slučajnosti. Delavska organizacija, ki jo je z vso silo držal tudi dr. Krek, je danes nekaterim stremuhom kamen spotike in steber okoli katerega širijo laž in obrekovanje. D. P. št. 16, 1939.
Delavska organizacija v krščanskem smislu, nekaterim od svojega obstoja pa do danes ni bila nikdar priljubljena. Dr. Janez Ev. Krek sam je tožil, da mu delajo nekatere osebe velike težave. D. P. št. 24, 1939.
In Krek ter njegovo notranje prepričanje ga venomer vzpodbujata, da kliče delavstvo v organizacijo, k skupnosti, k borbi.
Toda delavstvo ni hotelo biti slepo, ni hotelo biti orodje drugih, temveč je uvidelo, da je v gospodarskih zadevah izročeno samemu sebi in je potom Jugoslovanske strokovne zveze vršilo živo borbo s kapitalizmom, kar je še huje udarilo
nekatero ljudi, ki so vanj zaljubljeni. — V istem članku.
Ko govori o preteklosti, že opozarja delavstvo v sedanjem času.
Delavci spreglejte! Ne dajte se kapitalističnim podrepnikom zapeljati, temveč se združite v svojo obrambo, napredek in izobrazbo v Jugoslovanski strokovni zvezi, ki se v Sloveniji že nad trideset let bori po navodilih dr. J. Ev. Kreka, bori za izboljšanje delavskega stanu! V slogi je moč! D. P. št. 11, 1939.
Kako ceni delavsko izobrazbo, ki je temelj svobodnemu delu!
Kapitalizem skuša s pomočjo nezavednega delavstva razvajati svobodne delavske organizacije, ki se z vso resnostjo po zakonitem potu bore za izboljšanje razmer. Pa ne samo to. Dandanes se skušajo razbiti delavske organizacije, ki hočejo po svojih močeh popravljati socialne nepravilnosti. Tu je treba, da pride delavstvo do spoznanja, da je samo ono svoje sreče kovač. D.' P. št. 9, 1939.
In kaiko bodri v novoletni številki Delavske pravice:
Torej, tovariši, glave pokonci ter z delom za delavsko obrambo, v zaupanju v Boga in sami sebe korakajmo v srečno in blagoslovljeno
novo leto. D. P. št. 1., 1959.
Vera v Boga, krščanska načela, papeževe okrožnice so zanj temelji, neštetokrat ponavlja važnost vsega tega. Posebno ne pozabi poudariti, da bi dejansko življenje ipo gornjih načelih lahko izboljšalo življenje delovnemu ljudstvn. Da pride do izboljšanja, pravi.
Seveda se mora človeštvo ^obrniti k socialnim poslanicam papežev. To se bo moglo zgoditi kadar bo delovno ljudstvo solidarno in ne bo imelo med seboj parazitov, ki lezejo kapitalistom pod frake. Krščanski socialisti _ po svojih načelih nočejo lizunov jn denunciantov, ker so ti zajedavci škodljivi delavstvu. D. P-št. 8, 1940.
O razmerah v družabnem oziru pove med drugim tudi sledeče:
Kakršne ljudi si izbere ljudstvo za svoje zastopstvo, takšne so potem pač razmere. D. P. št. 7, 1940.
Danes je sikoro slehernemu znano, kakšno težko stališče ima posebno naša Krekova Jugoslovanska strokovna zveza. To stališče ni lahko in tudi Gostinčar o tem toži.
Morda v Sloveniji nobeno društvo ali zveza ni bila zaradi svojih načel toliko in po takih ljudeh preganja-
na in oklevetana kakor Jugoslovanska strokovna zveza. D. P. št. 27, 1939.
Toda v njegovih tožbah ni malodušja.
Jadra Jugoslovanske strokovne zveze se v teh viharjih niso pokva-rila, ladja plava po razburkanem morju z razpetimi jadri, pogumno za znakom kompasa, križa in kladiva, naprej, vršeča svojo dolžnost do trpečega naroda, domovine, vere in države. D. P. št. 1, 1939.
Mnodo krepkih misli bi še lahiko ponatisnili, toda že te- zadostujejo, da moremo »poznati Gostinčarja,
kako zvest je ostal temu, kar sta s Krekom ustvarila, .im čemur je služil skozi vsa dolga leta. Posebno mlajši člani moremo spoznati vrednost zvestobe do ljudstva ter stvarno in zares narodno delo. Toda pri Gostinčarju gre še za več. On je pri teh letih ostal še mož! Koliko pa jih še imamo danes, ki kljub vsemu izpovedo svojo vero, pa če se tudi najbližnjim zamerijo? Ali nimamo danes le povsod ljudi, ki klonejo, ki najdejo tisoč besed, samo da opravičijo svojo bojazljivost, da se ne zamerijo, da ne izgubijo zaupanja v očeh vladajočih in da ne izgubijo lepa mesta, ki so jih zasedli? In zato je Gostinčar pri svoji možatosti in značaju ne samo vzor mladim, temveč tudi zgled pravega ljudskega glasnika, pa čeprav že dolga leta živi samo v št. Vidu nad Ljubljano...
Krščanski socialisti! Mladi člani Krekove JSZ!
Gostinčar jeva proslava je proslava Krekove Jugoslovanske strokovne zveze. Mi vsi vemo kakšno pot hodimo in koliko polen nam leži pod nogami. Bodimo pri vsem tem podobni 80 letnemu tovarišu Gostinčarju. Po njem naj ostane v nas Krekov duh, vztrajen v delu, velik v žrtvah, zmagoslaven v dejanjih!
^Delavstvo to koc si Jto pcitocito, Ze to složna U% oc^OHuzicano. posame&ta potita st <ufiog*tc <ati •zlomi, toda krtače. palic niUce hC moče uftog*tiii ati vlomiti,,'*
Jože Gostinčar
/a
ro
•i-
s o
0-
ta
in
■u
'h
u
»a
\o
'd
>-
1-ti
i-
h
;e
n
:e
fenu
Heusteaša* bocec in Mumacen delavec
Mnogo delavcev je že nastopalo v slovenski politični areni, a le malo jih je, ki bi zapuščali za seboj lepši spomin (kot — Jože Gostinčar.
Skromen delavec nekdanje ljubljanske predilnice, ki je ipod vplivom tedanjega socialističnega gibanja spoznal pomen organizacije za delavstvo in je hotel zato kot prvi organizirati tudi delavstvo krščanskega svetovnega naziranja. Tu sta se takoj srečala z mladim dr. J. Ev. Krekom. Odslej je rastel v njegovii šoli, postail najvnetejši pobornik porajajočega se gibanja, soustanovitelj raznih njegovih organizacij, leta 1907. je bil izvoljen v avstrijski državni zbor, v konfliktu Šušteršič : Krek med tistimi, ki so od prvega stali zvesto ob Evangelistovi strani, po vojni je prišel tudi v belgrajsko narodno skupščino, postal spomladi leta 1919. celo minister za socialno politiko, nato so pa skromnega, a velezaslužnega moža polagoma, no, recimo — upokojili. Sedaj uživa po dolgih letih neustrašenih borb im neumornega dela rta pokoj v skromni bajti v Vižmarjih, od .»široke javnosti« pozabljen, od sovaščanov visoko spoštovan, od krščanskega delavstva iskreno ljubljen.
Bil sem še mlad študent in čeprav tedaj dijaki še nismo tako spremljali dnevnih političnih dogodkov, vendarle nismo preslišali senzacije, da je govoril Gostinčar v dunajskem parlamentu brez pre-stanka menda celih — 13 ur. Bilo je namreč v časih (menda pozimi leta 1909/10), ko je imela slovenska politika še neikaj hrbtenice lin se je zavedala, da ima vsaik narod edino le to, kar si trdo pribori. Slovenska parlamentarna delegacija je vodila tedaj na čelu ostalih Slovanov vprav herojski boj proti nemškemu nacionaileu Bienerthu, dokler ga ni tudi res strmoglavila. Najostrejše sredstvo takega boja je bila tedaj obstrukcija in junak te obstrukcije, ki je vzbudil pozor-
nost vse avstrijske politične javnosti, je bil Gostinčar s svojim govorom, najdaljšim, kar jih je kdaj doživel na senzacijah ne ravno revni avstrijski parlamemt. Za njegovo prevestno vršitev ostalih poslanskih dolžnosti v prid svojih vo-liilcev in vsega delavstva v tistih časih študentje seveda še nismo mogli vedeti.
Po vojni sem organiziral in več let vodil državne posredovalnice za delo, sedanje borze dela. Že leta 1919. sem naletel na vprašanje prekmurskih poljedelskih delavcev. Ti so hodili dotlej od nekdaj delat na madžarske latifundije. Iz narodnih razlogov ni več kazalo puščati jih tja, a treba jim je bilo najti kruha drugje. Iskal sem jim ga dobesedno po vsej Evropi in ga našel končno v tedaj še demokratični Nemčiji. Toda treba je bilo preskrbeti sto formalnosti, predem, bi bilo mogoče misliti na izvršitev te zamisli. Peljal sem se v Belgrad, trkal po raznih ministrstvih, a živ krst se ni brigal za to, da bi pripomogel stradajočim Prekmurcem do kruha. Zatečem se v »Jugoslovanski klub«, ki so ga tvorili tedanji poslanci SLS, razlagami zadevo temu in onemu. Marsikoga je stvar zanimala, a to je bilo tudi pnilično vse. Tedaj prisopiha v klub tudi Gostinčar. Povem še njemu. Ker sem bil sit že vsega, sem napravil na kratko, a njemu je to zadostovalo. Čeprav najstarejši in oči vidno že ves zbit od sličnih potov je vstal še tisti trenuitek, letal neumorno od načelnika do načelnika, od ministrstva do ministrstva in drugi dam popoldne je bilo urejeno vse, nekaj tednov pozneje se je pa že nemoteno lahko odpeljalo menda 1700 prvih Prekmurcev prvič v Nemčijo na delo. Prav gotovo se nikomur še sanjalo mi, da po —• Gostinčarjevi zaslugi.
Pozneje sem služboval v ministrstvu za socialno politiko, ki je bilo ustanovljeno ob prevraitu. Čeprav so si socialni demokratje vedno lastili nekak monopol ma socialno
politiko, mi njih prvi minister Vitomir Kovač vendarle storil ničesar niti za organizacijo ministrstva. Spomladi leta 1919. je prevzel ta resor Gostinčar in še dve leti pozneje so mi tovariši v ministrstvu pripovedovali o Gostinčarju kot ministru, polni spoštovanja in priznanja, kajti bil je prvi in eden izmed redkih, ki ni bil samo minister, temveč se je z vso mladostno navdušenostjo in zavestjo dolžnosti lotil ustvarjajočega dela. Šele on je ministrstvo organiziral in nabral polno mladih ljudi, tudi iz Slovenije, ki so delo šele uvedli. Svojemu uradništvu ni bil napihnjen žandar, temveč oče in tovariš. Ker je sam temeljito poznal tegobe delavstva in probleme socialnega skrbstva, je dajal lahko pobude na vse strani in znal najti
prave ljudi, ki so potem te pobude tudii smotrno izvrševali. Nenadomestljiva škoda je zato, da je bilo njegovo ministrovanje tako kratkotrajno. Tako so mi pripovedovali slovenski, hrvaški im srbski tovariši v ministrstvu še dve leti po njegovem ministrovanju.
Danes je ta mož v naši širši javnosti skoro pozabljen. Nič hudega, kajti živimo v časih, ko za može Gostinčarjevih kvalitet res ni prostora in smisla v javnosti, toda prav gotovo pnide čas, ko bodo Gostinčarjev značaj, njegova pridnost, njegova neomajna zvestoba načelom, njegova nesebičnost in njegova dejanska ljubezen do slovenskega delovnega ljudstva še simbol mladim rodovom in ko se bo njegovo ime svetilo v slovenski politični zgodovini.
Ip|l
Inr
IHIlk
OVINARJI JSZ SVOJEMU STAROSTI
/"T^-ri svetle točke bleste kovinarjem ( J na svojega Jožeta, iz katerega se imamo mnogo učiti, ki naj bodo v spodbudo kovinskemu delavstvu, da je naše delo pravo.
Prvi spomin gre daleč tja v leto 1919., ko so se jeseniški kovinarji s svojo godbo vzpenjali po pobočjih Šmarne gore, kjer je bil tabor JSZ. Po službi božji je spregovoril govornik
JSZ, prekinjen večkrat od nasprotni-ov, ki so svobodo imeli na koncu jezika in ki so jo imeli v zakupu sami za sebe, drugim so jo pa odrekali. Popoldan se je slavje nadaljevalo pri Tacnu. Množica delavnih stanov se je zbrala iz vseh mogočih krajev iz vse Slovenije, videl si tam Hrvate, celo iz bratske Bosne si videl slikovite narodne noše in če si jih vprašal, kaj so po stann, je bil odgovor »radnici smo«. Ko se je prikazal naš Jože, ki je bil dopoldne kot prvi minister za socialno politiko v Jugoslaviji odsoten, je navdušenje prikipelo do vrhunca, saj v Avstriji nisi doživel, da bi minister prišel med preprosto delavstvo, ko je stal na odru in govoril se je zdelo, da ob njem vidimo pokojnega Kreka, ki mu je bil tako zvest spremljevalec.
Globok vtis pa imamo kovinarji iz druge svetle točke, ki pa ni vesel. Pri-
šel je na Jesenice na nek javni shod. Ko si zagledal kisle obraze takih, ki bi ne bili radi delavci, ampak nekaj več, si slišal besede: »Oh, ta, saj ni noben govornik.«
Ko sta se oglasila z besedo on in njegov prezgodaj preminuli sin, smo videli, da sta vsa delavska in da zvesto izpolnjujeta oporoko blagega dr. Kreka.
Tretji spomin pa nas pelje tja v Radovljico, kjer se je odločalo, kdo naj zastopa kovinarski okraj v parlamentu. Takrat so nastopili proti Jožetovi kandidaturi vsi mogoči patentiran«, češ saj Jože drugega ne zna, kot v Beigradu »kljuke pucati«. Verjeli smo, a varani, ker prebridko ob. čutimo čas, ko ni več nobenega Jožeta v Beigradu, da bi v imenu zatiranega delavstva »kljuke pucal«. Dragi Jože! Nismo Te hoteli žaliti s temi spomini, vemo, da nam dovoliš, da se ob teh spominih učimo, kako mora biti delavstvo previdno in da sme zaupati tistim, ki so res njegovi.
Ko se bo ob Tebi zbrala ob Tvojem slavju vsa družina, smo kovinarji eni izmed tistih, ki smo Ti največ dolžni, saj si nas v težkih časih bodril: »Pravica je na Vaši strani, držite sel« Kovinarji JSZ.
Tjo oaril	-	zaoeden	delanee
Anton Marinček
Ob talkem jubileju (kot ga obhaja Jože Gostinčar, se ne ozre nazaj v svoje življenje le jubilant, ampak prehodi v duhu njegovo življenje Mižmja im daljnja okolica. Obseg (te okolice zavisi pač od po ozaja, kakršnega je zavzemal v življenju jubilant. Naš jubilant tovariš Uostinčar je zavzemal in še zavzema v družbi tak .položaj, da je stal vedno na vidnem mestu. Zaradi tega bo poromala v današnjih dneh, ko olbhaja 80-letmico svojega rojstva, mairsikatera duša k njemu.
Večkrat v življenju seni že premišljeval in ocenjeval Jožeta Gostinčarja. Iskal sem, katera izmed njegovih lepih lastnosti ga dela maj-priljubljenejšega in katera izmed njegovih lastnosti ga dela velikega.
Skrivnost Jožeta Gostinčarja je v tem, da je ostal odi dneva, ko je vstopil kot delavec v predilnico, pa do danes — delavec. Delavec po svojem dellu, delavec po svojem mišljenju, delavec po svojem hotenju.
Ko je pokojni dr. Krek iskal pomočnikov, ki bi naj mu pomagali pri izvrševanju delavskega programa, je obstal pri tovarišu Gostinčarju. Ni se odtegnil klicu, sprejel je nase nalogo in postal desna roka dr. J. Ev. Kreka, pa tudi njegov najintimnejši prijatelj. Novi nalogi se je posvetil z dušo in telesom. V krščanski socialni program se je poglobil z neobičajno resnobo. Vse svoje dušne zmožnosti je posvetil študiju tega programa V tem pogledu je rastel in stopil med prve može. Toda niti sledu prevzetnosti ali domišljavosti. Vedno isti tihi, skromni delavec.
Ko ga je življenje zaneslo v parlament in ga celo postavilo na ministrski sedež — vedno isti slkrommi Gostinčar. Ni poznal niti salonskega voza, niti prvega razreda. Običajno se je vozil v III. razredu.
Njegova skromnost pa mi iz vir ati a morebiti zaradi tega, ker bi čutil, da ni 'kos svoji nalogi. Saj je bil ravno Gostinčar med tistimi javnimi delavci, ki je poznal svojo nalogo do konca in jo tudi obvladal, dasi je bil delavec. Tovariš Gostinčar je obdarjen z izredno darovitostjo
duha, nič manj pa tudi e pridnostjo mravlje. Ko je prešla opozicija v dunajskem parlamentu v obstrukcijo, je prevzel tudi on nalogo ohstruk-cijs/kega govornika. S svojim nastopam je vzbudil občudovanje vseh. Saj je govoril nepretrgoma 13 ur.
Tovariš Gostinčar pa je bil vedno tudi discipliniran delavec. Stalno je učil in še uči, da je le organizirano delavstvo sposobno uveljaviti se v tovarni im v javnosti. Toda ni dovolj, da je delavec organiziram, mora se tudi popolnoma predati in podrediti organizaciji. Vsaka strokovna organizacija ima svoje težave, tako tudi JSZ. Večkrat se krešejo naziranja, taktična in tehnična, tako da iskre lete. Tudi tovariš Gostinčar ni bil včasih s to ali ono stvarjo zadovoljen. Toda nikoli ni reševal zadev izven organizacije, amipaik vedno v organizaciji. Disciplina in avtoriteta organizacije nad vse!
Tovariš Gostinčar je vedno veroval im še danes veruje z enakim mladeniškim ognjem kot pred leti v pravilnost, pa tudi v zmagovitost krščanskega socializma. Ravno iz te vere ni bil nikoli v zadregi, kaj naj napravi, kadar je slo za JSZ. Vedel je in ve, da je JSZ Krekova desnica, da je mogoče le na podlagi načel, ki jih zastopa im oznanjuje JSZ, dvigniti delavstvo in mu priboriti njegove pravice. Ravmo ta vera ga je napravila odločnega, klenega in neupogljivega. Če še danes, ob njegovi 80-letmici občudujemo razboritost in borbenost tovariša Gostinčarja, potem se zavedamo, od kod ta borbenost, od kod ta neupogljivost.
Tovariš Gostinčar je ustvaril in postavil lik zavednega krščanskega socialista. Skromen, požrtvovalen, kratek, vendar pa nedosegljiv borec, kadar gre za pravice delavstva. Zaradi tega je tovariš Gostinčar, da se izrazimo ipo svetopisemsko, luč, ki stoji na merniku in sveti. Ta luč vodi in ogreva.
Ob njegovi 80-letmici prosimo Vsemogočnega, naj dovoli, da nam bo ta luč še dolgo svetila.
NADŠKOF A. B. JEGLlC JOŽETU GOSTINČARJU
Uredništvo je brez vednosti naslovljenca prejelo na vpogled izvirno pismo, ki ga je poslal veliki prijatelj delavstvu in našega gibanja dr. Ant. B. Jeglič Jožetu Gostinčarju ob njegovi 70 lelnici. Pismo objavljamo:
Velecenjeni gospod!
V Ljubljani, 23. 3. 1930.
Sedaj sem že skoraj popolnoma okreval, pa Vam morem naknadno izraziti svoje čestitke zaradi božje milosti, po kateri ste v splošno koristnem delu in trudu dosegli tako visoko starost in priznanje vseh poštenjakov, posebno priznanje kršč. delavstva.
Želim, da bi Vaše delo v smislu krščanskih načel in Vaše krščansko življenje priznal tudi Oče nebeški.	Vam	vdani
f Anton Bonaventura
škof
NAS VZORNIK /
Martin Kores
Tako važen se ini zdi "ta 'jubilej našega tovariša Jožeta Gostinčarja, da ne morem brez nekaj vrstic preko lega važnega dneva. Ali naiin ni tovariš osemdesetletni jubilant edina živa priča celotnega razvoja in delovanja naše delavske organizacije Jugoslovanske strok, zveze? Mirno lahko trdimo, da edino on lahko potrdi s svojo pisano in živo besedo, da je delovanje JSZ še vedno rna tisti pravi poli, ki nam jo je začrtal pokojni dr. Janez Ev. Krek. Njegovi članki v naši »Delavski pravici« in njegove kremenite izjave na občnih zborih naše matice JSZ nam dajejo vedno novega poguma, da moramo edino po tej začrtani poti naprej. Pa še to, ali se dovolj zavedamo, kaj nam je bil naš 6tarosta Gostinčar s svojo odločnostjo in kremenitim značajem v zadnjih treh letih? Vemo, da nekateri krogi, ki so delili katoliško občestvo iz političnih vidikov, tudi Gostinčarju niso prizanesli. Prepričam sem, da je s težkim srcem gledal na vse priprave, ki so jih politični činitelji na najvišjih mestih z raznimi finančnimi pooblaslili pripravljali, da uničijo zapuščino pokojnega dr. J. Ev. Kreka, to je našo JSZ. Hvala Bogu, da so ti žalostni dogodki premagani, da je izšla JSZ iz te težke in nelepe borbe ojačena, ojačena ne le po številu, temveč tudi duhovno.
Dragi jubilant, mislim, da nikdar nisi računal s tem, da boš kedaj doživel med katoliškim krogom neikate-rih ljudi tako težko borbo za obstoj
krščanske delavske strokovne organizacije JSZ.
Mlajši borci iz naših vrst so zgubili pogum, da bi zdržali borbo, klonili so in šli itja, kjer so po političnih razmerah pričakovali osebnih koristi.
Ti, dragi naš jubilant, pa si stail nezlomljiv med nami in nas mladeniško bodril k vztrajnosti za .našo upravičeno stvar.
Naj še omenim naš delavski list »Delavsko pravico«. S svežim duhom, z duhom popolnoma novega človeka so napisani načelni članki našega jubilanta. Skoraj neverjetno se zdi, da je,.pisala roka osemdesetletnega .moža talco važna vprašanja novega in pravičnega družabnega Teda, v katerem bo vsak sleherni človek priznan kol enakovreden član človeške družbe.
Mirno lahko trdim, da smo vsi člani JSZ ponosni na Tebe, dragi jubilant Jože Gostinčar. Če je kdo komu dolžan hvaležnost, smo to irii člani JSZ stokrat dolžni, da se Ti ob tej priliki zahvalimo za ves tvoj trud, ki si ga položil v naše krščansko socialistično gibanje.	■>
Končno imam veliko prošnjo do Vsemogočnega, da naj nam ohrani našega starosto — osemdesetletnika Gostinčarja — še mnogo let zdravega, da nam 1)0 lahko pomagal s svojimi modrimi nasveti za boljšo bodočnost delovnega ljudstva, za čimprejšnjo zmago novega družabnega reda, reda, ki bo na podlagi krščanskih načel uveljavil pošteno življenje izmozganih in zatiranih.
Slovenski HMnešceMi
OB JUBILEJU JOŽETA GOSTINČARJA
Tdobi, ko se dajejo nekateri kot bogovi dvigati na prestol vsevednosti, vsesposobnosti in nad-razumnosti ter se pustijo malikovati od strani ubogljivega ljudstva, človeku ni skoro mogoče zbrati pravih misli, mu ni skoro dano najti dovolj svečanih besed za voščilo možem, ki se niso prevzeli in ki se niso dali za. vesti po grehu napuha, ki je celo nadnaravna bitja, kot so angeli, izpreme-nil v satane in jih vrgel z nebes v dno pekla.
Čas nove dekadence je redkim prizanesel. Prav zato so tisti, ki so ostali enaki med enakimi, kljub temu, da so bili izvoljeni na prva mesta, pravi vodniki v novo dobo, ki bo prišla. Ne zadnji med temi je naš slavljenec.
Tovariš Jože Gostinčar je, lahko se reče, posvetil vse svoje življenjsko delo Krekovi zapuščini, najbolj razcepljenemu in razdvojenemu stanu našega naroda, — delavnemu ljudstvu. Ko je sacro egoismo (malikovanje posvetnih dobrin), sla po boljšem kruhu in udobnejšem življenju, čeprav na
J?
llllllllllllINF
TONE FAJFAR
REČAN JA Z GOSTINČARJEM
račun najbednejših, posušila nevredne liste na hrastu Jugoslovanske strokovne zveze, Gostinčar ni omahoval niti za trenutek, da bi vzel iškarijot-ske srebrnike, ampak ostal pri krmilu in ga še trdneje prijel, da bi mu ga tokovi ne izvili. Se bolj je držal, delal in zbiral ter nabral novih borcev-idealistov, značajev, iskalcev pravice, kristjanov v dejanjih.
Pravi slovenski in krščanski nameščenec je ostal ramo ob rami svojega delovnega tovariša, delavca. Podjetniki veliki in mali, boljši in slabši so organizirani enotno, čemu bi se trli med seboj njihovi uslužbenci,_ čeprav eni pripadajo delavcem drugi nameščencem. Oboji imajo enake in skupne interese. Kdor dela med njimi prelom, išče le samega sebe in svojih koristi, ne pa koristi delovne celote. Nameščenci, v katerih je pravi duh altruizma in krščanske ljubezni, se zato z lahkoto oklepajo organizacije, kot je Jugoslovanska strokovna zveza. Časi sicer so taki, da idealiste že skoro prištevajo med bedake, toda nova doba hitrega tempa, bo na modernem
Vsak trenutek se srečujemo z ljudmi. Toda prav malo jih je, ki bi napravili na človeka tak poseben vtisk, kakor naš Jože Gostinčar.
Prvič sem ga videl pred več leti na občnem zboru JSZ. Takrat popolnoma novo pečen strokovničar sem ga gledal kot nekako častitljivo ostalino iz časov dr. Janeza Kreka, kot njegovega sodelavca in sobojevnika, ki je pa danes že stopil iz prve bojne črte.
Toda imel sem priložnost, da sem se pozneje še mnogokrat sešel z njim in pri bližjem opazovanju sem si mogel ustvariti o njem popolnejšo in globljo sliko. Ti vtisi me danes, ko Jože obhaja 80 letnico, silijo k pisanju.
Drugi, starejši in izkušenejši tovariši, bodo opisali vse njegovo velikansko delo in značaj. Sam pa čutim potrebo, da povem le nekaj bežnih slik.
Zadnja leta je skoraj priklenjen na svojo malo hišico v Vižinarjih. Ne da bi užival trdo zasluženi pokoj, ampak ker so ga leta pritisnila in mu vzela zdravje in telesne moči. Zato je v Ljubljano le redko prihajal. Sem doli so ga prignali le važni opravki — največ pa skrb za njegovo najdražje — Jugoslovansko strokovno zvezo. Težko premagujoč bolezen in onemoglost, je vedno rad prišel med nas. Ni prihajal kot gost, ampak kot dobri oče med svoje otroke. Vse ga je zanimalo. Vkljub temu, da živi izven našega središča, mu je bilo vse znano, vedno je bil na tekočem in na čistem o vsem.
Večkrat sem bil pri njem v Vižmarjih. Ob najrazličnejših priložnostih in ob najrazličnejših urah. Nikdar ga nisem našel v postelji. Njegovo mesto je bilo v sobi ob mizi, obloženi s časopisi, knjigami in rokopisi. In soba sama: kakor film se mi je odprlo pred očmi vse dela in žrtev polno življenje Gostin-čarjevo. Slika pri sliki, diplome in darila. Največ še iz predvojnih let, iz Krekovih časov, iz časov njegovega dela v slovenskem političnem življenju.
V	kotu velik kip »Sejalca« od T. Kosa, dar JSZ ob njegovi 70 letnici — kar prevelikega za majhno Gostinčarjevo sobico. In v okviru vseh teh prič svojega dela in življenja — Jože sam! Ni to onemogli starček, samo še sočutja in tolažbe potreben. Vesel, nasmejan obraz, prisrčen in trden glas, siguren nastop
— v resnici mož, cel in popoln mož kljub visokim letom in trpljenju, ki ga posebno zadnje čase spremlja.
Ne govori rad o svoji preteklosti. Saj tudi ni bila vesela. Vse je bilo le delo, delo in žrtve — pa malo veselja. Posebno zadnja leta so bila pelina polna. Ideali, za katere se je boril, opljuvani in zasramovani od brezvestnih ljudi. Toda kljub vsemu razočaranju ga nisem nikdar videl potrtega in žalostnega. Celo v času najtežjih razočaranj ne. Vsega prevzema le živa in trdna vera v pravico in v zmago misli, za katero se je boril skozi vse življenje. Optimizem
— kateri je nas druge večkrat zapuščal — je njegova posebna lastnost. Nikdar še ni pokazal dvoma v dober iztek vseh težav, ki so nas z vseh strani objemale.
In njegova borbenost. Mladi ljudje smo navadno -neugnani in bojeviti. In vsakdo bi pričakoval, da bo Jože zaostajal za nami, da bo s težavo ustrezal korak. Pa ni bilo tako. Mnogokrat smo se mu čudili, tako čudovito je znal ujeti celo odtenke našega hotenja in misli. Bil je z nami vred vedno ves mlad, borben in živahen. Njegovemu duhu se prav nič ne poznajo visoka leta — mladost duha je druga njegova posebna odlika.
In tretja odlika: skromnost. Lastnost, ki jo imajo samo ljudje velike srčne izobrazbe in spoznanja. Za narod in delavstvo velezaslužen mož je obenem skoro nadčloveško skromen. Pozablja na samega sebe. Užaljenost, lastnost ozkih natur, se ga niti zdaleč ne poprime. Teden za tednom pošilja uredništvu »Pravice« članke. In, občudujte ga: Starosta vsega krščansko-socialističnega gibanja, Krekov sodelavec, državni poslanec in minister, napiše uredniku, mlademu človeku, ki ga še nikjer ni bilo, ko je on že stal na vrhu svojega naroda: »Pošiljam nekaj člankov. Če mislite, da je kaj vredno, priobčite, če ne — v koš!« Kako daleč smo še za njim, ki nas razburi mnogokrat popolnoma mala stvar in ki nas vsako osebno zapostavljanje v živo zadene.
V	Jožetu Gostinčarju vidim tudi vzor demokrata. Nikdar ni nikomur vsiljeval svojega mnenja. Na sejah in občnih zborih smo ga mogli kot takega popolnoma spoznati. Razložil in utemeljil je svoje mišljenje — potem pa pristavil: »Takole jaz mislim, da je najbolje, sicer pa sklepajte po svojem preudarku!« On je demokrat stare Krekove šole, ki ga ni nič okužil strup nasilnosti, ki je zadnje čase prevzel mnoge njegove sodelavce. Veruje v zmago demokratične misli in življenja. In to svojo živo vero vceplja nam v govoru in pismu.
Že v začetku sem dejal, da Jože ni penzionist življenja. Mlad je po duhu in mlad tudi po svoji borbenosti. Borba je bilo vse njegovo življenje — en sam velik boj za pravico naroda in delavstva. Prav tako stoji še danes v prvih bojnih vrstah krščanskega delavstva. Zgled nam je vsem drugim, opora omahujočim in glasnik naše ideje. To smo videli posebno v bližnji preteklosti.
Prav za prav sem mislil napisati kaj bolj podrobnega o svojih srečanjih z Jožetom Gostinčarjem. Toda vse je izzvenelo v skupek vtisov, ki sem jih v svojem občevanju z njim dobil. Sicer smo ob raznih obletnicah vajeni pretirane in s trudom zbrane hvale. Toda to, kar sem napisal o našem Jožetu, ni tak slavospev. To so resnični vtisi. In pri vsem tem imam samo občutek, da nam je Gostinčar še mnogo mnogo več, kot se moremo izraziti.
materializmu in egoizmu sloneča gibanja še prej odnesla, kot jih je prinesla. Ze sedaj jih je nameščencev, ki nam jih je vzel prvi veter, toda spoznali so zmoto. Tudi jih je, ki morajo na zunaj kazati potvorjen obraz. Njihova okolica je taka, da zaradi ubogega koščka kruha ne smejo s srcem na plan. V njih vre in razbija. Kar planili bi na dan in zavpili na vsa usta o hinavstvu in svetohlinstvu. Ni je večje boli, kot je nasilje nad samim seboj in dušenje samega sebe, svoje lastne notranjosti zaradi pokvar-
jene okolice. Zato hočemo mi še bolj pospešiti svojo začrtano pot požrtvovalnega dela za ves delovni stan, (la se nam bodo skoro lahko pridružili tudi tisti, katerih srca so že pri nas.
Tovariš Gostinčar! Slovenski krščansko misleči nameščenci so hvaležni za ves trud, posvečen slovenskemu delovnemu ljudstvu in prepletajo svoje čestitke z željo, da bi vse delo za Jugoslovansko strokovno zvezo kronala bodočnost s preroditvijo vsega slovenskega naroda v pravem krščan-sko-socialnem duhu.
JOŽE GOSTINČAR; .SOCIALIZEM
Pokojni dr. Krak piše v svojem »Socializmu« v splošnem pregledu: Besedo socializem je prvi zapisal Peter Leroux (Leru) v svoji knjigi »Trais discours« (Trije razgovori) leta 1832. V njej jo dokazoval, da posameznik niima svojih pravic, marveč da so vise njegove pravice združeno s pravicami vsega človeštva. Pobijal je načelo listih, ki iso trdili, da je posameznik sam im da se s tern najbolj pospešuje splošno blagostanje, če se vsakemu 'posamezniku da popolna svoboda in če v medsebojnem boju vsakdo skuša napredovati kolikor pač more.
Posameznik se imenuje z latinsko besedo individuum, posamezen individualist. Zato se je dejalo tistemu načelu, ki poudarja neomejene pravice posameznikov — individualizem. Temu načelu se je upri Leroux zatrjujoč, da je družba več nego posameznik (Le-roux je bil po poklicu stavec). Drugi tovariš se imenuje v latinščini socius, izdružen pa socialis. Od tod je nazivail Leroux načelo, ki pobija napačno po-samezništvo ali individualizem in zagovarja višji pomen družabnega življenja — socializem ali družništvo.
Beseda »socializem« se je hitro udomačila. V začetku so jo rabili v splošnem pomenu. Ko so vprašali Proud-hona (Prudona) pred 'sodiščem, kaj je socializem, je takole odgovoril: »Socializem je vsako teženje po zboljšanju družabnih razimer«.
Dejanske razmere so silile na boj proti individualizmu; zato je bilo socialistov vedno več. Po vseh državah so se namreč od srede 18. stoletja sem uveljavljali zakoni, ki so posameznikom dajali (Svobodo v vseh ozirih. V gospodarskem življenju so se začele prav kmalu čutiti žalostne posledice. Neomejena gospodarska svoboda je rodila silno tekmovanje (konkurenco) posameznikov med seboj in v tem boju 'So slabejši in poštenejši 'podlegli. Zmagovali so vušji sloji, nižji so propadali. Med delavskim stanom je bilo vedno več revščine. Izmed njih samih in izmed človekoljubnih njihovih prijateljev so vstajali možje, ki so čutili, da tako ne sme več dalje. Upirali so se neomejeni svobodi posameznikov in so po svoji pameti in po zgledih iz preteklih časov sestavljali raznovrstne načrte, po katerih maj se ozdravi bolna družba s tem, da se posameznikom omeji svoboda. Pred Lerouxom niso imeli nobenega skupnega imena. Odkar je pa ta mož objavil besedo socializem, so se je pa hitro oprijeli in se imenovali socialiste.
Jasno je, da je bilo socializma raznih vret. Kakor je kdo uimeval pravice posameznega človeka, tako je tudi po svoje pojmoval, kdaj jih prestopi in kdaj se je torej treba upreti individualizmu.
Tu imamo tri glavne vrste:
1. Krščanski možje so poudarjali, da morajo socializem voditi nauki Kristusove vere. Boriti se je treba po njihovih mislih proti individualizmu, toda
ri tem se mora upoštevati vera im cer-?Y’ .ln°ra se ohraniti rodbina in bra-aiiti je treba zasebno last v njenih, po pravičnosti in ljubezni določenih mejah. Imenovali so svoj nauk krščanski socializem. PaJco pravi ma primer La-cordaire (Lakorder): »Krščanski socializem spoštuje vero, družino in zasebno last in teži po teni, da bi izboljšal z združevanjem, ki naj se raztegne, kolikor je sploh možno, telesno in dušno stanje večine ljudi.«
2. Drugi so trdili, da je najpogub-nejša tista svoboda posameznika, s katero si človek prilasti zasebno last. Takih ljudi, ki so učili, da se mora odpraviti zasebna last, je bilo vedno dovolj na svetu. Imenovali so se komunisti, po latinski besedi communis — splošen, ker so hoteli posplošiti vise premoženje in svojemu nauku so dejali komunizem. Tega inauka so se oprijeli tudi mnogi socialisti nove dobe. Prav za prav je s pojmom socializma dandanes splošno zvezan koaniinizem. Večina družboslovnih pisateljev trdi, da se more imenovati socializem samo tisti nauk, ki vsaj deloma zaim e tava zasebno last. Takih komuniških socialistov je več vrst:
a)	Nekateri trdijo, da se posploši le zemljiška last. Druge stvari naj ostanejo v zasebni lasti. Poglavitna zastopnika teh agrarnih (od latinske besede ager = njiva) socialistov sta M. George in Fliirscheim.
b) Drugi pravijo, naj se posploši samo last vsega obrtnega (industrijske-
a)	kapitala, to je strojev, tvornic itd.
aito se imenujejo industrialni socialisti. To misel zastopata Tacquer in Vi-dal.
c) Tretji zahtevajo, da se posploši last vsega zemljišča in enega dela obrtnega kapitala. Nazivajo se umstveni socialisti. Glavni zastopnik te struje je Collins.
č) Četrti pa pravijo, da mora pasti zasebna last za vse zemljišče in ves obrtni kapital, torej za vsa sredstva, s katerimi se kaj prideluje ali izdeluje. Ti se pa zopet dele v dve vrsti.
aa) Prvi trdijo, da mora država voditi vse pridelovanje in izdelovanje.
V	državi pa imora vladati ljudstvo, med katerim mora nehati vsak stanovski razloček. Odtod se imenujejo demokratski (od gršlke besede demokratija = ljudovlada) socialisti ali socialni demokrati. Njihova prvaka sta Marks in Engels.
bb) Drugi trdijo, da morajo dobiti vso last v roke svobodne zadruge, da ne sme biti nobene državne oblasti, ki bi vodila pridelovanje in izdelovanje in razdeljevala posamezniku, česar po-
trebuje. Ti se imenujejo anarhistični socialisti ali komunistični anarhisti (od grške besede anarhia = brezvladje). Glavna njihova zastopnika sta Proud-hon in Bakunin.
3. Tretji so se imenovali državni socialisti. Upirajo se individualizmu s stališča državne vsemogočnosti. Država ima po njihovih nazorih pravico omejevati posameznikom svobodo, kakor ji je drago. Priznavajo potrebo raznih stanov, upravičenost omejene zasebne lastnine, predvsem pa krepke državne oblasti.
Individualizem je imel in ima še vedno svoje zastopnike in branitelje. Nemogoče je prav umevati socializem, če se ne pojmuje točno, kakšen je njegov nasprotnik. Individualiste ločimo v dve glavni struji:
1. V prvo vrsto spadajo liberalci, ki zahtevajo iza posameznika politično, gospodarsko in versko svobodo, a pri tem branijo zasebno last ter razloček med stanovi in priznavajo najvišjo oblast državi.
Liberalno načelo je rodilo kapitalizem.
2. V drugo vrsto spadajo individualistični anarhisti, ki tajijo upraviče-
nost vsake oblasti in zaradi tega tudi vsake države; razlikujejo se pa od komunističnih anarhistov v tem, da ne zamotavajo zasebne lastnine, češ če ni nobene oblasti, ki bi smela posamezniku kaj ukazovati, potem tudi ni nobene ovire, da ine bi posameznik imel pravice rabiti raznih stvari po svoji volji.
V	pregledni vrsti podajamo tu še enkrat razne struje individualizma in socializma.
I. Individualizem.
1. liberalizem — kapitalizem;
2. individualistični anarhizem.
II.	Socializem.
1. krščanski socializem;
2. komunistični socializem:
a) agrarni komunistični socializem;
b) iindustrialni socializem;
c) umstveni socializem;
č) splošni socializem;
aa) demokratski socializem (socialna demokracija);
bb) splošni socializem.
3. Državni socializem.
Vsa ta razna mnenja niso varastla kar naenkrat iz tal. V izvezi z nazori in nauki prejšnjih časov. Naša knjiga pojasnjuje te različne struje in kaže, kako so se polagoma raizvijale.
Predstoječe vrste sem prepisal iz Krekovega socializma, da bralci vidijo, da se Jugoslovanska strokovna zveza dosledno drži krščanskega socializma, ki hoče na temelju Kristusovega nauka doseči pravično rešitev 'Socialnega vprašanja, s katerim je tesno povezana tudi prihodnost katoličanstva ter vsega krščanstva. Naj ne mislijo tisti, ki največ iz kapitalističnih razlogov pobijajo Jugoslovansko strok, zvezo, da delajo s tem za katolicizem. Ne! Ravno nasprotno! Kdor je proti načelom rešitve socialnega vprašanja v krščansko socialnem smislu, je proti krščanstvu!
Krščanska delavska mladina ob 80 letnem življenjskem jubileju Jožeta Gostinčarja
Ob 80-letnem .rojstnem jubileju bo naš šo vedno veder in mladosten tovariš Jože Gostinčar prejel nešteto voščil in dokazov, kako visoko ga ceni naše delavstvo.
Krščanska delavska mladina vidi v njem vzor poštenjaka in nesebičnega delavca za blagor tistih, iiz katerih vrst je izšel in ostal zvest v besedi in dejainju do konca. Danes ob tako redkih sličnih jubilejih, ko srečujemo vsepovsod samo zavist, zlobo in sovraštvo, nam je ta praznik še posebno drag.
Tovariš starosta Jože Gostinčar! Krščanska delavska mladina Ti ob Tvojem prelepem življenjskem prazniku obljublja, da bo zvesto hodila Tvojo pot in tako nadaljevala delo, katerega si započel z našim velikim učiteljem Evangelistom Krekom za procvit in blagor trpečega slovenskega delavstva.
Maci&acconi UOŠUfo (fOttiMOciu-
Iz vsega srca smo veseli, da nam jo Bog ohranil pri življenju in zdravju našega starosto in soustanovitelja Jugoslovanske strokovne zveze tov. Jožeta Gostinčarja, ki obhaja 16. marca svoj 80. rojstni dan.
V	imenu članstva Jugoslovanske strokovne zveze v Mariboru čestitamo tov. Gostinčarju k njegovemu jubileju in mu iz vsega srca želimo zdravja in moči še mnogo let.
Ekspozitura JSZ v Mariboru Strokovna skupina delavcev in nameščencev v Mariboru Strokovna skupina tekstilnega delavstva v Mariboru
je SLlx%aeM£ki ponos
■mmmh DR. ALEŠ STANOVNIK mm—mmmmmmmmmmmm
Jože Gostinčar je za Slovence v moralnem, zlasti politično-moralnem pogledu in ipomenu to, kar je pri Srbih Aca Stanojevič ali poikojni Davidovic, ali pri Hrvatih dr. Maček. Razlika je le ta, da so pravkar imenovane moralne in politične veličine oibeih bratskih narodov intelektualci, šolani ljudje — Aca Stanojevič menda ne — da so te ljudi močne (politične organizacije visoko dvignile, da pa je Jože Gostinčar intelektualec-samouk, detla v ec od svojega 14. leta starosti pa do svojega častitljivega 80. leta, član delavske organizacije JSZ pri Slovencih, ki svojega delavskega velikana ni mogila tako dvigniti, kakor so to mogle Hrvatska kmečka stranka pri Hrvatih in Radikalna stranka pri Srbih.
Aca, Čilka Ljuba, Maček, starosta Jože so tipi neumornih, velikih, delavnih, požrtvovalnih, celih ljudi. To niso ljudje kompromisov, taktiziranja im kompromisarstva, temveč premočrtni, etični, visOkomoralni politični ljudje. Starosta Jože je v svojem skoro 60-letmem javnem delovanju sebe vsega žrtvoval za svoje tovariše, delavce. Nikoli ni iskal sebe, nikoli ni stremel za mesta, nikoli za častjo, najmanj pa za denarjem in posvetnim 'blagrom. Ostal je mlad idealist v svojem 80. letu, kakor je bil pri svojih 20. letih. Vmes je ena sama dolga vrsta, nepretrgana vrsta dela, dela in zapet dela. Jože Gostinčar je govoril, pisal, organiziral, zborovali, posredoval, pomagal, vse za druge, nič zase.
Ko ga je ob ustanovitvi Jugoslavije politična situacija privedla na delavsko ministrsko mesto za socialno politiko, je v kratki dolbi svojega ministrovanja uveljavil 8-urni delavnik, uredil najnujnejše invalidsko vprašamje in pripravil vse za delavske socialno zaščitne zakone. Gostinčar je ■postal in ostali vse do danes simbol zastopnika delovnega ljudstva. Ob moralnem političnem razvoju bi bil morali v družbi z drugimi demokratičnimi vrhovi pri Hrvatih, Srbih in Slovencih postati vodilni politični človek iz vrst delovnega ljudstva.
Še se spominjamo, kako je bil 'kmalu izločen iiz javnega življenja zaradi samovolje odločujoče zakulisne kamarile pri bivši SLS. Gostinčar je to mimo sprejel. Delavci pa so postali pozorni. Odtlej se pričenja nezaupanje zavednega delavstva do vodstva politične orgamizacije, ki tako zameta in žali delavstvo.
Po zlomu diktature so Talbili Gostinčarjevo ime. Dal ga je v svoji nesebičnosti in zaupanju, da s tem delavstvu koristi. Ko pa je uvidel naimero, da hočejo zopet izigrati delavstvo, se je razpisal in razvnel in v mladeniško čilem stilu pokazal delavstvu edino možno .pot — osamosvojitev.
Gostinčar je zgled nesebičnega, moralnega javnega delavca. Lahko bi dtJbil visoka mesta, velike časti, udobne položaje, ko Obi zavrgel svoje tovariše trpine. Šel je preko vsega, odklonil čast in udobje in ostal zvest klicu svojega zlatega srca, zvest svojim delavcem, popolnoma predan ideji in delu, ki ga je začel z Janezom Krekom. Ostal je čist, (borben, mlad, moralen v najzvišenejšem pomenu, dosleden, vzravnan v svoji hrbtenici in v svoji misli, vedno in samo v borbi za kruh in pravico najbednejših in tlačenih.
Jože Gostinčar je slovenski .ponos, ne samo delavski, temveč ponos slovenskega delovnega ljudstva. On je pravi od Boga poslani ljudski zastopnik. Narod Gostinčarjev zasluži boljšo usodo, kakoT jo mora prenašati. Gostinčarjev zgled je dal mnogo novih ljudi v delavskih vrstah, ki Gostinčarja posnemajo in ga nadaljujejo. Prepričani smo, da je Jože Gostinčar oib svojem 80. letu tega najbolj vesel. Z njimi pa tudi vsi, ki se kaj damo na slovenski ponos.
6
	
Ob prvi obletnici vladanja	■ »/MKP1
papeža Pija XII.	
se željam vsega krščan-	
skega sveta pridružuje	
tudi slovensko krščansko-	
socialistično delavstvo in	*
mu obljublja svojo vdanost	
in pomoč pri delu za vpo-	• ; \ i j1'l
stavitev miru in pravice '	
PRAZNIK DELA
Po naših krajih
ojera človeka in pojem dela sta si vedno v nekem prav zanimivem in posebnem odnosu. Mišljeno je tukaj predvsem telesno, ročno delo. Kadar so preprostega človeka in njegovo osebnost poniževali, so tudi telesno delo podcenjevali in ga smatrali za onečaščenje rok. V rimski dobi je bil delovni človek suženj, brezpravna stvar, ki so jo prodajali in kupovali, prevažali in izkrcavali kakor danes n. pr. 'kolonialno blago ali petrolej. Ta človek torej ni bil pravna oseba, pred sodiščem ni imel pravic ne zaslombe. Prišlo je krščanstvo in učilo prav Obratno. Zvesto zapoveduje: moli in delaj. Delo vzporeja z molitvijo, ki je nekaj svetega. Delo je bilo na ta način posvečeno, nekaj častnega in plemenitega. Vsak človek je po naravnem in božjem pravu enak, tako mora biti po svetnem pravu, zato se mora tudi vsako telesno ali ročno delo ceniti kakor duševno delo. Ta nauk je bil za stari vek neke vrste revolucija. Prej je delo onečaščalo in omadeževalo državljana, zdaj so visi brez izjeme državljani, enakopravni, sužnja ni več, delo cenijo in vrednotijo kot nekaj človeka dostojnega in svetega. Toda ta idealna in za tisto dobo prevratna zamisel je v srednjem velku otemnela. Delovni človek je postal tlačan. Šele zelo pozno se je osvobodil. V novi dobi je razmerje precej drugačno. Vsi ljudje so pravne osebe, čeprav praktično večkrat ne postopamo tako. Delo je nekaterim edini vir vrednosti, drugi smatramo delo za glavni vir vrednosti, a ne edinega. Vsa družabna trenja so okrog pojma dela: dela nam dajte, delo nam bolje plačajte, dela hočemo, ne miloščine, pravico zahtevamo ne predpravic, hočemo najprej pravico; ne more biti ljubezni, kjer ni pravice, kajti ljubezen se gradi na njej. Vse to so upravičene zahteve današnjega delovnega človeka.
Nikdo ni dolžan zastonj delati. Za vsakim delom pride primemo plačilo. To je zunanji učinek in posledica težkega truda in napornega dela. Ta je najbolj otipljiv, zato se zanj z vsemi silami borimo. Toda delo povzroča tudi notranje učinke. Delo ima svojstven vpliv na človeka samega. Sorazmerno z delom se v delavcu razvijejo telesne sile in moči, vse skrite duševne zmožnosti pridejo na površje do razmaha. Pravimo, da se človek izpopolnjuje. Pregovor, da se človek vse življenje uči, ima v tem svojo podlago. Če človek dela, pri tem misli, išče in poskuša, kako bi laže isto delo opravil, kaj naj stori, da
bo čim uspešneje njegovo delo, kako bi pridobil na času. Človek torej obdeluje ali predeluje snov, goji, oblikuje. Sorazmerno z njegovim hotenjem se razvijejo njegove zmožnosti, on samega sebe goji in oblikuje; kdor torej delo ali predmet oplaja s svojo lastno izkušnjo, obdeluje predmet in sebe, človek se z delom kultivira.
Zato vsakdo, ki obsoja delavstvo, ko se bori za svoje pravice, zagreši dvojno zlo: 1. Odreka delavcu pravično plačo, da vzdržuje sebe in se hrani, kar je za življenje brezpogojno nujno. 2. Mu nasilno krati pravioo do izobraževanja, duhovnega izpopolnjevanja, dostop v gledališče, ne more si naročati ne časopisov ne knjig. Neprestano odriva delovnega človeka od kulturno duhovnih dobrin, iki si jih je sam vzel v zaJkup. A vsaka kulturna pridobitev in dobrina mora služiti vsem, vsi morajo obogateti in se okoristiti z njo.
Ta zahteva je bistvene važnosti. Z duhovno izobrazbo delavstva raste stanovska zavest, smisel za organizacijo, pobudo in podjetnost. Tako se vzgaja delavstvo, ki se je zmožno samo voditi in se znajti pred težkimi socialnimi vprašanji. Iz pomanjkanja te vzgoje sledi še nastavljanje zastopnikov delavcev, ki niso zrasli v sredi delavstva in zato znatno manj poznajo njegove potrebe in zahteve. Zastopniki delavcev morajo in morejo biti oni, ki jih delavstvo izbere iz svoje srede, ki jih smatra za sposobne in jim zaupa. Dokler ne bo tega, dotlej ne smemo in ne moremo govoriti o svobodi in razmahu sindikatov. Zaupanje pa sloni v tem, da je zastopnik enakovredna pogajal-na stranka nasproti sopogoditelju, v nobeni odvisnosti z njim (na primer po stranki, v kateri je tudi sopogajač).
Krščanski socialisti, ki priznavamo tvarno-duhovnega svobodnega človeka, smo torej ob prazniku dela poudarili bolj drugo plat človeškega udejstvovanja. Ne zanemarjamo prve. Poudarjanje, da je edino zlo za brezposelnega v tem, da nima jesti, nima obleike in stanovanja, je enostransko. S»j se vendar vsi brez izjeme toliko borimo za svobodo te ali one vrste. Če jemanje ali kratenje svobode ali druge duhovne dobrine ni zlo, je borba nesmiselna, brezplodna. Mi hočemo graditi svojo zgradbo na zaupanju, ki sloni na spoštovanju najosnovnejših človeških pravic. Priznamo le one za svoje predstavnike, ki jih sami izbiramo za svoje zastopnike. Le tako bo naše delo uspešno.
Zagorje
Volitve obratnih zaupnikov so za nami. Rezultati so nam znani, za nekatere so razveseljivi, za druge zopet presenetljivi. Seveda so volitve tajne, in jo težko delati račune brez krčmarja. Mi smo z našim rezultatom povsem zadovoljni, zlasti še zaradi te-ga, ker smo tudi prvič volili. Tako smo dobili 196 glasov, ki so dali štiri obratne zaupnike. Čast našim odločnim tovarišem, da so šli na volitve brez bojazni in oddali belo glasovnico. S tem je vsak naš volilec pokazal, da zna ceniti stvarno in pošteno delo JSZ. Z naše strani se ni lovilo niti enega glasu na obljube, kot pri nasprotnikih. Da je temu tako, bomo v nedeljo 17. marca dokazali in naše glasove še povečali, ko bodo volitve v bratovsko skladnico drugič na proporčni volilni način. Tovariši! Kot so važne volitve delavskih obratnih zaupnikov, nič manj, da ne trdimo še bolj važne pa so volitve v odbore bratovske sklad-nice. Torej tudi pri tej ustanovi našega skupnega socialnega zavarovanja rudarjev gre veliko zaslug na prizadevanju zu zboljšanje rudarskega zavarovanja JSZ. Saj menda še pomnite veliko spomenico, ki jo je prva izdala Jugoslovanska strokovna zveza. Dalje prizadevanje za spremembo pravil, glede krivic, ki se delajo rudarskemu delavstvu na osnovi §§ 50., 80. in še ostalih paragrafov. Naš tovariš Križnik pa se je ponovno zavzel za vsa ta vprašanja, ki bole rudarje in jih ponovno obelodanil na zasedanju banskega sveta ter stavil primerne resolucije, ki so bile sprejete. To je stvarno delo Jugoslovanske strokovne zveze brez pretiranja. Zato ne sme biti našemu rudarju vseeno, kdo bo v naprej zastopal interese vsega delavstva. Na vas rudarji je, zlasti na organiziranih, da greste na delo in ta dan na volitve, vsi do zadnjega člana. Če je kdo manjkal zadnjič, naj to nadomesti 17. marca še z enim drugim glasom, ki bo glasoval za našo listo JSZ, katere barva bo tudi sedaj bela, zato mora ostati tudi sedaj cela! Pazite torej! Belo glasovnico celo v kuverto, ostale vržeš proč! Voliti pa sme vsak, kdor je polnopravni član in je dovršil 21 leto starosti, brez razlik, koliko časa dela. Voli se v obratu Kotredež ves dan neprekinjeno od 7. ure zjutraj do 6. ure zvečer. Kdor potrebuje kakšne informacije, naj se obrne do naših odbornikov. Nas vseh pa je dolžnost, da gremo res vsi na volitve in poskrbimo še za udeležbo ostalih naših prijateljev in oddamo glas za listo Jugoslovanske strokovne zveze, katere nosilec je tovariš Ustar Vinko! Naša parola je: Naprej do zmage! Bela ostane cela!! — Vseka-kakor v Zagorju Jugoslovanska stro-
kovna zveza lepo napreduje. Saj je pridobila na glasovih od zadnjih volitev, ki so bile v bratovsko skladnico, 70 glasov!
Ljubno
Vse članstvo naše krajevne skupine lesnega delavstva Ljubno, pa tudi vse žagarje iz^ gornjegrajskega okraja vabimo na člansko zborovanje, ki bo v nedeljo 17. t. m. ob 1 popoldne v prostorih g. Podpečana v Ljubnem. Na tem zborovanju bo poročal zastopnik podpisano zveze o pogajanjih, ki jih vodi JSZ za pravično ureditev plačilnih in delovnih pogojev žagarskega delavstva v Gornji Savinjski dolini. Sestanek bo zelo važen, zato vabimo vse, da se ga v čim večjem številu udeležite. Le s sodelovanjem vseh bomo mogli to težko vprašanje zadovoljivo urediti. — Odbor.
Kranj
V	nedeljo 3. marca so imele vse tri skupine JSZ v svojih prostorih gostilno Lukež skupni letni občni zbor. Centralo sta zastopala tovariša Bore in Sever. Iz poročil predsednikov, tajnikov in blagajnikov je bilo razvidno, da JSZ v Kranju dela pozitivno in uspešno v korist članstva in vsega delavstva. Posebno poročilo predsednikov, zlasti tov. Tomažiča, je pokazalo, da imajo organizacijo v rokah res sposobni, pošteni in nesebični delavci, ki se docela zavedajo 6voje naloge in odgovornosti svojega dela. Kljub mrtvilu, ki vlada med delavstvom v Kranju bo iz volitev obratnih zaupnikov izšla JSZ kot najmočnejša organizacija. Pozitivno delo in uspehi v (posameznih obratih delavstvu zopet vrača tisto stanovsko zavest, katero mu je ubila zadnja, tako čudno končana tekstilna stavka.
Nad to nezavednostjo hočejo sedaj nekateri kovati svoj zeleni kapital. Ne z uspehi v podjetjih, marveč z očitki, da je JSZ okužena s komunizmom, da jo vse, samo strokovna in krščanska organizacija ne, poskušajo sedaj razni »vplivneži« v Kranju, zlasti po okolici delavstvo slepiti in v svoje nastavljene mreže loviti.
Delavstvo je tovrstno po mož in zaščito že preizkusilo in se bo gotovo samo znalo znajti, kje mu je mesto. Svobodna strokovna organizacija JSZ dokazuje s svojim delom, kaj je njen cilj, delavstvo pa s članstvom v JSZ priznava, dn je ta pot poštena in pravilna. Povišek tekstilnih podjetij je tudi iz strahu pred gibanjem resnih strokovnih organizacij. Pogumno bomo šli v bodočem letu v boj za pravice delavstva. Se večji uspehi pa so odvisni od še večje delavske zavednosti. Otresi se bojazljivosti, pristopi v JSZ, delaj, pridobivaj, da ob letj vidimo še lepše naše uspehe.
Dobro in solidno Vas bodo postregli d priznani solidni manufakturni trgovini
VALENTIN HLADIN
CELJE - PREŠERNOVA ULICA 14
NOVA ZALOŽBA
V LJUBLJANI, KONGRESNI TRG 19
VAM NUDI
ZA PISARNO: krasne pisalne garniture, pisarniške in tehnične potrebščine, nalivna peresa itd.
ZA STANOVANJE: izdelke umetne obrti iz keramike in kristala ter umetniške slike naših priznanih umetnikov.
ZA KNJIŽNICO: veliko izbiro domačih in tujih znanstvenih in leposlovnih del, zlasti krasne izdaje Cankarja in Finžgarja
ZA OBLEKO: najboljše in najraznovrstnejše modne žurnale in revije, zlasti francoske, nemške in češke
Otiški vrh
V nedeljo 25. februarja je imela
strokovna skupina tekstilnega delavstva na Otiškem vrhu 6voj občni zbor. Zborovanje se je vršilo v prostorih gostilne Pridgar v Št. Janžu ob 3 popoldne. Zbora se je udeležil strokovni tajnik Pestotnik iz Maribora, ki je navzočim obrazložil borbe in delo JSZ v minulem letu. Poudaril je tudi potrebo močne strokovne organizacije tekstilnega delavstva na Otiškem vrhu. Tekstilno delavstvo že leto dni preživlja hudo krizo zaradi pomanjkanja surovin, ki gre večji del samo v škodo delavstva. Tudi draginja, ki je nastala zaradi zunanje političnega položaja, hudo pritiska na delavstvo. V decembru je tekstilno delavstvo prejelo 10% povišanje, ki pa nikakor ne ustreza dejanskemu porastu draginje. Res je, da so delavci po nekaterih drugih podjetjih dobili še 25 par na uro kot novo draginjsko doklado, katero so si v resnici priborili delavci v neki tovarni, ki so organizirani v JSZ. Te doklade delavci v Otiškem vrhu še niso prejeli. Tudi 10% doklade se v mnogih primerih ne izplačujejo pravilno. Vzrok temu je, ker se delavstvo ne zanima za svoja mezdna vprašanja. Če hoče delavstvo na Otiškem vrhu imeti svoje delovne in plačilne razmere urejene, je nujno potrebna skupnost. To je edina sila, ki lahko v vseh primerih delavstvu polaga. Novi odbor skupine mora v bodoče imeti nalogo, da v celoti izvede v podjetju organizacijo. Po poročilih odbornikov so se vršile volitve novega odbora, pri katerih so bili v odbor izvoljeni sledeči tovariši: za predsednika Hrženjak Franc, za podpredsednika Pušnik Ludovik, za tajnika Praznik Robert, za blagajnika Vošnar Jilt°r’ za gospodarja Cesar Miha. Za odbornike: Sager Marija, Stare Berta Turi , ^Polnik Lizika. V nadzorstvo: Mlakar Rudolf, Dolenc Janko in Gašper Miha. Sklenili smo, da se morajo v naprej vršiti redni mesečni sestanki, ker so ti tista gonilna sila, ki delavstvu daje pravi smisel do skupnosti in enotnosti. Razgovarjali smo se tudi o okrožnih sestankih! Na ta način bi bile skupine med seboj bolj povezane in bi bilo delovanje skupin bolj enotno. Tudi okrožni tečaj je ze-1° potreben. Čim bo mogoče, naj se priredi, ker delavstvu je nujno po-trebno, da se seznani z delavsko zaščitno zakonodajo, kakor tudi .z drugimi važnimi vprašanji.
Maribor
KDM Maribor priredi v nedeljo, dne 10. marca 1940 ob 5. uri popoldne v dvorani Zadružne gospodarske banke na Aleksandrovi cesti igro »Pesem s ceste«. Vabimo k obilni udeležbi.
Dne 18. februarja sta se v tihi sa-nioti na Smolniku nad Rušami poročila naš agilni tov. Slokar Vladimir s tov. Fras Hildo, zvesto članico našega gibanja. Naj prejmeta ob tej priliki od vseh svojih tovarišev in tovarišic najiskrenejše čestitke z vročo željo, da bi bila srečna!
Duplica
Redni občni zbor je bil 1; marca pri Herletu. Poročila odbornikov so bila res na višku in dovršena, kar dokazuje, da je vodstvo organizacije res v sposobnih in poštenih rokah. Med odborom m članstvom, ki ga je vedno več, pa vlada vzorna harmonija in sodelovanje, kar je že pol uspeha pri vsaki akciji. Aktivno delajo organizacijski zaupniki, odborniki in obratni zaupniki. Polni prostori uri Herlni.i so dokazali, da članstvo res razume pomen in delo svoje JSZ, katero hoče se množiti in spopolnjevati. Centralo Jof je zastopal tajnik tovariš Rozman Jože.
Sprejet je bil tudi sklep, da bo vsak lan v letu 1940 prispeval 6 din ali pa mesečno 50 par za dvig in napre-... krščanske delavske mladine. Pri članarini naj to vsak po možnosti čim bob upošteva.
j-aS 43ribke“Tbi?«T »VE
as is
prepozno ter jo zaradi določi? zakona* zlasti pa odpora našega članstva To-’ Iilni odbor m smel potrditi. Kot svobodna dela\ska organizacija so to svo jo napako brez posebnega odpora tudi lojalno priznali. To jim je še v ponos.
Za volitve pa se iprav nič ni zanimala ZZD Jugoras. V tem času so bili v. popolnem razsulu, ko je nad polovico članov z odborom odstopilo. Nihče se ni zanimal za volilni imenik, nihče m zahteval kandidatne liste, nobeden m ugovarjal vsemu postopku. V zakonitem roku 8 dni, to je do 8. fe-
PO NAŠIH KRAJIH
bruarja tega leta, se po volilnem odboru tudi niso pritožili. Videti je bilo, da je zanje drugače pač nemogoče.
Komaj pa so se zavedli svojega razkroja, so jim postavili odbor, ki je pravo skrpucalo. Ne pozna pravic ne dolžnosti, o zakonu pa ni govora. Nekje so jim sestavili pritožbo na banovino in postavljeni odbor jo je moral podpisati, čeprav se zaveda, da je vse navedeno ostudna laž. Ako se bo o stvari vodilo zaslišanje, bodo njihove navedbe brez dokazov in pritožb
bo
zato negativno rešena.
jo delavstvo na Duplici pripravljeno, da vsak čas, povsod in na vsak način dokaže svojo voljo, pripadnost in tudi hrbet vsem tistim, ki hočejo v imenu krščanstva teptati delavsko zakonodajo in delavsko svobodno voljo.
JSZ in delavstvo na Duplici je organizirano in zato nima nič proti teinu,
da se javno in z glasovi dokaže, da 60 nepomembni razdirači na Duplici delavstvu v škodo.
predsodke svojih tovarišev in tovarišic nasproti strokovni organizaciji; da redno plačuje članarino in tudi druge opozarja, kako velik pomen ima redno ,plačevanje članarine za delovanje strokovne organizacije. Če bi in kadar bodo vsi člani vršili svojo dolžnost v tem smislu, bo moč in vpliv organizacije gotovo veliko večji.
Na drugi strani pa ima podjetje še vedno neke predsodke nasproti strokovni organizaciji. Še vedno se ne more vživeti v to, da je prav in najbolj zdravo, da se vse delovne razmero v tovarni urejujejo po delavski strokovni organizaciji. Deloma so temu krivi predsodki, največ pa želja, da bi imela tovarna več opravka s posamezniki, manj pa z delavsko celoto, katero predstavlja delavska strokovna organizacija.
Torej bo treba še velikih naporov, da uspe strokovna organizacija v teh smereh. Pa se jih ne strašimo. Vsak, kdor hoče kaj biti, se mora več let učiti. Z vzgojo ljudi je pa še težje. Polagoma in z vztrajnostjo se pa vendarle dosegajo uspehi. Isto je z našo
iskooine asek vrst, knjige in. časopise, raznovrstne reklamne, tiskovine, lelake in. lepake, tiskovine ea pisarne, društvu in organizacije hitro in poeeni oskrbi
ZADRUŽNA TISKARNA
LJUBLJANA • TYRŠEVA CESTA 17 • TELEFON 30-67
Škofja Loka
V nedeljo 10. marca je imela naša n-iURJ'?a’ to Je strokovna skupina pre-ailmskega delavstva svoj redni občni zbor. Ubčni zbor je prav za prav nekak obračun delovanja strokovne organizacije v preteklem letu. Če ocenjujemo občni zbor iz tega gledišča, moremo ugotoviti razveseljivo dejstvo, da pomeni velik napredek. To je pokazala udeležba na občnem zboru, ki je bil prav dobro obiskan. Prejšnja leta smo bile na občnem zboru samo članice, letos pa je bilo tudi nekaj naših sodelavce v-tovariše v. Znamenje, da padajo polagoma predsodki tudi pri moških delavcih v tovarni. Tudi oni prihajajo do spoznanja, da delavec ne pomeni v tovarni sam nič, da mu more zaščito nuditi le organizacija.
. In to je tudi res. Kajti kar koli se je doseglo v tovarni, je dosegla samo organizacija. Če pa ni dosegla vsega ali več, je dvojna krivda. Na eni strani nosi krivdo delavstvo samo. Del delavstva stoji ob strani in meni, da ne greši prav nič niti proti sebi niti proti ostalemu dolavistvu, če pusti, da se le nekateri bore v delavski skupnosti zase, pa tudi za njega. Tisti del delavstva, ki je sicer organiziran, pa stoji na napačnem stališču, ko misli, da je s tem, da je izvolil vodstvo, že storil svojo dolžnost nasproti organizaciji. Taki ee zelo motijo. Z izvolitvijo vodstva je izvršen le neznaten del obveznosti Člana nasproti svoji strokovni organizaciji. Kljub temu, da je izvoljeno vodstvo, je vsak obvezan, da sodeluje osebno pri delu za stro-vno .organizacijo s tem, da preučuje položaj v tovarni; da obvešča o tem vodstvo ogranizacije; da se udeležuje 6estaukov; da pobija ugovore nasproti strokovni organizaciji; da odstranjuje
organizacijo. Vztrajno in korajžno bo delovala naša organizacija tudi v bodočem letu. Prepričani smo, da bo prihodnji občni zbor pokazal zopet lepe uspehe. Za bodoče poslovno leto si je članstvo izvolilo naslednje vodstvo:
Odbor: predsednica Triler Tončka, podpredsednica Križaj Pavla, tajnica Guzelj Zofka, namestnica tajnice Tavčar Minka, blagajničarki1,, P u š a r Anica, namestnica blagajničarke Vraničar Mara, odbornik Arhar Vinko. — Nadzorstvo: predsednik Hribernik Franc, članici: S c h n e i d e r Ada in Buh Justi.
V tovarni »Škofjeloška predilnica« hočejo uvesti ne posebno socialno metodo, da naj namreč tiste delavke, ki so večkrat bolne, zapuste tovarno. To nesrečo, da je bila v tekočem letu že dvakrat bolna, je imela tovarišica Jesenovec Alojzija. Pred kratkim ji je bilo odpovedano na 14 dni. Organiza-
cija in obratni zaupniki so bili prepričani, da ni šef podjetja o celi zadevi pravilno poučen, zlasti še, ker vemo, da ni tovarišica Jesenovec posebno pri srcu nekaterim neposredno predpostavljenim. Glavna obratna zaupnica je takoj izvršila intervencijo pri gospodu šefu in prosila, da prekliče odpust. V začetku se je upiral. Ko mu je pa vse natančno razložila, je preklical odpust. Tudi ta dogodek
iasno govori, da moramo delavsko stro-:ovno organizacijo še bolj poglobiti.
Vevče
V nedeljo 3. marca je bil ob 3 popoldne v prostorih g. Cirila Gašperlina redni letni občni zbor strokovne skupine papirniškega delavstva JSZ v Vevčah. Točno ob napovedani uri ga jo predsednik tov. Rešek Edvard otvo-ril, pozdravil zastopnika centrale Srečka Žumru, zastopnika centrale KDM tov. Gašperšiča Jelkota, kakor tudi zastopnike iz Goričan in Količevega ter takoj prešel na dnevni red.
Zastopnik centrale tov. Srečko Žumer je imel zelo kratko odmerjen čas biti med nami, vendar nam je v globokih besedah orisal težak položaj današnjega delavstva. Orisal nam je slabo stran, kako se danes delavstvo razbija, kar mu mnogo škoduje, a na drugi strani koristi kapitalu. Poudarjal je, da bodimo delavci po duši in srcu, s tem bomo izvrševali pravi krščanski apostolat v strokovnem gibanju pod okriljem JSZ. Za zastopnikom centrale se je oglasil k besedi zastopnik centrale KDM tov. Gašperšič Jelko. V mladostnih, a razumnih besedah nam je orisal težak položaj delavsko mladine, ki je prepuščena sama sebi. Poudarjal je, kako skušajo razne države zajeti mladino, jo vzgojiti v nacionalnem duhu, mesto da bi se vzgajala v globokih verskih resnicah.
KDM hoče vzgajati mladino po nauku brata delavca Kristusa, s tem hoče mlademu delavcu pokazati pota, tako da bo v poznejših letih vzgojen kot pravi delavski borec. Dalje je iskal razumevanja med nami, da bi šli člani JSZ na roko in bi po možnosti prispevali z denarnimi prispevki njihovemu časopisu, ki ga izdaja centrala KDM pod naslovom »Delavska mladina«. Čiani so sprejeli njegovo prošnjo.
Nadzorstvo je predlagalo staremu odboru razrešnico, ki so jo člani potrdili. Sledile so volitve, v katerih so bili izvoljeni sledeči tovariši: predsednik Rešek Edvard, podpredsednik Zupančič Franc ml., tajnik Anžur Iv., blagajnik Klešnik Franc; odborniki: Kainšek Ivan, Lampelj Jože, Gaše Mici, Oman Fani. V nadzorstvo: Pangršič Ivan in Vidergar Avgust. Pri slučajnostih se je še nekaj članov oglasilo k besedi iin poudarjali, da današnji čas nujno sili vsakega posameznika, da se organizira. Gotovo je, da bo treba v letošnjem letu še marsikaj uravnati, to pa bomo dosegli le tedaj, če bomo zavedni in složni.
Tovariši organizacijski zaupniki, na delo! Vi ste steber organizacije. Če 6e nahaja v vašem oddelku kdo, ki še ni organiziran, pokažite in razložite mu pomen organizacije, privedite ga na naš oltar skupnosti.
Tovariši, tovarišice! Občni zbor je za nami. S ponosom kažemo lahko naše delo tistim gospodom izven tovarniškega obzidja, ki so hoteli naše pošteno delo omalovaževati. V tej umazanj gonji so bili tudi taki, katerih dolžnost bi bila, da stojijo ob strani delavstva. Žalostno, a resnično je. Dokaz imamo, da naša skupina raste in živi. Dobro so zavedamo, da čas marsikaj prinese, a s časom tudi marsikaj odide. Povemo pa še eno, da nas bo vsa gonja, ki gre na račun JSZ, še bolj povezala v pravo svobodno kršč. delavsko organizacijo JSZ. To je jasno pokazal naš letošnji občni zbor.
SUKNO ODEJE PERILO F.
D
KUPITE NAJCENEJE PRI
OBOVIČNIK, CELJE
Zidno opeko, veliki in mali format, votlake, stropnake, ..Ekspres" (Arlstos ali hltrozia) opeko ter strešno opeko vse najboljše kakovosti nudi opekarna
Fel
iks^Iavčar,
Vodice
Nazarje
Opozarjamo vse člane naše skupine, da ibo članski sestanek na praznik sv. Jožefa 19. marca oib 9 dopoldne v delavski sobi obrata. Na sestanek pride tudi zastopnik centrale.
Št. Vid nad Ljubljano
V tovarni »Štora« je nenadoma zbolela naša tovarišica Sluga Marija. Nastala je huda krvavitev. Čeprav so obolenje takoj javili vodstvu, je prišel rešilni avto šele čez dve uri. Ves ta čas je morala Sluga čakaiti v garderobi, katere urejenost je občudoval že zastopnik inšpekcije dela.
V primeru Sluge se nismo mogli ubraniti vtisa, da je vodstvo precej počasno, če gre za zavedno delavko. Lansko leto je na primer zbolela delavka Markič, pa nič kaj nevarno. Ker pa je Markič proti organizaciji in je vodstvu podjetja pri srcu, se je za njo zavzelo z veliko vnemo, še celo osebni tovarniški avtomobil so ji dali na razpolago.
V naši tovarni imajo neorganizirani v splošnem veliko protekcijo, zlasti neki delavec. Ta si drzne, da vpije nad našimi tovarišicami prav prostaško. Ce bi na primer kaj takega napravila organizirana delavka ali ipa organiziran delavec ali pa celo funkcionar organizacije, bi bila takoj preiskava, kazen ali pa celo odpust. Kajti vsi zavedni, to je organizirani delavci so pod strogim nadzorstvom. Še celo obratna zaupnica je postavljena pod povečevalno steklo, če se le za trenutek oddalji od svojega mesta, kjer dela.
Vodstvo prosimo, da poskrbi, da ne bodo taki protežiranci hrulili nad zavednimi delavkami. Če ne bo vodstvo toliko močno, bo pač morala organizacija sama zagrabiti po obrambnih sredstvih.
GRIMS 4LOJZIJ
TRGOVEC - PRIMSKOVO
nudi najboljšo moko - Se priporoča cenj. odjemalcem
prim**«**
TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM SE PRIPOROČA DELAVSTVU
MEHANIČNA DELAVNICA
MILAN DEKLEVA
PRIMSKOVO se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela
Trbovlje
Kaj so pokazale volitve obratnih zaupnikov. Pri zadnjih volitvah obratnih zaupnikov so bile postavljene kandidatne liste tako imenovanega plebiscita. Pet skupin 6e je borilo za zaupnike, vsaka računajoč, da ji te volitve prineso zmago in merilo moči pri delavstvu za daljšo dobo. Te volitve so pa tudi pokazale, kako so bili nekateri volilci varani za svoje
flasove, misleč, da je res vse itako, ot so kandidati rudarjem v agitaciji zatrjevali, da so šli v volitve le zato, ker ne marajo več voliti ljudi, kateri so imeli dolga leta momopoj nad rudarskim delavstvom. — Vsi ti pa so se motili, ker so verjeli kandidatom rumenih glasovnic, da so se za vedno ločili od rdečih. Ko pa so bile ožje volitve, so ti na rumeni izvoljeni listi gladko stopili skupaj z rdečimi. Ne več skregani, marveč v najlepši složnosti so izvolili neodvisni rdečim predsednika, za protiuslugo pa so jim ti dali namestnika. Na vsa zagotavljanja v zadnjem mezdnem gibanju pa 60 ti rumeni marksisti gladko pozabili. Vsakemu mora biti jasno, da je bila velika jeza drug na drugega le pesek v oči volilcem, katere so za vsako ceno na prefrigan način hoteli pridobiti. — Vršijo se še volitve v bratovsko skladnico 31. t. m., pri katerih, kakor pravijo, gredo pa rumeni in rdeči pod eno streho, to se pravi, da postavijo skupno listo. Kako bodo volilci to razumeli, je drugo vprašanje. Upati pa je, da se bo kandidatom na tej 6kupni listi posrečilo z raznimi lepaki rudarjem dokazati, da je tako početje edino pravilno. — Rudarskemu delavstvu se ne
fodi dobro in je temu mnogo samo rivo. Krivo posebno zato, ker verjame vedno onemu, ki mu veliko obeta, a malo daje. Prav tako bo tudi vnaprej, zato se rudar v resnici ne sme pritoževati, da je z njegovo usodo tako. Rudar, kakor izgleda, prav malo misli na pozitivno delo, marveč
Celje
POCENI IN DOBRO
kupite manufakturo, konfekcijo, damsko in moško perilo pri
KOLBEZEN FRANC, CE1JE
naši, ljotičevci. Trezno misleč delavec se vsemu temu čudi. Dolžnost merodajnih bi bila, da takih osebnih ko- . ristolovcev ne sprejema. Poročila od- " bornikov so bila točna in jasna, za kar je dobil odbor razrešnioo. Tovariš tajnik Rozman kot zastopnik centrale, ie jasno in točno orisal današnji delavski položaj, pokazal hibe, ki danes tarejo delovno ljudstvo, kričečo primere, ki se dogajajo, za kar je žel veliko odobravanje od navzočih. Tovariš predsednik se je spomnil člana, ki že od ustanovitve skupine 30 let vrši svojo člansko dolžnost tovariša Franca Bohinca. Enako se je zahvalil tudi č. g. župniku Zbontarju, ki je vso dobo delovanja skupine pomagal in daial svoje nasvete in ga prosil, da tudi vnaprej stoji ob strani skupini.
V	novi odbor so bili izvoljeni: Bizjak Ivan, Gerdej Rudi, Svetina Jože, Svetina Ciril, Noč Franc, Noč Jakob, Egi-dij Praprotnik, Matevž Noč, Matija Pretnar, Novak Ivan, Tine Smolej; nadzorstvo: Smolej Tomaž, Soberl Pavel, Rožič Jože.
A ko ste delavci resnično zavedni, potem vlagajte svoje prihranke ▼
PRVO DELAVSKO HRANILNICO IN POSOJILNICO V LJUBLJANI. Tadi delavske organizacije imajo svoj denar pri nas.
ZA SVOJE MALČKE dobite čevlje * največji izbiri pri Anici Kocutar v Ljubljani, Tyrševa cesta št. 14.
se obrača vodno proti vetru, saj tako vsakikrat pokaže, kadar saan odločuje. — Kakor smo in poudarjamo še danes, tako bo tudi z volitvami v bratovsko skladnico. Krščanski socialisti bomo postavili svojo listo, ker hodimo mi edini ravno pot za delavstvo. Vedno povemo resnično in pravočasno delavstvu, kaj je potrebno in kaj je napačno. Delavstvo pa odločuje samo in odloči po svoje. Tako povemu tudi sedaj, da bo delavstvo zopet varano kar za tri leta. Kdaj bo popravljen odgovarjajoč sedanji pravilnik, je ,gotovo vprašanje, ako ga bodo popravljali ljudje, ki še sami ne vedo, kje je potrebno pričeti. Kje imajo ti ljudje, ki jih bodo rudarji gotovo volili tiste svoje, ki edino morejo delavstvu kaj koristiti, je zopet vprašanje. Govorili bodo rudarjem prav na veliko, storili pa gotovo zelo malo, saj ima vsak sam že skušnje, kako je bilo vsa leta do 6edaj. — Ko smo to zapisali, smo hoteli povedati le to, da ima rudar pri teh volitvah zopet izbiro. Kakor se bo odločil, tako se mu bo godilo v bolniškem, starostnem iin nezgodnem zavarovanju.
Članski sestanek skupine bo v ponedeljek 18. t. m. ob 5 popoldne v tajništvu. Vsi, ki niste službeno zadržani, gotovo pridite! — Odbor.
Javornik
Občni zbor skupine je bil 3. marca t. l. Pokazal je, da je članstvo ostalo zvesto svoji strokovni organizaciji. Par omahljivcev je presedlalo in šlo v novo ustanovljeno organizacijo, v kateri danes vedrijo tudi bivši orju-
BRATA GORJANC #
SLtiLnaf(J>^imsk&a& 69
■ 25m9 Točijo se pristna štajerska vina!-Postrežba vedno solidna I
Delavstvu se priporoča pekarna
II STIKI - PRHO
Vsemu delavstvu priporoča dobra štajerska vina in kranjske klobase
gostilna šumi, Hrani • lože In Francka Drollh
I
Tovariši, tovarišice I Priporočamo ■ manufakturo, konfekcijo in modo
Celje, Kralja Petra cesta 15 IVAN MASTNAK
Inserirajte v »Delavski pravici”!
T o v a r i š i 1 1	r
Priporoča se	
špecerijska	L
trgovina	MUJANKO )EČKOVTRG
CELJE -	
H s Vsako delo izvrši solidno in po nizki ceni slikar in pleskar
" MBERT MARTIN
Trajne kodre z najnooejšim „OSTROMA" aparati ter vso o to stroko spadajočo postrežbo nudita cenj. damam in gospodom solidna in po najnižji ceni brioska in frizerska salona
LEONARD PIRC x LADISLAV PIRC
PRIMSKOVO pri mostu ^ STRAŽIŠČE ŠTEV. 166
Dnevno sveže žgano kavo in drugo špecerijsko blago, delikatese, kuhinjsko posodo in drugo železnino dobite po najnižjih cenah pri
JOSIP JAGODIČ
Celje, Glavni trg 14, Gubčeva 2
MUDOMALJ M FRANJO
MIZARSTVO
KRANJ-KLANC
Izdelovanje vsakovrstnega modernega pohištva, stavbeno pohištvo. 5lC Delo solidno — cene nizke
Sp.cerljslco blago vodno ivoi
Naše oglase bere »sah (eden okrog 20.000 ljudi!
Kuhinjsko posodo, orodje, okovje, stavbeni material, barve In drugo
kupite najceneje pri tvrdki
Cenj. občinstvu se priporoča mesar in prekajevalec
Primskovo I RESTOR JANKO
»“PRAVICA
KR Sf.ANSfROA D F. 1,0 V N KG A LJUDSTVA
izhaja VHHfc ttairtek popoldne, v primeru praznika dan prej. - Uredništvo In uprava Je v Ljubljani, MikloSiflova oe-*t» ti-1	- OiflnHi, reklamacije ln na-
ročnina na upravo, MikloAičeva 12-1. Ogluši po ceniku. - Telefon Stev. 4948. številka uoftt tokovnega računa 14.900.
^OHauiHsna fttuvilka i din. Naročnina*. h a 1 fneNtic 4 din, za Četrt leta 10 din, ca pol leta »» ‘lin, za vse leto 40 dtn. Zamejstvo mesečno 7 din. letuo 70 din.
Urejuje In odgovarja Rozman Joftko v Ljubljatn izdajh za konzorcij »Deiav •tke pravic«. Srečko ?jraer, Ljubljana. Tiska Zadrnfcna tiskarna r. s. i o. i. ? Ljubljani. Tyr4eva o 17 (Maka BUjee)