G E O G R A F S K I V E S T N I K XLVIII (1976) UVODNA BESEDA UDC UDK 910.1 (497.) 12 O PO LO ŽA JU SLOVENSKE G EO G R A FIJE V ladim ir K l e m e n č i č * D inam ični družbeno-gospodarski razvoj Slovenije in celotne Jugosla­ vije, dosežena stopnja razvoja ter s tem v zvezi potreba po večjem uve­ ljavljan ju regionalnega planiranja pri oblikovanju družbi ustreznega človekovega okolja, narekuje tu d i slovenski geografiji, kot vedi o pro­ storu in pokrajini, kritično ocenitev njenega dosedanjega razvoja in učin­ kovitosti na področju teorije, metodologije in aplikacije n jenih rezul­ tatov v družbeni praksi. Ta naloga pa je zaradi posebnega značaja geografske vede, k i se ukvarja z odnosi rned učinki človekovega dela in naravo, prav zaradi specifičnosti slovenske pokrajine izredno zah tev­ na. V novejšem razdobju stopajo v ospredje: specifična politično-geograf­ ska lega Slovenije, s tik z različnim i tip i evropskih makroregij, gospodar­ ska in socialno-geografska zdiferenciranost Slovenije ter, nenazadnje, tud i njena vloga obmejne regije v Jugoslaviji s poudarjeno mednarodno prom etno in tranzitno funkcijo . Če hočemo podčrtati vlogo slovenske geografije p ri tolm ačenju regionalnega razvoja Slovenije kot celote ali njenih posam eznih delov, moramo tu d i opredeliti njeno vlogo glede na druge znanstvene discipline in interdisciplinarno proučevanje. O vred­ notiti moramo tud i njen dosedanji razvoj s stališča idejne naravnanosti in organiziranosti pri izpoln jevanju nalog v dosedanjem tridesetletnem povojnem razvoju in glede n jen ih bodočih nalog, k i jih narekuje na­ daljnji, v p lanskih dokum entih nakazani razvoj. S lednji računa s soraz­ merno razvito in tehnizirano družbo, ki ž iv i v urbaniziranem prostoru in v pogojih samoupravne socialistične družbe. Tako kot v drugih deželah, k i so že dosegle stopnjo gospodarsko razvitejše, tehnizirane in urbanizirane družbe, se je tud i v Sloveniji po­ večalo število znanstvenih disciplin, k i so jim prostor, pokrajina ali človekovo okolje osrednji ali paralelni predm et proučevanja. T u d i ugo­ tavljamo, da je le še malo družboslovnih naravoslovnih in tehniških disci- * D r ., r e d n i u n iv . p ro fe s o r , P Z E z a g e o g ra f i jo , F ilo z o fsk a f a k u l te ta , A šk e rč e v a 12, 61000 L j u b l j a n a , YU. plin, k i bi proučevale svoj objekt ne glede na družbeni in regionalni raz­ voj. Večanje števila ved, k i obravnavajo pojave kot del prostorske, pokra­ jinske ali regionalne stvarnosti v povezanosti z družbeno-gospodarskim razvojem , pa naj bo to s stališča analize ali planiranja, je v skladu z družbenim i potrebami. Prodor industrijske tehnologije v vse oblike d ruž­ benega življen ja ter na celotno območje slovenskega poselitvenega pro­ stora je prinesel tako zapletene odnose m ed človekovim delom odnosno družbo in naravo, da ti že terjajo načrtno sprem ljanje in snovanje na­ daljnjega regionalnega razvoja in novo delitev dela m ed znanstvenim i disciplinam i. Splošni evropski gospodarski razvoj, k i ga sprem ljajo in tenzivna pre­ usmeritev na specializirano blagovno proizvodnjo, izm enjava delovne sile m ed gospodarsko razvitim i in m anj razvitim i deželam i ter potreba prebivalstva po oddihu v oddaljenih deželah izven svoje države, je spro­ žil p rek gosto posejanih evropskih državnih m eja in tenzivne tokove blagovnega in osebnega prometa, s tem pa tud i novo opredelitev vloge posam eznih območij znotraj evropskega prostora. Prav ti procesi v šir­ šem evropskem prostoru dajejo S loveniji poseben politično-geografski položaj, saj se tod križajo čedalje in tenzivnejši tokovi blagovnega in osebnega prometa, k i potekajo m ed evropskim i in izvenevropskim i de­ želami. To nalaga slovenski geografiji in drugim vedam, ki se ukvarjajo s prostorom, pokrajino ali okoljem Slovenije, nove naloge. Proučevati bo treba učinke, katerih izhodišče leži izven Slovenije, a pom em bno vp li­ vajo na notranje procese v Sloveniji. Druga takšna naloga izhaja iz čedalje večjih potreb po usm erjanju urbanizacije, mestnega razvoja in bolj racionalnem izkoriščanju pro­ stora. To je pobudilo povečan interes za načrtovanja regionalnega raz­ voja in človekovega okolja. Ker se z rušenjem naravnega okolja zaradi neustrezne lokacije industrije ustvarja ponekod v Sloveniji že na obsež­ nejših območjih za človeka škodljivo okolje, se odpirajo geografiji in drugim prostorskim vedam nove naloge v okviru interdisciplinarno za­ snovanega proučevanja okolja. N jihovo proučevanje naj bi pripomoglo k izdelavi takšn ih p lanskih inštrum entov, s katerim i bo družba ob na­ daljn jem pospešenem družbenem razvoju zagotavljala človeku primerno okolje. R ezu lta ti slovenske geografije pri opravljanju nalog v njenem tri­ desetletnem povojnem razvoju kažejo, da je p ri svojem delu in opre­ deljevanju nalog bolj ali m anj sledila novo nastalim razm eram v po­ krajini. Prav v zadnjih letih je uspela geografija, ob proučevanju za Slovenijo specifičn ih prostorskih in pokrajinskih problemov, povezati vse člene verige, k i potekajo od opredelitve problemov glede razvoja pokrajine, oblikovanja teorije in metodologije, do priprave ustreznih in­ strum entov za planiranje regionalnega razvoja in do posredovanja rezul­ tatov raziskav družbeni praksi. Tem u so veliko pripom ogli tud i ustrezni koncepti vzgoje geografov na učnovzgojnih in raziskovalnih institucijah in ustrezno zaposlovanje teh kadrov v različnih javnih službah, inšti­ tu tih , zavodih in gospodarskih organizacijah. M ladi geografski naraščaj se je v zadnjih letih zaposloval in se s svojim delom uspešno strokovno uveljavil v številn ih negeografskih ustanovah in inštitu tih , ki snujejo svoje delo interdisciplinarno, kot so to na prim er zavodi za urbanizem, regionalno prostorsko planiranje, varstvo okolja, proučevanje krasa, na meteorološkem, hidrološkem in statističnem zavodu. S svojim sodelova­ njem so posredovali uporabnikom številne rezultate iz raziskovanj geo­ grafskih institucij. K tem u razvoju so tud i prispevali visokošolski uči­ telji, k i so učne programe povezovali s potrebam i prakse ter povezovali učnovzgojni proces z raziskovalnim delom. Zaradi potreb učnovzgojnega in raziskovalnega dela se je v zadnjem času posvetilo več pozornosti razvoju tako imenovane raziskovalne in frastrukture. Tako je dobila po­ m em bnejšo vlogo osrednja geografska knjižn ica na F ilozofski faku lteti, dokum entacijsko-in form ativna služba, na novo je nastal fizično geograf­ sk i laboratorij, obogatena je bila kartografska zbirka in razširilo se je izdajanje znanstvenih, poljudno-znanstvenih in in form ativn ih publikacij. D elitev dela pri razvoju geografske in frastrukture, od biblioteke do dokum entacijsko-in form ativne ter izdajateljske dejavnosti, zagotavlja možnost preverjanja stanja geografske znanosti v Sloveniji ter sprot­ nega preverjanja skladnosti ali neskladnosti m ed n jen im razvojem in družbenim i potrebami. R azvitost sistema dokum entacijsko-inform ativne dejavnosti omogoča pretok rezultatov geografskega raziskovalnega dela m ed geografskim i institucijam i in m ed posam eznim i geografi, preko geografskega revialnega tiska in drugih oblik inform acij ter javn ih občil pa širokem u krogu prebivalstva. Tako izdelan sistem dokum entacije slu­ ži tud i sprotnem u vrednotenju vloge slovenske geografije pri m edna­ rodni delitv i znanstvenega dela, zlasti še tistih pojavov, k i predstavljajo prostorsko relevantne probleme Slovenije in slovenskega naroda. Pri tako vsebinsko in organizacijsko zasnovanem konceptu slovenske geografije niso mogli izostati rezu lta ti dela. Ob raziskovalnem delu so slovenski geografi sproti odkrivali in analizirali nove probleme pri raz­ vo ju slovenske pokrajine, k i jih je praksa pogostoma zaradi slabe pove­ zanosti z znanostjo zaznala mnogo kasneje in ločeno od nje, večinoma šele tedaj, ko so zaradi nastale škode ali težav v družbenem razvoju po­ stali ta k i problem i družbeno aktualni. Med nje npr. sodi hitro krčenje obsega zasebnih obdelanih km etijsk ih zem ljišč ter s tem povezana kom ­ pleksna regionalna problem atika celotne gospodarske in socialne sfere km etijstva ter fu n kcija km etijskega prostora. Geografi so tud i še pred uveljavljan jem načela policentričnega regionalnega razvoja nakazovali v svojih raziskavah nujnost planskega snovanja centralnih naselij. O po­ zarjali so na neskladnost v razvoju pokrajine zaradi nenačrtne gradnje sekundarnih (w eekend) počitn iških naselij ter na nevarnosti, k i prete urbaniziranem u delu Slovenije, z razraščanjem divje gradnje in nastaja­ n jem »slum skih« četrti v starih m estnih in va šk ih jedrih. O pozarjali so tud i na probleme poplavnih območij ter na drugo hidrografsko proble­ m atiko Slovenije. Zelo zgodaj, še pred družbeno prakso, so razkrivali problem atiko zaostajanja gospodarskega razvoja v hribovitih gorskih in še zlasti na obm ejnih območjih Slovenije. Veliko so si tud i prizadevali pri opredeljevanju problemov v obm ejnih narodnostno m ešanih območ­ jih d SR Sloveniji, kot tud i na s Slovenci poseljenih narodnostno mešanih obm očjih v Ita liji, A vs tr iji in na M adžarskem. S štud ijam i so opozarjali na tiste problem e okolja v Sloveniji, k i so povezani s pretirano koncen­ tracijo prebivalstva, gospodarskih in negospodarskih dejavnosti na pro­ storsko maloobsežnih območjih ter na tendence razseljevanja prebival­ stva in razkrajanja ku lturne pokrajine na obsežnih delih Slovenije. Pri geografskih raziskavah stopajo še posebej v ospredje aku tn i problem i slovenskega krasa. Ko govorimo o družbeno pom em bnih uspehih geografije v novejšem razdobju, ne smemo tud i prezreti napredka pri p ripravi Nacionalnega atlasa Slovenije, kjer povezujejo geografi naravoslovce, družboslovce in tehnike. Z Nacionalnim atlasom Slovenije bo dobila slovenska družba v obliki kart in sprem ljajočih tekstov kom pleksno regionalno podobo Slovenije s prikazom vseh fizičnogeografskih potez, gospodarskih in ne­ gospodarskih dejavnosti ter tendenc razvoja prebivalstva v S loveniji v celoti ali v n jenih posam eznih delih. Ob pregledu razvoja slovenske geografije kot znanstvene discipline in njene fu n kc ije v družbeni praksi pa bi bilo napačno trditi, da je slovenska geografija že izkoristila vse m ožnosti v n jenem razvoju pri pospeševanju, urejanju in razvoju človekovega okolja kakor tud i p ri iz­ poln jevanju njenih nalog v učnovzgojnem procesu ter p ri oblikovanju slovenske kulture. Zaradi notranje zaprtosti posam eznih raziskovalcev, pom anjkljive povezanosti m ed geografskim i institucijam i pri oblikova­ n ju vsebinske zasnove raziskovalnega dela in slabega načrtovanja raz­ iskovalne in frastrukture ni prodrla do uporabnikov še vrsta družbeno pom em bnih spoznanj o sodobni pokra jinski stvarnosti Slovenije. Ker po­ vezava m ed geografskim i raziskovalnim i ustanovam i in uporabniki geo­ gra fskih raziskav ni zadovoljiva, ni prišlo do vk ljučevan ja nekaterih kom pleksn ih in družbeno aktualn ih regionalnih problemov v razisko­ valne programe geografskih institucij. N eučinkovitost in zam ujanje z raziskavam i je pogostoma povezano tu d i z zanem arjanjem ali s premalo kritičn im črpanjem tujega znanja. Slabo posredovanje rezultatov že opravljenih raziskav v praksi pa je tud i posledica neustreznega izkori­ ščanja in frastrukture, zlasti dokum entacijsko-in form ativne službe ter prem ajhne smelosti pri vzgoji m ladega raziskovalnega naraščaja. Če bo hotela slovenska geografija zadržati tud i v bodoče svoje mesto v družb i p ri proučevanju, bodisi posam eznih aktualn ih problemov, ali ce­ lotnega kom pleksa regionalne stvarnosti Slovenije, bo morala pospešiti delo na Nacionalnem atlasu Slovenije. Zaradi vse tesnejše povezanosti Slovenije in Jugoslavije z deželam i v razvoju, bo morala geografija usm eriti proučevanja tud i v te dežele. N adoknaditi bo morala zaostanek pri razvoju d id a ktike geografije, kar je še posebno pom em bno pri novih učnovzgojnih fu n kc ija h geografije ob prehodu na usmerjeno izobraževa­ nje. S teoretično in metodološko dobro zasnovanim programom se bo morala v bodoče mnogo bolj in tenzivno ukvarja ti s problem i človekovega okolja. Pri večin i oblik razvijanja raziskovalnega dela na področju teorije, metodologije in aplikacije se bo slovenska geografija morala po­ služevati tud i kvan tita tivn ih m etod in računalništva. Še mnogo več po­ zornosti bo morala posvetiti razvijanju m etod učinkovitejšega prenašanja znanja v prakso ter kritičnem u vrednotenju in uporabljanju tujega zna­ nja v raziskovalnih procesih. Več pozornosti bomo morali geografi po­ svetiti tud i novem u oblikovanju znanstvenega in poljudnoznanstvenega tiska. GEOGRAPHY IN SLOVENIA: AN EVALUATION V ladim ir K l e m e n č i č (Summary) Geography in Slovenia have been developed in the last th ir ty years cor­ responding to dem ands o f the developm ent o f the landscape and o f the Slovenian society. I t has also w idened its institutional base. In the SR o f Slovenia exist nom tmo geographic searching institutes and three teachers’ colleges for the education o f trained specialists. A ll the m entioned institu tions are cooperating research roork and accompanied activities such as library, docum entation-infor- m ation and m useum services; as well as co-operation on the yugoslav and on the international scales. Such an organisation assures the links between education and research process and coordination in the education o f corresponding trained specialists fo r schools and fo r other w ork, as well as the application o f the results o f research w ork. In the researching w ork are in the foreground the elements o f physica l and socio-geographic structure o f the entire com plex of the environm ent, the preparation o f the National A tlas o f Slovenia, and all the problem s o f urbanization o f Slovenia, related to her being urbanized frontier situation o f an im portan t international transit region.