fjoyi
»>fcudijgk4: k»jižnisa 'Tir id.'	...
'Tu v u uij
LETO II. - ši. 36
V KOČEVJU, DNE 31. AVGUSTA 1957
Cena 10 din
VOLITVE V OBČINSKE ODBORE BODO 20. OKTOBRA
Pregled dela naj bo Dolino neslo
Pretekli teden je Izvršni svet Ljudske skupščine LRS sprejel odlok o razpisu splošnih .volitev v ljudske odbore na območju LRS, ki bedo 20. oktobra 1957. Izvršni svet je tudi imenoval republiško volilno komisijo za volitve odbornikov in ljudskih odborov.
Volitve v občinske odbore bodo v nedeljo 20. oktobra, volitve v zbore proizvajalcev občinskih ljudskih odborov v proizvajalni skupini industrije, trgovine in obrti v soboto 26. oktobra, v proizvajalni skupini kmetijstva pa v nedeljo 27. oktobra.
Zaradi priprav na letošnje volitve je Okrajni odbor SZDL Ljubljana pretekli teden sklical sestanek okrajnega aktiva, na katerem so se pogovorili o pripravah na volitve. Sestanek je vodil predsednik Okrajnega odbora SZDL Ljubljana tovariš Janez Vipotnik.
Tov. Vipotnik je v uvodnih besedah povedal, da je pred tem pomembnim dogodkom potrebna večja predvolilna dejavnost. Pogovoriti se je treba o dosedanjih uspehih naše države v svetu, o boju za mir, za aktivno sožitje vseh narodov sveta, o gospodarskih jn družbenih uspehih ter o delu komun. Pregled rezultatov mora biti osnovno politično geslo. Govoriti je treba tudi o perspektivah gospodarskega razvoja, pregledati področje, katerem dela občina, pohvaliti, ar je dobro in grajati, kar je sla-
ravno V tem predvolilnem časuspo-prijeti.
V predvolilni dejavnosti naj vse organizacije SZDL obširno razpravljajo o gospodarskih problemih, komunalnih potrebah, dvigu standarda, uslužnostnih ’ obrtih, kmetijstvu in zadružništvu, a še posebej o važnih vprašanjih, o katerih je razpravljal kongres delavskih svetov.
Z novimi volitvami v občinske ljudske odbore je treba misliti na pritegnitev novih sposobnih ljudi, ki jim volivci zaupajo. V dosedanjih ljudskih odborih imamo še
vedno precej nedelavnih odbornikov in takih, ki zaostajajo za razvojem. Pogumno in brez oklevanja je treba vključevati ljudi, ki jih razvoj meče na površje. Opozoriti je treba, na pogumno gledanje za vključevanje mladih ljudi in žena v politično dejavnost.
Glede na volitve v zbore proizvajalcev pri občinskih ljudskih odborih pa je treba poudariti, da je komuna kompleks, ki združuje delavce, kmete in uslužbence in je treba v tej obliki pokazati vso širino zbora proizvajalcev. Ob koncu je tovariš Vipotnik opozoril tudi na ureditve volilnih imenikov, ki morajo biti pripravljeni 15 dni po razpisu volitev.
Vsj udeleženci sestanka so soglašali z napotki Janeza Vipotnika in poudarili, da je treba skrbno pripraviti volitve, izbrati kadre in pripraviti za razprave na zborih volivcev.
VREDNO POSNEMANJA
Delavski svet Rudnika rjavega premoga Kočevje je na svoji zadnji seji sprejel sklep, da se dodeli kot pomoč v borbi preti otroški paralizi Centralnemu higienskemu zavodu Ljubljana — skladu za borbo proti poliomiolitisu 100.000 din. Ta gesta delavskega sveta Rudnika Kočevje vsekakor zasluži pohvalo. Prav bi bilo, da bi tudi ostala večja podjetja v Kočevju In v ostalih večjih krajih našega bivšega okraja posnemali humano dejanje delavskega sveta na Rudniku.
GRADNJA CESTE LJUBLJANA —ZAGREB
10. avgusta so odprli 4,5 km dolg podaljšek avto ceste od Višnje gore do Ivančne gorice. Računajo, da bodo letos zgradili še 20 kilometrov ceste, tako da bo približno polovica avto ceste Ljubljana—Zagreb izročena prometu. Cesta bo dolga nekaj nad sto kilometrov.
Na Titovi cesti je promet vedno živahen
°- Razumljivo je, da so pri dosedanjem delu bile tudi marsikatere napake, s katerimi pa se je treba
Janez Vipotnik, predsednik Okrajnega odbora SZDL Ljubljana
»LITOSTROJ« V AZIJI
Velika tovarna »Litostroj« v Ljubljani se vedno bolj uveljavlja s svojimi izdelki. Precej naročil imajo tudi iz inozemstva, predvsem iz azijskih držav. Skupaj z nekaterimi našimi tovarnami bodo opremili veliko hidrocentralo v Pakistanu, ki bo imela tri agregate v skupno zmogljivosti 16.000 kilovatov. Izdelujejo tudi vijake za pogon ladij, ki jih izdelujemo v domačih ladjedelnicah. Tak ladijski vijak tehta tudj 12.000 kg.
ZADRUŽNICE PRED NOVIMI NALOGAMI
Ženo zadružnice so imele in ima- starokopitni kakor ženske. Večkrat Pa še nekaj besed o aktivih mla-jo veliko vlogo v zadružništvu na so tudi trmasti in se upirajo na- dih zadružnikov. V teh aktivih bi vosi. Spomnimo se samo na gospo- prednemu, seveda včasih le zato, da morale sodelovati v večjem številu dinjske tečaje, tečaje za konservi- uveljavijo svojo moško voljo.	tudi dekleta. Aktivi mladih zadruž-
ranje sadja, mesa, šiviljske tečaje V novih pogojih dela čakajo na itd., ki so bili plod prizadevanja na- zadružnice še večje naloge. Prepričani smo, da bodo upravičile
ZBORNIK narodnih herojev
V Beogradu pripravljajo izdajo knjige Zbornik narodnih herojev Jugoslavije. V knjigi bodo življenjepisi in fotografije vseh 1306 narodnih herojev in Še nekateri drugi podatki. Predgovor sta napisala predsednik centralnega odbora Zveze borcev Aleksander Rarikovič in književnik Dobriča čosič.
Prva združena seja občinskega ljudskega odbora Sodražica
Uvmtniui
PREDVOLILNE KONFERENCE
Večina osnovnih organizacij Zveze komunistov je že imelo predvolilne konference. Nad 20 tisoč konferenc je resna priprava na VII. kongres, do katerega nas loči samo še nekaj mesecev. Na konferencah so analizirali dosedanje delo, uspehe in slabosti ter ocenili celotno delo med dvema kongresoma.
Poročila in diskusije na konferencah so še enkrat pokazala, da so komunisti našli svoje mesto v novih pogojih dela za izgradnjo socializma. Komunisti so uresničili osnovne postavke VI. kongresa ter pogumno in neposredno odkrivali in opozarjali na različne negativne težnje in pojave, ki se še pojavljajo na različnih področjih družbenega življenja pri nas.
Na predvolilnih konferencah so poudarili, da je ena najvažnejših nalog nadaljnje razvijanje našega demokratičnega sistema. Pri gospodarskih nalogah pa so največ razpravljali o večji kmetijski proizvodnji in o uveljavljanju socialističnih družbenih odnosov na vasi.
Skoro vse organizacije so na teli sestankih izvolile tudi nove sekretariate in sekretarje osnovnih organizacij. Po prvih podatkih je moč ugotoviti, da so bili v nova vodstva izbrani najboljši komunisti, večinoma mlajši, po vaseh pa, kar je zelo važno, so v vodstvo bili izvoljeni predvsem metovalci in ne več toliko razni Uslužbenci in nameščenci zadrug.
S konferencami pa osnovne organizacije še niso zaključile svo-Jega predkongresnega dela. Treba b® še precej sestankov, na kate-1,1 se mora preštudirati osnutek "uvega statuta ZKJ in dodati pri-Pombe. Ravno tako bo treba te-črt Jit° razpravljati o tezah na-... a Programa Zveze komuni-
stov Jugoslavije.
.o.eg predkongresnih nalog pa loo“*J° komuniste tudi druge na-
'•otirtovr.^dmi,vanitpri
iy i, novih ljudskih odborov, ° še pred kongresom.
V prvi polovici avgusta je bila v Sodražici prva seja občinskega ljudskega odbora.
Ob tej priliki je bila isvečana prisega novoizvoljenih odbornikov. Za predsednika novega ObLO je bil Izvoljen tov. Danilo Samsa iz Sodražice, za podpredsednika pa tov. Alojzija Vesel Iz Loškega potoka.
Na seji so izvolili tudi odporniške
bil predlog, da se potrdi tudi odločbo o sistematizaciji delovnih mest v upravi občinskega ljudskega odbora, kakor tudi cdločbe o dopolnilnih plačah in položajnih dodatkih uslužbencev in delavcev državnih organov Občinskega ljudskega odbora, kakor tudi odločbe o dopolnilnih plačah in položajnih dodatkih uslužbencev in delavcev državnih organov Občinskega ljud-
komisije in svete pri ObLO ter skeiga odbora Sodražica Sprejeti so
T~~~ bili tudi razni drugi predlogi. Udeležba odbornikov ObLO je bila polnoštevilna.
predsednike in člane svetov. Izvolili so tudi upravne komisije in upravne odbore skladov. Sprejet je
ših žena — zadružnic. Žene zadružnice so mnogo storile za izboljšanje higiene v stanovanjih, za čistečo v hlevih, svinjakih, kokošnjakih itd. žene zadružnice sodelujejo in to uspešno tudi v upravnih odborih kmetijskih zadrug.
Spričo novih nalog v našem zadružništvu se bo tudi delo žena zadružnic delno spremenilo. Nov čas je postavil pred zadružnice še odgovornejše naloge, kakor so jih imele doslej. Poleg organizacije gospodinjskih in kuharskih tečajev, predavanj, pospeševanja perutni-r hstva, skrbi za napredek vasi na splošno — male asariacije, ureditve pralnic, perišč itd. bodo žene sodelovale poslej tudi pri vaških skupnostih za napredek vasi m skrbele za pomoč kmečkim ženam ter dekletom pri prizadevanju za izobrazbo. Zadružnice se bedo morale bolj uveljaviti v prosvetnem in političnem življenju ter pri delu za zdravstveni napredek. Tudi splošne naloge naših zadrug bodo morale zadružnice bolj poznati.
Najbolj napredne zadružnice bodo lahko mnogo pripomogle, da bo prava zadružna miselnost pri posameznih zadrugah hitreje prodirala. Kakor vemo, so moški včasih bolj
upanje, saj so si v dosedanjem delu nabrale mnogo izkušenj.
nikov ne bi smeli biti samo aktivi mladih fantov, temveč tudi deklet. Iz teh aktivov bo zrastel nov rod zadružnikov in zadružnic.
PO SVETU
n
Teden dni je naokrog. V tem času se je zgodilo na svetu mnogo novega. Na prvo mesto moramo uvrstiti obisk naši državi visokih gostov iz ljudske republike Mongolije. Delegacija vlade mongolske ljudske republike je pod vodstvom predsednika ministrskega sveta Jumžagijna Cedenbala prispela v Beograd. Obisk mongolske vladne delegacije bo okrepil prijateljsko sodelovanje med socialističnimi državami in prispeval k napredku ju-goslovansko-mongolskih odnosov.
in radiu ter poudaril, da bo njegova dežela še nadalje budna in bo preprečila vse zarote, ki jih kujejo proti Siriji in njeni politiki pozitivne nevtralnosti. Takšna politika Sirije, je dejal minister, ni po godu ZDA in nekaterim drugim zahodnim državam.
Jemensko poslaništvo v Londo-nu je protestiralo v britanskem zunanjem ministrstvu proti napadu britanskih čet, ki sc iz Adenskega
____ _ __^ i	vvuuuc , protektorata vdrle na jemensko
Med petdnevnim bivanjem v Jugo- czemIje. Oddelki britanske pehote
° so pred kratkim ostro napadli jemenski kraj Dajdo. Podpirali so
NAŠ SODELAVEC V DOBREPOLJU
V Ra tika h raste industrija
V Ratikah, v lesno predelovalnem podjetju »Štolama« blizu Vidma, je bil tisti dan kakor običajno. Pot me je najprej pripeljala v oddelek ročnih delavnic. Kratek stisk roke delavcem, ki so delali v tem obratu, nekaj besed in postali smo prijatelji. Mlad, močan fantje z ostrim nožem razrezoval platna za ležalne stole. Predstavil se mi je — Jože Rigler njegov delovni tovariš pa ga je dopolnil: »in predsednik delavskega sveta Stolarne«.
Pogovor je tekel o tem in onem. Delavcev pa pogovor ni motil in so delali brez zastoja kot so delali včeraj in bodo delali jutri. V tistem oddelku, kjer sem se mudil jaz, so delavci sestavljali ležalne stole. Delo imajo dobro organizirano in jim je šlo opravilo hitro od rok. Pred mojimi očmi so nastajali ležalni atoli, lepi in vabljivi. Zvedel sem, da gredo ležalni stoli in dragi artikli, ki jih izdelujejo v tem podjetju, dobro v denar. Na lastne oči sem se prepričal, da je blago res kvalitetno in da zato lahko najde kupca.
Predsednik delavskega sveta tcv. Rigler me je povabil, da si ogledava tudi druge prostore podjetja. Pot naju je vodila v strojni oddelek. Brneli so stroji, svetli in novi. Strojem pa so stregle izurjene roke delavcev in oblikovale les v končne izdelke. Lep je bil pogled na ljudi in na stroje, ki dajejo prvi pečat industrializacije v dobrepoljski dolini.
Nekaj 'korakov od strojnega oddelka je skladišče za proizvode podjetja. Bilo je prazno. Podjetje svojo proizvodnjo sproti proda. Čemu bi torej delali zalogo? V bližini skladišča je še eno skladišče in sicer skladišče za les. Opazil sem večje količine zloženih desk — surovino podjetja.
Pred zgradbo podjetja je bil velik kup peska. Zvedel sem, da nameravajo preurediti prostore delavnic. V preurejenih delavnicah bo delo še prijetnejše, pa tudi novo delovno silo bodo lahko sprejeli.
Delavci so mi tudi povedali, da je dajala pogon strojem do lani stara lokomobila. Lokomobilo so »upokojili« in jo zamenjali z elektriko. Ko bo v bližnji Podgorici dograjena trafo postaja, bo tudi moč elektrike močnejša in zmogljivost strojev v »Stelami« bo veliko večja kot doslej. Zaradi šibkega toka sedaj ne morejo vsi stroji obratovati. Trafo postaja v Podgorici bo kmalu začela služiti svojemu namenu, takrat pa bodo tudi v podjetju »Stolarna« rešeni teh skrbi.
Kaj sem še zvedel na obisku v Ratikah? »Stolarna« je v prvi polovici tega leta dosegla že tolikšen promet, kakor lani vse leto. Poleg povečane proizvodnje so k temu pripomogli tudi novi stroji. Tudi letos bodo nabavili nekaj strojev in sicer visokotumi namizni rezkar in »Oberfrazar«.
V svojo beležko sem si tudi zapisal, da je podjetje ustvarilo lani približno 1,200.000 din dobička. Letos too ta številka sigurno večja.
Radoveden sem bil, kako je z delovno disciplino. Odgovorili so mi, da je delovna disciplina med delavci dobra. Tu se ustvarja nov delavski razred, ki bo kmalu v marsičem spremenil patriarhalnost tega izrazito kmečkega predela.
Člani kolektiva so večinoma mladi ljudje. Povedali so mi, da imajo v kolektivu samo tri delavce, ki jih štejejo med starejše.
Delavski svet podjetja sestavlja ves kolektiv. Navadno se sestaja delavski svet enkrat mesečno. Tu rešujejo razne zadeve svojega podjetja. Direktor podjetja tov. Marjan Miklič je pri delavcih priljubljen. Zvedel sem tudi, da se direktor ne boji zamazati rok pri strojih, kadar mu le čas dopušča.
Moj obisk v Ratikah je bil končan. Zadovoljen sem odhajal iz tega kraja, ki s svojo mlado industrijo prinaša nekaj novega in lepšega tudi v dobrepoljsko« dolino.
slaviji bo mongolska vladna delegacija obiskala nekaj krajev ter imela razgovore z jugoslovansko vladno delegacijo.
Pred nekaj dnevi so v Sovjetski zvezi preizkusili prvi medkontinen-talni dirigirani izstrelek. Izstrelek je dosegel določen cilj. Baje lahko doseže katerokoli točko na zemeljski obli. — Vest o sovjetski med-kcntinentalni raketi je vzbudila veliko zanimanje in vznemirjenje v zahodnih prestolnicah.
Češkoslovaška vlada je uradno zahtevala od Združenih narodov, naj na dnevni red jesenskega zasedanja Generalne skupščine sprejmejo tudi razpravo o atomskih žar-čenjih. češkoslovaški predstavnik v ZN je izjavil, da ta organizacija ne more in ne sme ostati nedejavna spričo vedno večje nevarnosti atomskega žarčenja.
Na Bližnjem vzhodu je trenutno najbolj v ospredju Sirija. Zahodne države so zagnale vik in krik proti tej državi, češ, da hoče uvesti komunistični režim. Na nekem sestanku z novinarji je sirski zunanji minister obsodil gonjo proti Siriji, ki so jo začeli v tujem tisku
Pogovor z našimi ljudmi
GRADNJA BANKE
Gradnja novega poslopja podružnice Narodne .banke v Kočevju lepo napreduje. Poslopje gradi Splošno gradbeno podjetje »Zidar« Kočevje. Z novo zgradbo bo Kočevje precej pridobilo.
Poklic cestarja ni tako enostaven, kot bi si kdo mislil. O tem sem se prepričal v pogovoru s tov. Andrejem Maroltom iz Male Slevice 5. Pritiskala je huda vročina in kratek počitek na cesti se je lepo prilegel. Pogovarjala sva se o raznih stvareh in nazadnje tudi o njegovi cestarski službi.
Pred' vojno je bil pek — celih 16 let je mesil štruce in druge pekarske izdelke. Vojna ga je odtrgala od peči in pahnila v italijansko internacijo. Po italijanskem zlomu je padel v roke Nemcem. Trpljenje se je v nemških taboriščih nadaljevalo do osvoboditve. Ko je prišel po osvoboditvi domov, je obesil pekovsko obrt na klin in šel za cestarja. Novi poklic mu je ugajal. Leta 1955 je Marolt položil Izpit za kvalificiranega cestarja. Plačo ima še kar dobro —- 54 din na uro. Njegov delovni dan se začne v poletnem času ob 6. uri zjutraj in
traja do 14. ure popoldne, v zimskem času pa začne z delom ob 7. uri, konča pa ob 15. uri.
Njegov rajon ceste je med Laščami in Malo Slevico, skupno 3 km. Cestarja lahko primerjamo z vojakom na straži; ob svojem času mora biti na cesti, pa naj pritiska vročina ali zavija veter. Dostikrat ga moči dež, pozimi pa so vsake rokavice pretanke. Cestarjeva naloga je, da ima svoj del ceste v redu.
Nato ml je zaupal tudi nekaj iz svojega zasebnega življenja. V septembru bo nameril 47 let. Po vojni je poročil partizansko vdovo z dvema otrokoma. Njegova družinica se je povečala še za nekaj članov, sedaj jih je že šestero. Leta 1954 si je kupil hišico, tako, da živi z družinico na svojem. Potožil je, da je žena v bolnišnici. Gospodinji jim štirinajstletna hčerka.
jih artilerija, tanki in letala. Med obmejnim prebivalstvom je bilo mnogo žrtev. Po tem napadu so se britanske čete razporedile vzdolž jemenske meje.
Finančni odbor ameriškega senata je s 14 proti 7 glasovom izglasoval zvišanje Eisenhowerjevega programa pomoči tujini za 500 milijonov dolarjev. Predstavniški dom je predloženi program nedavno zmanjšal za nad 809 milijonov dolarjev. Finančni odbor je danes dal svoje soglasje, da sprejme novi program pomoči v višini 3025 milijard dolarjev in da odobri neporabljene fonde v znesku nad 667 milijonov dolarjev, tako da skupna ameriška pomoč tujini za letošnje leto znaša nekaj nad 3692 milijonov dolarjev.
Nova globoka nesoglasja v francoski vladi in dvomi v uspeh vladnih načrtov označujejo konec prve faze posvetovanj predsednika vlade* Bourges-Maunouryja z voditelji meščanskih strank o političnem statutu Alžira pred otvoritvijo jesenskega zasedanja OZN. Po pripombah delegacij socialistov in bivšega premiera Faurea, so predstavniki malih strank centra in desnice ocenili vladne načrte kot »nezadovoljive«, voditelj socialdemokratske unije pa je zahteval, naj bi bili odnosi med Alžirom in metropolo urejeni po načelih federacije.
Medtem, ko se visoki politiki v Parizu razgovarjajo o b:doči ureditvi Alžira, pa se alžirski borci za svobodo nenehno bojujejo, žrtve padajo na eni in drugi strani. Alžirski borci so trdno odločeni, da se bodo borili do končne zmage in osvoboditve svoje domovine.
V Trivandrumu v Indiji je približno 4000 pripadnikov katoliških križarjev demonstriralo proti zakonu o nacionalizaciji dosedanjih zasebnih, predvsem katoliških šol, ki so prejemale posebne subvencije od države. Skupine »križarjev«, ki so organizirane v vojaškem duhu, so prišle iz raznih krajev Kerale na stroške Katoliške cerkve, ki ima v tej državi močno oporišče in je držala doslej v svojih rokah nad 300 šol. Pohod »križarjev« ni dosegel svojega namena.
ZuuanietwlUicni kammtax.......—
OBIŠČITE MEDNARODNO VINSKO RAZSTAVO V LJUBLJANI
Mednarodna vinska prireditev
V Jugoslaviji pridelamo letno povprečno 4,5 milijona hi najrazličnejših vin. Z velikopoteznimi obnovitvami in modernizacijami zastarelih vinogradov, kakor tudi z
no zboljšuje ter je n. pr. na lanski II. mednarodni vinski razstavi v Ljubljani bilo nagrajenih 24 naših
in domačih proizvajalcev teh sredstev, ki so se že prijavili za razstavljanje na tem mednarodnem
belih vinskih vzorcev z zlatimi ko- sejmu. Razen tega bo tukaj tudi
lajnami, 161 s srebrnimi in 32 z
graditvijo sodobnih, velikih vinskih bronastimi in le 28 jugoslovanskih
kleti, ustvarjamo pogoje za vsa-kffietno povečanje našega vinskega pridelka. Naše vino se namreč zaradi izredno ugodnih klimatskih in pedoloških pogojev našega vinogradništva, pa tudi zaradi tehnično izpopolnjenega obdelovanja vinogradov in šolanja vina kvalitet-
vinskih vzorcev ni bilo nagrajenih. Značilno je tudi to, da so vse zla-
lepo število strokovnih predavanj, poučnih filmov ter strokovnih posvetovanj in izmenjav izkušenj; vsekakor zelo ugodna priložnost za
te kolajne za naravna vina dobila razširitev znanja in za hitrejše po-sam-o jugoslovanska vina, medtem speševanje vinogradništva, ko je večina tujih vin bila odlikovana le s srebrnimi kolajnami, zlate kolajne pa so dobila le tuja peneča vina.
Kmetijstvo v občini Kočevje
Kočevska občina je teritorialno sestvo Kočevje, podjetje »Snežnik« največja na Kočevskem. Brez pri- Kočevska Reka, manjši del v Koki jučenih delov bivše občine Pred-grad zavzema 59.153 ha površin.
Od tega je 25.971 ha kmetijskih površin s 5146 ha obdelovalne zemlje. Okrog 60 odst. površin pa je pokritih z gozdovi.
Okrog 75 cdst. vseh površin v občini Kočevje je last splošnega ljudskega premoženja. Ta zemlji-
šča koristi Kmetijsko gozdar, po-
lil. mednarodno ocenjevanje najboljših vin celega sveta v Ljubljani
Od 28. avgusta do 3. septembra Nemčije, Haegemann N. Victor iz
Belgije, Neagu Marin iz Romunije, Jože Levanič, Nobert Laufer in Djordje Borisavljevid iz Jugoslavije.
Komisija ocenjuje vina po strogo določenem pravilniku, 4. septembra ob 17. uri pa bodo svečano razglašeni rezultati in podeljene diplome s kolajnami. Razumljivo je, da vina, ki jih je ocenila mednarodna komisija vinskih strokovnjakov, mnogo lažje prodirajo na tuja tržišča ter se tamkaj uveljavljajo pod ugodnejšimi pogoji, kakor pa popolnoma neznana vina.
tako zelo
mnogo za vso našo vinsko proizvodnjo in zunanjo trgovino.
letos 'bo v Ljubljani že tretje mednarodno ocenjevanje najboljših vin na svetu. Za to ocenjevanje je povsod izredno zanimanje, saj je doslej prispelo v Ljubljano že nad 500 vinskih vzorcev iz vseh petih kontinentov. To so najboljša vina sveta in komisija strokovnjakov vsekakor ne bo imela lahke naloge, kajti v nekaj dneh bo morala oceniti in nagraditi res najboljša vina.
Mednarodno komisijo za oceno vin sestavljajo vinski strokovnjaki svetovnega slovesa in sicer:	inž.
Ivo Zupančič kot predsednik, dr.
Richard Teltscher iz Londona kot Prav zaradi tega pomenja popredsednik ter Herbert Klein von mednarodno ocenjevanje vin Ehrenvvalten iz Avstrije, Senes Gilbert iz Francije, dr. Reich Carlo iz Italije, dr. Richard Fahrnschon iz
Pogled na hotel Pugled v Kočevju
37. plenarno zasedanje Mednarodnega urada za vino
Kakor -vedno, bo ob tej priložnosti tudi vinska trgovina, zlasti mednarodna, .zacvetela in dala najbolj ugodne možnosti za sklepanje komercialnih zaključkov za še neprodane zaloge vina, kakor tudi za novi. pridelek.
stelu pa kmet. zadruga Banja loka.
Neugodne vremenske razmere v lanskem letu so delno- škodovale kmetijstvu še tudi letos. Vendar se kljub temu računa, da bo kmetijska proizvodnja letos razmeroma dobra Na povečanje kmetijske proizvodnje bo ugodno vplivala velika poraba umetnih gnojil. Letos pričakujemo večje hektarske donose, predvsem pri krmskih in industrijskih rastlinah ter pri krompirju. Pridelek žit pa bo približno enak lanskemu, ki je bil za naše predele dokaj ugoden.
Za povečanje hektarskih donosov bo treba izboljšati preskrbo z zdravim in kvalitetnim semenom poedinih kmetijskih rastlin. Pospešiti bo treba tudi gradnjo, gnojišč in gnojni enih jam pri kmetovalcih.
še letos bodo pričeli z izdelavo načrtov in z zaščitnimi deli pri melioraciji zamočvirjenih površin ob Rinži v Slovenski vasi.
V zvezi z nadaljnjim razvojem kmetijske proizvodnje je povezana borba preti rastlinskim škodljivcem in boleznim. Pri tem bi morale več storiti tudi kmetijske zadruge. Naloga kmetijskih zadrug je, da pospešujejo kmetijstvo. Poleg tega morajo zadruge skrbeti tudi za odkup kmetijskih pridelkov. To delo so nekatere zadruge zanemarjale in se bavile predvsem s trgovsko dejavnostjo.
Pomembnost celuloznega lesa
Da so se ljubljanski vinski sej- To zasedanje bo reševalo najpo-mi, ki so prerasli slovenske ter membnejša vinogradniška, vinarska splošno jugoslovanske meje ter so in vinskotrgovska vprašanja v
že pred tremi leti postali medna- svetovnem merilu. Tu bodo spre je-	. , .,
..... ti razni pomembni sklepi, lci pred- kovnjakov, vinskih trgovcev m
stavljajo nato dopolnila m spre-membe -raznih uredb posameznih držav — članic Mednarodnega urada za vino.
Udeleženci tega posvetovanja si bodo po zaključku delovnega pro-
Pri nas je pretežni del zemlje pridobivamo z učinkovanjem kal-poraščen z gozdovi, ki dajejo tudi cijevega bisulfita na celulozni les. glavne dohodke prebivalstvu. Va- S povezavo obeh polproizvodov iz-Iz vsega navedenega lahko ugo- žen lesni proizvod je celulozni les, delujejo na posebnem stroju pa-
ki je glavna surovina za izdelavo pimi list.
papirja.	Papir je danes zelo važen proiz-
Celutozen les imajo iglavci, pred- vod v svetu, bodisi v kulturnem
tovirno, da imajo naši vinogradniki, vinarji ter vinski trgovci tokrat res izredno ugodno priložnost,
rodni, res uspešno uveljavili po vsem svetu, je dokaz tudi v tem, da je letos tak sejem združen z izredno pomembno prireditvijo — 37. plenarnim zasedanjem Mednarodnega urada za vino (Office international du vin, Paris).
da	sv°ie pridelke pred vsem smreke, jelke in topoli, bukov življenju, ah pa za vsakdanjo po-
najširšim forumom, v ms kih stro- les pa predelujejo za izdelavo tek- trošnjo. Ako primerjamo proizved-
stilnega blaga. Les za -proizvodnjo njo papirja v Ameriki in pri nas, papirja mora biti zdrav ter dobro vidimo, da smo še zaostali, saj po-
uvoznikov, kar bo' vsekakor izred-
no ugodno vplivalo na nadaljnji očiščen. Čiščenje lesa se opravlja trošijo v Ameriki mnogo več pa-
razvoj naše vinske trgovine s tujino, ki se od leta do leta zelo hitro in uspešno povečuje, saj zdaj že izloči, redno trgujemo z več kakor 40 dr-
ročno in strojno. Les moramo pu- pirja na enega prebivalca kakor v stiti na zraku 6 mesecev, da se Jugoslaviji. Danes se proizvodnja
papirja postopoma razvija. V pred-Za izdelavo papirnega lista po- vojnih letih smo mnogo lesa izvo-
Zasedanje se prične z delom ko- grama na Bledu ogledali še naše žavami vsega	a saP 4oh°- trebujemo dva polproizvoda: leso- žili v inozemstvo kot surovino, do-
,—i-™	?._______________ dek vinske trgovme v tuurn nred- vino in celulozo. Lesovino dobimo čim -sr	Tn.oinoio-m-i-i rf-romimr
misij in podkomisij že 1. septembra, medtem ko -bo 4. septembra
vinogradništvo in kletarstvo v severni Sloveniji in v koprskem okra-
član Zveznega izvršnega sveta ju, kakor tudi v Dalmaciji in osta-Slavko Komar svečano odprl samo lih delih Jugoslavije. Ker se to-plenamo -zasedanje. Na tem zase- krat prvič vrši plenarno zasedanje
dek vinske trgovine v tujini predstavlja -prav lep prispevek k našemu narodnemu gospodarstvu, š.
vino in celulozo. Lesovino dobimo z mehaničnim odstranjevanjem vlaken iz lesa, vlakna celuloze pa
danju bo navzočih kar 39 uradnih delegacij različnih držav in sicer 22 delegacij kot redni člani tega urada, ostalih 17 pa kot opazovalci. Praiv' tako bodo navzoči predstavniki FAO ter mnogih drugih mednarodnih organizacij in nov.
tega Mednarodnega urada v socialistični državi, je vsekakor pomembno tudi to, da se bodo uradni predstavniki mnogih tujih držav ob tej priložnosti še prav posebno zanimali za razvoj našega vino-usta- gradništva, kmetijskega zadružništva in kmetijstva vobče.
čim v novi Jugoslaviji stremimo za tem, da izvažamo gotove proizvode, ki so mnogo dražji od surovin. Eden od teh je tudi papir.
Do leta 1955 smo morali časopisni papir uvažati iz tujih držav ter plačevati v deviznih dinarjih. Z zgraditvijo tovarne roto-papirja v Vidmu-Krškem smo rato papir prenehali uvažati. S porastom papir-
položaj, ko mu je pogorelo stano- s-tvar. Kdor še ni zavarovan ali pa t^šniatesa’ Potrošni^lLa^1 P°
irvnriarslm Ttnsilnme. eomA v o	vnocoir -no	.J	* -t^rosnja iesa
Ali ste zavarovani?
»Nesreča nikoli ne počiva,« — pravi star slovenski pregovor, že marsikdo je prišel v težak gmotni
nje otrok, leta itd. Zavarovanje
za priboljšek na stara
je torej pametna
Komercialni in poučni del sejma
poginila živina itd., pa ni bil zavarovan. Bili so pa tudi primeri, da je imel lastnik svoje imetje zavarovano, vendar zelo nizko, da je
Vsak mednarodni vinski sejem težno obdelujejo še ročno z več ali	povrnjen le del povzročene
je zelo zanimiv in poučen, saj se manj zastarelimi sredstvi in nači-tu srečujejo ne samo najboljša vi- ni. S predvideno obnovo vinogra-na vsega sveta, temveč razni -pro- dov nastaja tukaj potreba po me-izvajalci nudijo tudi svoje stroje, hanizaciji, po sodobnih sredstvih in razne naprave, zaščitna sredstva in napravah ter predstavlja tak se-drugo za pospeševanje naprednega jem v Jugoslaviji najbolj posreče-vinogra-dništva in vinarstva sploh, no možnost srečanja prodajalcev Jugoslavija ima skupno z država- vinogradniške vinarske mehaniza-mi Bližnjega vzhoda in s svojimi cije in kemizacije z najresnejšimi neposrednimi sosedi okrog 1,2 mil. kupci.
hektarov vinogradov, katere pre- Zato je tudi veliko število tujih
vanjsko ali gospodarsko poslopje, samo za nizek znesek, naj to čim-
prej uredi v svojo korist.
OGLAŠUJTE V NOVICAH!
za papirne svrhe -pa se bo v bližnji bodočnosti zmanjšala, ker se vrše poizkusi predelave slame žitaric v celulozna vlakna, ki nadomeščajo vlakna lesa.
škode. Po nesreči je zastonj jadikovanje in obžalovanje, da se ni zavaroval za višji znesek. Nesreča pride vedno nenadoma. Kdor je zavarovan za primemo zavarovalno
Tekmovanje v kmetijstvu
Požar v Logatcu - šola za ostale
Ni dolgo tega, ko je velik požar rado zgodi, da z ognjem nismo pre-uničil lesno predelovalni kombinat vidni. Premislimo! Po toči, pravijo, v Logatcu, škoda je -bila ocenjena je prepozno zvoniti! na več kot sto milijonov dinarjev.
Več sto delavcev je ostalo brez dela. Komisija, ki je preiskovala vzroke nesreče, je ugotovila, da je nekaj minut pred izbruhom požara odšel neki delavec v lakirnico, da bi si vzel za lastno potrebo
___________ c________ _____________ Tudi v nekaterih naših krajih ljalo pridelek krompirja na hektar
vsoto ga nesreča ne bo presenetila. ^Jtinujejo kmetovalci v zveznem površine po naslednjem: treba bo Zaveda se da bo dobil škodo pra- ^gradran1 tekmovanju za pove- z metrskim merilom izmeriti širino vično povrnjeno	čanie hektarskih donosov krompir- njive, ugotoviti število vrst na vsej
ja. žitna kampanja je v zveznem širini njive, izračunati razdaljo Teda ne le poslopja, pridelki, ži- kmetijskem tekmovanju uspešno med vrsticami izraženo v metrih in vina — tudi življenje in delovna zaključena. Sedaj je na vrsti krom- izkopati po dva gomolja na 20 raz-sila so naše premoženje in še kako pir, ki je še važnejša tekmovalna ličnih mestih njive ter ugotoviti
kultura za naše področje, oziroma njihovo težo (20 vzorcev).
za Slovenijo sploh, saj smo s krom-	_________
pirjem najmočnejše zastopani v
zveznem tekmovanju.	NOV ZADRUŽNI DOM
Republiška komisija je že izde- Na pogorišču bivših zadružnih
dragoceno življenje! Smrt in nezgoda neusmiljeno uničujeta. Posledice so večkrat še bolj usodne kot pri elementarnih nesrečah. Vzemimo samo na primer smrt
mladega gospodarja! S primernim iaja osnovna navodila za ocenjeva- prostorov v Robu so zgradili nov
in zadostnim življenjskim zavaro^ vanjem si 'bo naš človek zagotovil sredstva za izplačilo dote, za šola-
Živinorejska razstava v Kostelu
nje pridelkov krompirja in jih poslala v potrditev zvezni komisiji. Navodila so bila že razposlana tudi okrajnim komisijam, da začno po teh navodilih z ocenjevanjem.
Po teh navodilih se bo ugotav-
V Kostelu bo 14. sept. II. živinorejska razstava rodovniške živine. Začetek razstave bo ob 8. uri
m an jo količino barve. V lakirnici zjutraj.
ni bilo luči, zato je prižgal vžigalnik. Vneli so se hlapi nitrolaka, s katerimi je bil zrak nasičen. Požar se je z neverjetno naglico raz-
Vsi živinorejci, ki imajo rodovniško živino s področja kmetijskih zadrug Banja loka in Fara, so vab- navodila za vzrejo živine, ljeni, da pripeljejo ob napovedani zavanje parkljev itd.
družnega posestva.
Razstavo naj obiščejo vsi kmetovalci, ki se zanimajo za napredek živinoreje. Med razstavo bodo dajali člani ocenjevalne komisije tudi strokovne nasvete in praktična
podre-
ŽIVINA LEPO USPEVA
Na zadružnem posestvu OZZ Kočevje na Turjaku redijo trenutno
zadružni dom, ki je v surovem stanju že dograjen. Dom gradi KZ Rob v glavnem iz lastnih sredstev. V zadružnem domu bodo pisarne, dvorana, trgovina, stanovanjski prostor in druge pritikline. Gradnja bo stala približno 7 milijonov din. Z notranjimi deli bodo kmalu začeli.
6000 ŠIVALNIH STROJEV
Pred kratkim so bile v tovarni
širil po ostalih obratih. Tudi v na- uri živino na razstavni prostor, ki šili obratih in delavnicah se kaj bo pri gospodarskem poslopju za-
Živinorejski odsek KZ Banja loka
45 glav goveje plemenske živine. Vlado Bagat v Zadru končane vse živina je v dobri oskrbi in lepo na- priprave za proizvodnjo šivalnih preduje, saj je v sodobno urejenih strojev. Pravijo, da bodo do konca hlevih, kjer ima vse pogoje za na- leta izdelali že 2000, drugo leto pa daljnji razvoj.	6000 šivalnih strojev.
Matija Gorjan
SLABI DOKAZI
Ko je tik po sueški krizi Eisenhower objavil svoj politični program za očuvanje reda in miru ter za napredek Bližnjega vzhoda, so bila mnenja v svetu deljena.
Takoj po objavi te doktrine je prišlo do državnega udara v Jordaniji, kjer je kralj z inozemsko pomočjo zrušil arabsko orientirano vlado in se priključil Eisenho-werjevi doktrini. Posledice so bile takoj vidne. Sodelovanje z Egiptom in Sirijo, ki je bilo prej temelj zunanje politike te dežele, je praktično prenehalo in naenkrat je prišlo do zaostritve odnosov.
Kmalu po poslabšanju odnosov med temi arabskim deželami je prišlo do zaostritve političnega položaja v Libanonu, mali arabski državici ob Sredozemskem morju. V tej deželi je prišlo celo do krvavih neredov, tako, da sta posredovali policija in vojska.
Zahodni tisk je začel na široko govoriti o komunistični nevarnosti v Siriji, eni najnaprednejših arabskih držav in sosedi otoka Cipra! Stvari so se umetno zaostrovale vedno bolj in na koncu je celo prišlo do sestanka turških, iraških in jordanskih predstavnikov v Turčiji, kjer so razpravljali o položaju v Siriji. Še pred tem pa se je v Siriji izjalovila zarota Amerikancev, s katero so hoteli zrušiti legalno vlado. Sirijci so nekaj ameriških diplomatskih zastopnikov odslovili zaradi sodelovanja v tej zaroti. Predsednik Eisenhower je dal izjave o položaju v Siriji, ki pomenijo neposredno vmešavanje v notranje zadeve te dežele.
V Siriji, ki je danes glavni in pravzaprav edini zaveznik Egipta, se že dalj časa borijo konservativne sile z mladimi, socialistično razpoloženimi krogi, ki združujejo predvsem mlade ljudi. Socialisti imajo zlasti v armadi mnogo pristašev. V zadnjih letih je njihov vpliv v deželi odločno na-rastel in lahko rečemo, da je predvsem njihova zasluga, da danes Egipt in Sirija tako tesno sodelujeta in da je sproženo vprašanje vstopa obeh dežel v eno državno skupnost na podlagi dogovora o federaciji..
Petrolej na ogenj je predstavljal nedavni obisk sirijske državne delegacije v Moskvi. Ob tem obisku so sklenili sporazum o gospodarski in tehnični pomoči Sovjetske zveze Siriji. To je seveda razburilo duhove, ki so komaj čakali tega trenutka. Začel je splošni napad na Sirijo v vsem zahodnem tisku. Pojavile so se vesti o neredih in uporih ter podobno. Razširili pa so tudi poročila o sovjetskih vojaških inštruktorjih, o skrivnostnem preletavanju sovjetskih letal preko turškega državnega ozemlja in podobno. Vse to pa samo zaradi tega, da bi dokazali, da je Sirija nevarna za mir na Bližnjem vzhodu. Za zavarovanju miru pa lahko Ameri-kancl na podlagi Eisenhowerjeve doktrine uporabijo tudi svoje čete. Njihova šesta pomorska flota že izvaja velike manevre v Vzhodnem delu Sredozemlja. Podobno je bilo v dneh državnega prevrata v Jordaniji. Trdijo seveda, da manevri nimajo zveze z dogoditi okrog Sirije!
Posebno važno je, da se v Siriji obdrži sedanji režim in vlada, ker le sedanja vlada jamči Siriji neodvisno politiko in protiblokov -sko usmerjenost, če pade neodvisna Sirija, bo ostal Egipt sam in bo imel še mnogo težje stališče, vpliv blokovskih sil v arabskem svetu pa bo narastel. Tega se zaveda tudi Sovjetska zveza in verjetno bi prišlo do hudih zapletov, če bi sedanjemu pritisku sledil napad na Sirijo. Zato bo verjetno ostalo pri zastraševanju in poizkusih, da bi z notranjimi silami in zarotami ter prevratom zrušili sedanjo vlado in spremenili politično orientacijo dežele.
Jože Pahor
»Dobro veste, gospod glavar, da sta moža nedolžna!« je odbil Ga-ljard. »Kaj še ostane od vaših besed?«
Deželni glavar je vkipel, kri mu je udarila v obraz.
»življenjsko važna vprašanja za deželo in državo moramo rešiti,« je zavračal razburjen. »Ali ste sprožili vse to, da onemogočite mimo razpravljanje ? Ali ste proti vsemu, kar bomo morali rešiti v korist dežele? Izjavite se naravnost in odkrito!«
Naravnost in odkrito!« je odgovarjal Galjard. »Ječa za naše ugledne ljudi in te besede, ki so padle, odkrivajo vaše namene. Očrniti hočete meščanstvo, pokazati, kako je nevarno, da ohranite ne-omajano svojo moč, ki vam jo čas izpodjedaj. -..« Galjardove besede
(Odlomki iz romana)
so zadele v živo, nasprotniki so vzhrupeli, 'grozili so od vseh strani.
»Nisem še vsega povedal,« je vpil Galjard, »segli ste še dalje!«
Ta čas se je iz množice naglo izvil mlad, .postaven mož, okroglega, svežega obraza in rdečih kodrastih las. Razdražen se je pognal naprej, vzel se je na oder in spregovoril, kakor da ukazuje vojaški četi. Bil je Josepf Lamberger, gospod iz Ortneka.
»Zdaj se vidi, kdo piše paskviie, kdo ščuva!« je poudarjal besedo za besedo. »Ni jim dovolj, gredo še dalje! Prvič se je zgodilo tu — vsi ste culi — da kdo deli deželne stanove v dva sovražna -tabora! Zgodilo se je tudi zadnjič! če je oblast v deželi odpovedala, bomo sami našli način in sredstva, da to potlačimo. Ali veste, kaj se danes
širi po deželi! ?«
Grof Lamberger je izvlekel izza rokava siv papir in zamahnil z njim po zraku.
»Preberite, preberite!« je klicala Lambergerjeva mladina, ki se je bila prerinila v ospredje.
»čujte!« je vzkliknil mladi 'grof in pričel brati z važnim glasom: »Kristusov mir nam vsem! Kakor je Krist trpel za najvišjega in najnižjega, za pastirja in za kralja, tako je tlačan po božjem trpljenju enak vsem, ki mu danes gospodarijo ...«
»čemu berete to?« je prekinil Galjard. »Kakšen smisel naj ima?«
Mladi Lamberger se ni zmenil za opazko, nadaljeval je pomembno: »Odprite sveto pismo in iščite, iščite! Našli boste, da smo vsi enako rojeni iz Adama in Eve, a nikdar in nikjer ne boste našli, da je Bog ustvaril tlačane in gospodo. Nikdar in nikjer ni Bog ukazal od-rajtovati desetine, nikdar in nikjer ni zapovedal tlake. Kako morete tedaj govoriti, da vas je Bog postavil in da je tak božji red? Nikjer več se vaša roparska roka ne
ustavi! Celo vdove in otroke oplenite ob smrti tlačana! Ali je to po bratovski ljubezni in po svetem pismu? Po naukih hudega duha in Antikrista je!«
»Končajte že!« je presekal Galjard in se smejal.
»Reže vas v ušesa!« je zavrnil grof. »Nisem še na koncu!«
»Zato nas izpustite iz robstva!« je dvignil glas. »Po svetem pismu smo prosti in moramo biti prosti. Ali pa nas poučite in dokažite iz svetega evangelija, da smo tlačani po nauku božje besede!
Odprli ste vrata, da se deželni stanovi posvetujejo. Zato ste jih odprli, da nam boste naložili nova, še težja bremena. Nikakih novih bremen! Pretežka in. prekrivična so, ki jih že nosimo. Odprite vrata deželnih stanov tako na široko, da bomo prišli k posvetu še mi, ne kot tlačani, marveč kot svobodni, po božji podobi vam enako ustvarjen otroci božji, ki bomo sonce ustavili s svojim številom! Kristusov mir nam vsem!
■ Lamberger je dvignil glavo, da bi videl, kakšen vtis je napravil le-
tak. Tihota je bila v dvorani,
Galjard je -takoj napadel nasprotnika.
»Kaj ima to skupnega z našimi zahtevami?« je vprašal posmehljivo.
»Takoj bom povedal!« je odbil Lamberger. »Ne enega ni tu, ki bi verjel, da je kaj takega spisala tlačanska roka. Kmet je surov bedak, neuk, nezmožen črke. On ni pisal tega, pisali ste vi, gospodje! Vi, Iti bi rajši danes ko jutri pogazili plemstvo. Vedite, da je spričo takega zločinskega ravnanja vsaka beseda odveč, če nimajo oni stari gospodje več moči — pokazal je deželnega glavarja in spremstvo — je mladina tu, da z železno roko naredi konec. K onima dvema, ki čakata sodbe, še tega tu!«
Lamberger je stegnil roko in pokazal Galjarda. Sodil ga je sam in njegova mladež je divje zaploskala. Starejši so ostali hladni. Niso verjeli v pošast, ki jim jo je slikal ognjeviti govornik. Kolikorkrat je vezal tlačan mreže upora, še vedno so ga zasačili že pri prvih poskusih in jih zadušili v krvi.
Galjard je imel pripravljen odgovor.
»Tako grozite lahko svojim sužnjem,« je dejal, »nam svobodnim meščanom ne boste! Da ne bo dvomov, vam moram takoj povedati: pripravljeni smo, sili bomo odgovorili s silo!«
Spet se je dvignil hrup, Galjard je stal sredi neurja osamljen, nihče iz peščice meščanskih zastopnikov mu ni pomagal. Ali se boje? je spretelo Montanarusa. Alj se ne nameravajo izpostavljati zanj ? Borba je bila neenaka, kljub temu se Galjard ni umaknil, čakal je, da se je hrup nekoliko polegel, potem je dvignil listino visoko v zrak in zaklical, da je preglasil plemstvo:
»Nisem še izgovoril zadnje besede!«
»Tudi je ne boš!« je jeknil glas iz ozadja.
»Kje sta zastopnika svobodnih mest Krškega in Kočevja?« je vprašal Galjard. »Kaj je z njima? Govorite, gospoda!«
Dvorana je osupnila.
(Se nadaljuje)
O kolesarstvu v Ribnici
Zadnji čas je v dnevnem časopisju veliko pisalo o 70-leitnici ustanovitve kolesarskih društev v Sloveniji. Pisali so o pričetkih raznih društev do prve svetovne vojne in o njihovi veliki nalogi med našim narodom. Napačno hi 'bilo misliti, da je šlo takrat to mimo naše dolbe.
Za kratko pojasnilo o tem bi se poslužil zapiskov iz dnevnika pokojnega Jakoba Oražma, ključavničarskega mojstra, znanega izdelovalca odličnega telovadnega in športnega orodja ter ribniškega pionirja telesne vzgoje. On piše: »Leta 1899 je toilo osnovano kolesarsko društvo v Ribnici. Imenovalo se je Klub slovenskih bicikli-stov ribniške doline«. Obstanek kluba na podlagi predstoječih pravil je visoka c. kr. deželna vlada z odlokom z dne 16. maja 1900 štev. 1931 potrdila, članov kluba je bilo največ 41. Prirejali smo izlete ob nedeljah v Ortnek, Velike Lašče, k Trojici, v Sodražico in drugam, kjer smo se dostikrat Imenitno imeli. Prirejali smo jour fixe, kolesarske veselice in odbčne zabave. če je kak član umrl, mu je klub podaril venec. Ko se je pa leta 1906 ustanovilo Sokolsko društvo, se je klubovo premoženje uporabilo za nakup telovadnega orodja. Potem se je klub kolesarjev razpustil.« — Ribniški kolesarji so prirejali tudi tekme doma, udeleževali so se pa tudi tekem po vsej takratni Kranjski. Znani vozači so bili posebno Franc Križman, Juvane Avgust, Franc Ilc, Nata Klinar in še mnogi drugi. Znano je, da so prevozili klanec Boncar brez oddiha, kar je bil za takratno tehnično stopnjo koles ze-
lo lep uspeh in velika vzdržljivost.
To nam dokazuje, da je bil kolesarski. klub že taka enota, ki ni bila samo za parado, temveč se je kolesarstvo smotrno gojilo kot šport. Kakšnih zmogljivosti so bili kolesarji zmožni, kaže stava med kolesarjem Križmanom Francem _ , in Picek Jurijem. Stavila sta, kdo bližali mladini, bo prej v Strugah pri cerkvi. Picek Jurij je šel peš preko Steljni-kov In Male gore proti Strugam, medtem ko se je Križman istočasno odpeljal v Struge s kolesom preko Ortneka, Velikih Lašč, Ra-ščice in Dobrega polja. Ko jo pri-malia Picek ves zasopljen v Struge, ga je Križman že čakal čil in svež na klopci pod vaško lipo pri struški cerkvi.
V delavnici Jakoba Oražma so njegovi sinovi izdelali dvosedežno in četverosedežno kolo. S tem dvojčkom, posebno pa s četverčkom so ribniški študentje vozili po vsej domovini in jo tako spoznavali tja do porice, Trsta in Pule, kamor je bilo takrat usmerjeno narodnostno stremljenje mladih študentov.
Po prvi svetovni vojni se je kolesarski klub obnovil in spet so se pomerili v hitrosti mladi kolesarji in sicer brata Križman, Lovšin itd.
Posebno dobri vozači pa so bili v Dolenji vasi, kjer je bil tudi prvak doline Hren Tone ali »Čanžek«, kakor so mu rekli navdušeni ljubitelji kolesarstva. Prirejali so veliko tekem. Kasneje se je tudi ta klub vključil k Sokolu, ker kot samostojni klub ni imel najboljših pogojev za razvoj, ker je primanjkovalo organizacijsko sposobnih ljudi.
Po osvobojenju v dolini ni prišlo do organiziranega kolesarjenja,
čeprav so za to sedaj dani izredni pogoji. Včasih je bilo kolo redkost v trgu ali v vasi, danes pa lahko trdimo, da je v dolini koles na stotine. Nujno bo sedaj dvigniti tudi to panogo športa, ki bo gotovo prinesla kraju pestrost v telesni vzgoji, s katero se bomo
V	KOČEVJU BODO GOSTOVALI ŠVEDI
Prihodnji teden bo v Ljubljani gostovalo nogometno moštvo reprezentance železničarskih klubov mesta Halemstadta IS Jarnvagen iz Švedske, ki jo je Ljubljana na turneji po Švedski premagala s 6:4.
V	Sloveniji bodo odigrali tri tekme, ena od teh pa bo v Kočevju v torek 3. septembra. — Ljubitelji
še bolj pri- nogometa, obiščite nogometno tekmo, Iti bo na stadionu Partizana.
Velik uspeh Revizorja
Zopet odlični uspehi naših atletov
Minulo nedeljo je bilo v Kočevju društveno atletsko tekmovanje domačega Partizana. Povabili smo tudi nekaj ljubljanskih klubov, ki se žal povabilu niso odzvali. Naše društvo se redno odzove na vsa vabila in tudi tekmovalci se udeležijo vseh tekem, kamor so povabljeni. Prav bi bilo, da bi se v tem pogledu podeželskim društvom in tekmovanjem posvetilo več pozornosti. Mislimo, da ne bi nihče od boljših atletov izgubil »dobrega imena«, -če bi parkrat nastopil na manj »zveneči« prireditvi kje na deželi. Kaj ni večina mestnih atletov z dežele? Kar spomnijo naj se, kako je bilo težko, ko so se sami prebijali proti vrhu.
Kljub vsemu pa se naši atleti razvijajo iz dneva v dan in v nekaterih disciplinah nič ne zaosta-
jajo za »mestnimi«.
Torkar Polde je tekel na 100 m 11,6 sekund, v daljino pa je skočil 6,71 m, kar je njegov osebni rekord in rekord Dolenjske. Ta daljina ga bo verjetno zopet uvrstila med vrh slovenskih skakalcev. Tudi naši tekači dobro napredujejo. Kenik Franjo je tekel na 400 m 52,8 sekund, Vesel France pa 4:17,4 min. na 1500 m. Tudi skakalci v višino naen veliko obetajo, saj imamo tri atlete, M skačejo že preko 170 cm, kar je v redko katerem klubu ali društvu v -Sloveniji. Tudi mlajši že dosegajo višino preko 165 cm. V nedeljo so skočili Konzilija Gilbert 181 cm. Pucelj Boris 176 cm in čihal Veno 172 cm.
Trenutno dosegajo atleti v našem društvu najboljše uspehe.
Svoboda Kočevje mesto je zaključila sezono z uprizoritvijo Revizorja na stadionu Partizana na prostem. V vsej sezoni so imeli 9 predstav in 2 premieri. Za kočevske igralce in režiserje je to vsekakor premalo. Zmogli bi več. Najbolj je uspel Revizor na stadionu v Kočevju. Igralci in režiser so lahko s to predstavo zadovoljni, prav tako, kakor je bila maloštevilna publika, ko je odhajala s stadiona.
Posamezni igralci so odigrali svoje vloge zelo dobro, nekateri na-
ravnost odlično. Franc Zajc v vlogi glavarja in Dušan Figar kot Hleštakov sta pokazala, da sta igralca odličnih kvalitet in da bosta z močno roko režiserja dosegla še velike uspehe. Tudi ostali: Pečjak, Kušlan, Zalar, Stupica in Kranjc ter Anica Padovec niso mnogo zaostajali. Posebno slednja, ki se je kot novinka uvel javila med starejšimi in rutiniranimi »asi« zasluži vso pozornost. Njena pojava na odru je zelo privlačna in simpatična.
Po slikarski razstavi amaterjev
OCatieek za gasp adinje
NASVETI NAŠIM GOSPODINJAM
Sadni džem
v kozarce, skuhaj primemo slano
Očiščeno sadje kuhamo -toliko ter z ohlajeno zalij paradi**
NOGOMETNA PODZVEZA LJUBLJANA
Rudar bo tekmoval v I. razredu
časa, da se povsem zgosti (pri tem pa še vedno ostane v kosih), šele proti koncu kuhanja dodamo sladkor (če ga damo že prej, sadje potemni). Kuhan je džem navadno takrat, kadar se v njem obdrži
ke; nazadnje zaveži.
Sadni sokovi
Za sokove sadje operemo, nato ga zdrobimo ali zmečkamo -ter pustimo stati na soncu dva dni Poz-
Turistični teden Kočevske je imel v svojem programu zanimivost, preko katere ne moremo brez nekaterih podrobnosti. Tovrstna razstava je -bila prva na Kočevski sploh. Povabljenih je -bilo preko dvajset slikarjev-amaterjev, vabilu pa so se odzvali samo štirje, ki so pogumno stopili pred kočevsko publiko. Reči moramo, da so »ognjeni« krst prestali odlično.
Ciril Pogorelec je razstavljal 9 olj. Ponovno je dokazal, da je odličen risar in da ima še lepo -bodočnost pred seboj.
Slavko Felicijan je imel 10 oljnatih slik. Njegove slike so žive in pestre, posebno »Kovač« in »Mati z otrokom«.
Dela Slavka Millerja so svojevrstna in v absolutnem kontrastu z drugimi razstavljavci. Njegov
način slikanja je privlačen za vsakogar.
Cveto Novak je razstavil akvarele v miniaturni izdelavi. Njegovi posnetki so predvsem iz najbližje okolice in iz Roga, krajev, kjer so se vršili 'boji NOB. Njegova dela so dognana in kažejo, da obvlada barve, senco in svetlobo. Zelo zanimivi sta njegovi lastni karikatur-ni izdelavi v tušu.
Vsem razstavljavcem lahko čestitamo.
Otvoritve razstave so se udeležili med drugimi predsednik občinskega odbora SZDL Jože Klarič, predsednik turističnega društva Karol Rigler, predsednik Svobode Kočevje Jože Smolej in drugi. Raz-, stava je bila odprta 4 dni. Ob zaključku si je slikarsko razstavo ogledal tuid novi predsednik ObLO Janez Rigler.
Začenja se spet nova nogometna Rudar (Kočevje) in Bela krajina žlica navpično. Za 1 kg sadja vza- ne3e stisnemo sok ter ga pustimo
sezona. Tudi Rudar ureja svoje vrste za naskok v jesenskem delu Prvenstvenih tekem, ki so pred vrati. Zaključek iz prejšnjih tekmovanj je prinesel Rudarju še dokaj ugodne rezultate. Saj je po osvojitvi dolenjskega prvenstva tekmoval za prvenstvo Nogometne podzveze Ljubljana, kjer je za Domžalami zasedel drugo mesto. Po končanem kvalifikacijskem tekmovanju za prvenstvo NPL se je pri Nogometni podzvezl Ljubljana formiral I. nogometni razred, kjer bo tekmoval tudi kočevski Rudar.
V prvem razredu NPL bo tekmovalo 12 klubov in sicer 10 v konkurenci in 2 izven konkurence, ki so si med seboj po moči precej izenačeni, tako da bo tekmovanje
iz Črnomlja, iz notranjske skupine memo 15 dkg sladkorja.	skozi krpo, privezano na stol, od-
Svoboda (Ljubljana) in Javornik	teči. Tako pridobljen sok na hitro
iz Rakeka, iz kamniške skupine	Sadni siri	skuhamo s sladkorjem (za 1 Hter
Domžale in Svoboda (Duplica) iz	.	soka potrebuješ pdl, do tri četrt kg
Kamnika, iz ljubljanske- skupine	pripravo teh vzamemo na- sladkorja), še vroč sok nalijemo v
pa Poštar (Ljubljana) in Litija, va-dno jabolka in kutine. Sadje naj- razgrete steklenice, zamašimo z Ker je pri teh skupinah še več PreJ dolgo časa zelo -gosto kuha- navadrumi 'zamaški, zapečatimo s močnih klubov in da bo tekmova- ™°’ P°tem pridamo sladkor m ku- pečatnim voskom ah pa zamašimo
hamo se tako dolgo, da odpade od ~ —™rv/.oni™ kuhalnice v celih kosih. Potem zmes stresemo v pekače, stisnemo, vzamemo ven in sušimo na zraku 10 dni. Tak zrezan sir uporabljamo namesto rozin.
Koristolovci na delu
nje še bolj pestro, so v kvalifikacijskih tekmah igrali med seboj še tretje-plasirani klubi, odkoder sta se v I. razred uvrstila dva zmagovalca: iz notranjske skupine Usnjar (Vrhnika), iz ljubljanske pa Olimpija (Ljubljana). Poleg teh ekip bosta tu tekmovali še moštvi Ljubljana B in Odred B. Tekmovali bodo v jesenskem in spomladanskem delu po 11 kol. Vsako mo-
z namočenimi svinjskimi črevami. Steklenice počasi ohladimo ter v pokončni legi shranimo v hladnih
prostorih.
V nekaterih zahodnih državah, kakor poroča angleški list »Sunday Dispatch« se različni koristolovci poslužujejo raznih trikov z magnetofonskim trakom. Tako na primer so v znanem angleškem obmorskem letovišču, kamor prihajajo na medene tedne ugledni in bogati ljudje iz vse Evrope, montirali pod postelje magnetofon, trakove, ki so posneli najintimnejše
Paradižnikova mezga Dobre zrele paradižnike operemo, razpolovimo in dušimo na štedilniku toliko časa. da razpadejo.
Smelt in dobit) aaiftx
Kolporter Polde je bil iznajdljiv človek. To je -bilo tisti čas, ko je
štvo bo odigralo z vsako ekipo po
precej borbeno in pes-tro. Ljubljan- dve tekmi — eno doma, eno pa bo pretlačimo ter ponovno damo na ska nogometna podzveza je žara- gostovalo. Začetek tekem je v ne- štedilnik. Kuhamo toliko časa, da di precejšnjega obsega razdeljena deljo 1. septembra.	je mezga 'gosta. Ciste steklenice
na štiri nogometne skupine. V I. Rudar bo igral v nedeljo v Ko- postavimo v Pečico in še vroče na-razredu bodo tekmovali bivši prva- čevju prvo tekmo v I. razredu NPL Sevamo z vročo in gosto paradiž
Nato jih v platneni vreči odcedimo, vse pričakovalo senzacij. Na lepem je pridrl iz tiskarne s šopom novopečenih časopisov in vpil:
ki vseh teh skupin, ki so letos spopadi že v kvalifikacijskih tekmah nastopali pri prvenstvu NPL. Po-leg teh so zaradi večjega obsega vključeni v I. razred tudi vsi dru-SPplasirani klu-bi iz teh skupin. Iz dolenjske skupine sta se uvrstila
»Potres na Dolenjskem! Hiše porušene!«
— . --------------- Ljudje so se gnetli k njemu, on
z Duplico iz Kamnika, naslednjo ™to,vo mezgp ter takoj zamašimo pa je naglo prodajal in divjal na-nedeljo pa, bo gostoval v Kočevju (najbolje s črevami). Shranjujemo prej.
Usnjar iz Vrhnike.
J. N.
»NOVICE« V VSAKO HIŠO!
v suhem prostoru.
Rdeči paradižniki v slani vodi
Zrele, a še bolj trde rdeče paradižnike (seveda očiščene) naloži
O B 3 A V E
KINO
JADRAN, Kočevje: od 30. avg. do 1. sept. amer. barvni film »Rde-
franc. film »Prepovedan sad«, 7. in 8. sept. amer. film »Veneci-janski lopov«.
OBJAVA
Društvo za pomoč družini v Kočevju too priredilo več tečajev za
»Sedem žrtev do sedaj. — Potres na Dolenjskem!« .
Spet so se ljudje ustavljali in kupovali.
»Deset, enajst, petnajst žrtev!« je štel in jemal denar.
Pri hotelu Union je bilo že sedemdeset žrtev.
»Kje pa je pisano o potresu?« so se nazadnje vpraševali ljudje.
»Tam, kjer je omenjen potres pred sto leti!«
»In žrtve? Ali jih je bilo toliko?«
»Ne, žrtve so tisti, ki so kupili časopis!« se je odrezal Polde.
Dober nasvet
Ko se je gost dobro najedel in napil vpraša malega natakarja, kaj se naredi, če se pozabi denar doma. Natakar ga navihano pogleda in mu pojasni: —- Počakati morate plačilnega, sam še ne smem metati ven! —
Izdaja in tiska CZP »Kočevski tiste« v Kočevju. Urejuje uredniški odbor, odgov. urednik Jože Košir. Uredništvo in uprava v Kočevju, Ljubljanska cesta 14 a. Telef. 3-89 Naročnina je 400 din, polletna 200 din in je plačljiva vnaprej. Za inozemstvo 800 din. Poštnina plačana v gotovini. Rokopisi se ne vračajo.
trenutke novoporočencev. To se je posrečilo s podkupnino hotelskega osebja. Najbolj uspeli magnetofonski posnetki se prodajajo po raznih kanabh kot pornografski material. Oblasti so na tej in na oni strani oceana zasledile že mnogo takih magnetofonskih trakov. Mnogokrat se ti .prevejani kriminalci poslužujejo takih posnetkov tudi za izsiljevanje velikih vsot denarja. Nastalo je pravo zbiranje takih trakov, kakor zbiranje znamk, starega denarja itd. Ekscentrični zbiralci teh pornografskih specialitet po vseh državah plačujejo za uspele primerke znatne vsote. Drugi način zlouporabe teh magnetofonskih trakov je tudi v tem, da ponarejajo govore važnih javnih delavcev, govornikov in znanih osebnosti. Špekulanti posnamejo kakih 5 do 10 raznih govorov iste osebnosti — svoje žrtve — in s spretnim rezanjem, montažo in sestavljanjem posameznih delov traku, sestavijo nov govor. Seveda je ta govor navadno povsem razbčen od govorov, nazorov in mnenj originala. Tako so na primer zasledili nek tak »montirani govor« britanske kraljice Elizabete, ki je bil tak, da je moral povprečni Anglež zardevati do ušes. Nadaljnja zlo-uporaba je tudi taka, da se imitira tak montirani govor in s tem osramoti svojega političnega nasprotnika.
ča podveza«, 4. in 5. sept. angl. DOBREPOLJE: 31. avg. in 1. sept. vkuhavamje sadja in vlaganje zele-
film i»Madlena«, od 6. do 8. sept. amer. barvni film »Avanture Don Juana«.
SVOBODA, Rudnik: 1. in 2. sept. ruski barvni film »Odisej«, 7. in . 8. sept. angl. barvni film »Plavolasa zapeljivka«.
LOŠKI POTOK: 31. avg. in 1. sept. ital. film »Na konici meča«, 7. in 8. sept. ital. film »Nezgode novoporočenca«.
OSILNICA: .1 sept. ital. film »Na ostrini meča«, 8. sept. ameriški film »Vrni se mala Scheba«.
SODRAŽICA: 31. avg. in 1. sept.
amer. film »Stalag 17«, 7. in 8. sept. braz. film »Sincha Moča«.
RIBNICA: 31. avg. in 1. sept. ju-gosl. film »Zaseda«, 7. in 8. sept. nemški film »Luč ljubezni«.
VELIKE LAŠČE: 31. avg. in 1. sept. amer. film »Zaseda«, 7. in 8. sept. amer. film »Kadar žene ljubijo«.
KOČEVSKA REKA: 31. avg. in 1. sept. franc, film »Gospod Ri-poa«, 4. sept. franc.-španski film »Ljubimci iz Toleda«, 7. in 8. sept. amer. barvni film »Peter Pan«.
njave. Dekleta in žene prijavite'se na obč. komiteju ZK pri tov Danici! — Odbor.
OBVESTILO
Diplomirani dentist Jerše Viktor, Kočevje, Rožna ul. 20, od 2. septembra zopet redno ordinira. Paciente sprejema vsak dan od 14. ure dalje.
PRODAM
\
Ugodno prodamo dva komada avtoplašča in zračnice znamke C. E. A. T. 825X20. Uprava stanovanjske skupnosti Rudnik Kočevje.
OBVESTILA
PREDGRAD	rejka iz Primož — deklico Hedvi-
Umrl je Butala Peter, kmetova- k° i” Jurjevič Marija, gospodinja c iz Gorenjih Radenc 14, star 66 iz Morave deklico Jožico, let.	Srečnim mamicam čestitamo!
VELIKE LAŠČE
Poročila sta se: Bruner Karol, gozdar iz Podlesja 1 pri Kočevju 119 let) in Purkart Danijela, kmetoval]^ iz Prhajevega (25 let). V Ljubljani sta se poročila: Andolj-J*. Matija, kmetovalec iz Velikih , 01 jan (28 let) in Prijatelj Marija, l^netovalka iz Dolenjih Reti j (24
Srečnim zakoncem čestitamo! u#itvnrla 3e; Gradišar Marija, premica iz Osredka, stara 72 let.
VIDEM-DOBREPOLJE
Poročila sta se: Klinec Janez, skladiščni delavec iz Bruhanje vasi 18 (23 let) in Gričar Marija, delavka iz Grosupelj 11 (22 let).
Srečnima zakoncema čestitamo!
Umrl je: Zabukovec Anton, pre-užitkar iz Podpeči 25, star 84 let.
DOLENJA VAS
Umrla je: Nosan Darinka, otrok iz Prigorice 95, stara 16 mesecev.
KOČEVSKA REKA	RIBNICA
ka iz^iv ^'e.i_ Malnar Marija, delav- Rodila je: Lovšin Angelca, go-Zdenko iz Lazov 7 — deklico spodinja iz Gorenje' vasi 36 — de-pa gta 'V. Novomeški porodnišnici klico Ivano.
rodili: Logar Jožefa, živino- Srečni mamici čestitamo!
III. MEDNARODNI
VINSKI SEJEM »d 4. ix. do
15. IX. 1957
na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani
Nad 500 vrst najboljših vin iz Anglije, Avstralije, Avstrije, Cipra, Francije, Grčije, Holandije, Italije, Kanade, Malte, Zahodne Nemčije, Portugalske, Romunije, Španije, Urugvaja, Jugoslavije in drugih. Ocenjevanje in nagrajevanje najboljših vin po mednarodni strokovni komisiji.
Tradicionalna pokušnja svetovno znanih vin! Vinogradniki! Oglejte in nabavite si najmodernejše vinogradniške, kletarske stroje in naprave ter druge pripomočke za vinogradništvo.
37. plenarno zasedanje vinogradnikov iz 22 držav! Doslej največja tovrstna prireditev na svetu!
Izkoristite popust na železnici!
PODJETDE ZA PTT PROMET V L3UBL3ANI
SPREJME TAKOJ:
v službo večje število MOŠKIH Z VIŠJIM IN NIŽJIM TEČAJNIM IZPITOM (maturo), ki bodo zaposleni v Ljubljani in na ostali večjih poštah v Sloveniji ter
večje število MOŠKIH Z OSNOVNO ŠOLO, za zaposlitev v Ljubljani. V poštev pridejo samo taki, ki imajo v Ljubljani možnost dobiti stanovanje.
Plače po tarifnem pravilniku.
Nekolkovane prošnje z življenjepisom naj reflek-tanti predložijo na Upravo podjetja za ptt promet v Ljubljani, Cigaletova ul. 6.
ZAPOSLITEV
Rudnik rjavega premoga Kočevje potrebuje večje število sezonskih delavcev-težakov. Samska stanovanja pri podjetju, hrana v rudniški restavraciji. Plačilni pogoji ugodni. Zglasite se na upravi rudnika Kočevje.
Iz naših krajev
0 delu prosvetnega društva „Slemena“
NAM PIŠEJO
Vesti iz Ortneka in Velikih Poljan
Ortnek, Zadružno posestvo Turjak in občino za denarno pomoč.
Da bodo letošnji praznik občine Lašče čimbolj slovesno proslavili, so se razne organizacije v Ortneku in v Velikih Poljanah skupno dogovorile, da bodo na ta dan odkrili spominsko ploščo padlim bor- tcv. Palčeva, in vsem nam je žal
Od nas se je poslovila učiteljica
cem za svobodo. Plošča bo vzidana na šolskem poslopju na Velikih Poljanah.
Stroške -bodo krile vse organizacije, nekaj pa bodo prispevale tudi občina in zadruga.
Turistično društvo bo na občinski praznik priredilo kolesarsko tekmovanje za prehodni pokal društva.
Na skupnem sestanku, ki so ga imeli ZB, TD in Strelska družina ter SZDL, so razpravljali tudi o tem, da bi postavili razgledni stolp na Grmadi in razširili ulično razsvetljavo' v hotelskem drevoredu, ki je nujno potrebna. Da uresničijo to zamisel, bodo zaprosili tudi KZ
zanjo. Prišla je nova učiteljica, od katere pričakujemo, da bo naši mladini nudila čim več in da se bo tudi družbeno udejstvovala tako, kakor so se doslej vse njene prednice.	»Boris«
NESREČNA SMRT OTROKA
23. avgusta okoli 12. ure je v Prigorici pri Dolenji vasi utonila v apneni jami 16 mesecev stara deklica — Darinka Nosan iz Prigorice. S starejšim bratcem Antonom sta se igrala blizu apnene jame, ki ni bila pokrita niti ograjena, v jami pa je bilo nad apnom še približno pol metra vode. Dekletce je pri igri padlo v jamo in utonilo. Tudi takojšnja zdravniška pomcč ji ni mogla rešiti življenja.
V. A.
Iz Podpreske
Kulturno prosvetno delo je razdeljeno na štiri sekcije: v splošno izobraževalno, dramsko, pevsko in športno. Izobraževalna sekcija deluje predvsem v zimskem času. Prireja razna predavanja s področja splošne izobrazbe. Sekcija ima tudi knjižnico, ki jo vodi Cvetka Marolt. Izobraževalno sekcijo vodi Marija Zalokar.
Dramsko sekcijo vodi Viktor Adamič. V pretekli zimski sezoni je bila ta sekcija najbolj delavna, saj je uprizorila več dramskih del, s katerimi je bilo občinstvo zelo zadovoljno. Letošnjo sezono je dramska sekcija zaključila ob koncu maja s slavnostnim sestankom, na katerem so dobili spominska knjižna darila tisti članj in članice, ki so se v tej sezoni poročili.
Ob tej priliki je dobil knjižno nagrado tudi najstarejši in najbolj požrtvovalni igralec dramske sekcije Ivan Perovšek. Tudi v poletnem času dramska dejavnost ni zaostala. Za to so poskrbeli slemen-ski študentje in dijaki. Samoiniciativno so naštudirali Moiierovo veseloigro »Skapinove zvijače«, ki so jo v okviru Prosvetnega društva uprizorili na domačem odru 18. avgusta. Igra je zelo lepo uspela. Dvorana je bila polna gledalcev, ki so bili zelo zadovoljni z igro in igralci. 25. avgusta pa so gostovali v Ponikvah. Vse priznanje in pohvalo zasluži režiser Marko Jaklič ter vsa igralska družina. Prebivalci želijo, da tol študentje v počitnicah vsako leto uprizorili podobno kulturno prireditev. Dram-
LEPA DVORANA NA TURJAKU
V zadružnem poslopju na Turjaku imajo sodobno urejeno dvorano, ki sprejme tudi do 200 obiskovalcev. V njej je že večkrat nastopila igralska družina tamošnjega kul-tumo-umetniškega društva »Mali Kogoj«. Zadnjikrat so nastopili z igro »Domen«. V KUD sodeluje samo kmečka mladina.
V naši vasi je več hiš, ki že razpadajo in so last splošnega ljudskega premoženja ali pa naših izseljencev v Ameriki. Te hiše propadajo in s tem se dela gospodarska škoda. Tukajšnji krajevni odbor je že pairkrat opozoril občino na popravilo teh hiš. Res je, da je občina nekaj popravljala — vendar je zadeva nekje obtičala, hiše pa še naprej propadajo. Za naš kraj je ta problem zelo problematičen in je prav, da zve zanj še kdo drug. V teh hišah stanujejo večinoma stare ženice, ki nimajo svojih bližnjih. Nekatere od teh so izgubile svoje domove v času NOB, bile so tudi na Rabu —- danes pa morajo ob deževnem vremenu nad glavo postavljati škafe in razne posode, če si hočejo obvarovati suhe postelje.
Pa še nekaj! V podjetju »Jelka« zaposlujejo delavce, toda, če nimaš stanovanja, se ne moreš zaposliti. V hišah, ki so last splošnega ljudskega premoženja oziroma izseljencev, pa bi se z obnovo dobilo nekaj novih stanovanj za delavce. Dobro bi bilo, da bi odgovorni činltelji nekaj ukrenili, da se stanje izboljša.
Novi lastniki hotela v Ortneku
Bivši hotel Ortnek je z vsem inventarjem — premičninami in nepremičninami prišel pod upravo občinskega ljudskega odbora Lašče. Občina Lašče se dogovarja z Ljudsko univerzo v Ljubljani, ki bo verjetno prevzela bivši hotel v najem za razne tečaje. Ljudska univerza bi vzela v najem tudi vrtnarijo bivšega hotela.
Pri bivšem hotelu Ortnek je tudi več hektarov zemlje, gospodarsko poslopje in goveja živina. Za zemljo in gospodarsko poslopje se
štanimuMStli iz oit f/a toda
FRANCOZI IN ALKOHOL
Francozi so si ustvarili žalosten sloves, da so med največjimi alkoholiki na svetu. Da je preveliko pitje alkoholnih pijač zdravju škodljivo, je vsakomur znano. Lani je alkoholizem v Franciji pobral več ljudi kot pa jetika.
Od konca prejšnje vojne se je pokazalo, da Francozi vedno več pijejo. Leta 1941 so imeli nad 2600 smrtnih primerov zaradi alkoholizma, leta 1954 pa že nad 4100. Lani je v Franciji umrlo zaradi alkohola 17.500 ljudi, zaradi jetike pa 12.700. V Franciji popijejo povprečno desetkrat več alkoholnih pijač kot v Ameriki in štirikrat več kot v Angliji.
PLANINSKI OREL JE HOTEL ODNESTI OTROKA
Na Tirolskem je orel hotel odnesti s polja deklico, ki je imela že pet let. Velik planinski ptič se je neslišno spustil na tla in s svojimi močnimi kremplji zgrabil otroka. V bližini je bil otrokov oče, ki je zgrabil pahco in planil nad orla, ki se je že dvignil z dekletcem v zrak. Orel se je z otrokom v krempljih zaletel v moža in ga začel kljuvati in udarjati s perutmi. Toda oče ni popustil. Udrihal je po orlu tlako dolgo, dokler orel ni po-
Predgrajsko kolo v Predgradu
V Poljanski dolini v Predgradu je bilo rojstvo originalnega. ljudskega plesa z imenom »Predgraj-sko kolo«. Predgrajsko kolo so svečano plesali le enkrat na leto in to 27. decembra v znani narodni
zanima Zadružno posestvo s Turjaka. živino je Zadružno posestvo že prevzelo.
ZAMOSTEC
Prostovoljno gasilsko društvo v Zamostecu bo priredilo v nedeljo 1. septembra vrtno veselico s plesom in srečolovom. Okoliška gasilska društva ter ostalo občinstvo vabimo na udeležbo. Dobiček je namenjen nabavi gasilske opreme.
Nekoč mogočni turjaški grad počasi propada
poljanski beb noši. Plesalci so imeli v sredini kola sodček vina, natakarja in godca. Eni so »kolali«, drugi so v kolu plesali. Peli so hrvaške pesmi »Pobelelo polje« in »Pala magla«. Ves Predgrad je bil tisti dan v prazničnem. S »Pred-grajskim kolom« so prenehali okoli leta 1902, ko so Poljanci začeli nositi črno nošo.
Predgrajski kolo z ženinom in nevesto v poljanski beli noši je bilo povabljeno leta 1908 na mednarodni festival na Dunaj, leta 1939 pa v Maribor. Na belokranjsko narodno prireditev leta 1937 je bilo povabljeno v Metliko, isto leto tudi v Črnomelj. Leta 1946 pa so sodelovali na prireditvah v Gradacu. Igrali so Kolo in Most, povsod z velikim uspehom.
Lansko leto je filmska ekipa »Viba« film iz Ljubljane posnela na filmski trak »Predgrajsko kolo« v pristni stari, beli poljanski narodni noši z ženinom in nevesto.
Po končanem snemanju je filmska ekipa i»Viba« v Predgradu priredila »kolašem« pogostitev.
V Rajndolu - tudi v bodoče taborenje
pustil in spustil iz krempljev svojo žrtev ter odletel nazaj v planine.
OGROMEN NAFTOVOD
V	Sibirijo v Sovjetski zvezi bodo zgradili 4300 km dolg naftovod, ki bo vezal ležišča nafte pri Irkutsku z mestom Ufa. Naftovod bo ogromen, saj bo po njem steklo letno 18 milijonov ton nafte.
KAJ SE ZGODI V ENI URI
V	eni uri pade na zemljo 400.000 zvezdnih utrinkov in meteorjev. Na svetu umre v eni uri 4600 ljudi, rodi pa se jih 5400. V eni uri se pomakne zemlja za 1776 km okoli sonca.
CENENI AVTOMOBILI
Japonska je znana po zelo razviti industriji. Zelo močno je razvita tudi avtomobilska industrija., Sedaj nameravajo z izdelovanjem potniških avtomobilov, tako imenovanim »ljudskim vozilom«, ki bodo stali samo okoli 200.000 din v našem denarju.
EN GRAM ZLATA
Iz enega -grama zlata lahko napravimo 2500 metrov dolgo žico, ki je s prostim očesom niti ne vidimo.
Ni še dolgo tega, odkar je zamrl glasen živžav v taborišču gojencev predvojaške vzgoje v Rajndolu. V dveh izmenah, ki so trajale po petnajst dni, se je zvrstilo na taborjenju v Rajndolu okoli 400 mladih fantov iz vseh predelov bivšega kočevskega okraja. Gojenci predvojaške vzgoje so se na taborjenju mnogo lepega naučili, ne samo vojaških veščin, temveč tudi reda in čistoče in med mladimi ljudmi se je utrdil tudi čut tova-
JAVNA DRAŽBA Na podlagi sklepa in pooblastila ObLO Draga-Loški potok razpisuje likvidacijska komisija Gostinskega podjetja Loški potok javno dražbo za prodajo osnovnih sredstev podjetja in sicer gostinskega in pisarniškega inventarja. Javna dražba bo dne 7. septembra 1957 dopoldne v prostorih bivše gostilne »Lovec« na Hribu. Vsi interesenti državnega in zadružnega sektorja si lahko inventar do tega dne ogledajo v prostorih gori navedene gostilne. Po tem datumu bo preostali inventar na prodaj tudi zasebnikom.
VREME
V tem tednu smo imeli .precej nestalno vreme z dežjem. Prve dni septembra t. j. prihodnji teden se nam obeta spet lepo vreme. V drugi polovici tedna bo nekoliko nestalno vreme, proti 8. septembru pa smemo pričakovati močnejše padavine z ohladitvijo.
rištva. Bodoči vojaki so se na taborjenju dobro počutili. Tudi njihovi predstojniki so bili s svojimi gojenci zadovoljni. Letošnje taborjenje je bilo najbolj uspešno od vseh taborjenj, kolikor jih je bilo v zadnjih letih.
Najlepše je bilo v taborišču zadnji dan. V dopoldanskih urah sta obiskala gojence predvojaške vzgoje dva visoka gosta:	komandant
ljubljanskega vojnega področja ge-neral-podpolkovnik Džoka Jojkič iz Ljubljane in general-major Benčič iz Zagreba. Pregledala sta taborišče in se zanimala, kako je potekalo življenje na taborjenju. Z vsem, kar sta videla in slišala, sta bila, visoka gosta zelo zadovoljna. Mladi fantje so bili v začetku pred gostoma v zadregi. Ta pa je kmalu prešla, ko sta se generala vsed-Ia med mlade gojence in se z njimi zapletla v živahen razgovor. Obisk se je prehitro končal. Fantje bi se še radi pogovarjali z gostoma. Razšli so se v velikem prijateljstvu.
Popoldne je bila v taborišču krajša zaključna proslava, katere sta se udeležila tudi republiških inšpektor za predvojaško vzgojo tov. Pičulin iz Ljubljane in major Štrukelj iz ljubljanskega vojnega področja. Ob tej priliki so najboljši mladinci prejeli darila, nato pa je bil mimohod mladih gojencev. S tem je bilo taborjenje gojencev predvojaške vzgoje za letos zaključeno.
Zvedeli smo, da namerava ODO Ljubljana že prihodnje leto organizirati taborjenje za obveznike pred-
vojaške vzgoje v Rajndolu v večjem obsegu. V tem kraju bodo najbrž taborili mladinci iz Kočevske, Notranjske in iz Grosuplja ter okoliških krajev. Taborjenje naj bi trajalo tri mesece, da bi se zvrstilo šest izmen, vsaka po petnajst dni.
ska sekcija bo začela s prihodnjo sezono v oktobru. Letos so nabavili tudi potrebno opremo za oder, tov. Viktor pa se že resno ukvarja z načrti, izbira dramska dela in premišlja, koliko bo predstav v novi sezoni.
Pevska sekcija, ki jo vodi Ivan Turk, je priredila več kvalitetnih koncertov. Za to ima veliko zaslugo pevovodja Anton Petje, ki je prihajal ob vsakem vremenu iz Ribnice in uspešno vadil slemen-ske pevce. Antonu Petju se zahvaljujemo za njegovo požrtvovalno delo. želeli bi, da bi se organiziral še ženski in mešani pevski zbor, ker so za to dani vsi pogoji.
Športno sekcijo vodi Alojzij Oblak. Tudi ta sekcija je bila delavna. Društvo je nabavilo nekaj garnitur šahov in krogel za balinanje. Fantje in možje -cb nedeljah balinajo ter si s to športno igro krajšajo dolgčas in ne posedajo v gostilni. V zimskem času pa bedo igrali šah. Prosvetno društvo »Slemena« vzdržuje tudi kulturne vezi z našimi rojaki v tujini. V avgustu je imel upravni odbor sejo, na kateri je kot častni gost prisostvoval tudi naš rojak Franc Adamič, ki že 18 let živi v Franciji, sedaj pa je na obisku v rojstnem kraju v Andolu. Pred odhodom v tujino je bil Adamič delaven pro-svetar. Uprava društva ga je povabila na sejo, da se seznani s sedanjim delom društva. Za dobrodošlico mu je članica društva podarila šopek rdečih nageljnov. Dogodke iz življenja prosvetnega društva »Slemena« poslušajo posnete na magnetofonski trak tudi naši rojaki v Ameriki.
Stanko Lovšin
VODOVOD V ROBU
Pred približno enim mesecem so začeli v Robu z gradnjo novega vodovoda, .ki lepo napreduje. Graditelji računajo, da bo voda konec septembra že tekla po ceveh. Glavni vod vodovoda bo dolg 300 m, 150 m pa bo znašalo vodovodno omrežje s priključki h glavnem vodovodu. Dela vodi in nadzoruje vodovodni odbor. Občinski ljudski odbor Lašče je prispeval za gradnjo 100.000 din, KZ Reb pa 70.000 din. Razliko ’ do 500.000 din, toliko bo po načrtu stala gradnja vodovoda, pa bodo prispevab prebivalci Roba sami s prostovoljnim delom, lesom in denarjem. Vodovod bo za ta kraj velikega pomena.
Sodobno gospodinjstvo
Nova, številka te strokovne gospodinjske revije je izšla v razširjenem obsegu, kakršna too tudi v nadalje. Uredništvo je s tem pomnožilo število strokovnih člankov posameznih gospodinjskih dejavnosti, kar je treba vsekakor pozdraviti.
V uvodu seznanja Zavod bralke o zveznem seminarju za gospodinjstvo, ki je bil pretekli mesec v Zemunu organiziran s pomočjo Zveze ženskih društev FLRJ, Zvezne kmetijsko-gospodarske zbornice in organizacije FAO.
Kako bi lahko rešili vprašanje otroškega igrišča, kjer je javno igrišče preveč oddaljeno, njegovo pripravo in ureditev, nam predlaga pisec naslednjega članka.
Prav dobrodošlo bo marsikateri gospodinji pojasnilo nekaterih pojmov o električni energiji in izračunavanje cen za porabo električnega teka, dalje preureditev večje sobe v dve manjši, primerni za do-raščajoča otroka, ki si tako želita vsak svojo »sobo«. Prav tako so izčrpni članki o čiščenju oblazinjenega pohištva, vzdrževanju stano-
vanja in izbiri, materiala za zavese ter ravnanju z njimi.
Pritegnili jih bodo članki: c sintetičnih pralnih sredstvih, njih lastnosti in uporaba, kako se hranimo izdatno in poceni v zvezi s praktično medsebojno zamenjavo enakovrednih živil, kako živila shranjujemo in kako se obvarujemo škodljivcev v shrambah. Vsi članici so izčrpni in v njih dajejo pisci, strokovnjaki tudi praktična navodila.
Poleg jedilnikov za paradižnikovo sezono bodo našle gospodinje v reviji tudi navodila za pripravo nekaterih živil za zimsko zalego.
Zvezek zaključuje pestro poglavje »Za spretne roke«, v katerem govore pisci o manjših popravilih, katera lahko sami opravimo, o merilnih posodicah namesto tehtnic, o ravnanju s čudežno krpo, kakšnih praktičnih majhnih gospodinjskih pripomočkov si želimo, s kakšnimi predpasniki si bo gospodinja obvarovala obleko brez škode za estetski videz, kako povečamo otrokom konfekcijske oblekice in še mnogo drugih sitvari.
PRIREDIL B. MLAKAR
ZGODBA
S
Z DIVJEGA SEVERA
»ABISAL C.OBLAK
53
Možu pa se je zdelo, da se je tistih nekaj minut, preden je prišla do vhoda v zavetje, vleklo kakor dolga ura. Ko je pomolila glavo noter, je čutil, kako voha zrak. Potem je videl ramena; tudi v mraku je spoznal, da je vstopila le na pol. Približeval se ji je od strani in držal v desnici dvignjen nož. Nato se je z naglico, ki bi jo pripisal samo risu, pripognil in pograbil Kresnico za rumeno dlako. Nož se je zabliskal v temi in se zasadil med meso in kosti.
54
Kresnicinemu smrtnemu kriku je takoj sledilo škripanje Bliskovih zeb, ki je planil noter, žena se je s krikom zbudila in mož je zamahnil še dvakrat na slepo. Toda Kresnica mu je ušla in mu pustila v roki samo šop rumene dlake. Nož ji je ranil lopatico in ji presekal meso. Curek krvi ji je tekel iz rane, ko je tekla z Bliskom na drugi konec Kwahooja. Nekaj minut za tem je že tekel ris po rdeči in topli sledi. Duh sveže krvi ga je napravil popolnoma blaznega.
55
Prihulil je telo in korak za korakom šel skozi temo, dokler ga niso na drugem koncu proda ustavile svetlikajoče se Bli-skove oči. Prvi je naskočil poglavar krdela. Sredi Kwahooja je Gaston iskal psa, kajti upal je, da ga je smrtno ranil. Zaslišal je hrup borbe, ki je preglasila šur menje reke. Njegovo upanje je raslo. Mislil je: psica se je daleč zavlekla in volk in ris se sedaj borita za njeno meso. Previdno se je bližal bojišču, oborožen z betom.
56
Ko je prišel blizu teles, ki sta se prerivali in premetavali, je udaril dvakrat v temo. Ris ga je s svojimi očmi, vajenimi teme, prvi zagledal in z enim skokom je bil na kupu proda. Tretji udarec je zadel Bliska na ramena in tudi on je izginil. Gaston se je plazil po vseh štirih in iskal okrog sebe. Našel je sledove tople krvi, toda Kresnice ni bilo tu, kot je upal, niti se ni zgrudila zaradi smrtnih ran. Stala je poleg Bliska na najnižjem kraju velikega kupa peska.